^05 S.Second Are Chisholm, Minn. MARC 14 N Tiha nedelja 15 P Matronija 1« T Julij 17 S Patrik * 18 C Ciril 19 P Sv. Joiet ♦ f 20 8 Katbert_ 21 K Cretna nedelja 22 P Katarina Bved. 25 T Viktorijan 24 S Gabrijel 2G Č Vel. četrtek 26 P Vel. pefek » g 27 S Vel, sobota ♦ 28 N Velikanoč 29 P Jona Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od, boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 58. chicago, ill., Četrtek, 25. marca — Thursday, march 25,1937 LETNIK (VOL.) XLVI. Slovenski Cleveland za Kat. M - Proti reformi sodišča Dan katoliškega tiska sijajno uspel. — Do 1200 ljudi prišlo na shod in se javno izrazilo za katoliški tisk ter javno obsodilo gonjo protiverskega tiska. — Clevelandski Slovenci zaslužijo priznanje. 1 Cleveland, Ohio. — (Izvir- da, da je opravil otvoritveno no) — To, kar je doživel zadnjo nedeljo naš slovenski Cleveland, katerega upravičeno nazivi jemo tudi za Ameriško "Belo Ljubljano" bo ostalo zabeleženo na najčast-nejšem mestu v zgodovini Ameriške Slovenije. Da pride na tak shod samo radi tiska taka številna množica naroda skupaj je nekaj, ki mora dati misliti vsakomur, ki na take dogodke in pojave gleda. Velika dvorana v Slovenskem Narodnem Domu je bila do-malega nabito polna tako spodaj, kakor na galeriji. Bila je veličastna slika, ki je pokazala, da se naš narod zelo temeljito zanima tudi za vse, kar se okrog njega in mod njim godi na polju tiska. Prvič morda v zgodovini bo najbrž, da se je taka številna množica zbrala za tak namen, kakor ta, namreč radi tiska. Ej škoda, da niso bili navzoči uredniki naših protiver-skih listov, da bi videli ta narod, ki se je zbral zadnjo nedeljo v Narodnem Domu na St. Clair ter je tam javno pokazal in izrazil svojo voljo in svoje mnenje radi tiska. Njihovi somišljeniki jih naj o vsem tem ne pozabijo informirati, da ne bodo še naprej tako nespametno in brezglav-no zatelebani sami vase, misleč, da lahko v tem oziru počenjajo, kar hočejo in kakor to ugaja njihovim brezver-skim dušam in srcem. Če kaj, tedaj jih mora ta shod temlji-to poučiti, kako naše slovensko ljudstvo misli in sodi o njih, ki si prizadevajo in trudijo, da bi uničili s pisano in tiskano besedo vero v slovenskih dušah in srcih. Za to svojo izjavo in za mogočni izraz svoje volje in mišljenja zasluži slovenski Cleveland posebno priznanje in vso čast. To priznanje in ta čast gre vsakemu udeležencu, vsakemu slovenskemu možu in ženi, vsakemu slovenskemu fantu in dekletu, ki so bili na nedeljskem shodu. Narod, ki kaj takega pokaže javno v takih resnih kritičnih časih, skozi kakoršne gre svet, je še vedno bogat in plemenit po duši in srcu in taki tudi so naši vrli Slovenci v Clevelandu, za kar jim bodi vsa čast in priznanje. Pritlikavci po duhu in značaju Ljudstvo je začelo prihajati v dvorano že ob eni uri popoldne. Ob pol treh je bila dvorana že skoro vsa napolnjena. Shod je otvoril malo po 3. uri popoldne veleč. g. župnik in Duhovni svetnik Slov. Ženske Zveze Milan Sla-je, iz Loraina, kateri je v le pih zbranih besedah pojasnil namen shoda, nakar je napro-eil navzočega Monsignorja Rt. Rev. V. Hribarja, slovenskega župnika iz Collinwoo- molitev. Nato je predsednik shoda imel še sam uvodni govor k shodu. V kremenitih besedah je naslikal kako si nasprotniki dovoljujejo na podel in umazan način zaletavati v naše nadražje verske svetinje. So to pritlikavci po duhu in znanju, še bolj pa po svojem značaju, da so tako nizki, da napadajo svoje bližnje radi vere. Tako ravnanje je peklensko in nevredno človeka. Njihova satanska gonja proti našim najdražjim svetinjam je nas dvignila, da smo se danes zbrali skupaj, da dvignemo svoj glas in svoj protest z vsem ogorčenjem, da okrog 100,000 enkrat za vselej zaustavimo I Mestni odbor je to ostudno gonjo naših proti-verskih nasprotnikov. Radi tega smo se zbrali tu, radi tega smo sklicali ta shod in povabili nanj odlične govornike, da nam pojasnijo in podajo nasvete za te zadeve. Njegovemu uvodnemu govoru je dvoran^ bučno ' zaploskala, KONFERENCA Z LEW I SOM Avtomobilski magnat in delavski vodja se sestaneta. Detroit, Mich. — Governer Murphy je v torek poslal povabilo Johnu Lewisu, načelniku CIO, h kateri spada avtomobilska unija, in W. P. Chryslerju, predsedniku avtomobilske korporacije, naj prideta drugi dan k njemu na konferenco, da se poravna sedanji spor v Chryslerjevi kor-poraciji. Lewis je povabilo še isti dan sprejel. — V torek se je nato z napetostjo pričakovalo, kaj bo prinesel veliki delavski shod, ki je bil sklican za tisti dan zvečer in na katerega se je pričakovalo udeležencev, shod sprva prepovedal, a je župan Cou-zens prepoved kmalu nato preklical. -o- PRVA DEKLICA V STO LETIH ^ RADIO PROGRAM Na Veliki Petek zvečer ob 8:30 bo cerkveni zbor Sv. Cirila in Metoda pel žalostinke na Sheboygan Press radio postaji WHBL., 1410 Kilocyles 500 Watt Station. Med posameznimi točkami bo beseda o skrivnosti trpljenja. Sheboygan, Wis., Radio. |kar je znamenje, da je zadel naravnost na srca vseh navzočih in so mu ti pritrdili z svojim navdušenim pritrjevanjem. Ne kupujmo si sami strupa Na to je pa predsednik shoda predstavil glavnega slovenskega govornika, veleč. g. Dr. Hugo Brena, iz Lemonta, kateri je nastopil burno pozdravljen. Dr. Hugo je že poznan kot', izvoren, govornik. Začel je za primer govoriti, kako tamkaj na Daljnem vzhodu maloštevilni Japonci oholo ukazujejo in ravnajo z Veliko Kitajsko. Kakor pritlikavec je Japonska proti Veliki številni Kitajski. A slednji se tresejo pred prvimi in morajo delati tako, kakor prvi oholo ukazujejo, če ne, jih pa napadejo in prisilijo z orožjem. Zakaj? Zato ker Japonci so oboroženi z vsem modernim orožjem, Kitajci par ne in zato pritlikavci velikana strahujejo in mu ukazujejo, kako mora prvi ravnati, da njim ugaja. Tem razmeram tam na Daljnem vzhodu so precej podobne tudi razmere med nami katoličani in nasprotniki. Malo številce proti-verskih, fanatikov si upa na-skakovati katoličane in jih javno sramote vsepovsod. Tako neznatni komunisti po številu so pred 20 leti napadli Veliko krščansko Rusijo in jo nam iztrgali in vzeli iz rok. Zakaj? Zato ker so ti pritlikavci bili oboroženi z modernim orožjem, tiskom, ki je velesila, kristjani pa so bili brez tega tiska in se niso znali braniti proti njim. Glejte pred preobratom na Ruskem so imeli tamkaj komaj nekaj nad 3 in pol milijone cirkulacije razni časopisi. Komunisti pa so nato ustanovili na tiso-(Dalje na 4. strini.) Asbury Park, N. J. — Družini Mr. in Mrs. R., N. Matthews, ki živi v tukajšnji okolici, se je zadnji ponedeljek rodila hčerka. Dogodek sam na sebi ni nič posebnega, marveč izrednost je to, ker je to prva deklica, ki se je rodila v Matthewsovi družini v zadnjih 100 letih. --o- UKLONILI SE 75 LET STAREMU ZAKONU Chicago, 111. — Sedeči stav-karji so zadnji ponedeljek zvečer mirno zapustili več tovarn, ki so jih imeli zasedene v tem mestu, ko se jim je objavil 75 let stari zakon, katerega je iztaknil državni pravnik in ki določa zapor šest mesecev in $500 kazni, ako se zasede tuja lastnina in se jo lastniku prepreči uporabljati. — Vsak zakon jim pride prav v nastopih proti delavstvu. ŽALOSTEN KONEC ZLOČINCA Chicago, 111. — Vsaka zločinska pot vodi prej ali slej v pogubo in enaka usoda je doletela v noči med ponedeljkom in torkom tudi nekega mladega moškega, ki je zadnje dni teroriziral jugozapa-dno stran tukajšnjega mesta. Nastopal je s črno masko na očeh in tako izvršil več zločinov, med njimi umor nad neko žensko in posiljenje nad neko drugo žensko. Omenjeno noč se je s samokresom v roki približal avtomobilu, ki je stal na nekem temnem kraju in v katerem sta sedela dva policista, ki sta čakala nalašč nanj. Komaj pa so se vrata avtomobila odprla, je eden policistov oddal nanj dva strela in ga na mestu ubil. Dasi zadet v srce, je imel zločinec še toliko moči, da je štirikrat potegnil petelina na svojem revolverju, toda k sreči orožje ni delovalo. KRIŽEM SVETA — London, Anglija. — Po zakonskem predlogu, ki ga bo vlada poslala ta teden v odobritev nižji zbornici, se ima plača min. predsednika Bald-wina zvišati od sedanjih $25,000 na $50,000 na leto. Drugi ministri bodo dobivali po $25,000. —i Berlin, Nemčija. — Na-zijska vlada je v ponedeljek objavila nov zakon glede delavske armade, po katerem ne bo dovoljeno Judom, da bi služili v tej armadi. Tisti, ki so le delno Judje, pa ne bodo smeli'postati nadzorniki v armadi. — Pariz, Franci^ . — Poveljnik parnika Normandie, last francoske družbe, je v ponedeljek telefonično sporočil, da je ta ladja zopet dosegla rekord v hitrosti, ki ga je nosila prej, a ji ga je lani vzela angleška ladja Queen Mary. -o- ALI JE BILO RES PROSTOVOLJNO? Bingham, N. Y. — Med delavstvom čevljarskih delavnic Endicott-Johnson so zadnje dni krožile pole, na katerih so delavci s svojim podpisom izrazili vdanost in zvestobo načelniku korporacije, Geo. F. Johnsonu, kateri se bo v kratkem povrnil iz Floride, kjer je bil bolan, in se mu bodo ob tej priliki tudi izročile omenjene pole. Celih 19,000 podpisov se je nabralo na ta način in, kakor voditelji trdijo, so bili popolnoma prostovoljni. Morebiti je to res, vendar pa je še bolj možno, da so "bossi" pri tem izvajali svoj vpliv. -o- STAVKA TAKSIJEV NE KRITIZIRAJO REFORMO Senatski odbor pričel klicati osebe ki so nasprotne predsednikovemu predlogu glede sodišča. Iz Jugoslavije Nad vse žalosten dogodek na Bizeljskem, ko je 131etni šolar v prepiru iz šole grede zabodel svojega sošolca. — Nesreča neznanega starčka, ki je utonil v Glinščici. — Še druge novice. Washington, D. C. — Senatski juridični odbor je pričel ta teden zasliševati tiste osebnosti, ki so znane kot nasprotnice predsednikovega predloga, da bi se vrhovno sodišče povečalo za šest članov. Med prvimi, ki- je podal svoje mnenje, je bil Raymond Molcy, kateri je v torek bil poklican od omenjenega odbora. Moley, ki je bil svoječasno med glavnimi "možganskimi trustier ji" predsednikovimi, a je pozneje pokazal, da je ta-'nicnik. ko strokopitno konservativen, da njegovi nasveti niso upoštevanja vredni, in je tako pustil svoje mesto, je pri zasliševanju izrazil bojazen, da bi omenjeni predsednikov predlog ogrožal ameriško demo-kracijp. Omenil je, da bi to-zadevn amendment k ustavi bil bolj priporočljiv. Dan prej, v ponedeljek, pa se je pred odborom prečitalo pismo, ki ga je poslal načelnik vrh. sodišča, Hughes, senatorju Wheelerju. Ni pa se v tem pismu spustil v razpravo, je-li predsednikov predlog priporočljiv ali ne, nu.r več- je v njem omenil samo," da ni v vrhovnem sodišču ni-kakega zaostajanja z delom, mai-več, da se vse sproti reši. Nasprotno pa se je isti dan oglasil na nekem zborovanju v San Diego, Cal., bivši vrhovni sodnik J. H. Clarke, ki je resigniral s svojega mesta v 1922. Ta mož je pobijal očitke, da bi bil predsednikov predlog protiustaven, češ, da se je že dostikrat prej zviševalo in zniževalo število vrh. sodnikov in ni bilo to nič nenavadnega, še manj pa protiustavnega. Pokvarjena mladina Bizeljsko, 27. febr. — V če- trtek okoli treh popoldne se je na Bizeljskem zgodil grozen zločin ki je z grozo osupnil vso okolico. Celo v Brežicah ki so oddaljene 20 km, so prebivalci bili pod strašnim vtisom tega groznega dejanja. Domov so se vračali trije šolarji, to je 13 letni Egidij Štetner, 15 letni Avgust Žni-darič in njihov tovariš Kar-V šoli so se med seboj stepli z biči. Žniderič je zagrozil Štetner ju z debelim koncem bičevnika, Štetner pa je potegnil iz žepa dolg nož in se zagnal na Žnideriča ter mu zasadil nož naravnost v srce. Žniderič je napravil še kake tri korake in rahlo vzkliknil, nato pa se je zgrudil mrtev na tla. Morilski šolar ni pokazal prav nobenega kesanja, temveč se je po umoru še hvalil in okrog kazal nož, češ da je svojega tovariša dobro zadel. Nesrečni sta sedaj dve hiši na Bizeljskem. Avgust Žniderič je bil namreč edini sin, ki je padel kot žrtev . zločina, pa tudi Egidij Štetner je edini sin svojih staršev ter bo nosil sedaj do smrti pečat morilca. Podivjanosti med mladino tam okrog je zelo mnogo in bo prav, če oblasti nastopijo ostreje. -o- PONEHA Chicago, 111. — V borbi med taksi vozniki in obema družbama, Yellow in Checker, ni prišlo še do nobene sprave in še vedno je nevarno, voziti se s taksiji, kajti službo opravljajo le stavkokazi, na katere pa se izvršijo številni napadi od strani stavkarjev. Policijski komisar Allman, ki se je vrnil s svojih dvatedenskih počitnic, je pokazal precej naklonjenosti do stavkarjev. Izja-yil se je namreč, da bo uvedel preiskavo, ali se res izdaja licenca takim voznikom, ki ste iih družbi dobili iz drugih mest in ki niso živeli v Chica-gi prej mesec dni, kakor določa mestna odredba. Dalje je tudi odredil, da smejo proti stavkarjem nastopiti le polici' sti v uniformi in ne več v cl vilni obleki. -o----- ŠIRITE AMER. SLOVENCA RUSIJA PODPIRA FRAN COSKE KOMUNISTE Pariz, Francija. — Voditelj desničarske stranke, J. Do- v . , , v , , . ... j i - i v,,- ponesrečenec je bil stai'cek, ki so not, je v poneaeijeK ODjavn, -__________- da bo predložil poslanski zbornici dokaze, da je francoska komunistična stranka prejemala od sovjetske Rusije denarno podporo, in sicer je dobila od 1920 naprej nad 11 milijonov dolarjev. Doriot je bil prej sam komunist, toda je pozneje prestopil na drugo stran. Obdolževanja od strani komunističnih listov, da prejema denar od Hitlerja, ga je privedlo do tega, da je zdaj objavil protiobdolžbo. -o- ŠE EN OTROK UBIT Joliet, 111. — Pretekle dni se je v pripetilo celo število avtomobilskih nesreč, v katerih so izgubili življenje slovenski otroci. Med zadnjimi žrtvami je štiriletni Edward Juricic, kateri je bil »edeljo smrtno zadet, ko se je igral pred svojim domom. let. — Na Lavi je umrl Franc Hafner, višji poštni kontrolor v pokoju star 69 let. — V Mešnjah je umrl Franc Bene-dičič, ugleden posestnik na Globokem št. 1. — Na Sp. Otoku je umrla Ljudmila Arh stara 27 let. -o- Vlomilci Pred kratkim je bilo vlomljeno v viničarijo, ki je last župnišča pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. Vlomilci so nasilno prišli v viničarijo in odnesli precej blaga. Baje ima policija enega osumljenca že na varnem. -o- Velika škoda V skladišču trgovine Sossa v Ljubljani je neke noči nastal požar, ki je grozil uničiti celo skladišče. Prihiteli gasilci so pa z maskami na glavi udrli v skladišče; in v ini uri odstranl--li nevarnost. Vendar je ogenji povzročil škode nad 50.000 dinarjev. -o- Nezgoda V Črmošnjicah je hotel v mesto 50 letni posestnik in mlinar Ivan Udovič. Pri na-preganju v voz pa ga je konj iznenada brcnil s tJoliko silo v trebuh, da se je nesrečnež na mestu zgrudil in so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Kan-dijo, kjer je bil operiran. -o- Sam se operiral Kmet Štefan iz Sv. Križa pri Prelogi se je sam operiral. Že dve leti mu je otek'alo lice, kar mu je povzročalo vedno večje težave pri jedi. Zdravnik, katerega je vprašal za svet, ga je poslal v Zagreb na kliniko toda ker kmet ni imel denarja, se je operacije lotil sam. Prerezal je obolelo lice z britvijo in iztisnil iz ra-bok kakšnega pol metra, toda! ne koščico> zaradi katere je nastala oteklina. Imel je srečo, ker se mu je začela rana celiti in so bolečine ponehale. -o- Starček v potoku Ljubljana, 1. marca. — Danes dopoldne je neka ženska opazila v potoku v Glinščici, na kraju, kjer potok seka ta-kozvano Večno pot okoli Rožnika, truplo nekega moškega. Očitno je bilo, da je moški padel v potok in ker si ni mogel pomagati naprej, je utonil v sicer zelo nizki vodi. Potok Glinščica je na tem kraju glo mu moči pri padcu v vodo očitno odpovedale, tako da se je zadušil v plitvi vodi. Že dopoldne je prišla na kraj nesreče policijska komisija, ki sta jo vodila policijski zdravnik in pa dežurni uradnik. Policija je ugotovila, da gre za približno 65 let starega moža, najbrže kakšnega prosjaka. Starček je moral pasti v vodo v nedeljo zvečer. Pri njem je policija našla le denarnico, v kateri je bilo 18 Din. Ni pa našla v obleki ponesrečenca nobenih dokumentov, tako da policija še sedaj ne ve, kdo bi bil ponesrečenec. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Hed-vika Eržen, rojena Reich, vdova po davčnem kontrolorju stara 77 let. — V Gaberju pri Celju je umrla Marija Prah, žena elektrotehnika stara 27 Lepa starost Osemdesetletnico rojstva je pred kratkim praznovala v Jožefišču v Ljubljani Marija Vrtovec, doma iz Št. Vida pri Vipavi, ki je službovala pri poštah v več krajih in je 15 let vodila pošto v Št. Rupertu na Dolenjskem, kjer je leta 1917 stopila tudi v pokoj. -o- Požarna nesreča Ogenj je nastal na gospodarskem poslopju posestnika Franca Zelenka v Župetineih, ki je zajel tudi hišo in oboje uničil. Škoda je precejšnja. ——o- Statistika Maribora Lansko leto je bilo v Mariboru rojenih 1297 otrok; porok je bilo v mestu 505; umrlo je pa 843 oseb. Stwtft 2 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Četrtek, 25. marca 1987 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-teljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za četrt leta--- Posamezna številka ..$5.00 . 2.50 _ 1.50 Za celo leto--------- Za pol leta_____ Za četrt leta------- Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto---$6 00 Za pol leta____3.00 ____1.75 _________ 3c Tha first and the (Mest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, day and the day after holidays. Mon- Pnblished by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year----- For half a year-- For three months ___$5.00 __ 2.50 __ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one yaar____$6.00 "or half a year____3.00 7or three months--■ 1-75 iingle copy---3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide Ust. — Za zadnjo številko v tednu je čas Ar, j da se nisem že poprej oglasila. Bo pač najbrže tudi pri meni tako kot pri mnogih drugih, da raje čitam kot pišem. Saj nimam kaj posebnega poročati, vendar se bom oglasila, da ne bodo po drugih krajih mislili, da nas je tukaj na gornjem Wisconsinu že zima pobrala. Ni nas ne! Še čivkamo in pa še kako. Imamo precej visok in svež zrak in zimo smo imeli precej hudo, tako kar se tiče snega, kakor tudi glode mraza. Seveda, tudi sedaj še nimamo pomladi, vendar je bolje kot je tam dalje proti severu, tako dobro pa spet ne, kot je malo bolj doli proti jugu. Kar blagrujemo vas, ki ste tam doli bolj na "South," kjer vam menda že rožce cveto in ptički pojo ter kratek čas delajo. No, za obupati pa tudi nam ni. Še imamo upanje, da se bo tudi pri nas oglasila zaželjena pomlad in ne bo več dolgo, ko bomo gledali kje je bolj hladno. Na farmah bomo zopet pričeli z delom in bomo zaposleni celo leto, da si bomo spet kaj pridelali za prihodnjo zimo: če pet prevelika suša delala pre glavic in škode. Na farmah nam ni treba jamrati, da ni Zadnjih šest tednov so se vršili shodi za katoliški tisk po nekaterih naših slovenskih naselbinah. Ti shodi so bili še dovolj številno obiskani, kar vše kaže, da se ljudstvo zanima za svoje katoliško časopisje. Govori so se več ali manj objavili v našem listu, tako, da j? približno vsak čitatelj lista informiran zakaj gre in kako so se ti shodi vršili. Vsi, ki smo bili na teh shodih smo spoznali marsikaj, kje se je zamudilo in delalo pogreške med nami. V večini smo vse to priznali. Sprejeli in odobrili smo sklepe, da bomo odslej delovali na vse načine, da katoliški tisk razširimo po naših naselbinah med naše ljudi. To delo je naporno in težavno, toda ni nedosegljivo. Treba se ga je lotiti le z trdnim in odločnim namenom in se ga lahko izvede v doglednem času. Ce gremo na delo vsi, po vseh naselbinah s tistim naudušenjem, kakor smo bili na shodih za katoliški tisk, ni nobenega vzroka, da ne bi dosegli tudi primeren uspeh. V Jolietu so na shodu omenili, kako delajo v župniji sv. Jožefa. Gredo od hiše do hiše in popisujejo vse družine spadajoče k župniji in tudi druge. Na ta način imajo nekak natančen seznam vseh faranov in njihovih družin, vse kam družine pošiljajo svoje otroke v šole, pa tudi kake časopise bero. S tem imajo ugotovljeno kako miselno -lajni« hda med njihovimi farani in ljudmi v njihovi i lbii * '.o je velikb pomenljivo in važno delo, ki je velike k .1 za župnijo in naselbino. Izvedbo takega natančnega cenzusa bi bilo priporočati vsem. Zakaj dokler ne vemo, kako stanje vlada v naselbini, tudi ne vemo, kaj bo^šlo posreči in nam ne bo zo-med seboj imamo in kako je resnično dejansko stanje med nami glede naše miselnosti. Le tak natančen pregled to pokaže. Povdarjamo, da naj nas nihče napačno ne razume. Mi nikomur ničesar ne vsiljujemo. Le omenjamo, kakor smo že tolikokrat omenili, da v današnjih časih ni nihče na svetu popolnoma brez vsakega berila. Vsak nekaj bere in tu pa nastane vprašanje, kaj bere? Ali se tu hranijo s tako duševno hrano, ki jih jači in utrjuje v katoliškem prepri-čaju, ali pa bero ljudje nasprotne časopise in če to, tedaj verjemite, da kakor gotovo sledi dnevu noč in noči dan, tako gotovo bo protiverski tisk v srcih in dušah onih, ki ga bero, pustil svoje sledove in premnoge popolnoma potegnil proč od vere in naše miselnosti. Tu stoji tista velika resnica, pred katero ni umika, pa si naj še tako zakrivamo svoje oči. V Jolietu vodi akcijo za razširjenje katoliškega tiska društvo Najsv. Imena in Marijina družba. Vsa čast jim. Le tako in na tak način bomo ^zajezili upliv slabega tiska med nami. Ako bomo pa držali roke križem še naprej in to nam vse eno kaj naši ljudje bero po naših naselbinah, potem se pa nikar ne čudimo, če so naši ljudje v verskem oziru tako mlačni in če tako odpadajo od vere svojih oče tov in mater. Rojaki, katoliški dnevnik "Amerikanski Slovenec" ima zdaj svojo kampanjo. Vodi jo iz razloga, da bi se razširil med naše rojake in da bi tako med njimi deloval za razmah in razširjenje katoliške miselnosti. Katoliški dnevnik je nam krvavo potreben. Mislite si, kaj bi šteli mi slovenski katoličani po Ameriki brez tega lista? Pomislite malo. Kdo bi delal vso to reklamo za naše župnije, naša društva in naše organizacije? Ali bi bilo vseeno, če bi ga imeli ali ne? Pomislite. Saj imate razum, da z rjim mislite. Ugotovite svoje mnenje glede tega. In če vidite, da je katoliški dnevnik nam res potreben, potem pa zanj tudi nekaj storite. Ne pustite in ne glejte z prekri-žanimi rokami, da se za katol. tisk mučijo vedno le samo rekateri. Katoliško prepričanje je nas vseh in kdor dela za to prepričanje, dola za nas vse in mi vsi smo dolžni pri tem pomagati in sodelovati. Kako vplik uspeh bi bil, če bi v tem oziru storil vsak vsaj nekaj. Saj menda vas ni sram, da ste katoličani in če tako potem vas tudi ne sme biti sram delati za katoliški tisk. Kampanja je tukaj, pojdimo te dni tekom prihodnjih par tednov vsi na delo za nove naročnike. Okrog vas po naselbinah je tisoče in tisoče rojakov, ki še nimajo "Amer. Slovenca". Pojdite do sti ki so čez vero, kajti vera je potrebna. Če bi se ljudje nekoliko bolj vere držali in po njej živeli, koliko manj zločinov bi bilo, koliko manj ubojev in samomorov. — Pomislimo nekoliko nazaj v stare čase, kako so stari ljudje delali in trpeli, pa so bili vseeno zadovoljni in veseli. Le včasih je kateri rekel: Ja, je že božja volja taka, da moramo trpeti. Sedaj pa imamo boljšo hrano, imamo avtomobile, da se lahko peljemo kamor poželimo, imamo radio, da lahko slišimo kar hočemo, da nam ni dolg čas, pa še nismo zadovoljni. Ne vem kaj bi še vse radi. Sedaj se vrši kampanja za Amerikanski Slovenec. Le agitirajte ljudje kateri imate priložnost in pridobite veliko novih naročnikov za list. Tukaj pri nas ne moremo, ker ni Slovencev. Pomislite, da je dobro berilo vsakemu potrebno. — Kaj pa kaj Oglesbyča-nje, da se nihče ne oglasi? Menda ja niste vedno tako "bizi," da bi eden ali drugi kaj ne napisal v list, da bomo vsaj vedeli, če še živite in kako se kaj imate. Lansko leto za 4. julija smo bili tam in smo obiskali naše stare znance in prijatelje. Ste bili vsi veseli ^n zadovoljni. Ustavili smo se pri Mr. in Mrs. Frank Jerše, ker Mrs. Jerše je sestra mojega moža. Tam smo bili prav dobro postreže-ni, zato pa prav lepa hvala za postrežbo in prenočišče celi čas, ko smo se tam mudili. Od tam smo šli potem še druge obiskat, pa nismo obiskali ko je detroitski zastopnik nekaj zabavljal čez Gorenjke. Le počasi ! Čeprav ne vem, katera je tista Gorenjka, menda ji je Francka ime. Če bo še katerikrat kaj rekel, Francka, le pripravi bur-kle; jaz bom že tudi s čim pomagala, pa magari če ima bika prignati. Ga bova že ozdravili revmatizma, če ga ima še kaj, tako, kot ga je Mišjakov "bul" na Oglesby. — No, pa brez zamere, ker ne maram z nobenim biti skregana. — Sedaj pa moram končati, da ne bo moj dopis romal v urednikov koš. Samo še vesele velikonočne praznike vam voščim vsem in mnogo pirhov, listu pa mnogo novih naročnikov. O priliki bom pa že katero povedala, če bo kaj novega na farmi. Frances Martine -o- SMRTNA KOSA V MINNE-SOTI Ely, Minn. V Nopeming, Minn., je umrla Stanislava Vrtnik, rojena 30. aprila leta 1913, hčerka .Mr. in Mrs. Matevž Vrtnika z E. Sheridan st. v Ely. Pogreb se je vršil 15. marca v cerkev sv. Antona Padovanskega, kjer je Father Mihelčič daroval slovesno črno sv- mašo ob veliki udeležbi vernikov. — Pred njeno krsto je nosilo osem njenih so-sester, članic dr. sv. Antona št. 72, KSKJ. venec svežih cvetlic v spremstvu drugih njenih so-sester in sošolk, ki so ji napravile častno stražo ob vhodu v cerkev. — V Nopeming, v zavodu za tuberkulozne zapušča očeta in dve mlajši sestri, v Ely pa mater, dva brata in tri sestre. — Pogreb je vodil Štefan Banovec. — Naj si sveti večna nebeška zarja, prizadeti družini in sorodnikom naše sožalje. J. J. Peshel -O- dela, kakor je to v mestih v vseh kot smo nameravali, ker navadi. Pa, kaj hočemo, če ni dela, tudi ni jela, ker na farmah je že tako, da če ne boš sejal, tudi žeti ne boš imel kaj. — V tovarnah tukaj tudi dobro delajo. Po večini je vse zaposleno. Seveda, kakšen se še vedno dobi, ki neče delati, posebno sedaj, ko lahko na reliefu živijo. Tukaj v cerkvi sv. Petra in Pavla je bila 40 urna pobož-nost in sicer se je začela v nedeljo 1 1. marca. Cerkev je bila vseskozi prav dobro obiskana, kakor je tudi vsako nedeljo. Tukaj po večini vsi ljudje gredo v cerkev, seveda vsak v svojo, v katero spada in tudi če kateri ne gre, čez vero ne zabavlja, ker kakega verskega prepira še nisem slišala odkar sem tukaj. Žali-#bog, žalostno je, kjer se ljudje za vero prepirajo in zla- čas nam je vse prehitro pote kal in treba se je bilo vrniti nazaj domov. Zato nam pa za enkrat oprostite. — Naročnino pošiljam za list Amerikanski Slovenec, pa nobenega ne poznam, da bi mu glasove oddala, zato jih podarim Mrs. Poznič, ker je iz Tuhinjske doline doma kot sem tudi jaz, pa še ne predaleč skupaj. Kadar bove šle v stari kraj, se bove do Kamnika kar skupaj peljale. — Mrs. Uše-ničnik se je pa s tistim svojim lešnikom res postavila. Pa le mislim, da je tudi ona bolj taka kot Ribničan, da s^o obljubi, da pa ne. Jaz bi se bila tudi katerikrat poskusila s kakšno u-ganko, pa sem skoro vedela, da ne bom dobila lešnikov, za nič se pa ne izplača, da si človek glavo beli, pa je tudi tako, da je moja glava že po naravi bolj trda. Zadnjič enkrat sem videla, ka- DESET DNI MED KIVARCI OD 9. DO 19. SEPTEMBRA 1929. Equador, So. America 9. septembra 1929. — Zgodaj zjutraj sem vstal, pripravljen, da nastopim na dolgo potovanje. Po zajterku sem se poslovil od prijateljev in oborožen z mojo prtljago in dolgo palico sem potoval. — Steza me je vodila proti Kivarski koči. Do nje je bilo 7 ur. — V temnih gozdovih sem se čutil tako samega. Edino kar me je navduševalo, je bila misel, da grem na obisk h Kivar-cem. — Tu pa tam mi je šinila pred nogami kakšna kača. Moral sem biti oprezen, ker moji prijatelji so me opozorili na nevarnosti. — Šel sem čez drn in strn — z mojim Bogom v duši. Po peturnem potovanju sem začul žvižganje. — Razveselil sem se — ker sem bil v bližini človeškega bitja. — Počakal sem nekoliko — in nisem se varal, — pred menoj je stal Kivarec. — Od veselja sem se vsedel — podal mu roko in ga sprejel z največjim veseljem. Tudi on je bil vesel mojega srečanja. "Padre — Tuam vinam?" — Oče odkod priha- jaš ki 9 To je bil prvi pozdrav, sem čul iz Kivarskih ust. — Ker sem se že naučil nekoliko Kivarskega jezika poprej, sem Jtorajžno odgovoril — prihajam na obisk, v Tvojo hišo". — (Aminu istajcan vinahei) — Sva se odpočila — ker tudi on je potreboval počitka. — Po dolgem klepetanju sva se napotila proti Kivariji — ki je bila še 2 uri daleč. On je šel naprej, jaz sem mu sledil. Gledal in ogledal sem si ga od pet do glave. Kivarec je ponosne postave. Meri okrog 1,70 m — bakrene kože — lasje so dolgi in črni. ..Bistro oko (črno) — mu služi prav dobro. Nisem videl ničesar, ker sem gledal le Kivarca, on pa je videl ne vem koliko kač in drugih mrčesi. Fant se mi je dopadel dokaj. Po polurnem potovanju me je ustavil in mi rekel naj počakam tu. Sem ubogal. On Je šel naprej — času sem začul puškin pok. — Moram omeniti, da Kivarec je prost sin narave — zato sovraži vse kar ga ovira. Glede obleke pripomnim da nosi samo naj hen košček okrog ledij. Oborožen je pa do zob. Med čakanjem na Kivarca sem opazil mnogovrstne ptičke — in prav blizu mene se je zmuznila "guatuza" — (žival podeb-la prešičku — katere meso je zelo okusno.) — Po dolgem času je vrnil — glejga šmenta, na ramah je prinesel prav debelo mrtvo guatuzo. Bil sem vesel nad lovom in videl sem spretnost teh sinov. — Šli smo naprej — počasi, kajti moči so mi primanjkovale. — Ob treh popoldan smo prišli do Kivari-je. — Naš prihod je že od daleč naznanjevalo lajanje, psov. — Kivarec je v bližini koče zatulil — tako, da nikdar v svojem življenju nisem čul kaj sličnega. — Vse je vrvelo izven hiše. — 3 žene (kivarec ki me je spremljal je bil poli-gamec) — 15 otrok — ne vem koliko psov. Kadar so me zagledali — so se čudili nad mojim prihodom. — Kivarec je izročil eni izmed žen mrtvo guatuzo — drugi pa je naročil naj mi takoj postreže s čašo čiče." To pijačo bom opisal na drugem mestu. Smo vstopili. — Kivarija (koča) — je eliptične oblike — ima dvoje vrat, ene na vzhodu in drugo na zadnji strani. Koča je narejena iz bambusa — pokrita s slamo (kambanaka.) Hišne stene so iz 4 cm. širokih bam-busih desk, tako da po vseh krajih je na tisoče luknjic. Med pogovorom s kivarcem v koči — mi je postregla žena s čašo "čiče." Za ves denar na tem svetu ne bi jo hotel piti — vendar nisem hotel izgubiti kivarskega prijateljstva. Sem jo pil z isto voljo kot bi pil strup. Vprašal sem Kivarca — zakaj ima njegova hiša dvoje vrat. On mi je razložil vse natančno. Rekel mi je, da livarska koče imajo vse isto obliko in dve vrati. Ena služi samo za moške in druga za ženske. Gorje tistemu, — ki bi se drznil v Kivarsko hišo po ženskih vratih. To je bilo zame zelo važno. Ponudi! mi je trlo, da se vsedem, medtem ko je rekel ženi naj pripravi guatuzo. Dan je začel umira- Zbira M. B. V nekem časopisu se je čita-la novica: Gluh mož, po imenu Gorjak, je bil z avtomobilom povožen in ubit v sredo zjutraj. Imenovani je bil pred letom dni tudi tudi enako pobit. * :!". * V neki družbi je bilo sproženo vprašanje, kaj je vera? katero vprašanje je eden raz-tolmačil takole. Vera je zavarovalnina zoper ogenj na onem svetu, za katero je poštenje najboljši certifikat. * * * Nekega časopisa geslo je bilo: Mir božji vsem ljudem, ki plačajo takoj, se zani'majo za novice in služijo dobro. !|S * Krojač je imel v oknu oglas: Najlepše kožuhove suknje za ženske se izdeljujejo tu po najnovejši modi iz vaše kože. * * * Neki trgovec je obesil na vrata napis: "Fanta potrebujemo" in drugo jutro našel na pragu košaro v kateri je bil novorojenec. ti. Pri večerji, katera mi je bila postrežena s guatuzinim mesom in "yuko" (neke vrste krompir) in čičo — sva se še pošteno pogovorila o mnogoterih rečeh. On me je ljubil, kakor sem videl in tudi jaz sem dal vsa znamenja ljubezni, ki sem jo imel do njega. — V Kivariji ni nič posebnega. — 4 ležišča — eden steber v sredini koče, kjer so obešena orožja — ogenj ob vznočišču postelj in nekaj loncev, kjer se shranjuje čiča. Stemnilo se je popolnoma — in ker sem bil tako utrujen sem po končanih večernih molitvah legel na eno trdo bambusovo desko. Hotel sem zatisniti oči — vendar nisem mogel. Moje misli so bile zaposljene z onimi predmeti, ki sem jih doživel ta dan. Torej lahko noč — i" jutri bom sledil. (Nadaljujem enkrat prihodnjič.) P. Bogomil Trampuš misijonar -o- UTRINKI Ženski zadostuje samo namigniti o tajni, pa napravi iz nje vihar. :!t Vrl mož je lahko zaljubljen kot blaznež, toda ne kot tepec. * Kdor o nečem sa ne stori. govori, nece- Malo žensk se zna in postarati okusno. * oblačiti Kar dela smrt umiranje. strašno, je Ko se je ladja potopila, vedo vsi, kako bi jo bilo treba rešiti. "TARZANOVA DVOJNIKA" (83) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs Ftftj, Ko so opjce videle kako je t^utlfih pograbil Tarzajia s svojim dolgim rilcem in ga dvigal vedno višje, so bile vse iz selie, ker si niso mogle misliti, da bi Tarzan, največji junak džungle bil premagan. Nekatere so naglo priskočile k slonu, ga začele grizli in praskati, samo da bi ta izpustil Tarzana. /M "i,i iA.W M A kaj je to zaleglo? Gudah je samo malo prestopil s svojimi velikimi nerodnimi nogami, ki so bile kot stebri, in že so dve opici obležali negibni pred njim, ostale so se pa vreščajc u-maknilr. i.c ena je bila bolj pogumna in se je vzpela na slonovo veliko ubo z namenom, da bi slonu poškodovala oko. Gudah je bil vajen že vsakovrstnih bojev, zato sc je znal bojevati. Mirno je pustil da je opica priplezala dovolj visoko, a ko sc je približala k očesu, je samo stresel ušesa in opica je obležala strta iia lleli. Tarzan je bil že obupal, da bo mogel še kedaj pomagati Dicku in L)ocu . . . . . . Na vso moč so Dick, Doc in oba črna jetnika bežali pred preganjalci, toda izgledalo je, da jih more samo čudež rešiti. Njihovi preganjalci, divjaški ljudpžrci so jim bili skoro že tik za petami. Dick je že sani sebe videl, kako sc ku)ia v velikem umazanem divjaškem kotlu, okolu katerega sc reže črnci! Četrtek, 25. marca 1937 'AMERIKANSKl SLOVENEC rsrs-zr-w-v*-.....~ Strani S0C1JALN0 -VARNOSTNI RAČUNI Kdo ni še zaprosil zanje? Social Security Board je že dobil 23,000,000 prošenj, za socijal-no-varnostne račune. To je kak poldrugi milj on manj kot se ceni število delavčev, ki so vpravičeni dobivati starostne pokojnine po obstoječem zakonu. Ogromno večino onih, ki niso zaprosili za socijalno-varnostne račune, tvorijo bržkone moški in ženske, ki so začasno brez dela. Ker ne delajo sedaj, so mnenja, da nima zmisla otvoriti socijal-no-varnosten račun. Drugi si prav gotovo predstavljajo, da prošnja za starostno-pokojninski račun je nekaka "registracija" in da informacije dane Social Security Board-u utegnejo biti nekdaj v bodočnosti na razpolago kaki drugi vladni oblasti, ki bi hotela izvedeti kaj o prosilcu. Mnenje obeh skupin je krivo. Vsak delodajalec v industriji ali trgovini je po zakonu obvezan priskrbeti si od vsakega delavca njegovo številko socijalno-varnostnega računa, kajti on mora prijaviti, koliko delavec pod dotično številko dobiva na plači, tako da se zna, za koga on plačuje davek na mezdi. Radi tega je za vsakega delavca v indu bo vlada preiskovala vsakega prosilca ali celo vsakega delavca, ki se je rodil v inozemstvu, je prav fantastična. Le tedaj, ako je kdo izvršil kak zločin ali drugače vzbuja nase pozornost kriminalnih oblasti oziroma priseljeniških oblasti, je prav mogoče, da bodo vladne oblasti zaprosile za vpogled v zapiske. Tiskovine za prošnjo, ki jo vsi delavci, državljani ali inozemci, morajo vložiti pri socijalno-var-nostni oblasti, postavljajo le malo prav enostavnih vprašanj: ime, naslov, spol, pleme, ime in naslov delodajalca ter ime očeta in matere. Ne sprašujejo, da-li je prosilec državljan ali inoze-mec niti — v slučaju tujerod-ca — kdaj in kako je prišel v Združene države. Prošnje za socijalno-varnostni račun naj se vložijo pod onim imenom, pod katerim je prosilec naveden v knjigah svojega delodajalca. V svrho identifikacije v zapiskih je vse eno, da-li je to ime inozemca njegovo resnično ime ali pa ime, ki si ga je nadel, odkar je prišel v Združene države. Ako bi delavec kasneje želel, da se njegov račun vodi pod dru- striji ali trgovini potrebno, da gim imenom, kot je ono, pod ka-ima svojo številko socijalno-var- terim je izvirno zaprosil za ra-nostnega računa. Oni, ki so za-1 čunsko številko, naj zaprosi za časno brez dela, bodo morali za-' to s tem, da piše na Record Divi-prositi za računsko številko, čim s.ion od Social Security Board-a začnejo zopet delati, ako niso že|v Baltimore, Maryland, in eno- zaprosili. Radi tega je v njihovem interesu, da si računsko številko priskrbijo takoj. Ako kdo misli, da se izogne "registraciji" ali zasledovanju, ako ne otvori tak račun, naj se rajši zaveda, da ravno okolščina, da se ne pobriga za svoj račun, utegne vzbuditi pozornost nanj in izzvati vprašanje, zakaj se vendarle izogiba zakonu, ki je bil napravljen njemu v korist. Dejstvo je, da Social Security Board je dal zagotovilo, da se informacije prosilcev, navedene v njihovi prošnji, bodo smatrale za strogo zaupne. "Le vladni u-radniki, ki imajo uradno odgovornost V vezi s socijalno-var-nostnimi zapiski, bodo imeli pri stavno razloži, zakaj hoče, da se ime spremeni v zapiskih. Ker se bo moral plačevati davek na mezde industrijalnega ali trgovinskega delavca, naj je zaprosil za socijalno-varnostni račun ali ne, je v njegovem interesu, da odpre ta račun, tako da more v bodočnosti dobivati starostno pokojnino, do katere je vpravičen. Poštni uradi dobivajo vsak dan na tisoče dodatnih prošenj za socijalno-varnostni račun. Oni, ki niso še tega storili, naj si takoj od delodajalca ali pa od poštnega urada priskrbijo tiskovino Form SS-5, jo izpolnijo in pošljejo nazaj mestnemu poštnemu uradu. Sedaj traja pri- MADRIDSKO PREBIVALSTVO SE IZSELJUJE RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE Zaradi nevarnega položaja, ko nacijonalisti obstreljujejo mesto, je vodstvo španskih vladnih čet odredilo, da se morajo civilisti, ki niso v mestu potrebni za delo, izseliti iz Madrida. Na sliki vidimo skupino beguncev, ko si gre z bornih vozom iskat novega stanovanja. Tri nesreče V Pfeiferjevi tovarni v Ho-čah se je ponesrečil 17 letni delavec Franc Leuhard. Delal je visoko na lestvi, ki se mu je pa spodmaknila da je padel in se močno poškodoval. — V Vuhredu se je pri delu težko ponesrečil 44 letni Alojz Gosak, ki ima poleg drugih poškodb tudi zlomljeno nogo. — Ista usoda je zadela tudi 32 letnega Ivana Pločnika iz Gradišča. Vsi trije se zdravijo v bolnišnici. stop do teh informacij" je Board jbližno dva dni, predno prositelj nedavno naznanil. Domneva, da dobi svojo računsko številko. ZIME V PRETEKLOSTI Letošnja nenavadna zima nima enake v našem stoletju, menda tudi v prejšnjem. V daljni preteklosti pa ji ni težko najti vrstnic. Zabeležile so jih stare kronike in od tod posnemamo: Zelo kruta zima je bila 1. 718. Pravijo, da je bil Carigrad tisto zimo več nego tri mesece v snegu. L. 764. se je taka zima ponovila. Že na začetku so zamrznile vse reke in nekateri morski zalivi, med njimi Dardanelski preliv. Spomladi so bile hude po-vodnji, poleti pa velika suša. V letu 800.-801. je bila zima tako ostra, da je zamrznilo Črno morje okoli obrežij. V 1. 822. ni bila zima samo kruta, ampak tudi zelo dolga. Vse evropske reke je pokril takšen led, da so lahko vozili čezenj najtežje vozove. L. 860. je zamrznil del Jadranskega morja. V letu 994. je trajala huda zima dobrih šest mesecev., Poleti pa je bila strahotna suša; mnoge evropske reke so se posušile. Leta 1010.-11. je segla zima celo v Egipt, kjer se je pojavil led na svetem Nilu. Tega leta je zamrznil tudi Bospor. Leta 1099. daljša in ena najostrejših. V pomladnih mesecih je bil že velik del Evrope pod snegom. Ob tej priliki ne bo napak, če omenimo v tolažbo nasprotni pojav: izredno blage, tople zime. L. 1186. je bila tako topla zima, da je na Švicarskem pozimi cve-lo drevje. I. 1228. je že v aprilu cvela vinska trta. L. 1289. je bilo v mnogih krajih srednje Evrope v decembru sadno drevje v cvetju in ljudje so se lahko kopali v rekah. Tudi 1. 1328.-9. je bila pomlad namestu zime; v januarju je cvelo sadno drevje, v drugi polovici maja pa so že povsod želi. Zima 1. 1420. je bila takisto zelo mila. Sredi aprila so na Švicarskem dozorele črešnje in koncem julija so že brali grozdje v vinogradih. težka voda in rastline Profesor na vseučilišču v avstralskem mestu Melbourneu Ivard je napravil zanimive poskuse, da bi ugotovil učinke ta- ......_...... _ __________ko zvane "težke vode", ki sestoje bila*zima sila ostra in tudi vse1 ji kakor normalna voda iz kisi- " " ka in vodika, toda iz težjega vodika, na rastline. Dognal je, da vpliva ta voda na rastline, ki vsebujejo zelenilo, pospeševalno, rastlinam, ki nimajo zelenila, pa rast zadržuje. To se dogaja na pr. z bakterijami, gobami itd. Alge na težko vodo sploh ne reagirajo ali pa v njej pospešijo svojo rast. Samo na tisti stopnji razvoja, ko nastajajo semena, tudi pri rastlinah z zelenilom težka voda ne učinkuje ugodno -o- ostalo leto je bilo izredno hladno. Zelo hude zime beležijo kronike tudi v letih 1268.-9. in 1322. in 1323. Za prvenstvo je tekmovala zima 1. 1407.-8. Cez zamrzli Skagerak so prihajali volkovi iz Danske in Norveške. V februarju so bile strašne povodnji po vsej Evropi. Poletje pa je dalo jako dobro letino. L. 1608. je bila huda zima v vsej Evropi in Severni Ameriki. L. 1740. je zamrznilo Baltiško morje in celo Badensko jezero. Po zapiskih kronistov je bila ta zima naj- SIRITE AMER. SLOVENCA" ZLATA TLA JUŽNE AFRIKE Iz Johannesburga poročajo, da so geologične preiskave potrdile domnevo, da leži skoraj vse ozemlje Južnoafriške unije na plasteh zlatonosne rude. Razen zlata je v teh plasteh še mnogo drugih dragocenih rudnin. Iz tega razloga je pričakovati, da se bo rudniška industrja v Južni Afriki še dalje razvijala. -o- NERAZDROBLJIVO STEKLO? Pred leti so poizkušali napraviti nezdrobljivo steklo za šipe. Poizkušali so s pravim steklom in deloma s celonom. Zdaj pa pride v promet nova snov, ki se ne drobi in se( tudi razbiti ne da. To pa- seveda ni steklo, marveč popolnoma čista in prozorna u-metna smola. Ta snov se da prav brez vsake nevarnosti rezati z navadnim orodjem. Lahko jo krivite, vrtate, prebijate, poljubno, če jo upogibate v vroči vodi, ohrani stalno takšno obliko. Pri vsem tem pa je zelo lahka in vsestransko uporabna. -o- HOROSKOP JURIJA VI. Neka londonska dama, ki se ba-vi z astrologijo, je v neki knjižnici stikala nedavno za starimi knjigami. Med drugim je prelistala staro astrološko revijo "Horoscope", kjer je odkrila sledeče prerokovanje: "Ta deček bo zelo srečen. Njegov planet Jupiter mu bo dal več sreče in materialnega uspeha nego kateremu koli drugemu smrtniku. Zavzemal bo tudi višji položaj, nego mu ga bodo določili spočetka". To prerokovanje izvira iz 1. 1903. in se nanaša na princa Alberta sedanjega angleškega kralja Jurija VI. -o- POTOVANJE IN ZGODOVINA Skoraj ga ni človeka, ki bi ga ne veselilo potovanje že iz radovednosti, kako je drugod po svetu. Zato so ljudje tudi v prejšnjih dobah radi potovali. A v starem in v srednjem veku ni bilo prijetno potovati, ker ni bil promet tako razvit ko zdaj.1 Zato niso potovali zgolj za zabavo in veselje, kot potujemo zdaj, ampak radi poučnih, trgovskih in družinskih vzrokov. Iz klasičnega starega veka nam je znan kralj z Itake, Odisej, ki poje Homer o njem, da je poznal mnogo mest in ljudi. Stari Germani pa so bili mnenja, da so potujoči ljudje — sami berači in potujoči junaki in pevci so si želeli stalnega bivališča. Šele v hpmanistični dobi (v 14. in 15. stoletju) je postalo potovanje u-žitek in so se ljudje tudi veselili prirode in spoznavanja dežel in narodov. V tako zvani "bidennajerski dobi" (v 18. stoletju) se je potovanje kar razmahnilo. Angleški pisatelj in francoski filozof Rousseau so peli slavo pešhoji in sploh gibanju na zraku Starejši ljudje in bolj častitljivega stanu pa so se vozili s svojimi orjaškimi kočijami in poštnimi vozovi. Ženska na vsak način ni smela tedaj sama potovati. Celo napredni, nemški Goethe je zapisal: "Potujoče dekle je zmeraj na slabem glasu." Kaj bi dejal o današnjih športnicah? Dandanes potuje vse, bodi peš ali s kolesom, z vlakom, letalom, avtom. Za ta čas veljajo besede: "Komur hoče Bog dobro storiti, ga pošlje v daljni svet." -o- KOLIKO DENARJA TEHTA aga kan? Znan indijski knez Aga Kan se je mudil v zadnjem času v Vzhodni Afriki, kjer se je sestal s številnimi mohamedanskimi o-sebnostmi. Knez je v svoji domovini, kakor znano ne samo posvetni, temveč tudi verski poglavar svojih podložnikov in se za verska vprašanja zelo zanima. V Nairobiju, prestolnici angleške kolonije Kenje, so mu pred odhodom v domovino priredili poslovilni večer. Guvernerji so mu ob tej priliki darovali ček, ki ustreza vrednosti zlate palice v njegovi telesni teži. Aga Kan je določil, naj se ta vsota 30.000 funtov šterlingov razdeli v dobrodelne namene. -o-- lupine kakava zoper RAH1TIS Angleški medicinec prof. E. W. Knapp je odkril, da vsebujejo lupine kakava zelo mnogo vitamina D, ki je važen posebno kot zaščitni in zdravilni pripomoček zoper rahitis. Poskusi, pri katerih so živali krmili s temi lupinami, so med drugim pokazali, da vsebuje kravje mleko tudi pozimi toliko vitamina D ka-koii poleti, če dobi žival dva funta lupin v svojo krmo. Tako bi imelo lihko tudi zimsko maslo isto toliko antirahitičnih snovi kakor poletno. -o- NOV KOMET Poljski astronom Anton Vik, ki deluje na krakovskem observatoriju, je odkril v ozvezdju ribe in v bližini zvezd št. 55 nov komet sedme velikosti. ANEKDOTA Skladatelj Scarlatti je nekega večera komponiral fugo. Poleg njega je sedela na stolu mačka in predla. Scarlatti ni mogel naprej, pa je zamišljeno gledal svoje glasbilo. Nenadno se je mačka dvignila, skočila je na klavir in šla počasi preko tipk. Pri tem so sq oglasili zovki g—b —es—-fis—b—cis. Scarlatti je hitro pritaknil d in je tako našel temo za svojo znamenito mačjo fugo. --o-- Oglasi v "Amer. Slovencu" "Amerikanski Slovmccv! OD SMEHA GA JE ZADELA KAP V San Remu se je zgodilo, da se je nekdo nasmejal dobesedno do smrti. V neki družbi so si moški pripovedovali vsakovrstne dovtipe, Eden izmed teh je moral biti posebno dober, kajti gostitelj se je začel smejati in se je smejal, ne da bi se mogel ustaviti. Nenadno pa se je zgrudil. Poklicali so zdravnika, ki je mogel ugotoviti samo to, da je moža od smeha zadela kap. --o-- MOŽ IZ KAVČUKA 191etni krojaški pomočnik Mihael Tuticka se je v Budimpešti vrgel skozi okno tretjega nadstropja. Treščil je z vso silo na asfalt, trenutek nato pa se je prestrašenih mimoidočih in se je dvignil sam od sebe pred očmi odpravil sam v bolnišnico, ker je čutil, kakor je sam povedal, malo bolečn v obrazu in na rokah. V resnici se ni pri tem padcu nič težje poškodoval nego male na nosu in levi roki. Tuticka je tudi izjavil, da ga je ta doživljaj ozdravil samomorilne misli. Lansko leto je v ostalem z neke stavbe, kjer je v sili pomagal kot zidar, padel na še hujši način, pa se prav tako malo poškodoval. Lepa družba Marljivim orožnikom se je v okolici občin Oluševci in Go-ričnica v ptujskem okraju posrečilo, da so prijeli več mladih, 18 do 22 let starih fantov, ki so v okoliških občinah prirejali razne tatvine in vlome. Storilci so priznali že kar 23 vlomov. Kradli so pa vse, kar jim je prišlo pod roke. Kie so kradli jim je bilo vseeno. Žrtve so bili siromaki in bogatini in celo svojim sorodnikom niso prizanesli. -o- Huda nesreča otroka V ljubljansko bolnico je bil pripeljan komaj 9 letni Lado Pečnik, sin železniškega zidarja iz Srednje vasi v občini Rudnik pri Ljubljani. Fantek je padel v škaf vrele vode in se smrtnonevarno opekel po vsem telesu. __' P zerovoča, ki je s sekiro v roki pričakal volka. Razvila se je med njima razburljiva borba, za kmeta nevarna, ker se je kmetu prelomil držaj sekire in je volk skočil Marku za vrat. Tedaj ga je pa kmet zagrabil volka za uhlje, ga podrl na tla in se z njim boril naprej, dokler niso prišli na pomoč drugi kmetje in volka s sekirami pobili. -o- Staro odkritje Prazgodovinsko naselbino so nedavno odkrili pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah in sicer na mestu današnje šole. ---o- Stekel volk napadel vas V Vaganjih pri Banjaluki je pridirjal v vas volk, oči-vidno stekel, in tam napadel kmete, ki so bili na cesti. Volk je ugriznil štiri kmete in neko dekle. Napadal je samo ljudi in je divjal skozi vas, dokler ni naletel na kmeta Marka Pe- Samo osebe, ki so notranje trdne, imajo lahko resnično nežnost; one, ki se zde nežno-čutne, imajo navadno samo slabotnost, ki se zlahka sprevrže v hrapavost. Kdor najbolj grozi, se najbolj boji. twwmwwmwvwvwwwwwwwwwwwww*^ DENARNE POŠIUATVE odpravljamo v Jugoslavijo, Ita- c lijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene: Dinarji: Za $ 2.55.................... 100 Din Za $ 5.00.................... 200 Din Za $ 7.25.................... 300 Din Za $ 9.50.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din J Za $45.00....................2000 Dii> Lire: Za $ 3.50.......................... 50 lir Za $ 6.40......;...................100 lir Za $29.00..........................500 lir Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite..........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.00 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim naročnikom v So. Chieagi in okolici sporočamo, da je sprejela zastopništvo za naš list Mrs. Agnes Mahov-lich, katera je pooblaščena sprejemati naročnino za naš list, oglase in vse kar je v zvezi z našim podjetjem. Vsem rojakom, jo prav toplo priporočamo, da ji gredo na roko in ji pomagajo širiti dober katoliški tisk med naše ljudi. Uprava "Amer. Slovenca." (V pisarni Am. Slovenca) CHICAGO, 1849 West Cermak Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O. Leto 1936. Predsednik: Frank Habich, 6310 Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093 E. 641 h Str. Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr. F. J. Kern. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobirati opoldne. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. IŠČEJP SE: Prosijo se spodaj navedene o-sebe, da se javijo generalnemu konzulatu v New Yorku. Tisti naši izseljenci, ki bi zamogli dati kake informacije o iskanih, se naprošajo, da pišejo na: Royal Yugoslav Consulate General, 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. Boštar Janez in Jože, iz Jesenic, srez radovljiški, dravska ban. Nahajata se v Ameriki že 30 let; stanovala v Indianapolis, Indiana; Cestnik Andrej, iz Trbovelj, dravska ban. Star 56 let; v A-meriko prišel 1. 1913; živel v Pennsylvaniji; Fortin Valentin, iz Velike Li-poglave, srez ljubljanski, dravska ban. Po poklicu mehanik; Kranjec Ivan, iz Starega trga, srez črnomeljski, dravska ban.; živel nekje v Utah; Mohar Marija, iz Affinity, West Virginija; zadnjič se javila iz Affinity, W. Va., leta 1936; Mirt Anton, iz Rajhenburga, srez Brežice, dravska ban. V A-meriki od 1. 1910; star 50 let. Živel v Nellis, W. Va. V Ameriki ima sestro pod imenom Amalija Božič roj. Mirt; Matjan Matija, iz Šmartna pri Kamniku, dravska ban., star 50 let; izselil se v Ameriko pred 20 leti in je živel na Holmes ave., Collinwood, Ohio; Perne Ivan, Iz Sv. Lucije, srez radovljiški, dravska ban.; Pleteršek Marija, iz Bridge-ville, Pa. Vdova po pokojnem Rudolfu Pleteršku iz Bridgevil-le, Pa., doma iz Šoštanja, dravska ban.; Udovič Rudi, iz Rač, srez Mari-obr, dravska ban. Navedeno živel in umrl v Centralia, Washington ; Židan Mihael, iz Bregani, štev. 19, srez Kamnik, dravska ban. V Ameriko prišel leta 1907. Zadnjič se javil iz New Yorka, Long Island, City. Društvo sv. Jožefa štev. 53, KSKJ., Waukegan, tli. 36 leto pri K. S. K. JednotL Seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta. Skupna društvena imetja znašajo nad $15,000.00. Skupno število članstva 484 članov (ic). Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora: Fra*k Jerina, preds. Joseph Zore, taj. Mike Opeka, blag. i Slovenca) < ), ILL. \ na k Road, 2 »»»»»»»»»»J i o<>oooo<>ooo<>oo<>oo<>ckh>oooooooooooooo^ Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Telefon: 85 — Res. 4080-W <>-00-000000000000000000000000000000-0000000000000-00000 * SPITE TRDNO. VZ1VAJTE VASO HRANO TRINER'S ELIXIR ©F BITTER WINE Mnogokrat odpravi neprebavnost € in zaprtnico ------' —K- — naročite SI prosti vzorec — I Triner's Bitter Wine Co. I Sit S. Wells St.. Chicago, 111. 1 I Pošljite mi brezplačni vzorec. I line . *..................... , 1 Naslov ..................... Četrtek', 25. marca 1937 "MATI SKRB" Spisal Herman Sudermann ROMAN Prevedel Mirko Javornik V srcu si je želel, da bi potegnila nože proti njemu, da bi mogel uporabiti svoj samokres v poštenem boju. Potem mu je nenadno vzrasla misel: "Ce bi bil ko deček enkrat samkrat tako ravnal z njima, bi ti bila prihranjena marsikatera grenka žalitev — in tvojima sestrama predvsem!" Ulrih je med tem poskušal, da bi oklenil njegovo koleno in Fric je neprestano vpil: "Usmili se naju — usmili se!" "Dobro vesta, kaj hočem od vaju," je odvrnil Pavel, ki je čutil, da je rešen vsega omahovanja in je šel z mrzlo odločnostjo za svojim smotrom. "Kaj hočeš? Povej, kaj hočeš? Vse bova storila, kar hočeš," je tulil Ulrih, Fric pa, ki se je skušal skrivati za bratom, se je zdelo, da je čisto ob govor. "Držala bosta besedo, kakor bom držal jjaz svojo," je dejal Pavel. "Hotel sem, da bi našla pogum za obrambo, da bi končno že vendar prišli med seboj na čisto. . . A morda je bolje tako... in zdaj govorita za menoj, kar vam bom narekoval: Prisegava pri Bogu in pri spominu najine matere, da bova v treh dneh izpolnila obljubo, ki sva jo dala tvojima sestrama." Trepetaje in momljaje sta ponavljala za njim. "In jaz vama prisegam pri Bogu in pri spominu moje matere," je odvrnil, "da vaju bom ustrelil, kjer in kakor vaju srečam, če ne bosta hotela sveto držati te prisege! Tako, zdaj se lahko odpeljeta. Sedita! Bom že sam pripregel konja . . . Sedita!" je ponovil, ko sta se mu kljub temu hotela pokazati uslužna. Nista se več ganila, tako ubogljiva sta bila zdaj. In ko je končal, sta mu z največjo vljudnostjo voščila "Lahko noč!" in se odpeljala. "Torej tako se dela!" je mrmral, vrgel samokres v sneg in s sklenjenimi rokami zrl za sanmi. "Če se zanašaš na pravico in čast in hočeš vse z dobroto obrniti na dobro, ti pravijo, da si bojazljiv in ravnajo s teboj ko s psom. — Ce pa ti z drugimi ravnaš kakor s psi, prav od začetka, ne da bi pomislil, ali imaš pravico ali ne, te imenujejo pogumnega in vse se ti posreči in postaneš junak. Torej tako se dela ... tako Stresel se je in prevzel ga je stud do samega sebe in do sveta. Zdel se je sam sebi tako umazan, da ga nič na zemlji ne bi moglo več umiti. Naslednje dopoldne je stal v snegu za skednjem in zrl gori proti Helenentalu, kjer se je teman sprevod napravljal na žalostno pot. Dvakrat je bil v hlevu, da bi velel hlapcu, naj napreže sani, in obakrat mu je beseda obtičala v grlu. Zdaj je stal za skednjem s sklenjenimi rokami in gledal, kako je po belo lesketajoči se poljani lezla črna kača, ki se je vse bolj manjšala in končno izginila za gozdom, zakaj helenentalsko pokopališče je ležalo dalje vzdolž poti v mesto. "Kako lepo bi bilo," je mislil, "če bi tudi njo pokopali pod temi smrekami! — potem bi imela mati dobro sosedo in . . ." Prestrašil se je, zakaj bliskovito so si možgani spredli, kako bi se lahko potem lepega pomladnega večera znašel tam z Elsbeth, ki bi prišla posedat na grob, ki bi, bil prav tako njen ko njegov. "A prav je tako, kakor je," je dejal predse. "Kako bi le mogel najti poguma, da bi ji pogledal v oči . . . jaz, ki ponoči prežim ob potih, da bi svojim razuzdanim sestram preskrbel moža!" Nenadno sta pridrveli dvojčki čisto brez sape, — drgetali sta po vsem telesu in lovili besede. "Kaj pa je, otroka?" Greta je skrila glavo na njegovo ramo in Katica je vlekla zrak skozi nos kakor dete, ki požira jok. "Tukaj sta," je jecljala, in potem sta obe začeli ihteti. "Dobro," je odvrnil Pavel in ju poljubil. "Kaj ne greš v hišo?" je vprašala Katica in sesala rob predpasnika. "Kje sta ju pa pustili?" "Z očetom govorita." "Aha — to se pa že drugače sliši. — Brž v kamro — bom takoj za vama." "In to za vsako ceno!" je zamrmral, ko je zrl za njima, potem je vrgel še pogled na Helenental in odkoračil v skedenj, kjer je stala "Črna Suza". — "Čas je, da oživiš," je rekel in pobožal črni trap, "treba se bo pošteno ubijati, tebi in meni, če bova hotela puncama pridelati doto." Ko je stopil v hišo, je začul, kako mu u-darja na uho doneči očetov glas. "Pa sem le radoveden, kako se vedeta," je dejal in prisluhnil. "Da, cepec je in cepec bo ostal, gospoda! Kar sem jaz zamislil v velikem, izvaja zdaj on na malenkosten način. Srce se mi je hotelo v prsih obrniti, kadar sem ga videl, kako je šušmaril okoli stroja, kakor c»a bi bila to vrbova piščal. Pri vsem tem pa gospodarstvo vedno bolj nazaduje. Oh, gospoda, zdaj me vidita pred sabo pohabljenca, bednega, upropaščenega pohabljenca, toda ko sem še sam držal žezlo v rokah, gospoda moja, sem hotel tisoče izteptati iz zemlje, nič manj ko Vander-bilt, Amerikanec, čigar življenje je v tem koledarju tako poučno popisano." "Ali ne bi mogli voditi poslov kar s svojega stola?" je vprašal Ulrihov glas. "Oh, gospoda moja, poglejta moje solze! — prelivam jih nad najnehvaležnej-šim, nad najničvrednejšim otrokom, ki ga zemlja nosi. V tem koledarju je popisana zgodba nekega sina, ki prinese svojim v puščavi umirajočim staršem rešitev iz roparskih rok v nevarnosti za lastno življenje ... Kaj pa počenja on? Tak, kakor sedim tukaj, gospoda, vam ne morem ponuditi niti kozarčka kumnovca, ki ga tam tako rad pijem." "V prihodnje vam ga bova midva prinesla," je zagotavljal Fric. "Oh, zakaj mi ni Bog podaril dveh takih sinov, kakor sta vidva? In pomislite, nikdar me ne vpraša — kuhinjo zapira pred menoj — čudim se, da nisem že od gladu umrl. — No, vidva ga poznata še iz otroških let, — ali ni bil vedno surova, zahrbtna prikazen?" "Da, da, vedno je imel nekaj nasilnega na sebi," je menil Ulrih. "In s samokresi in biči si je dajal o-pravka, posebno izza hrbta," je pristavil Fric. (Dalje prih.) SLOVENSKI CLEVELAND ZA KAT. TTSK (Nadaljevanje s,l. str.) če in tisoče raznih publikacij, in jih izdajajo v 37 milijonih naklade. Vidite kako so znali ti upoštevati silo in važnost tiska, zato so ga ojačili in so s tem prišli v posest najjačje sile. In s tem tiskom zdaj vršijo svojo propagando proti veri in z njo ubijajo Kristusa v dušah in srcih ljudi. Kako smo katoličani zanemarili tisk nam nazorno kaže in priča zlasti vatikanska razstava katoliškega tiska, katera se bo zaključila meseca aprila. Nekaterim narodom ta razstava daje kredit, do-čim drugim ne. Na prvem mestu so Holandci in Belgijci, ki imajo pri maloštevilnem narodu nad 30 katoliških dnevnikov vsaki in več sto tednikov. Tem gre vsa čast in priznanje. Kako mi ameriški katoličani? Mi pa imamo pri 21 milijonih samo en katoliški angleški dnevnik, ki menda nima več kakor 35 tisoč naročnikov. Kaj je to pri 21 milijonih katoličanov? To je v primer z Holandci in Belgijci naravnost beračija. Imamo dalje še osem drugo-jezičnih katol. dnevnikov, ali vse to je v primeru z brezbarvnim in pa s protiverskim tiskom prava beračija. In med nami Slovenci je tudi glede tega skoro prav isto. Po številu smo sicer nekoliko boljši, ali pri zanimanju pa ne dosti. Nasprotniki so na delu noč in dan, mi pa se zaspano kretamo v tem oziru. To znamo še bridko čutiti. Le poglejte v Španijo kaj se godi tam in kar je mogoče tam, zna priti vsak čas tudi med nas. Temne sile sovraga so na delu vsepovsod. Komunisti imajo nad 800 raznih publikacij tudi tu v Ameriki in ti vrtajo noč in dan. Ti znajo ceniti moč in upliv tiska. Sami vse požro, kar je v tisku, potem pa dajejo ta strup naprej in naprej iz rok v roke. Mi katoličani pa tako površno sledimo vsemu kar se med nami godi. Tu smo daleč za njimi in to v našo lastno sramoto. Govornik je navedel tudi TISKOVINE vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna. — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne. Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS tukaj več statističnih podatkov, katere smo že objavili s prejšnjih njegovih govorov po drugih krajih. Apeliral je na vse naj se zganejo vsaj zdaj, ko je odbila že 11. ura in naj gredo na delo. Podpirajmo in širimo svoje liste, katere imamo med seboj. To so "Ave Maria," "Amer. Slovenec" Glasilo KSKJ. in Am. Domovina. Z vsemi drugimi listi pa, ki so veri sovražni kot "Prosveta" in "Enakopravnost" in pa tak list ko je brez vsake barve kot "Glas Naroda,'' pa postopajmo kot zavedni katoličani. Pameten in trezen človek ne bo užival strupa. In če smo mi slovenski katoličani pametni si ne bomo kupovali z lastnim denarjem strupa. Ven iz slovenskih hiš s protiverskim tiskovnim strupom. Lepemu temeljitemu govoru veleč. g. Dr. Hugo Brena je narod dolgotrajno pritrjeval. Kako se je shod vršil naprej priobčimo v prihodnjih številkah tega lista. --o- ŽELEZNIČARJI ZAHTEVAJO VIŠJO PLAČO Cleveland, O. — Na vse železniške družbe v Zed. državah so železničarske bratovščine pretekli ponedeljek poslale obvestilo, da zahtevajo za svoje članstvo 20 odstotno povišanje plač, ki ima stopiti v veljavo s 1. majem. Ta zahteva se je odobrila na zborovanju, ki se je vršilo v Chi-cagi zadnji mesec, in so jo potrdile med tem železničarske bratovščine. l*isano polje J. M, Trunk REKORD GA UTEGNE STATI ŽIVLJENJE San Francisco Cal. — Ray Wood je sicer izpolnil svojo obljubo in je zadnji ponedeljek skočil z Oakland mostu v morski zaliv, v globočino 186 čevljev, ter trdi, da je s tem dosegel tozadevni svetovni rekord, toda najbrž se tega ne bo dolgo veselil. Pri skoku si je namreč zlomi', hrbtenico in zdravniki trdijo, da ga to utegne stati življenje. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: i Kranjsko-Slovenska Ep Katoliška Jednota i Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,600,000.00. SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00. GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or- | ! ganizaoiji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se , ! lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni j ! in onemoglosti. . . K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in clamce od 10. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $J00.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K.S.K J. se otroci lahko zavarujejo v raz- j » redu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, ■ samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi za-! varovalnima z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova- < | nega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" J se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro-| vanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim i rezervo izplačano v gotovini. Nad 76 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmsntov. ] Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja t enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva J ! vsak član in članica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali člani-] ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. , V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti • društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, J ' spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite i ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 65. leta. — Za nadaljna o—, »vv« jv iv t --- ---------wh wwmjmm , pojasnila in navodila pilite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 i M« rv:»___e...^ T-IJ... TIU.__.— -. . ...-------- .... - — < < No. Chitago Street, Joliet, Illinois. Verski odpadniki. Vaški tepec (g. Molek) što-ka Rev. Brena pod nos, ker je zadnji nekaj zapisal o verskih odpadnikih in njih besnenju. Oklene se izraza "vero ljubili," in trdi, da ni mogel ljubiti nekaj, česar ni imel, in ga zato nič ne "peče" ali "boli." Vsaj krščen je bil in to radi vere svojih staršev, in če on sam ni imel dosti vere ali je zdaj čisto nič nima, je odpadnik. Ali ga "grize," "peče," "boli"...je njegova zadeva. Vaški tepec pa ima še drugega — representanta, da Rev. Bren ni na pravem. Pravi: "Rojen v Ameriki: Moji starši so brezverci in jaz nisem nikoli imel tiste vaše vere, kljub temu rad pokritiziram vaše verske absurdnosti. Mar to delam po vaši pasji logiki zaradi tega, ker me "peče" izguba nečesa, česar nikoli nisem imel in o čemur sploh nima pojma?" (Jaz podčrtal.) Ali res ni nobenega — odpada? Pravi: "Starši brezverci." Ali tudi ti niso odpadli?? So zagonetke, ki niso takole na dlani. Tragedije so bodo šele razkrile. Mimogrede le omenim, da ta nekrščeni tepec "rad pokritizira vaše verske absurdnosti"., pravi pa dalje, da "o tem sploh nimam pojma." Righto! Nehote je povedal resnico. Imenuje — absurdnosti..pa nima niti pojma. Do nagega se je slekel! "Peče," "boli" ...je precej trd oreh. Jaz bi trdil le sledeče: Ako je prvi tepec prišel vsaj od krsta do popolne izgube, in bi bil prišel res do resnice, kakor meni in trdi, in bi drugi tepec imel to — resnico že radi brezverskih star šev, če bi bilo tako, da bi imela oba resnico, objektivno resnico, in bi bila vera le — absurdnost, bogami, stavim, da bi morda gledala malo pomilovalno na druge, ki so v absurdnosti, pa bi niti ne kritizirala, niti ne napadala, kakor pač delata prav od jutra do večera. Obramba, da delata to iz razloga, da privedeta tudi druge do — resnice, jih poučita o (verski) absurdnosti, ne velja, ker nihče ne napada, smeši, ako ima resnico, kvečemu le mirno poučuje, razlaga, dokazuje to resnico, ima sočutje z drugim, ki je morda v zmoti, nikoli ga pa ne zmjrja s kakim vaškim tepcem, zarukan-cem, norcem itd. Mirno bo šel svojo pot v svesti si svoje — resnice, če jo ima. Ampak je nima, in zato, — najmanj kritiziranje. Tudi tu je psiholo-gična in moralična zagonetka vsaj za zdaj, in se bo tudi ta tragedija doigrala na koncu, kakor pride na dan tudi ono "peče," "boli." * Pretirano. Pred očitkom ateizma se brani g. Jontez naprej, in sicer ne toliko teoretično, bolj praktično in pokazuje na življenje, na dela. Človeka -hudiča skoroda ni nikjer, na vsakem človeku je nekaj dobrega, naj ima potem človek take ali take nazore. Poje visoko pesem — humanizmu, govori o žrtvah na oltar Lepote, Harmonije. Stvar o kazni in strahu sega malo glo-bokeje^ s kakimi "pobeljenimi grobovi" se to ne odpravi. Tu posega vmes — svoboda volje, ki pa je brez osebnega Boga huda zagonetka. Končno meni: "Mislim, da bi bilo točneje, če bi mi rekli, da mi (naj že bomo označeni kot agonostiki ali panteisti ali karkoli) živimo, kakor bi bil Bog, dočim mnogo ljudi, ki pri vsakem koraku prisegajo na Boga, živijo, kakor bi ne bilo Boga.." To bi pomenilo: mi sicer nimamo vere v Boga, pa imamo krasna — dela, vi imate vse polno vere, del pa nič. Pretiravano na obe strani. Agonostiki itd. niso skozi in skozi le slabi ljudje, imajo tudi dobra dela, ampak goli angeli niso. Pri tem pridejo ta "dobra" dela zopet pod nož, sodbo, če hočete ali nočete. Verniki, "ki prisegajo na Boga pri vsakemu koraku," pa baje nimajo nobenih dobrih del, "kakor bi ne bilo Boga"...bili bi toraj pravi —t- hudiči. Zopet zadenemo pri zadnjih na — svobodo volje, če g. Jontez to razume, ker res mnogo slabih del — .grehov — ne bom tajil. Pa pridejo enako tudi ta — dela pod nož, pred sodbo, in tedaj utegne g. Jontez široko odpreti oči, ko zdaj tako smelo — pretirava. -o- KO OBNAVLJATE naročnine, ali ko pošiljajte nove naročnine ne pozabite obenem omeniti, kateremu kampanjskemu kandidatu želite nakloniti vaše glasove. Nte pozabite tega! 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala OR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. l^^IT^Slj KRASEN ZEMLJEVID Velika zemljepisna knjiga 12^4x10 palcev formata, lično v platno vezana. — Vsebuje 160 strani. Zemljevidi tiskani v barvah. V knjigi so vsi deli sveta, vse države s provincijami. Zadaj seznam (indeks) vseh mest z navedenimi števili prebivalstva. Združene države so navedene s posameznimi državami, z vsemi okraji, mesti in vasmi in z navedbo števila prebivalstva. V knjigi so še druge važne informacije o poštnih zakonih in zonah. — Ta knjiga je zelo informativna za dijake, profesijoniste in za vsakega človeka. Kadarkoli hoče kdo vedeti, kje je ta ali ona država, mesto, ali to in ono, koliko je kje prebivalcev, v tej knjigi je vse to. V zalogi imamo samo omejeno število in dokler ta zaloga traja dobite to knjigo za samo. Naročilo pošljite na: t Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois v ""j-o* j^ $1.50