HM----J '(■rnuAl ^lZJ Celje - skladišče D-Per 159/1980 5000000473,41 rmdivi gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT. 41 - LETO XV. - VELENJE, 11. 12. 1980 Srednjeročni plan 1981-1985 Že dalj časa so v naših TOZD v razpravi smernice srednjeročnega plana ter elementi za samoupravno sporazumevanja .Naši delovni ljudje so že kritično obravnavali predvidene usmeritve ter posredovali svoje pripombe, s katerimi bomo izvedli popravke smernic ter jih upoštevali pri postavljanju temeljev srednjeročnega plana. Z razpravo in s sprejemanjem planskih dokumentov za srednjeročno obdobje se delavci odločamo o proizvodnih programih, o proizvodnih količinah, o višini ustvarjenega dohodka, o sredstvih, kijih bomo izdvajali iz ustvarjenega dohodka itd. za naslednjih pet let. Skratka, delavci načrtujemo svoje poslovne uspehe, svoj osebni in družbeni standard. Načrtujemo za daljše obdobje in upoštevamo vse zunanje in notranje vplive. Usmeritve so lahko trdne, pogoji poslovanja pa se radi dokaj hitro spreminjajo ter nam porušijo predvidevanja. Zaradi tega zahteva srednjeročno planiranje skrben premislek in tehtno ugotavljanje in odločanje o vsakem pogoju in v vsakem elementu srednjeročnega plana. To je zahtevna naloga, zato je to naloga vseh delavcev. Premišljeno, odgovorno, zavestno ga moramo sprejeti. Odločno ga moramo izpolnjevati. ANALIZA GOSPODARJENJA Analiza gospodarjenja v srednjeročnem obdobju 1976— 1980 nam je pokazala naše poslovne uspehe v sedanjem srednjeročnem obdobju. Ti niso prav nič rožnati. Kljub temu, da smo izpolnili večino programskih ciljev ter dosegli tudi večino poslovnih ciljev, se nam je poslovni uspeh iz leta v leto slabšal. AKUMULACIJA kot glavni pokazatelj poslovne uspešnosti je nenehno kopnela in smo v letu 1979 in v letu 1980 pristali praktično na ničli. Kako je to mogoče? Spremenjeni pogoji gospodarjenja, ki izhajajo iz težav tako na mednarodnem kot domačem trgu, zamujanje pri doseganju programskih ciljev ter prepočasna prilagodljivost novim pogojem so med osnovnimi vzroki, ki so nas zavrli pri doseganju planiranih rezultatov poslovanja. ZAHTEVNE USMERITVE Izhajajoč iz teh ogotovitev smo si pri postavljanju usmeritev za novo srednjeročno obdobje 1981 - 1985 za izhodiščni cilj postavili naslednji pogoj: DO GORENJE TGO MORA BITI POSLOVNO USPEŠNA DELOVNA ORGANIZACIJA. Da bo ta pogoj izpolnjen, moramo doseči naslednje VREDNOSTI AKUMULACIJE Leta 1981 = 221 milijonov din; leta 1982 = 356 milijonov din; leta 1983 = 520 milijonov din; leta 1984 = 679 milijonov din; leta 1985 871 milijonov din. Ti cilji so glede na današnje stanje visoki, vendar ob resničnem trudu vseh delavcev tudi dosegljivi. Zato jih MORAMO doseči! Planski dokumenti TOZD predlagajo usmeritve za dosego postavljenega cilja. Izhajajo iz naslednjih elementov: — vgrajene proizvodne zmogljivosti, — dohodkovnost obstoječih proizvodnih programov, — tržne možnosti plasiranja programov, — razvojne možnosti, — dohodkovnost novih (predvidenih) programov — razpoložljiva sredstva za naložbe, — omejene možnosti zaposlovanja, — devizni režim. NOVI PROGRAMI Programsko smo se v novem srednjeročnem obdobju odločili za nove programe, programe, kjer je vloženo več znanja, ki so tehnološko bolj zahtevni, ki so tržno zanimivi na področju SFRJ in tudi na mednarodnem trgu, ki so dohodkovno uspešni. Takšni programi so medicinska elektronika, robotika, mikrofilmska tehnika, sanitarni program, itd. Vendar obstoječe programe nismo zanemarili, saj bodo le-ti imeli še vedno velik delež v vrednosti proizvodnje. Razširili bomo proizvodnjo pralnih strojev, osvojili proizvodnjo pomivalnega stroja ter obnavljali starejšo tehnologijo z novimi dosežki, s ciljem zvišanja produktivnosti dela in zmanjševanjem porabe energije. Gospodarska situacija v državi ter politika stabilizacije zahtevata od nas nove napore za bolj ekonomično poslovanje ter za še večjo usmerjenost v izvoz kot doslej. V izvoz usmerjena proizvodnja zahteva kvaliteto, nizke stroške, spoštovanje dogovorjenih rokov. ZDRUŽENO IN KOORDINIRANO Naštel sem le nekaj usmeritev iz dokumentov srednjeročnega plana. Upam, da je to dovolj, da s tem planom sprejemamo velike obveznosti tako v sektorjih, službah, oddelkih , TOZD kot tudi vsak posameznik na svojem delovnem mestu. Napovedana je bitka za višjo produktivnost dela, za nižje stroške proizvodnje, za zamenjavo uvoženih delov z domačimi, za uvajanje novih funkcij, za nove z domačim znanjem osvojene programe, za kvaliteto izdelkov itd. Take, iz planiranih ciljev izhajajoče, vendar še ne napisane naloge, ne more doseči sam še tako velik strokovnjak. Opravimo pa jih lahko vsi, če smo pravilno usmerjeni, če se zavedamo odgovornosti, ki smo si jo sami naložili, če delamo združeno in koordinirano. Zato moramo ob razpravljanju o planu svoje TOZD videti svojo prihodnost, moramo videti dosedanje napake, moramo iskati možnosti za boljše rezultate, vendar moramo misliti tudi na druge TOZD, s katerim poslovno sodelujemo, moramo proučiti sodelovanje s strokovnimi službami v DSSS, oceniti odnose pri sodelovanju z DO Gorenje Promet Servis, Interno banko, DO Razvoj in Raziskave ter končno se moramo ozreti tudi skupno zastavljene programe v občini in republiki. Mnogo je nalog, mnogo je zahtev, toda kdor hoče dobro gospodariti, mora na vse misliti. In to misliti za v naprej. Ne samo danes. Stalno. V samoupravni skupnosti je to dolžnost vseh delovnih ljudi! Josip Čurčič PROIZVODNJA DO KONCA LETA Dobra dva tedna nas še ločita do izteka letošnjega leta, v katerem smo se skoraj vseskozi srečevali s pomanjkanjem reprodukcijskega materiala. Tudi zadnjo soboto, 6. decembra 1980, smo morali ostati doma. Delo bomo prerazporedili na eno izmed prihodnjih sobot, ko bodo dani pogoji. Uvozne omejitve so tudi tokrat povzročile takšno pomanjkanje materiala, da smo morali ustaviti proizvodnjo. V zadnjem četrtletju letošnjega leta smo pri uvozu bili omejeni ne glede na ustvarjene devizne pravice s tekočim izvozom in prilivi. Kvota, ki je bila odobrena, je znašala le dva letošnja enomesečna poprečja. To je bilo seveda za naše potrebe uvoza premalo. Zato smo zaprosili za dodatno kvoto in po izjavi tovariša Kumra, direktorja naše Zunanje trgovine, nam bo to tudi odobreno. Omeniti moramo še dejstvo, da so naše uvozne možnosti odvisne, ne glede na dodatne kvote, izključno od tekočega izpolnjevanja izvoznih planov ! Vendar bodo do izteka terminskega koledarja še manjši občasni problemi, predvsem pri nabavi pločevine določenih dimenzij. Tu smo tudi odvisni od domačih proizvajalcev. Dodatne količine pričakujemo od uvoza iz Grčije in vse kaže, da bo ta pošiljka prispela okrog 15. decembra 1980. Dobra dva tedna, ki sta še ostala letos pred nami, moramo izkoristiti kar najbolj delovno in smotrno. Vsak delovni dan pomeni na tisoče izdelkov in prepričani smo, da bomo s skupnimi prizadevanji ob koncu leta vsaj delno nadoknadili, kar smo izgubili v času največjih težav pri oskrbi z reprodukcijskimi materiali. KAKO GOSPODARIMO? Če hočemo ekonomično gospodariti, je treba paziti tudi na majhne stvari. Veliko pomeni, če ugasnemo žarnico, ki gori po nepotrebnem. Kaj bi šele pomenilo, če bi se glasila zavzela, da stroji v organizacijah ne bi tekli v prazno, da podnevi ne bi gorele luči po dvoriščih itd., da ne govorimo še o vseh drugih stvareh, ki bi prav tako lahko prispevale k večjemu dohodku. To so majhne stvari, jih je pa dosti; če jih seštejemo, morajo dati nek rezultat. France Popit (Na plenarnem delu Hi. srečanja "Obveščanje v združenem delu" v Krškem) Celotna naša družba si v tem trenutku prizadeva, da bi popraviti naše napake in slabe navade, ki nas dosti stanejo. Kako smo dragi, lahko pravilno ocenimo le, če primerjamo naše in tuje cene. Če hočemo odpravljati slabosti, moramo predvsem vedeti, kje smo dražji od drugih in zakaj. — Zadnje čase je veliko govora, da je v Jugoslaviji transport trikrat dražji kot v razvitih zahodnih državah. To ni čudno, saj je pri nas delež zunanjega transporta približno 18 % od vrednosti proizvoda, v tujini pa le 6 %. — Veliko delamo, da bi se to slabo razmerje popravilo, kako? Namesto kamionskih prevozov naročamo prevoz po železnici, ki je cenejša. Vozila morajo biti polno izkoriščena, skrajšati moramo čase nakladanja in razkladanja vozil. Zmanjšati moramo težko fizično delo na račun mehanizacije. — Tudi v Gorenju se borimo za te cilje. Vedno več uporabljamo najrazličnejše palete za zlaganje in prevoze našega materiala. Paletizirano blago lahko dviga viličar namesto človeka hitreje in varneje. S paletizacijo dosežemo boljše izkoriščanje skladiščnega prostora, obenem se tudi uniči manj materiala. Najbrž je vsak od nas že videl,koliko lepše je zložena kartonska embalaža na paletah od tiste, ki ni paletizirana. Takih primerov je veliko. — Tudi kontejnerje uporabljamo v Gorenju. Ni še dolgo, odkar smo dobili nove aluminijaste kontejnerje, v katerih vozimo in skladiščimo stiroporno embalažo. Več tisoč kontejnerjev smo že napolnili z našimi izdelki in odpremili v prekomorske dežele. — Mogoče se bo kdo vprašal, kakšno povezavo ima vse to z našim gospodarjenjem. Ima, pa še kakšno. Le, če bomo naša sredstva čuvali in vzdrževali, bodo služila svojemu namenu. Na žalost se tega še vsi ne zavedamo. Dovolj je, če malo pogledamo v skladišča, v proizvodne hale in okrog njih. Videli bomo polno razbitih in zmečkanih palet — milijone mečemo na odpad. — Na fotografiji vidimo posebno paleto za steklo, ki stane približno 9.000,— dinarjev. Namesto za steklo — jo v tozdu uporabljajo za smeti, niti je ne popravijo niti ne vrnejo lastniku. — Nov kontejner za stiropor stane približno 120.000 dinarjev, vendar je eden od njih že skoraj uničen, a tudi ostali so že poškodovani. — Vse premalo se zavedamo, da so to naša sredstva in da je tu vložen naš denar. Več bo uničenega, bolj bomo to tudi vsi skupaj občutili pri svojih osebnih dohodkih. Zakaj bi zametavali denar! Borimo se proti takšnemu neodgovornemu početju — tudi to je del stabilizacije! Janko Šme (Integralni transport) SPREMEMBE V POSLOVANJU BVP oszsfr. iifibeteen oh5tiq v sfo&gss >kndo iviR : Mo o n V letu 1981 bo blagajna vzajemne pomoči (BVP) poslovala po pravilniku, ki ga danes objavljamo v celoti. Vse delavce Gorenja — člane blagajne vzajemne pomoči opozarjamo, da si pravilnik preberete, shranite in če boste naleteli na problem glede poslovanja BVP, si ga ponovno preberite in ugotovili boste, ali vam je bila storjena krivica. Seveda pa za morebitne nejasnosti pokličete strokovno službo, ki so ji poverjena opravila glede BVP. Opozarjamo le na bistvene spremembe: — Prijave za posojilo — pomoč bomo vpisovali prvi, drugi in tretji delovni dan po izplačilu OD. (Na primer če je izplačilni dan sreda, 12., se bomo vpisovali v četrtek, 13., petek, 14., in ponedeljek 17. dne v mesecu). — Vsi zaposleni v Gorenju na območju Velenja se morajo vpisovati izključno v pisarni BVP ob navzočnosti blagajnika, dveh porokov in izkazilu osebne tovarniške izkaznice. — Zaposleni delavci izven Velenja (Kondenzatorji, Elektronika Ptuj, MGA Nazarje, Gradbeni elementi. Kompresorji Črnomelj in Pohištvo Šoštanj ter delavci GPS v izpostavah) pa morajo najkasneje do 20. v mesecu poslati prijave v Gorenju, Velenje. — Odobrene zneske bodo vsi, ki jim bo posojilo odobreno, lahko dvignili na tekoči račun. Znesek posojila bo evidentiran na izplačilni kuverti. Torej vsi, ki želite posojilo BVP že v mesecu januarju 1981, se morate prijaviti v pisarni BVP 15., 16. in 17. decembra 1980. Komisija za odobravanje posojil pa uporablja poleg Pravilnika o organiziranju in delovanju blagajne vzajemne pomoči še svoj pravilnik, v katerem so opredeljeni še dodatni kriteriji, po katerih delijo sredstva. Se pravi, določa ostrejše kriterije. kadar je več prosilcev, kot je denarja za delitev na razpolago. Komisija je dolžna v takih primerih objaviti obvestilo v Informatorju. Nadzorni odbor BVP bo vsaj enkrat letno podal poročilo o poslovanju BVP v glasilu Informator. Na tak način želimo seznaniti vse člane BVP, kako in koliko obračamo denarja — našega denarja, in koliko ljudi se poslužuje tovrstne pomoči. Jože Čeplak i i PRAVILNIK O ORGANIZACIJI IN DELOVANJU BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI 1. člen Ustanoviteljice.blagajne vzajemne pomoči (v nadaljnjem besedilu BVP) so osnovne organizacije Zveze sindikatov (v nadaljnjem besedilu ustanoviteljice) DO Gorenje TGO, n. sol. o., Velenje, DO Gorenje Promet Servis, n. sol. o., Velenje, DSSS Gorenje SOZD, n. sub. o., Velenje, DO Gorenje Interna banka, n. sub. o., Velenje in DO Gorenje Raziskave in razvoj, p. o., Velenje. 2. člen Ustanoviteljice s svojim sklepom prenesejo v so "aktivo in pa-sivo BVP na Konferenco osnovnih organizacij ZSS Gorenje TGO, ki opravlja strokovno administrativna opravila. 3. člen Blagajna vzajemne pomoči posluje z imenom: Blagajna vzajemne pomoči OOZSS Gorenje Velenje. Sedež je v Velenju, Celjska ulica. BVP ima svoj žig. Žig je okrogle oblike z besedilom: Blagajna vzajemne pomoči OOZSS Gorenje Velenje. 4. člen BVP je organizirana oblika vzajemnosti in solidarnosti članov sindikata ustanoviteljic, ustanovljena z namenom nuditi svojim članom pomoč. Pomoč daje v obliki kratkoročnih posojil. 5. člen Član BVP je vsak član sindikata, ki pristopi v članstvo BVP. 6. člen Dolžnosti in pravice članov so: — da redno plačujejo članarino, — da v rednih mesečnih obrokih vračajo posojilo, — da si s svojim delom prizadevajo krepiti in razvijati vzajemnost in solidarnost, — pravica članov je, da koristijo posojilo ali enkratne pomoči na način, kot ga določa pravilnik. 7. člen Članstvo BVP preneha, kadar član sindikata izstopi iz članstva sindikata ali BVP, oziroma mu preneha delovno razmerje v OZD ustanoviteljic. 8. člen Sredstva BVP se oblikujejo iz naslednjih sredstev: — prenesena sredstva, — članarina članov, t- obresti, — solidarnostna sredstva. 9. člen Članarina znaša 20 dinarjev mesečno in se vplačuje vsak mesec iz sredstev osebnih dohodkov članov. Knjigovodstva osebnih dohodkov ustanoviteljic so pooblaščena, da mesečne prispevke članov odvedejo v BVP. 10. člen Član, kateremu preneha članstvo sindikata ali BVP, oziroma preneha delovno razmerje, ima pravico do povračila vložene članarine v neto znesku. _11. člen BVP je dolžna vrniti članu , kateremu je prenehalo članstvo ali delovno razmerje, oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku — pooblaščencu prispevek, najkasneje v roku enega meseca, oziroma ob zadnjem izplačilu osebnega dohodka. 12. člen Blagajnik vodi evidenco o vplačani mesečni članarini in posojilih, sestavlja enkrat letno bilanco za nadzorni odbor blagajne vzajemne pomoči. Na zahtevo nadzornega odbora BVP pa pripravi blagajnik v roku 10 dni finančno poročilo o delu BVP. Pripravi gradivo za delo komisije. 13. člen V okviru blagajne deluje KOMISIJA ZA REŠEVANJE PROŠENJ (v nadaljnjem besedilu komisija). Komisijo sestavlja sedem članov, ki jih izvolijo: OOZSS DO Gorenje TGO — 2 člana, OOZSS DO Gorenje Promet Servis — 2 člana, OOZSS DSSS Gorenje SOZD - 1 člana, OOZSS DO Gorenje Interna banka — 1 člana in OOZSS DO Gorenje Razvoj in Raziskave — 1 člana. 14. člen V okviru BVP deluje tudi nadzorni odbor, ki je sestavljen po istem ključu kot komisija za reševanje prošenj, torej ima sedem članov. Nadzorni odbor daje poročila o poslovanju članicam dvakrat letno in sicer ob polletju in ob zaključku leta. 15. člen Mandat članov komisije in nadzornega odbora traja dve leti. Komisija in nadzorni odbor na svoji konstitutivni seji izvolita izmed svojih članov predsednika in zapisnikarja. Komisija pravnoveljavno odloča, če je na seji prisotnih več kot polovica članov, in za sklep glasuje več kot polovica vseh članov. Komisija se sestaja enkrat mesečno, v izjemnih primerih pa tudi večkrat. 16. člen Naloga komisije je, da rešuje prošnje za dodelitev posojil. Višino posojil določa komisija samostojno, za vsakega posameznika posebej, v okviru razpoložljivih sredstev, glede na naslednje kriterije: — nujnost potrebe po posojilu, — pogostost najemanja posojil, — delovna doba v Gorenju. Komisija za reševanje prošenj pri delu uporablja pravila, v katerih so določeni kriteriji oz. način delitve posojil prosilcem, kadar je prosilcev več od razpoložljivega zneska. 17. člen Pravico do posojila iz sredstev BVP ima vsakdo, ki je član sindikata, BVP najmanj šest mesecev. 18. člen Članu, ki je koristil posojilo iz sredstev BVP dvakrat zapored brez presledka, so ponovno odobri posojilo po preteku 6 mesecev od vračila zadnjega obroka. 19. člen Najvišja možna vsota posojila iz sredstev BVP znaša 10.000 din. 20. člen Za člane, ki so v delovnem razmerju ustanoviteljic neprekinjeno od 6 do 12 mesecev, znaša najvišja možna vsota posojila 5.000 din. 21. člen V izjemnih primerih lahko določi komisija tudi višji znesek posojila, vendar ta ne more presegati vrednosti 15.000 din. 22. člen Za izjemne primere, ko posojilo presega 10.000 din, komisija zahteva dodatno utemeljitev prosilca, oziroma mnenje izvršnega odbora OO ZSS, ki poda pismeno mnenje in ga mora komisija upoštevati v celoti. 23. člen Prosilec mora vložiti prošnjo za posojilo na obrazcu "PRIJAVA ZA POSOJILO - POMOČ" prve tri delovne dni po izplačilu OD. Obrazec za prošnjo se izpolni v blagajni BVP ob navzočnosti dveh porokov in prisotnosti blagajnika BVP. 24. člen Prosilec mora imeti tudi dva poroka, ki sta v delovnem razmerju ustanoviteljic. Poroka s svojim podpisom jamčita, da bosta prevzela obvezo vračila posojila, v kolikor ga dolžnik ne bi poravnal. 25. člen Delavec BVP preveri resničnost navedenih podatkov na podlagi IZKAZNICE O ZAPOSLITVI. 26. člen Odobrena posojila se izplačujejo prosilcem na njihov tekoči račun ob izplačilu osebnega dohodka. 27. člen Člani BVP pooblaščajo knjigovodstvo osebnih dohodkov, da jim ob mesečnih izplačilih osebnih dohodkov poravnajo obveznosti do BVP iz njihovega osebnega dohodka. 28. člen Posojilo BVP se vrne v največ 12 zaporednih enakih mesečnih obroki h. Prvi obrok zapade v plačilo naslednji mesec po izplačilu posojila. 29. člen Če dolžnik začasno ne prejema osebnega dohodka v delovni organizaciji ustanoviteljic, je dolžan mesečne obroke sam nakazovati BVP do 20. v mesecu. V primeru, da član BVP do prenehanja članstva oziroma prenehanja delovnega razmerja ni povrnil celotnega zneska posojila, je to dolžan storiti najkasneje ob zadnjem izplačilu OD in sicer v enkratnem znesku, zmanjšanem za višino vplačane članarine. V nasprotnem primeru se obveznost prenese na poroke. Če član BVP zaostane s poravnavo obveznosti do BVP za en mesec, pa zaostale obveznosti ne more poravnati iz OD, prejetega v naslednjem mesecu, izterja BVP zaostali in tekoči obrok od poroka. 30. člen V primeru smrti dolžnika BVP komisija predlaga OOZSS, katere član je bil umrli, da se terjatev odpiše v breme OOZSS. V primeru, da OOZSS ne da soglasja, zapade obveznost vračila na poroke. 31. člen Pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko ga sprejmejo OOZSS DO Gorenje TGO, OOZSS Gorenje Promet Servis, OOZSS DSSS Gorenje SOZD, OOZSS Gorenje Interna banka in OOZSS Gorenje Razvoj in raziskave. Podpisniki Pravilnika BVP so: predsednika Konferenc osnovnih organizacij Zveze sindikata Slovenije Gorenje TGO in Gorenje Promet Servis ter predsedniki izvršnih odborov OO ZSS Gorenje SOZD DSSS, Gorenje Raziskave in Razvoj in Gorenje Interna banka. REFERENDUM USPEL Delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb Gorenje TGO smo minuli petek, 5. decembra 1980, na referendumu sprejeli pomembne samoupravne akte. Skupna udeležba na referendumu je bila 77— odstotna, absolutna večina delavcev pa je glasovala z sprejem predlaganih aktov. Tako smo sprejeli naslednje akte: — Samoupravni sporazum o inovacijski in inventivni dejavnosti — Pravilnik o inovacijski in inventivni dejavnosti — Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka — Pravilnik o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka. V tabeli prikazujemo, s kolikimi odstotki so se delavci odločili za sprejem predlaganih samoupravnih aktov v posameznih temeljnih organizacijah in skupnih službah. TOZD INOVACIJSKA IN INVENTIVNA DEJAVNOST RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA Samoupravni sporazum Pravilnik Samoupravni sporazum Pravilnik Kuhalni aparati 70,3 70,6 68,1 67,8 Pralna tehnika 72,5 72,5 73,3 72,9 Vzdrževanje 55,0 56,0 53,0 54,0 Elektronika P. 72,8 73,8 75,4 73,1 Elektronika V. 58,0 60,0 54,0 56,0 Galvana 80.0 82,0 82,0 80,0 Zamrzovalniki 68,0 66,8 70,0 69,0 Hladilniki 72,3 71,0 70,9 72,6 Štedilniki 64,7 63,7 65,2 65,2 Gostinska e. 68,0 68,0 70,8 73,6 Orodjarna 79,0 79,0 77,4 77,9 Plastika 75,0 76,2 75,0 77,0 A vtopark 58,4 58,4 59,3 65,6 Pohištvo 85,0 85,0 72,4 71.2 Embalažnica 90,0 91,3 91,3 91,3 MGA Nazarje 69,2 73,4 70,8 72,0 Gradb. elementi Kondenzatorji 66,0 69,0 70,0 70,0 Rogatec 88,0 88,8 97,0 96,0 DSSS 52,4 52,8 53,10 53,0 Gorenje TGO 65,5 66,6 65,6 66,0 Skupno je glasovalo 5243 delavk in delavcev. Za sprejem samoupravnega sporazuma o inovacijski in inventivni dejavnosti je glasovalo 4.456 delavcev, za pravilnik pa 4.485 delavcev. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka je bil potrjen skupaj 4.464 glasovi, pravilnik pa s 4.486 glasovi. Karmen Bajec 25 LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV Društvo upokojencev Velenje proslavlja letos svojo petindvajset—letnico in ob tej priložnosti so imeli 26. novembra 1980 tudi slovesno proslavo, kjer so podelili plakete svojim dolgoletnim aktivnim članom in sindikalnim organizacijam, s katerimi največ sodelujejo. Med temi je poleg občinskega sindikalnega sveta. Konferenc osnovnih organizacij sindikata v Rudniku lignita. Rudarskem šolskem centru. Termoelektrarni Šoštanj tudi Konferenca osnovnih organizacij sindikata Gorenje TGO. Naše sodelovanje z upokojenci je dvojno. Za upokojence, nekdanje delavce Gorenja, pripravimo vsako leto izlet in pa srečanje ob koncu leta. Odziv nanje kaže, da je vez z delovno organizacijo, kjer so dolga leta živeli in delali, živa in in prepričani smo, da se hotenja prvih tvorcev Gorenja: "Zgraditi moramo veliko in čvrsto podjetje, kjer bo človek lahko delal do upokojitve", uresničuje. Druga oblika sodelovanja je sodelovanje z društvom upokojencev Velenje, z ljudmi, ki so se na jesen svojega življenja združili, da bi še naprej sodelovali v graditvi samoupravne socialistične domovine, pa tudi, da bi bilo njihovo družabno življenje pestrejše, polnejše. Predsednik društva je v svojem govoru ob 25—letnici dejal: "Pripadamo generaciji, ki je izbojevala osvoboditev domovine, socialistične revolucije in dala levji delež v izgradnji domovine." Prav zato so lahko v jeseni življenja ponosni na sadove svojega dela in prav to nas obvezuje, da z društvom upokojencev še bolje in več sodelujemo. Jože Meh OBVESTILO Služba obračuna osebnih dohodkov za Gorenje TGO obvešča, da od 1. decembra 1980 dalje potrjuje kreditne pole vsak torek in četrtek od 6. do 10. ure, razen v dneh pred izplačilom osebnih dohodkov, to je od 8. do 12. v mesecu. OBISK RADIO LJUBLJANA V GOSTEH PRI DELAVCIH GORENJA Uredništvo kulturno—zabavnega programa Radia Ljubljana je pripravilo že vrsto oddaj, ki so nastale ob obisku v delovnih kolektivih. Tokrat prihaja tudi v našo delovno organizacijo. V četrtek, 18. decembra 1980, se bomo ob 13. uri zbrali v hali zamrzovalnih omar, kjer nas bodo poleg Toneta Fornezzi—Tofa in Janeza Hočevarja—Rifleta zabavali plesni orkester Radia Ljubljane pod vodstvom Jožeta Privška. Nastopili bodo še: Majda Sepe in Janko Ropret, Barbara Jakopič, Tone Gogala in Brane Ivanc. Delo in odhodi avtobusov bodo urejeni tako, da si boste lahko to enourno prireditev, ki jo bo vodil Vili Vodopivec, ogledali vsi. Prireditev, kjer bo dovolj dobre volje in glasbe za vsakogar, bodo tudi snemali in kot oddajo predvajali na prvem radijskem programu naslednjo nedeljo ob 10.05. Neva Trampuš V PETEK VABIMO V okviru petkovih kulturnih večerov bo 12. decembra ob 19. uri v prostorih knjižnice Kulturnega centra v Velenju gostoval Kinoklub Duplje. Predstavili bodo filme, posnete v petih letih obstoja kluba, s katerimi se bodo predstavili tudi na Zveznem festivalu amaterskega filma od 18. do 21. decembra v Slovenj Gradcu. Tako si bomo lahko med drugim ogledali filme kot so: Ko so vladale pošasti, Zakaj so rešili zemljo?, V. dupljanski maraton, Pod svobodnim soncem, Tito na Joštu, Motokros in film Veljko, Skalko in Ka-menko. Darinka Urtelj PREJELI SMO... PRISPEVEK ZA BVP V zadnjem času je prišlo do precejšnjih omejitev pri dajanju posojil iz blagajne vzajemne pomoči. Vse več je namreč takšnih, ki potrebujejo za ta ali oni namen gotovinsko posojilo. Zdi se mi, da je ta način medsebojne pomoči koristna in dobra stvar, saj lahko vsak zaide v trenutne denarne težave, iz katerih ga lahko reši B VP. Prav zato je potrebno B VP posvetiti večjo pozornost. Večina, ki je kdaj že koristila prednosti B VP, bo prav gotovo soglašala z mojim predlogom, da se mesečni prispevek za B VP zviša. Petdeset ali sto dinarjev ne bo nihče pogrešal, imeli pa bomo večje možnosti glede posojila. S povišanjem prispevka bi lahko odpadle dosedanje omejitve, saj bi posojilo lahko dobilo petkrat ali desetkrat več ljudi, ker bi višina posojila ostala dosedanja. Vsakomur pa je jasno, da denar, ki ga dajemo v B VP, poleg prednosti, ki jih imamo od tega, ni izgubljen, saj ga dobimo vrnjenega ob prekinitvi delovnega razmerja. Apeliram na vse člane kolektiva, delavskega sveta in blagajne vzajemne pomoči, da podprejo predlog in se odločijo za zvišanje mesečnega prispevka v B VP. Janez Operčka! NE KRITIZIRAJMO NA SPLOŠNO! V 39. številki Informatorja je bil objavljen članek z naslovom "Zakaj tako?" Grajal je nekulturno vedenje "mladih" delavcev Gorenja v jedilnici. > Najbrž dobronamerno napisan članek je nas "mlade" v Gorenju malce zbodel, saj, kadar govorimo in pišemo o mladih v Gorenju, pogosto mislimo na delo članov osnovne organizacije ZSMS in ima torej beseda mladi že nek bolj določen pomen. Veliko primerneje bi bilo konkretno napisati, kateri delavci Gorenja so tako ravnali. Verjamemo, da je bila določena skupina delavcev (pa naj bodo mlajši, starejši ali pa srednje starosti) vredna graje, toda dragi sodelavci, prosim, samo pomislite, kako bi se počutili, če bi bilo napisano v Informatorju, da so se "starejši" delavci Gorenja tako ali drugače nekulturno obnašali in jih je potrebno grajati. Takšno pisanje bi nehote vrglo slabo luč tudi na ostale nič krive starejše delavce Gorenja. Nismo torej proti zdravi, konkretni kritiki, da pa se zaradi posameznikov meče slaba luč na mlade delavce Gorenja, nam pa tudi ni vseeno! Poleg tega je bil članek "Zakaj tako" brez podpisa, zato ne vemo, komu bi povedali, da nam ni prav, da je bil takšen članek objavljen, pa smo sklenili, da se tale prispevek objavi v Informatorju. N ena Žohar—Mijoč Poleg otrok se snega najbolj veselijo vsi ljubitelji smučanja, ki spremljajo svetovno smučarsko karavano v tekmah za svetovni pokal. "Naši" so začeli. "Naši" zato, ker je tudi Gorenje generalni pokrovitelj jugoslovanske smučarske reprezentance. Bojanu, Tonetu in drugim — iskrene čestitke ob začetku in veliko sreče v nadaljevanju ! Bojanu Križaju čestitamo za 3 mesto na prvem slalomu za svetovni poka!! INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak,Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Kinegraf, TOZD GRAFIKA, Prevalje, 1980. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421/1.