GOSPODARSTVO
LETO XIX. ŠTEV. 535
CENA LIR 35
POST. PLAČ. V GOT.
PETEK. 7. MAJA 1965
SPED. IN ABB. POSTALE GR. II
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Nekaj ugodnih znamenj
na italijanskem gospodarskem obzorju
Nepričakovan nastop bivšega ministrskega presednika Fanfa nija in sedanjega ministra za zunanje zadeve na zasedanju osrednjega odbora krščansko-demokratske stranke v Rimu proti sedanji stilizaciji petletnega gospodarskega načrta za Italijo, pa tudi najnovejši sindikalni spori, kakor tudi precej hrupne demonstracije proti povišanju vožnje na rimskih tramvajih so zopet porinili v italijanskem javnem življenju v ospredje gospodarsko-socialne probleme, s katerimi ima o-pravka Mo rova koalicijska vlada. Poleg tega senat še vedno razpravlja o takoimenovanem «super-dekretu», ki vsebuje nekaj odločnih ukrepov vlade za gospodarsko preobnovo in za olajšanje brezposelnosti; sicer je ta «super-dekret«, ki ga je podpisal predsednik republike, v veljavi že od 15. marca t.l., parlament ga lahko samo odobri ali zavrne.
Ugodnejša napoved zavoda za raziskavo konjunkture
Ne da bi se hoteli spuščati v globlje razmotrivanje o razlogih, ki so dovedli vlado do teh ukrepov in še posebej razčleniti njihove učinke, se bomo o-mejili na registracijo najbolj značilnih novejših pojavov v italijanskem gospodarstvu v zadnjih mesecih. Institut za raziskavo konjunkture ISCO in gospodarski časopis «Mondo e-conomico« sta izvedla poizvedovanje pri najpomembnejših italijanskih industrijskih podjetjih, in to za mesec marec in prvih deset dni aprila. Poročilo Zavoda za gospodarsko raziskavanje ugotavlja, da je nastopilo zboljšanje v ((psihološkem ozračju». Na podlagi odgovorov, ki jih je prejel zavod, se da sklepati, da je bil položaj meseca marca boljši kakor februarja, boljši tudi v primeru z mesecem marcem preteklega leta. Nastopilo je zboljšanje glede predvidevanja gospodarskega razvoja na kratek rok, in sicer na vseh sektorjih proizvodnje investicijskih pa tudi bot rosnih dobrin.
Zboljšanje v industriji
Statistični podatki o industrijski proizvodnji kažejo, da je meseca januarja proizvodnja narasla — in to po dolgem mrtvilu — za 0,9 odsto nasproti decembru in za 1,1 odsto nasproti zadnjemu tromesečju 1964. Zboljšanje je trajalo tudi februarja in marca, in sicer tudi na sektorju gradbeništva. Med velikimi podjetji navajajo avtomobilsko družbo FIAT kot Primer občutnega zboljšanja. Podjetje, ki v svojih tovarnah zaposluje okoli 60.000 ljudi, pre. Jema zopet toliko naročil, da delajo delavci zopet z 48-umim delovnim tednom, da lahko tovarne pravočasno izvršijo naročilo. (FIAT izdela do 4000 vo-zil na dan, do teh 3000 za domače kupce, ostale pa za izvoz).,
To izboljšanje seveda ni še Posledica ukrepov, ki jih je vlada zajela v omenjenem »super-dekretu«, ker so se znamenja zboljšanja pojavila že poprej. Ni dvoma pa, da bodo ti ukrepi še pospešili ta razvoj.
Ugodna plačilna bilanca
Plačilna bilanca je še vedno aktivna, ugodno se razvija zlasti izvoz, ki je bil marca za 37 odsto večji kako lansko leto. Ugodna plačilna bilanca utrjuje mednarodni položaj lire. V marcu je emisijski zavod Ban-ca dTtalia skrčil denarni obrok za 7 milijard v primeri s februarjem 1965, tako da je konec marca znašal 3.544 milijard lir.
UVIDEVNOST SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Najnovejši sporazum med sindikalnimi organizacijami delavcev in organizacijami delodajalcev, ki ga je poleg osrednje socialno-demokratske organizacije UIL in desničarsko Usmerjenih sindikatov CISL sprejela tudi najmočnejša o-srednja sindikalna organizacija levo usmerjenih sindikatov (komunistov in socialistov) CGIL, o individualnem odpuščanju delavcev in nameščencev — vse kaže, da bo dosežen sporazum tudi glede kolektivnega odpuščanja — kaže, da je kljub pogostim stavkam prišlo tudi na sindikalnem področju do precejšnje pomiritve. Očitno so tudi sindikalne organizacije sprevidele, da zahteva ozdravljenje italijanskega gospodarstva določeno čiščenje tudi v industriji, ki ne more zadržati doseda-nječa števila zaposlenih v trenutku, ko so proti konjunktur-ni ukrepi imeli za posledico poslabšanje konjunkture. Industrije! so se v teh sporazumih obvezali, da ne bodo odpuščali svojih nameščencev in delavcev, ne da bi o svojih nameravanih ukrepih poprej" obvestili sindikalne organizacije.
Življenjski stroški se dvigajo počasneje
Pri gibanju cen se kaže jasna težnja k umiritvi; cene se
ne dvigajo več tako naglo kakor v letih 1963 in 1964, cene nekaterih proizvodov na debelo tu pa tam celo popuščajo. Vzporedno s temi je nastopila pomiritev tudi pri gibanju živ-1 jenskih stroškov; tudi ti se dvigajo počasneje. Vzemimo za primer veliko industrijsko mesto Turin. Tam so se življenjski stroški od januarja 1964 do januarja 1965 dvignili za 4,47 odsto, od februarja 1984 do februarja 1965 za 3,95 odsto, od marca 1964 do marca 1965 za 4,19 odsto in od aprila 1964 do aprila 1965 (po začasnih podatkih) za 3,7 odsto.
Petletni načrt se odloži za eno leto?
Fanfanijev nastop na sestanku osrednjega odbora krščan-sko-demokratske stranke proti vsebini petletnega gospodarskega načrta 1965-1969 je seveda osupnil predvsem krščanske demokrate in še posebno krščanske demokratske ministre; saj je Fanfani član vlade, ki je gospodarski načrt že sprejela, sicer v času, ko ni bil Fanfani še v njej. V svojih izvajanjih ni bil Fanfani povsem jasen in konkreten. Dejal je, da načrt zaradi svojega uspeha žrtvuje raznovesje na določenih sektorjih; da sloni na predvidevanjih, ki se ne bodo uresničila; da ne upošteva odnosov med domačim italijanskim trgom in tujimi trgi; da bodo njegove «neo - avtarkičnem težnje zasužnjile vlado in stranke; da ne upošteva pojavov, ki jih bosta povzročila povečanje potrošnje in tehnološka obnova, to je dveh pomembnih «revolucij«, gospodarstva današnjih dni; da je načrt v kleščah političnega spora med večino in manjšino, to je med vlado in opozicijo ;zato predlaga Fanfani, da se ustanovi nekakšen nepolitičen komisariat, ki bi nadziral izvajanje načrta in vodil gospodarstvo ne glede na političen razvoj.
Zanimivo je, da niso načelno proti gospodarskemu načrtovanju niti liberalci, kakor je izjavil sam njihov voditelj Mala-godi med razpravo strokovnjakov v krožku «Luigi Einaudi«. Ob tej priložnosti je samo nastopil proti administrativnim posegom države v gospodarstvo, češ v Italiji država že tako upravlja in razpolaga s 40 odsto narodnega dohodka, in to s pobiranjem davkov in s svojo udeležbo pri gospodarskih podjetjih. Malagodi je samo zahteval «razumno» načrtovanje. Po njegovem mnenju obstaja vprašanje, ali bo dovolj denarja za izvedbo petletnega gospodarskega načrta, kakor ga je sestavila vlada.
Kakor znano je petletni gospodarski načrt predvsem delo socialistov, ki so v koalicijski vladi s krščanskimi demokrati, socialnimi demokrati in republikanci. V zadnjem času se širi mnenje, da bi izvajanje načrta odložili za eno leto, da bi ga torej pričeli izvajati 1. januarja 1966.
Ali bodo skočile mačke (arabske države) na golobčka miru in sprave (Burgibo)? Tunizijski predsednik Bur giba svetuje ostalim arabskim državam, naj se sprijaznijo z dejanskim obstojem neodvisne izraelske države in se z njo sporazumejo. Predsednik Naser, ki nastopa kot voditelj arabskih držav, pa ob vsaki priložnosti napove uničenje Izraela, od koder se je moralo izseliti mnogo Arabcev. Ben Bela, predsednik Alžirije, je v svojem prvomajskem govoru dvakrat vzkliknil: «Izrael bo zginil z mirnim mednarodnim sporazumom ali z orožjem/» Pozorni tuji časnikarji pa so opazili, da kljub temu ni osebno napadel Bur gibe ,temveč je na-glasil, da noče še bolj razdvajati Arabcev.
Trije avstrijski problemi: EGS, nafta in premog
Pogajanja za pridružitev EGS se bodo nadaljevala . Nafta izpodriva premog
V Bruslju so bila pogajanja med Avstrijo in predstavniki Evropske gospodarske skupnosti začasno prekinjena; nadaljevala se bodo 17. maja. Tako bo zaključena druga faza pogajanj, medtem ko se bo tretja začela 31. junija, tako pravi uradno sporočilo.
Glavni predmet dosedanjih razgovorov je bilo vprašanje uskladitve avstrijskih carinskih tarif s tarifami Evropske gospodarske skupnosti. Govorili so tudi o prilagoditvi avstrijske carinske zakonodaje Evropskemu skupnemu trgu. Po prvih razgovorih je prevladoval vtis, da bodo pogajanja razmeroma lahka, v resnici pa bo treba še mnogo storiti, da se vsa vprašanja razčistijo. Zelo kočljivo je vprašanje odnosov Avstrije do Evropskega združenja za svobodno izmenjavo - EFTA. Vprašanje je namreč, kako naj se spravijo v sklad avstrijski dogovori z Evropsko gospodarsko skupnostjo o prednostnih carinskih tarifah z odnosi Avstrije do EFTA. V Bruslju je prevladovalo mnenje, da bo od rešitve tega vprašanja v veliki meri odvisno tudi vprašanje, kako naj se znižajo tarife med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Avstrijo in kako naj se avstrijska carinska tarifa spravi v sklad s skupno tarifo EGS.
Kakor poročajo iz Bruslja, je Avstrija sprejela načelo, da se carinske tarife uskladijo, toda ne tako, da bi se avstrijska tarifa morala povsem prilagoditi carinski tarifi EGS. Evropska gospodarska skupnost je pri-
pravljena na koncesije v tem lejska uprava, je ta izplačala pogledu, toda pod pogojem, da državi 407 milijonov šilingov na bi v zunanji trgovini ne prišlo; dividendah; lastnega kapitala
H. VVilson odločno po začrtani poti
Podržavili bodo 90 odsto jeklarske industrije
Laburistična vlada je objavila t ako imeno v ano «Belo knjigo« glede podržavljenja angleške jeklarske industrije, ki smo jo napovedali že v zadnjem sestavku o tem važnem gospodarskem vprašanju; to utegne imeti tudi nevarne politične posledice. Znano je, da ima predsednik Wil-son s svojimi laburističnimi ministri v poslanski zbornici samo večino štirih poslancev in da se dva laburista protivita podržavljenju v napovedani obliki.
Pravo senzacijo pa predstavlja napoved, da bo država plačala delničarjem za okoli 30 odsto višjo odškodnino, kakor je znašala vrednost delnic po tečaju na borzi pretekli petek. Napoved tako ugodnega odkupa delnic je povzročila pravi naval na delnice. Kljub temu riso lastniki angleških jeklarn zadovoljni s podržavi j enj em. Konservativci celo očitajo vladi, da predstavlja tako visoka odškodnina pajčolan, s katerim hoče vlada zakriti oči javnosti.
Zaradi tako majhne večine v parlamentu si je Wilson, tako poroča neki ameriški list iz Londona, nadel težavno nalogo s tem, da hoče dosledno izvesti obljube, ki jih je dal svojim volivcem. Podržavljenih bo 14 velikih jeklarn, ki predstavljajo 90 odsto angleške proizvodnje jekla. Podjetja bodo združena v National Steel Corporation; samo družba Thomas and Bald-wins Ltd. bo ostala neposredno podrejena vladi. Laburistična vlada bo tako ponovila poskus, ki ga je napravila s podržavljeni em jeklarn leta 1951, ki pa ga ni mogla popomoma izvesti, ker so kmalu nato pri volitvah prodrli zopet konservativci, ki so leta 1953 jeklarne vrnili prvotnim družbam.
Podržavljena jeklarska podjetja razpolagajo z zmogljivostjo približpo 30 milijonov ton na leto .V primeri z ameriškimi je-
klarnami ni ta zmogljivost posebno velika ter predstavlja nekaj manj kot 75 odsto zmogljivosti samo enega velikega ameriškega podjetja — United States Steel Corporation, ki je največji proizvajalec jekla v Ameriki. Po proizvodnji jekla je Velika Britanija na petem mestu na svetu.
V «Beli knjigi« navaja vlada predvsem gospodarske razloge za svoj sklep. Med drugim očita «Bela knjiga« sedanjim lastnikom jeklarn, da so premalo trošili za raziskovanje in moderniziranje svojih obratov; poleg te. ga so zanemarili izvoz teh so tako oškodovali koristi državljanov
VVilson ni hotel niti z nevaž-nimi kompromisi popustiti od svojega prvotnega načrta, čeprav bi bil lahko z njimi pridobil nekaj liberalnih poslancev in tudi dva svoja disidenta. Po vsej verjetnosti bo zakon o podržavljenju jeklarn prodrl; niso pa izključena presenečenja, ker u-tegr.e bolezen marsikateremu odposlancu preprečiti da bi se udeležil glasovanja. Ako bj zakonski osnutek za podržavljanje jeklarn v parlamaneut propadel, namerava vlada razpisati nove volitve.
do preusmeritve. Avstrijska carinska tarifa naj bi se prila goje vala postopoma. V trenutku, ko bi začel veljati nov dogovor z EGS. bi se razlika glede carin med EGS in Avstrijo znižala za 30 odsto, leto nato pa za nadaljnjih 30 odsto, tretje leto pa za 40 odsto. Za nekatere proizvode želi Avstrija, da bi se odprava te razlike izvršila v daljši dobi.
Vse kaže. da se za Avstrijo ne postavlja vprašanje njenih trgovinskih odnosov z vzhodnimi državami preostro. Avstrija je dala predstavnikom EGS razumeti, da želi, naj bi njene obveze nasproti vzhodnim državam ostale v bistvu nespremenjene. Zaradi tega ne bo poseb-nih^carinskih vprašanj; Avstrija je namreč samo Sovjetski zvezi priznala klavzulo o največjih ugodnostih. Proti ostalim vzhodnim državam- pa uporablja deloma višje carine. Zastopniki Evropske gospodarske skupnosti si prizadevajo, da bi s posebnimi dogovori glede kon-tingentiramia preprečili izvoz iz vzhodnih držav čez Avstrijo v države Evropske gospodarske skupnosti.
Avstrijski petrolejski trg prenasičen
Podatki o avstrijskem petrolejskem trgu, ki so bili objavljani hkrati s poročilom o bilanci Avstrijske državne uprave za mineralno olje — čsterreichi-sche Mineralolverwaltung A.G. (OeMVAG) za leto 1963' — bilanca za leto 1964 bo objavljena jeseni — kažejo, da je avstrijski trg danes skoraj že prenasičen z nafto oziroma s petrolejskimi izdelki. Kakor rečeno, je lastnica omenjene družbe (ustanove) država in njej pripade 65 milijonov šilingov dividende za leto 1963 (enako kakor za leto 19626), to je 6 odsto delniške glavnice, ki znaša 1 milijardo šilingov. Enaka dividenda bo izplačana tudi za leto 1964, tako namreč računajo. V zadnjih desetih letih je družba izplačala državi za razne davke in za socialno zavarovanje okoli 11 milijard šilingov. Po podpisu državne pogodbe, ko je bila ustanovljena petro-
je investirala za 6,5 milijarde; pri njej je zaposlenih 9.000 delavcev jn nameščencev. Pridobila je 27 milijonov ton surovega petroleja in 12 milijard kubikov zemeljskega plina. Njena glavnica je bila dvignjena od 500.000 na 1 milijardo šilingov.
Avstrijska petrolejska industrija je pridobila v desetletnem razdobju 1956 do 1964 24 milijonov 390.000 ton surovega petroleja, 11,475.000 kub. metrov zemeljskega plina in 2,676.000 ton bencina. Lani je proizvodnja surovega petroleja znašala 2 milijona 663.000 ton, zemeljskega plina 1,764.000 kub. m in 514.000 ton bencina. Proizvodnja petroleja je lani dosegla 96.000 ton, plinskega olja (gazolija) 859.000 ton, gorilnega olja 1,767.000 in maziva 198.000 ton.
Petrolejskih izdelkov je toliko na trgu, da ni bilo treba v zadnjih letih niti izkoristiti vse zmogljivosti petrolejskih čistilnic. Petrolej prihaja z vseh strani: z Bavarske, iz Švice (odkar je Aigle po naftovodu povezano z Genovo) in vzhodnih držav. Dotok pospešuje tudi znižanje carin EFTA. Velike upe goji OeMVAG na pridružitev Avstrije k Evropski gospodarski skupnosti, poleg tega pa računa, da bo uvoz kontingentiran. Potrošnjo gorilnega olja ovira poseben davek, s katerim so hoteli zaščititi premog. Potrošnja gorilnega olja predstavlja tretjino vsega prečiščenega petroleja.
Še vedno pogajanja za naftovod iz Trsta
Zmogljivost sedanjih avstrijskih petrolejskih čistilnic je tako velika, da je malo verjetno, da bi gradili še nove rafinerije, kakor si nekateri zamišljajo (v Linzu. Gradcu in na Koroškem). še vedno so v teku pogajanja za napeljavo naftovoda z jadranskega moria na Dunaj (Adria - Wien . Pipeline -AWP). OeMVAG je zahtevala 51-odstotno udeležbo ter je u-spela glede svoje zahteve, da se za dunajski naftovod iz Trsta postavi poseben vod iz Trsta skoz,- Alpe do Schvvechata. Ka-
COSPODARSKO PISMO IZ JUGOSLAVIJE
PO ZAMRZNJENJU CEN
Položaj ob koncu prve runde
Ljubljana, maja. — Cene so obstale po posebnem m znanem ukrepu, kot so bile na dan 22. marca letos. To je bil brez dvoma eden najbolj drastičnih u-krepov zadnjih let v gospodarstvu, ki naj bi z drugimi ukrepi, ki jih pa ni tako čutiti na zunaj, prispeval k stabilizaciji, predvsem naj bi zaustavil dirko cen- navzgor, kar j e postalo tako značilno za zadnja leta.
Ob zidu, ki ga predstavljajo zamrznjene cene, kot kratko i-menujejo omenjeni ukrep, ki naj bi bil začasen in ki naj bi trajal čim manj časa, se vedno manj razbijajo poskusi, da bi ga porušili. To poskuša posebno trgovina, pa tudi industrija, prva često upravičeno. Upravičeno v primerih, ko je trgovina naročila in kupila blago po višjih cenah pred njihovim zamrz-njenjem in ga sedaj ne sme prodajati po višjih cenah, kot so bile za enako blago na kritični dan. Toda tržna in druga nadzorstva so pri tem neizprosna in preganjajo vsak poskus poviševanja cen tudi v takih primerih in tudi iz omenjenega reklj bi utemeljenega razloga, da o drugačnih primerih ne govorimo. Trgovina se je zato zatekla k raznim načinom, da bi se rešila blaga, ki ga je naročila po višjih cenah in ga poskuša vrniti dobaviteljem ali pa z njim čaka, da se bo zjasnilo, to je, da se bo morda prej ali slej podrl zid in da se bodo zopet cene «ostalile».
Izid teh naporov je različen, vendar pa, če bi primerjali boj, ki se bije zlasti v trgovini s športno tekmo, bj lahko rekli, da opažamo proti koncu prve runde rahlo popuščanje tako trgovine kot tudi proizvodnje. V proizvodnji so se namreč začele kopičiti zaloge blaga, ker ga trgovina noče nabavljati po višjih cenah, kot ga lahko prodaja, trgovina pa po nalogu nadzorstva ne sme zadrževati blaga v skladiščih in s tem u-stvarjati na tržišču psihozo kot bi blaga primanjkovalo. Postopoma prihaja do tega, da začenjajo tako v proizvodnji kot v trgovini premišljati in iskati možnosti za izkoriščanje notranjih rezerv, za*~večje varčevanje in boljše gospodarjenje in ne iščejo enostavnih poti do zaslužka z zviševanjem cen.
Vendar bi bilo preoptimistič-no, če bi mislili, da bodo vsa pereča vprašanja v gospodarstvu, ki so se nabrala in zgostila v tem času, rešena samo s tem ukrepom, še manj pa, da bodo rešena, kot še vedno mislijo mnogi, s čakanjem namesto z napori, da bi jih premagali. Ukrep o zamrznjenju cen je začasen in za mnoge nepopularen, a mora postopno vplivati na
to, da se upravljalci v gospodarstvu obrnejo bolj navznoter in da začno iskati rešitev večine problemov ori sebi, v prvi vrsti s povečano proizvodnjo in delovno storilnostjo. To je tem bolj potrebno, ker ne moremo, razen v redkih primerih, trditi, da smo v industrijski in drugi proizvodnji dosegli zadostno tehnično raven, da bi se lahko postavili ob stran industrijsko razvitejših držav.
TUDI INVESTICIJE
NAJ ZAMRZNEJO?
Ko rečeno, je omenjeni ukrep v zvezi š cenami eden izmed ukrepov za ureditev gospodarstva. Drugi ukrep zadeva vprašanje investicij, ki pa morda ni tako drastičen, in zato nekateri predlagajo, da bi ga bilo potrebno zaostriti. Predlagajo celo, da bi moralo na tem področju priti do zamrznjenja investicij, ker prav pretirane investicije predstavljajo glavni vzrok sedanjim težavam. No, deloma je do zamrznjenja investicij tudi prišlo in tako lahko vidimo mrtva ogrodja velikih gradenj številnih poslovnih in upravnih zgradb.
Ekonomisti so že lani opozarjali, da bomo kmalu zapadli v težave in da ne moremo pričakovati, da bi tako ugodna ko njunktura, kot je bila lani, trajala še dolgo. Vendar, kot kože, takrat nihče ni poslušal ali pa je preslišal take glasove. Morda jih mnogi še danes ne slišijo, ko ekonomisti trde, da bo višek vsega šele prišel prav zato, ker mnogi čakajo ob strani, namesto, da bi se že sedaj spoprijeli z vsemi težavam; in Jih skušali drugo za drugo postopoma premagati tako, da bi sedanjega zidu, ki ga predstavljajo zamrznjene cene, ne čutili več in bi se zrušil sam po sebi.
Neugodna struktura blagovne izmenjave z Italijo ?
i V času milanskega velesejma je bil v Milanu sestanek mešane italijansko - jugoslovanske zbornice. Tega sestanka so se udeležili številni in visoki gospodarski predstavniki obeh držav in so na njem razpravljali o ekonomskih vprašanjih, ki še tičejo obeh držav, v prvi vrsti pa o vprašanjih, da bi se zboljšala medsebojna trgovinska izmenjava.
Statističnih podatkov na tem mestu ne bi navajali in bi se omejili le na omembo nekate-
salije proti neoboroženim. Pogled v bodočnost je mračen. Ravnamo tako, kakor da bi se ne bili od dveh svetovnih voin ničesar ne naučili. Spori so se zopet strahovito zaostrili, ponavlja se stara igra, da namreč svet te spore rešuje z orož em.
Papež omenja tudi delo vatikanskega cerkvenega zbora, ki se zaključi jeseni: sai ie bilo velik del njegovega programa — modernizacija Cerkve — že izveden.
nase
111
senae
(Nadaljevanje na 2. strani)
Nov izvršni svet SR Slovenije
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kako so Turki pobili čez milijon Armencev
MANJŠI PREBITEK ZAHOD-NONEMŠKE ZUNANJETRGOVINSKE BILANCE
V prvih dveh mesecih 'tega leta se je uvoz blaga iz tujine v Zah. Nemčijo povečal za 21 odsto, izvoz pa je narasel samo za 7 odsto. Tako se je prebitek v zunanjetrgovinski bilanci za Nemce skrčil od 1 milijarde 570 milijonov mark lani na 556 milijonov mark letos. V letošnjem februarju se je prebitek v primeri z januarjem povzpel, dočim je v lanskem februarju nazadoval v primerjavi s prejšnjim mesecem.
Dne 24. aprila je poteklo 50 let, odkar so v Turčiji pomorili vse Armence. To se je zgodilo 24. aprila 1915. Ta strašni ukaz so dali paše Enver, Tal lat in Kemal, to je pristaši tako imenovanega mladotruškega gibanja in člani odbora ((Edinost in napredek«. Med temi je torej bil tisti Kemal, ki je pozneje kot Ataturk proglasil diktaturo v Turčiji. Računajo, da je bilo tedaj pobitih okoli 1 milijon 200.000 Armencev, moških, žensk in otrok!
Leta 1867 je beg Salaheddin cenil vse armensko prebivalstvo v Turčiji na 2,400.000 duš. Leta 1896 je bil prvi pokol Armencev, nato se jih je mnogo izselilo, tako da je bilo leta 1915 pred zadnjim pokolom v Turčiji še okoli 1,200.000 Armencev.
Armenci so star narod in znani zgodovinar Herodot jih je prišteval k veji rodu Frigij-cev, piše Frederich Feydit, profesor na visoki šoli za vzhodne jezike v Parizu, v pariškem «Le Mondu«. Krščanstvo so prevzeli v IV. stoletju po Kristusu; v V. stoletju so prešli pod perzijsko oblast, pozneje (sredi VII. stoletja) pa pod arabsko, izpod katere so se osvobodili šele v IX. stoletju, a so v XI. stoletju zopet zgubili svojo svobodo.
Za kratek čas so v Ciliciji ustanovili neodvisno državico, ki pa so jo kmalu razbili Turki in Mongoli. Leta 1357 so Armence podjarmili Saraceni, nato je bila razdeljena med Turke in Perzijce. Da bi se osvobodili, so Armenci poklicali v deželo Ruse, ki so si nato prisvojili Kavkaz in del vzhodne Armenije. Leta 1920 je bila proglašena Sovjetska armenska republika Zanimivo je, da so se v Sovjetski zvezi Armenci ohranili — v Perziji (Iranu) so samo še majhne armenske oaze — ter imajo lastno univerzo in akademijo, ki prav nič ne zaostajata, tako piše Friderich Feydit, za podobnimi ustanovami na Za padu.
Armenci imajo »lo visoko kulturo; med turškSn pokolom leta 1915 sta bila tudi dva armenska pesnika Siamantho in Baroujan, ki bi jih lahko prištevali med največje pesnike XX. stoletja. Že v VII. stoletju so izšla znamenita dela o matematični vedi in zvezdoslovju v armenščini Armenci so bili na glasu tudi izvrstnih arhitektov. Med' znanimi osebnostmi armenskimi so npr podpresed-nik sovjetske vlade Mikojan in znani kardinal Aghagianian, ki so ga svojčas omenjali tudi med kandidati za papeža.
Vsi zbori skupščine SR Slovenije so imeli 29. aprila skupno sejo; 200 novo izvoljenih poslancev je zamenjalo polovico sestave republiške skupščine. Na skupni seji vseh zborov so pod predsedstvom Ivana Mačka izvolili za enega izmed dveh podpredsednikov skupščine (drugi je dr. Marijan' Brecelj) poslanca Janka Rudolfa.
Ker je dosedanji predsednik Izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj prevzel novo dolžnost, je republiški zbor izvolil nov republiški svet. V tem so predsednik Janko Smole, podpredsednik Beno Župančič in člani:	Viktor Kotnik, Majda
Gaspari, Rudi Čačinovič fn Slavko Furlan, ki so bili člani tega sveta že doslej, ter Drago Flis. Edo Brajnik, Mirko Jama, Viktor Repič in Mirko Žlender.
ni fakulteti. Med vojno je sodeloval od leta 1941 v narodnoosvobodilnem gibanju ter ima politično spomenico. Od junija 1944 je član Zveze komunistov. Na V. kongresu je bil izvoljen za člana izvršnega odbora CK Slovenije. Po vojni je zavzel razne družbene in politične dolž. nosti. Bil je tajnik za agitacijo in propagando CK Zveze komunistov Slovenije; tajnik koordinacijskega oddelka predsed-ništva vlade Slovenije; načelnik skupine za propagando zvezne planske komisije. Od leta 1950 do 1953 je bil predsednik planske komisije za Slovenijo in kratek čas tajnik odbora za go spodarstvo. Nato je postal guverner Narodne banke Jugoslavije, a za člana podpredsednika izvršnega sveta je bil izvoljen leta 1962.
JANKO SMOLE NOVI PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SOCIALIST. REP. SLOVENIJE. V dosedanjem izvršnem svetu SR Slovenije je bil Janko Smole kot podpredsednik najožji sodelavec predsednika Viktorja Avblja zlasti za gospodarska vprašanja. Značilna je prav ta okolnost, da je bil tudi za novega predsednika izbran politik, ki se je zadnja leta vprav specializiral v gospodarstvu, ako lahko uporabimo ta izraz. S tem je skupščina očitno hotela še podčrtati, kako velik pomen pripisujejo prav gospodarskim vprašanjem. Novi predsednik je bil rojen leta 1921 v Ljubljani. Po vojni je diplomiral na prav-
Značilen papežev poziv na odgovorne državnike
V svoji najnovejši okrožnici «V mesecu maju« (Mense maio) papež Pavel VI. ponovno roti — storil je to že v encikliki «Eccle-siam suam« — državnike, naj storijo vse, da se nova medna rodna napetost poravna sporazumno in tako ohrani mir. Prav ta okolnost, da je papež dvakrat v razmeroma kratkem času naslovil na odgovorne državnike ta poziv, zbuja vtis, da se je v zadnjem času mednarodni položaj zelo pcolabšal. V resnici govori Pavel VI. o «novih grožnjah, ki pretijo najvišji pridobitvi — svetovnemu miru«
Komentatorji pripominjajo, da je papež pri tem mislil na poseg Američanov v Dominikansko republiko. Na drugi strani pa Pavel VI. tudi izraža bojazen ,da bi se spor v Vietnamu ne razširil v pravo vojno; poleg tega enciklika očitno namiguje tudi na spopade med Indijo in Pakistanom. Dopisnik cNeue Ztircher Zeitung« iz Rima pripominja, da papež očitno obsoja težnjo Američanov, da bi spor v Vietnamu razširili; papež obsoja na drugi strani tudi «sisteme in ravnanja«, ki niso združljiv; s človeško civilizacijo, kakor tudi gveriljo, terorizem, odvajanje talcev in repre-
Ves svet
preganja golobe
Golobom slaba prede. Ne samo simbolično, ne samo, ker jih svet povsod preganja kot oznanjevalce miru — v Vietnamu, Kašmiru, na Cipru, v Kongu in zdaj vrh vsega še v Dominikanski republiki — ne samo, ker že mladi pari izbirajo rajši Pincusove pilule kakor naravne sadove resnične ljubezni, kakršno gojijo golobčki, svet jim grozi s pravim vesoljnim pokolom. Morda ste lani brali, da so v Hamburgu na svečani seji občinskega sveta sklenili zastrupiti okoli 30.000 golobov in to tudi izvršiti. Mestni svet je namreč ugotovil, da golobi mažejo strehe, okna in ulice, zdravniki pa, da prenašajo razne bolezni.
Zdaj so šli Nemci dosledno korak naprej. Golobov ne preganjajo samo upravne oblasti; zgubili so pravdo tudi pred sodiščem, in to v zahodnem Berlinu, kjer bi bili lahko odigrali važno vlogo znanilcev sprave in miru med vzhodnim in zahodnim nemškim taborom.
Vsekakor izvirna tožba: v Berlinu se je zbrala vrsta hišnih lastnikov, ki imajo hiše vo vrsti, drugo poleg druge. Naveličali so se golobov ter sklenili izstradati jih. Tožili so pred sodiščem neko šiviljo, ki je delala to kar tudi premnoge Tržačanke: vsako jutro je golobom raztresla na trgu kar po kilogram najfinejše ptičje krme, da so se lahko pošteno na-zobali. Sodniki ne razsojajo kar takoj; zato so tudi v Berlinu poklicali razne priče in hoteli slišati mnenje tudi raznih zapriseženih strokovnjakov. Ti so ugotovili, da nedolžni golobčki niso tako idealizirana bitja in mažejo po strehah kakor druge ptice; njihovi naravni izločki bi lahko napravili škodo po strehah. Hišni lastniki se upravičeno čutijo prizadete, tako je motiviralo sodišče nadalje svojo razsodbo, tudi kot hišni posestniki, ki oddajajo stanovanja; golobčki spravljajo v nevarnost tudi zdravje hišnih najemnucov. Tatco je sivuja
zgubila pravdo.
Ne vem, ali so za to razsodbo že zvedeli tudi tržaški mestni očetje, zdravniki, hišni lastniki in tiste usmiljene Tržačanke. ki so jim tržaški golobčki vsaj tako pri srcu kakor Ber-linčankam ter trosijo golobčkom hrano morda z istim zadovoljstvom, kakor usmiljena srca pomagajo ljudem v nesreči.
Pri nas bi gotovo ne bilo treba turističnim ustanovam planiti pokonci v obrambo tisočih nedolžnih življenj, kakor so golobja, ker se tuji turisti ne zabavajo z njimi ne na Glavnem trgu ne ob obali. Toda pomislite, kakšna turistična katastrofa bi nastala v Benetkah, ko bi se Nemke in zdaj tudi Jugoslovanke ne mogle več fotografirati na Markovem trgu z bpneškim golobom na ramenih!
* * *
—lb—
Vse sedanje svetovno dogi janje povsem potrjuje znan ugotovitev: Nikoli voina r grozila človeštvu s hujšimi pi sledicami kakor danes in n koli človeštvo ni imelo večji, sil za odpravo vojne, kako jih ima v našem času.
(Jože Smole v članku cšestinsedemdeseti Prvi maj« v 1 j ubij, «Delu»).
Ako so nove preosnove, k so se desetletja zdele utvar, «subverzivnih« ljudi, dane pridobitev, ki ne dopušča ve, razpravljanje, gre za to naj večja zasluga strasti in pogu mu delavcev v niihovem boju Toda treba je omeniti, da h te pridobitve omogočil močai razvoj gospodarstva. razširi tev blaginje je povezana s po večanjem proizvodnje. Treba ji še uresničiti druge politične u krepe: nobena država ni zgra dila idealne družbe in v Itali H obstajajo neravnovesja, ne gativni ostanki preteklosti Pr vsem tem lahko gledamo v bo dočnost S pametnim optimiz mom.
(Carlo Casalengo v prvomajskem članku «Pa-meten optimizem«).
•	«DAN EVROPE« V ITALIJI.
Po vsej Italiji so v sredo slavili «Dan Evrope« .V Rimu so posebno ulico posvetili enemu izmed glavnih pobudnikov Evropske skupnosti Francozu Robertu Schumanu. Na Kapitolu je bil poseben sestanek, ki so se ga udeležili italijanski politiki in kulturniki. Spregovoril je bivši predsednik republike G. Gronchi. Omenil je, da se zdaj pojem Evrope širi čez stare meje; evropski problem ni ostal v mejah zahodne Evrope. Tudi drugi narodi se zatekajo k Evropi in jo prosijo za pomoč. Predsednik republike Saragat je naslovil na zborovalce posebno brzojavko, v kateri obžaluje, da se ni utegnil udeležiti tega sestanka.
•	OBISK PREDSEDNIKA TITA NA NORVEŠKEM. Predsednik norveške vlade Einar Ger-hardsen je izjavil dopisniku <<Dela», da bo obisk predsednika Tita utrdil dobre odnose med obema deželama. «Zdi se mi pa pri tem značilno, da bomo tokrat v Norveški prvič sprejeli državnega poglavarja ene izmed — kot pravijo — komunističnih dežel.« Ta obisk naj bi zlasti pripomogel k razširjenju obsega trgovinske izmenjave. Gerhardsen je voditelj norveške delavske stranke, ki je na vladi na Norveškem že 30 let.
•	ZOPET BOMBA V VLAKU. V nedeljo so italijanski železničarji v stranišču zadnjega vagona brzega vlaka «Brenner Express» odkrili močno bombo na uro. Bomba bi bila morala eksplodirati v trenutku, ko bi vlak prispel na glavno postajo v Milanu. Karabinjerji in železničarji so ob prihodu vlaka iz Avstrije na mejo (do brenerske carinarnice) ob 2,40 uri preiskali ves vlak ter odkrili bombo. Italijanski listi u-gotavljajo, da je to prvi atentat v letu 1965, ki ga pripisujejo organizaciji povezani z Južnimi Tirolci.
•	VKORAKANJE AMERIŠKE VOJSKE V DOMINIKANSKO REPUBLIKO. Položaj v Dominikanski republiki se po državnem udaru mladih častnikov, ki se jim je pridružilo prebivalstvo in pristaši nekdanjega predsednika Boscha, še ni povsem razčistil. Američani so bili prepričani, da bodo končno uporniki prodrli ter vrgli prejšnjo vlado, ki je bila naklonjena Združenim ameriškim državam. Da bi preprečili ta načrt demokratično usmerjenih Dominikancev, so posredovali z vojsko; izkrcalo se je okoli 11 tisoč mož mornarske pehotel. Ta nenavaden poseg v notranje zadeve druge države je pred-sednik Združenih držav opravičil s trditvijo, da se za Boschem in drugimi demokrati skrivajo komunistični voditelji, ki da so dejansko prevladali pri vodstvu uporniškega gibanja. Amerika hoče za vsako ceno preprečiti, da se Kuba ponovi, to je, da bi v državi, ki je tako blizu Združenih ameriških držav (ne daleč od Kube) zavladal komunizem. Pristaši Johnsonove politike javno izjavljajo, da bodo s silo preprečili pojav komunizma na zahodni polobli. Ameriški poseg je presenetil še posebno južnoameriške države, ki se bojijo ameriške nadvlade. Na zahtevo Sovjetske zveze, je vsa zadeva prišla pred Varnostni svet Organizacije združenih narodov. Američani si prizadevajo, da bi države Latinske Amerike spravile na noge vojaške oddelke, ki bi vkorakali v Dominikansko republiko, nato bi se ameriška vojska delno umaknila. Za to misel so menda že pridobili vse južnoameriške države razen Mehike, čila, Urugvaja, Ekvadorja in Peruja. V tem pogledu naj bi se jih bilo odzvalo od 21 južnoameriških držav 16. Po zadnjih vesteh naj bi prišlo v Santo Domingu med partizani in staro vojaško vlado, ki jo podpirajo Američani do premirja. Jugoslovanska vlada je izjavila, da je izkrcanje vojnih sil ZDA na ozemlju Dominikanske republike izzvalo veliko zaskrbljenost vlade m narodov SFRJ.
•	USODA PORTUGALSKEGA VODITELJA NEPOJASNJENA. Nedavno so blizu portugalske meje na španski strani odkrili truplo moškega in ženske, o katerih so nasprotniki Salazarje-ve vladavine na Portugalskem prepričani, da gre za opozicijskega voditelja bivšega generala Humberta Delgada in njegove tajnice, ki je bila Brazilka. Pozneje so še nedaleč od tega mesta našli avtomobil, ki je bil okrvavljen, na sedežu pa je še bil šop ženskih las. Portugalska vlada je ženi generala Delgada Mariji dovolila, da odpotuje v Španijo, kjer naj bi ugotovila, ali gre res za truplo njenega moža.
•	SOVJETSKA ZVEZA JE ZADOVOLJNA Z OBISKOM V PARIZU. Moskovska «Izvestja» z zadovoljstvom komentirajo u-radno sporočilo o sestankih zunanjega ministra Gromika s francoskimi državniki. Obe državi si prizadevata, da bi mednarodna napetost popustila, a da bi hkrati prišlo do sodelovanja med Francijo in Sovjetsko zvezo glede urejanja Evrope. Obe vladi naj bi se posvetovali od časa do časa o mednarodnem položaju. Pristaši francosko-sovjetskega prijateljstva, piše sovjetski list, se posebno veselijo napredka, ki je nastopil v odnosih dveh naj večjih sil v Evropi in to ob obletnici zmage nad Hitlerjevskim fašizmom in nemškom militarizmom.
MEDNARODNA TRGOVINA Sejem «Alpe-Adria» čez teden dni
Dr. VI. Murko
Nagradni natečaji na padovanskem velesejmu
Na mednarodnem velesejmu v Padovi (od 31. maja do 13. junija) bosta med postranskimi prireditvami tudi dva nagradna natečaja, in sicer za slaščičarje ter gostince, in sicer prvič. Pri nate. čaju za slaščičarje bodo nagrajeni trije slaščičarji, ki bodo "predstavili ocenjevalni komisiji «naj-lepšd slaščico«. Slaščica bo lahko katerekoli oblike in velikosti, le da mora biti po zunanjosti lepa in pa seveda izdelana z določenim umetniškim prijemom. Prva nagrada bo znašala 100.000 lir, druga 50.000, a tretja 30.000 lir, razen tega bodo nagrajenci prejeli še razne medalje in diplome. Udeleženci natečaja se lahko prijavijo samostojno ali pa v imenu slaščičarne najkasneje do 25. maja.
Slaščičarji se lahko posluži-jo pri pripravi slaščic kakršnih koli sestavin. Slaščice lahko izdelajo v lastnem laboratoriju in jih 8. junija pripeljejo v Padovo ali pa jih lahko izdelajo tudi istega dne, ko bo nagraditev v opol-darskih urah v laboratoriju, ki ga je nalašč v ta namen dala pripraviti sejemska uprava. Na natečaju za gostince, ki bo v okviru razstave gostinske opreme pa bodo nagradili gostince, ki so najbolj zvesti svojemu poslu. Gostinci, ki se nameravajo udeležiti tega natečaja morajo predložiti glavnemu tajništvu sejmišča v priporočenem pismu najkasneje do vštevši 25. maja posebno izjavo o začetku gostinskega posla, overovljeno od pristojne trgovinske zbornice. Zmagovalec natečaja bo prejel zlat lonček.
Ob priliki sejma bodo tudi še številni drugi nagradni natečaji, tako za najlepši gostinski izvesek v okviru gostinske razstave, za najlepšo dnevno sobo v okviru razstave obrtništva in za najboljšo jed na osnovi riža v okviru razstave prehrane, vin, likerjev in slaščic, idr.
JUGOSLAVIJA
NA GRAŠKEM VELESEJMU
Dne 30. aprila je kancler dr. Klaus odprl graški velesejem, ki naj bi bil zaradi svojega zemljepisnega položaja most med Zahodom in Jugovzhodom Evrope. Velesejem bo odprt do 9. maja.
Razstavna površina se je proti lanskemu letu povečala za 10 odsto, število razstavljalcev pa proti lanskemu letu za 103
Po zamrznjenju cen
(Nadaljevanje s 1. stremi)
rih ugotovitev iz tega sestanka, ki predstavljajo obenem podlago za nadaljnje programiranje ekonomskega sodelovanja, in sicer;
—	jugoslovanska trgovinska izmenjava z Italijo kaže sorazmerno visok primanjkljaj za Jugoslavijo (razen v letu 1963) in to zaradi neugodne strukture v blagovni izmenjavi, zlasti jugoslovanskega izvoza, ki predstavlja še vedno v glavnem izvoz tradicionalnih proizvodov živinoreje in lesne industrije, dokaj manj pa industrijskih izdelkov, posebno tistih visoke stopnjo obdelave;
—	izvoz jugoslovanskih industrijskih izdelkov je naletel na določene ovire pri italijanskih proizvajalcih posebno, če je šlo za izvoz večjih količin;
—	jugoslovanski izvoz ne uživa v Italiji enak položaj kot druge države, ki izvažajo v Italijo;
—	jugoslovanska prodaja bi morala preiti iz sistema vezanih izvozno-uvoznih poslov, ki so značilni za poslovanje nerazvitih držav, na prosto prodajo in boljšo obdelavo tržišča, obenem pa zboljšati poslovanje v pogledu izpolnjevanja pogodbenih pogojev, zlasti dobavnih rokov, kakovosti izdelkov in podobno;
—	povečati bi bilo potrebno proizvodno sodelovanje med o-bema državama, za kar so se zavzemali tudi italijanski predstavniki:
— Jugoslavija naj bi imela v Italiji stalno gospodarsko razstavo tistih proizvodov, ki jih hoče razpečati na italijanskem trgu;
—	v pogledu turistične propagande in dejavnosti so odprte še velike možnosti.
če pogledamo navedene ugotovitve, lahko sklepamo, da so možnosti za gospodarsko sodelovanje na obeh straneh izredno velike in da bi se morali zlasti z naše strani bolj seznaniti z italijanskim tržiščem, kot ga poznamo sedaj, ko vežemo svojo blagovno izmenjavo v o-kvir takoimenovanih vezanih poslov. To velja posebno za slovensko gospodarsko območje, ki sicer neposredno meji na italijansko, ga pa zelo malo poznamo in imamo v njem tudi zelo malo ali skoro nič gospodar skih predstavnikov. — zj —
• DRŽAVA IN TISK NA FRANCOSKEM. Založništvo lista «Temoignage chretien« je tožilo državo, češ da so oblasti 17. marca 1961 neupravičeno zaplenile eno številko tega tednika. List je napadel ravnanje pariške policije. Upravno sodišče v Rouenu je dalo prav založništvu lista ter obsodilo državo na plačilo odškodnine v znesku 25.000 frankov. (En francoski frank velja 127 lir). m PRVOMAJSKE ŽRTVE NA FRANCOSKIH CESTAH. Na dan 1. maja je bilo na francoskih cestah ubitih 74 ljudi, ranjenih pa 793.
na 1397. V zadnjih letih se je zlasti povečalo zanimanje za ta sejem vzhodnih sosedov Avstrije, med katerimi je Jugoslavija s kolektivno razstavo v lastnem paviljonu. V tem je letos našlo prostora 112 podjetij. Na povabilo štajerske deželne vlade se je otvoritve sejma u-deležila tudi delegacija izvršnega sveta Slovenije, ki jo je vodil predsednik Janko Smole; v njej sta bila tudi člana izvršnega sveta Rudi Čačinovič in tajnik v izvršnem svetu dr. Ivo Murko.	(n)
Olivetti se rešuje z zunanjimi podjetji
Iz poročila upravnega odbora tovarne pisalnih in drugih pisarniških strojev Olivetti navajamo nekaj zanimivih podatkov o najnovejšem razvoju tega velikega podjetja, ki je kupilo znano tovarno ameriških pisalnih strojev Under-wood, a je nato samo zašlo pod vpliv velike ameriške družbe General Electric. Iz teh podatkov se vidi, da je konjunktura za podjetje v Italiji popustila, pač pa se je povečal dobiček od delovanja njegovi sorodnih podjetij v tujini. Občnemu zboru v Iverci je predsedoval predsednik prof. Bruno Visentini. Promet vse organizacije Olivetti v Italiji in tujini je po bilanci za lansko leto znašal 261 milijard lir ter je bil za 5 odsto večji kakor leta 1963. Promet samega prvotnega podjetja ing. C. Olivetti et C., delniške družbe, je znašal 116,3 milijarde lir ter je bil za 4,4 odsto manjši kakor leta 1963.
Za redno amortizacijo so šle la-ni 4 milijarde 216,764.178 lir, za izredno 5 milijard 326,990.773 lir, skupaj torej 9 milijard in pol (leta 1963: 3,3 milijarde in leta 1962 1,8 milijarde). Ostal je čisti dobiček 71.705.405 lir, ki ga bo družba prenesla v bilanco prihodnjega leta v amortizacijske namene.
Promet družbe v Italiji je popustil zaradi zmanjšanja prodaj v Italiji (za 25 odsto), pa tudi zaradi skrčenja izvoza (za 6,4 odsto). Izvoz se je zmanjšal, ker so družbe povezane z italijanskem Olivetti-jem šle za tem, da čimbolj razprodajo svoje zaloge, njihova prodaja je bila za 6,7 odsto večja, povečala se je prodaja tudi po agentih (za 11,3 odsto). Proizvodnja računskih strojev skupine Olivetti doseže skoraj tretjino proizvodnje na Zahodu, proizvodnja pisalnih strojev pa skoraj eno četrtino. Družba Olivetti—Underwood v ZDA je bila reorganizirana Jako da je bilo njeno poslovanje v lanskem letu zopet aktivno.
V smislu sporazuma z ameriško družbo General Electric, ki je bil sklenjen lanskega avgusta, bodo pgtanp^ili, ;novo družbo, pri kateri bo, ipieia General Elektric veči-no; novi družbi bo družba Olivet-ti odstopila svoj elektronski oddelek.
POMORSTVO
LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja «Bled» je 2. maja odplula iz Dakarja proti Conakryju (kjer se je zasidrala 5. maja), Takoradiju (10. maja), Temi (13.), Lagosu - Apapi (17.) in Port Harcourtu (25. maja). Ladja «Bohinj» je zapustila 4. maja Lagos namenjena proti Genovi in jadranskim pristaniščem. »Dubrovnik« pluje proti Benetkam (10.), Kopru (13.) in Reki 16. maja). «,Zelen-gora« je odplula 2. maja proti Takoradiju.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta.
Proga Jadransko morje — Severna Evropa: «Pobjeda» 18. maja.
Proga Jadransko morje — Severna Amerika: «Novi Vino-dolski« 21. maja.
Proga Jadransko morje — Južna Amerika: »Kvarner« 8. maja.
Proga Jadransko morje —
Ciper in Izrael: «Labin» 5./6. maja.
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: «Nikola Tesla« 10. maja.
Proga Jadransko morje — Bengalski zaliv: «Korana» 10. oz. 11. maja.
Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: «Pri-morje« konec maja.
Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: «Učka» 10./15. maja.
V BENETKAH GRADIJO BAGER ZA ŠVEDSKO. V ladjedelnici Lucchese v Benetkah so v preteklih dneh postavili gredelj velikemu bagru (stroj za izkopavanje morskega dna) po naročilu švedskega podjetja Skan-ska Cementgjuteriet iz Stockholma. Bager, ki ga bodo dogradili v začetku prihodnjega leta bo dolg 50 m, širok 10,70 m, visok 3,60 m, globina izkopa pa bo dosegla 18 m. Vse strojne naprave na njem bodo na dieslov-električni pogon.
PROMET V HAMBURGU NAD 3 MILIJONE TON Tovorni promet hamburškega pristanišča je v marcu prvič v letošnjem letu prekoračil mejo treh milijonov ton. Z napredkom od 460.000 tor.1 proti prejšnjemu mesecu je dosegel 3 mil.
43.000	ton. Povečal se je zlasti tovorni promet žitaric in oljaric. Promet blaga v kosih in vrečah je pa dosegel z več kot 1,1 milijona ton do sedaj drugo največjo povojno količino in je presegel ustrezno lansko številko za 118.000 ton. Pri tej poživitvi prometa je igralo odločilno vlogo južno sadje, ki je s
106.000	tonami doseglo absoluten dosedanji rekord. Hamburg velja tako upravičeno za vodilno nemško pristanišče za uvoz južnega sadja.
Dosežena kompromisna rešitev glede sestave blagovnih list
Mi smo že prva leta nagla-šali, da je bilo nujno, da so pri uvajanju novega mednarodnega sejma «Alpe-Adria» (letos od 15. do 23. maja), nastopile težave kakor pač pri uvajanju vsake novosti. Od leta do leta se je pot do uresničenja te zamisli, ki je gotovo v veliko korist obmejnih italijanskih, jugoslovanskih in avstrijskih dežel, čedalje bolj uglajala. Letos lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da je bil storjen velik korak naprej že s tem, da so pristojna oblastva v Rimu potrdila blagovne liste pravočasno, to je vsaj pred začetkom sejma; lani so storile to več mesecev po zaključitvi sejma.
Potrjene liste so v bistvu o-stale takšne, kakor so jih sprejele obmejne zbornice na svojem sestanku, izvršeni so bili 16 nekateri popravki. Kakor znano, je zadeva odobritve list za nekaj časa obtičala ob vprašanju izvoznega kontingenta jugoslovanskih tkanin, ki je bil prvotno določen na 250 milijonov lir. Končno je prišlo do kompromisa, po katerem je bila postavka o izvozu jugoslovanskih tkanin (250 milijonov lir) izločena, italijanska postavka (za izvoz v Jugoslavijo) pa znižana od 550 milijonov na 400 milijonov lir; hkrati so bile iz^ vršene nekatere korekture na listi jugoslovanskega izvoza, kakor npr.: postavka «razno» je bila zvišana od 100 na 270 milijonov, usnjena galanterija od 25 na 30 milijonov, skrčene pa so bile nekatere druge postavke, kakor izvoz jugoslovanskih mesnih konzerv od 50 na 40 milijonov, sveže meso od 160 na 20 milijonov lir itd. Zaradi teh popravkov je bil celotni kontingent (v eni smeri) znižan od 2 milijard lir na 1,750 milijard lir. S tem pa še ni rečeno, da ne bodo trgovci smeli pri zaključevanju in dejanskem uresničenju poslov prekoračiti te vsote (1,750 milijarde lir). Saj so osrednje oblasti že poprej dopuščale prekoračenje vrednosti zaključenih poslov čez 2 milijardi. V tem smislu so se tudi sukali razgovori med predstavniki osrednjih italijanskih in jugoslovanskih oblastev. Navajamo obe listi, to je listo jugoslovanskega izvoza v Italijo in izvoza italijanskega blaga v Jugoslavijo (v milijonih lir): UVOZ V ITALIJO Mesne konzerve 40 (milijonov lir), konji za delo in zakol 40, sveže svinjsko meso 20, goveja živina za klanje ali goveje meso 20, mesni izdelki 80, žive ovce, jagnjeta in meso 80, purani 50, sadje, sveža in suha zelenjava ter sadna pulpa 30, gobe in drugi gozdni sadeži 30, sveže mleko in mlečni izdelki 100, škrob in glikoza 20, vino v steklenicah 10, premog 20, les in lesni proizvodi 180, pohištvo 20, marmor v blokih in drobljen 60, usnjena galanterija 30, sintetično usnje 40, tekstilna in usnjena konfekcija ter ple-
Trije avstrijski problemi
(Nadaljevanje s 1. strani)
kor znano, bo dunajski naftovod tekel vzporedno s čezalp-skim (TAL - Transalpine Pipe-line) do predora Plocken ter se bo pri severnem izhodu tega predora ločil v smeri proti Ar-noldsteinu in dalje čez Wechsel do Schwechata. Tako je bil rešen spor z italijansko državno ustanovo ENI, ki je tudi sama zahtevala udeležbo 51 odsto.
Avstrijske elektrarne na nafto?
Načrt avstrijskih elektrarn, da bi povečale svojo zmogljivost za okoli 1000 MW z gradnjo novih central na nafto, je povzročil v premogovnem rudarstvu veliko vznemirjenje. Gospodarsko izkoriščanje avstrijskega rjavega premoga bo v daljni bodočnosti namreč verjetno mogoče le še v elektrarnah na paro. Čim bi se to tržišče zaradi novih elektrarn na nafto zožilo, bj premog odigral svojo vlogo.
Lani so v Avstriji izkopali 5,8 milijona ton premoga, od katerega je pa bilo le 100.000 ton črnega. Okoli 45 odsto te količine so potrošile elektrarne; delež elektrarn na premog pri proizvodnji električnega toka doseže 15 odsto. Industrija in zasebna gospodinjstva so potrošila lani 28 oziroma 22 odsto manj premoga kot v prejšnjem letu. Elektrarne pa niso niti mogle porabiti vsega naročenega premoga in tako znaša neizkoriščena zaloga izkopanega rjavega premoga sedaj okoli 1 milijon ton.
Avstrijski premogovniki so v preteklih letih vložili za izboljšanje proizvodnje znatne vsote. S sodobno racionalizacijo in mehanizacijo se je zmanjšalo število zaposlenih v preteklih šestih letih za več kot 6.000. Nekateri premogovniki so sedaj popolnoma mehanizirani. Vse te investicije bodo pa pomenile čisto izgubo, če bo nafta izpodrinila premog, zlasti še, ker razpravljajo sedaj o znižanju uvoznih carin na tekoča goriva.
Avstrijski premogovniki zato zahtevajo od vlade primerne zaščitne ukrepe, tako jamstvo za odkup minimalnih količin- po elektrarnah, poseben davek na uvoz tekočih goriv in morebitno utesnitev porabe tekočih goriv. Vse to naj bi omogočilo na-daljnj obstoj premogu.
(n)
tenine 100, kemični izdelki 70, superfosfat 30, proizvodi kovinske industrije 85, proizvodi e-lektrične industrije 70, plastični proizvodi 10, domači obrtni izdelki in preproge 20, papir in izdelki iz papirja ter lepenka 60, steklo in stekleni izdelki 50, gradbeni material 30, divjačina 20, hmelj 25 in «razno blago« 270 mil. lir.
UVOZ V JUGOSLAVIJO
Agrumi 150 milijonov lir, o-prema, stroji in rezervni deli 100, sestavni in rezervni deli za avtomobile, motorje in kolesa 80, gume 20, kovinski in železni izdelki 80, razno orodje 30, plastični izdelki 30, zdravilski proizvodi 30, barve in laki 250, kemični izdelki 150, tekstilna preja in tkanine 400, pluta 50, papir in pisarniška oprema 50, razna galanterija 80, oprema za šport, lov in ribolov 60, foto in kinoaparati, deli, fotomaterial in filmi 40 ter «razno blago« 100 mil. lir.
Tržaška trgovinska zbornica pa tudi Gospodarska zbornica Slovenije sta že razposlali trgovcem okrožnico, v kateri jih podrobno seznanjata z raznimi formalnostmi o sklepanju kupčij, ki se v bistvu niso spremenile. __________ _______
MONTAŽA JAPONSKIH
AVTOMOBILOV V KANADI
Canadian Motor Industries Ltd. v Torontu pa objavlja, da bo s prihodnjim letom začela z montažo avtomobilov japonske družbe Togota Motor, in sicer je za prvo leto predvidena montaža 10.000 avtomobilov. Zadevne montažne tovarne bodo zgradili v Point Edwardu v Novi škotski, prejšnjemu oporišču kanadske mornarice.
(n)
Temeljna preosnova davščin v Jugoslaviji
ii.
Novi temeljni zakon o prispevkih in davkih občanov (v bodoče skrajšano TZPDO) je prepustil izdajo podrobnejših predpisov o tem kakor tudi o drugih prispevkih republiškemu zakonu o prispevkih in davkih in občinam. Zato so morale v Sloveniji občine izdati predpise o raznih oprostitvah in olajšavah za nove davščine, npr. o olajšavah za vse vrste davščin v obliki znižauja že odmerjenega prispevka (davka) glede na večje število nepreskrbljenih otrok in drugih za delo nesposobnih družinskih članov, zaradi večjih izdatkov za bolezen in pogreb ter za večjo škodo zaradi elementarnih nezgod na rastlinah. Za prispevek od kmetijstva bodo potrebne. kolikor občine teh predpisov še niso izdale, oprostitve za doslej kmetijsko neuporabna zemljišča, ki so z zavezanče-vimi investicijami postala uporabna, za nove vinograde, sadovnjake in gozdove ter olajšave za melioracije. Po republikah različne so tudi olajšave ali celo oprostitve za zemljišča, dana v zakup delovnim organizacijam za kmetijsko proizvodnjo.
Slovenija je oprostila tega davka zemljišča s katastrskim dohodkom do 50.000 din, nadalje zemljišče v četrtem proizvodnem okc’;šu (najslabšem), tj. v višinskih krajih, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi. V Sloveniji se dohodek od gozdov ne obremenjuje več po katastrskem dohodku, marveč po vrednosti posekanega lesa (fcru-
Po četrtem razvrednotenju argentinskega, peza
Prekinitev z Mednarodnim denarnim skladom - Zadolžitev za tri milijarde dolarjev
Nedavno razvrednotenje argentinskega peza zasluži nadaljnjo pozornost še posebno glede na metode, ki jih hoče uporabiti argentinska vlada za pobijanje inflacije, pa tudj glede na njene odnose nasproti Mednarodnemu denarnemu skladu.
V	kratkem času, to je od konca leta 1963 je prišlo v Argentini še do četrtega razvrednotenja valute; tedaj je dolar veljal 133 pezov, pozneje 143, nato 151 in zdaj končno 173 pezov za en ameriški dolar. Kakor pripominja milanska revija «Relazioni Internazionali«, je najnovejše razvrednotenje toliko bolj nevarno, ker je bilo izvršeno tako nalgo in ker je Argentina prekinila pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom. Valutne rezerve so silno nazadovale in padle na komaj 140 milijonov. Vlada računa, da bo z razvrednotenjem dvignila izvoz in tako pridobila več deviz. Strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada so bili mnenja, da se letos denarni obtok ne sme dvigniti nad 65 milijard pezov, medtem ko je argentinska vlada vztrajala pri svojem mnenju, da lahko doseže 145 milijard. Minister za gospodarstvo Puglie-se je izjavil, da po prekinitvi pogajanj s Mednarodnim denarnim skladom ni imela vlada druge izbire kakor, da se odloči za razvrednotenje, da bi tako pospešila izvoz industrijskih kakor tudi kmetijskih proizvodov. Za Argentino predstavlja velik problem zadolžitev nasproti tako imenovanemu »pariškemu klubu« (10 zahodnih držav).
Po informacijah iz drugega vira je Mednarodni denarni sklad zahteval od argentinske vlade, da se pismeno obveže, da bo preusmerila svojo gospodarsko politiko in predvsem sprostila gospodarstvo. Argentinci so si prizadevali, da bi jim Mednarodni denarni sklad odgodil plačilo dolgov, na drugi strani pa tudi dovolil nove kredite. To je igra, ki jo rade posnemajo tudi druge države v razvoju v Latinski A-meriki, Afriki in Aziji. Tako so dolgovi teh dosegli 15 odsto njihovega bruto narodnega proizvoda, a 30 odsto pomoči, ki jo te prejemajo, morajo uporabiti samo za odplačevanje prejšnjih dolgov.
Po odhodu Perona je Mednarodni denarni sklad podelil Argentini razna posojila ter vselej vztrajal pri zahtevi, da ta sprosti gospodarstvo. Dosedanje napredke v tej smeri je Argentina lahko izvršila z veliko zadolžitvijo, ki se približuje trem milijardam dolarjev, a hkrati .je morala žrtvovati skoraj vse zlate in devizne rezerve. Vlada predsednika Illie se niti ne more odločiti povsem za sprostitev gospodarstva, ker je odvisna od nacionalistično pa tudi socialistično usmerjenih množic pero-nistov; ti so namreč dobro organizirani v sindikatih, ki odločno nasprotujejo vmeševanju tujcev (Mednarodnega denarnega sklada) v argentinske notranje razmere. IUia je v volilnem boju leta 1963 lahko prodrl samo s pomočjo peronistov.
V	smislu svojih obljub za časa volilne propagande, da se bo njegova vlada čimprej skušala osvoboditi pritiska iz tujine, je Argentina za časa lilij e ve vlade povrnila v dobrem poldrugem letu 880 milijonov dolarjev tujih posojil, ne da bi med tem časom prejela nikakšne nov kredit od Mednarodnega denarne-
ga sklada. Illia je pogosto na-glašal, da nima ves gospodarski napredek nikakšnega smisla, a-ko se mora država zaradi tega napredka zadolževati v tujini. Od liberalizma v gospodarstvu je vlada postopoma prešla k državnemu dirigiranemu gospodarstvu: niti s takšno politiko ni mogla povsem pridobiti na svojo stran peronistov. Jasno je, da je zaradi takšne politike, zlasti "Zaradi Krčenja investifcij morala j - trpeti industrializacija in da se je pojavljala v večjem c-bsegu brezposelnost. Pr j zadnjih volitvah so zaradi takšnih razmer zopet pridobili" peroni-sti, medtem ko so liberalci doživeli poraz.
. Minister za gospodarstvo Pu-gliese je na volitvah nakazoval novo pot, in sicer, naj bi vlada skušala doseči odložitev plačila zapadlih dolgov, hkrati pa novo posojilo od Mednarodnega denarnega sklada, pozneje pa je vlada razgovore z Mednarodnim denarnim skladom prekinila. Zdaj se skuša dogovarjati s posameznim) državami, katerim dolguje denar, glede načina odplačila dolgov. Zainteresirati skuša evropski zasebni kapital, s političnega vidikg na se približuje vedno bolj peronistom, kj dejansko ne mislijo mnogo na samega Perona, temveč vodijo realistično politiko ter ostajajo v konstruktivni opoziciji proti vladi predsednika Illie.
Prodajna agencija TRST, Via S. Francesco, 44
Na razpolago imamo VESPE in trokolesna motorna vozila APE za izvoz v Jugoslavijo.
Izkoristite nove carinske predpise, ki dovoljujejo prost uvoz trokolesnih motornih vozil APE v Jugoslavijo.
to mase), namreč od kub. metra posekanega lesa po vrednostnih razredih, določenih glede na vrsto lesa (iglavci, listavci) in lego gozdov ob upoštevanju stroškov za posek in spravljanje lesa ter za obnovo in vzdrževanje gozdov.
Stopnja zveznega prispevka znaša 3 odsto, republika Slovenija ne pozna tega prispevka, ki znaša za Hrvatsko republiko 6,5 odsto, slovenske občine pa imajo zelo različne stopnje. Npr. Ljubljana - Center enotno 22%, Ljubljana - Vič - Rudnik v I. o-kolišu 22, v II. 19 v III. le 7%, ponekod pa najdemo tudi progresivne prispevne lestvice, zlasti v nekaterih podeželskih občinah. Prej so znašale progresivne stopnje enotno za vso Jugoslavijo 9 do 40 odsto. Prispevek od gozdov, katere razvrščajo občine v različno število vrednostnih razredov (nekatere v 3, druge celo v 8), določajo vrednost posekanega lesa prav različno, v slabših razredih ponekod celo z nič, stopnje pa so praviloma proporcionalne (npr. Ljubljana - Vič - Rudnik 20 odsto). Ista občina je določila vrednost kub. m v razponu od 200—3700 din. Po podobnih načelih je bil doslej v Sloveniji u-rejen prispevek v gozdne sklade od gozdov v državljanski lastnini.
Dosedanji davek od dohodka od samostojnih poklicev in drugega premoženja (namreč od premoženja z izjemo stavb, obdavčenih s posebno obliko dohodnine) so nadomestile tri nove davščinske oblike, namreč: 1. prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (prispevek na obrtne dejavnosti; 2. prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev in 3. davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, čeprav bi smela prva dva prispevka pobirati poleg občin tudi republika in zveza, ga niso uvedle ne federacija ne republika Slovenija in Hrvatska, tretja oblika pa pripada le občinam.
KAKŠNE DAVKE
PLAČUJEJO OBRTNIKI
Prispevek za obrtne dejavnosti plačujejo občani, ki z osebnim delom samostojno izdelujejo blago ali opravljajo storitve in si s tem v obliki stalnega poklica ali priložnostnega izdelovanja blaga a-li prlložhtistne-gp. opravljanja storitev pridobivajo ' dohodke, od katerih ne plačujejo drugih davščin, in sicer: aJ po letni pavšalni osnovi. b) v pavšalnem letnem znesku, č) v odstotku od vsakega posameznega dohodka ali d) po dejanskem osebnem dohodku.
a)	_ Po pavšalni letni osnovi, določeni za eno leto naprej, se plačuje prispevek od trajnega opravljanja storitvene obrtne dejavnosti; osnova sme dosegati povprečni letni osebni doho-
dek iz delovnega razmerja v rednem delovnem času delavca ustrezne strokovne izobrazbe i-ste dejavnosti v gospodarski organizaciji iste (sosedne) občine, stopnja pa sme dosegati največ stopnjo prispevka od o-sebnih dohodkov iz delovnega razmerja. Tako je občina Ljub-Ijana-Center določila te dohodke za 16 strok (deloma s podskupinami) posebei za kvalificirane in posebej za visokokvalificirane delavce (npr. za moške frizerje na 610.000 oziroma 762.000, za avtoprevoznike in elektrostroko na 1,295.000 oziroma 1,619.000 din). Medtem ko znaša njena stopnja enotno 17,5 odsto, so stopnje za Ljubljano-Vič - Rudnik progresivne (od 8 do 17,5 odsto od dohodkov nad
1.800.000	din) Hrvaški zakon pa predvideva ta način odmere tudi za nekatere proizvodne obrtne dejavnosti.
b)	Prispevek v pavšalnem znesku naprej plačujejo zavezanci, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta in taki, katerim zaradi posebnih razmer in okoliščin ni mogoče določiti pavšalne osnove niti ugotoviti dejanskega o-sebnega dohodka. Tako najdemo v občini Ljubljana-Center pavšalni prispevek za zavezance nad 60 let in za zdravstveno šibke po 10.000. za druge pa najdemo tudi postavke po 30.000,
40.000	ali 50.000 din. Ljubljana-Center znižuje novim zavezancem tega prispevka ter tudi takim, ki se obremenjujejo po dejanskem letnem dohodku, prispevek v prvem letu za 50, v drugem za 20 odsto. Od stranskih poklicev se zahteva pogosto le 5.000 din (vaški gostilničarji, obrtniki).
c)	Prispevek od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitev državnim organom ali raznim organizacijam ali imajo pri njih dohodke od postranskih kmetijskih dejavnosti, če dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja ali od obrtnih in drugih dejavnosti, zavezanih drugim oblikam prispevka od obrtnih dejavnosti. Prispevek plačujejo po načelu reciprocitete federaciji tuji prevozniki potnikov in blaga po Jugoslaviji v višini 3 odsto od vsakega posameznega kosmatega dohodka od takih prevozov.
Ta prispevek, ki ga odtegne izplačevalec dohodka, je predviden po slovensketti - ■" K$>DO »zlasti« za 8 dejavnosti, Ljubljana-Center pa jih pozna 11, npr. od dohodkov zavarovalnih poverjenikov 15 odsto, od tovorjenja lesa itd. z delovno živi no 10 odsto, od potujočih žaba višč in prevozništva kot postran ske kmetijske dejavnosti 20 od sto. od priložnostnega opravljanja umskih in fizičnih storitev državnim organom, zavodom, gospodarskim in drugim organizacijam pa 15 odsto.
(Nadaljevanje sledi)
JrdAAAUhOfUi Kop#*
mednarodna špedicija in transport
KOPER - TELEF. 21-830 • TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih in razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah in zraku — Carinjenje blaga — Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje, Podgorje. Sarajevo, Bar, Zrenjanm, Dimitrovgrad.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A. - D D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA L l B 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št, 38-101, 38-045 » brzojavni naslov*. BANKREO
IMPEXPORT
UVOZ - IZVOZ • ZASTOPSTVA
TRST, Ul. Cicerone 8 Telef. 38-136 - 37-725
Oddelek za kolonialno blago Ul. del Hosco 20 Tel. 50010 1'elegr-; lmpexport - Trieste
U V A Ž A :
VSAKOVRSTEN LES CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZ VAZ A :
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu
/hct tiAČitičnein	== | Miška ladjedelnica se modernizira
Zgled ameriških duhovnikov
V	nekem ameriškem listu smo našli zanimivo poročilo o gledišču, ki ga je zavzela ameriška katoliška duhovščina v plemenskem sporu in gibanju za priznanje popolne enakopravnosti državljanom ne glede na njihovo polt oziroma narodi nost. Mislimo, da utegne ameriški primer zanimati tudi našo javnost, pa tudi samo duhovščino glede na konservativno zadržanje vsaj dela tukajšnje italijanske duhovščine in pisanje njenega glavnega glasila, ki je nastopilo celo proti dvojezičnemu napisu na spomeniku v Miljah.
Znamenitega pohoda črncev in belcev iz Selme, ki naj bi tudi za črnce izsilil dejansko priznanje popolne enakopravnosti pri volitvah v ameriški državi Alabami, se naši bralci prav gotovo še spominjajo. V njem je bilo tudi več katoliških duhovnikov, kar je seveda zbudilo splošno pozornost glede na to, da je med belimi (tudi verniki) še vedno mnogo nasprotnikov priznanja pravic črncem.
V	Ameriki obstaja «narodna katoliška konferenca za medplemensko pravico» (Catholic Conference for Interracial Ju-stice), ki je bila ustanovljena v Chicagu 1960. leta. Ta sodeluje s krajevnimi katoliškimi sveti za človeške odnose (Catholic Human Relations Coun-cils). Ni to sicer uradna cerkvena organizacija, vendar jo mnogo škofov podpira. National Catholic Conference si posebno prizadeva, da bi ugodno vplivala na odnose med raznimi plemeni v posameznih škofijah. Konferenca se je odločila tudi za to, da bi se njeni člani udeležili tudi demonstracij, ki so potrebne, da se mobilizira ljudska zavest, da je treba priznati vsem državljanom popolno enakopravnost. Ko je protestant dr. Martin Luther King jr. pozval tudi katoliške duhovnike, naj se udeležijo pohoda iz Selme, so se nekateri voditelji konference obrnili na škofe s prošnjo, naj bi se tudi katoliški duhovniki udeležili takšnega gibanja za enakopravnost državljanov, so se v začetku nekateri škofje v tem pogledu o-botavljali, drugi pa so to pobudo sprejeli. Tako se je zgodilo, da je prispelo v Selmo na stotine katoliških duhovnikov in nun — tako poroča «New York Times» — ter se je nato udeležilo demonstracij za enakopravnost vseh državljanov.
naglasil, da kljub zmagi nad fašizmom Slovenci v Italiji še ne uživajo vseh pravic, ki pripadajo manjšinam. Na uradni proslavi zmage nad fašizmom sta v Nabrežini govorila predsednik deželnega sveta dr. Doro de Rinaldini in deželni svetovalec dr. Jože Škerle.
Na proslavi v Rižarni, ki je bila proglašena za narodni spomenik, (v njej so nacisti sežigali ljudi iz naših krajev), sta govorila župan dr. Franzil in za njim presednik deželnega odbora dr. Berzanti. Prisostvoval je tudi deželni svetovalec dr. J. Skerk. V slovenščini ni spregovoril nihče, čeprav ni dvoma, da je bilo prav v Rižarni sežganih največ Slovencev. Naslednjega dne je bila svečanost, ki so jo organizirale organizacije uporniškega gibanja. Nadškof Santin je ob tej priložnosti maševal.
Gradila bo lahko 160.000.tonske ladje
Letos je potekla štiriletna mandatna doba tržiške občinske uprave. Ob tej priložnosti je župan N. Romani na seji občinskega sveta prebral izčrpno poročilo o gospodarskem razvoju mesta pod dosedanjo upravo. Naglasil je, da je bi' ta zadovoljiv. Tržiško gospodarstvo je tesno povezano z ladjedel-stvom, s pristaniškim prometom in z dejavnostjo v industrijski coni. V poslednjih štirih letih pa je bila dejavnost zlasti v ladjedelnicah zelo živahna, saj so splavili kar štiri velike potniške ladje. Pri tern je bilo zaposlenih ne le mnogo delavcev, ampak tudi obrtnikov. Razen potniških je bilo zgrajenih tudi več tovornih in poltovornih ladij. Prav v zadnjem času sta bili ustanovi IRI, oziroma Fin-meccanica pooblaščeni od pristojnega ministrstva, da v Tr-
_QQ
•MrrrVT
Manjšinsko vprašanje
v deželnem svetu
Deželni svet razpravlja o pro. računu pa tudi o programski izjavi, ki jo je podal predsednik deželnega odbora dr. Berzanti glede delovanja deželnega odbora. Nastopila je vrsta govornikov. Socialni demokrat R. Bertoli se je pritožil v zvezi z nezadovoljivim gospodarskim položajem v videmski pokrajini, da vsedržavni petletni gospodarski načrt ne upošteva dovolj potreb dežele Furlani j a-Julijska krajina. Komunist prof. Šema je ponovno sprožil vprašanje ustanovitve «pristaniške ustanove», ki jo predvideva deželni statut. Vlada je pri sestavi petletnega načrta zanemarila pomorstvo Trsta in tržaško gospodarstvo sploh. Morova vlada sploh nima prave pomorske politike; ukinitev ladjedelnice Sv. Marka je hudo prizadela tržaško gospodarstvo. De-mokrščanski 'svetovalec Coloni je obširno govoril o položaju slovenske narodne manjšine, o njenih dolžnostih in pravic, ki jih določa člen 3 deželnega statuta. Skliceval se je na papeževo okrožnico «Mir na zemlji», češ da iz nje ne izvirajo samo dolžnosti za oblasti, temveč tudi za manjšine. Po njegovem mnenju ni kritika poročevalca manjšine dr. šiškoviča. češ da dežela ne upošteva pravic manjšine, na mestu. «Mi se nočemo na noben način odtegniti svojim dolžnostim niti glede narodnostnih manjšin« je dejal svetovalec Coloni. Ta naloga je težka, vendar ustvarja zanimivo priložnost «da dokažemo dejavnost svojih načel in učinkovitost svoje akcije«. Ustavno sodišče je res razsodilo, da dežela ne sme sprejeti zakonov glede zaščite manjšin, s tem pa ni rečeno, da dežela ne more prispevati k mirnemu reševanju tega v prašanja. Takšna usmeritev je jasno prišla do izraza v prvih desetih mesecih obstoja delovanja deželnega sveta«.
Dr. škerk (v imenu Slovenske skupnosti) .ie imel obširen govor o nujnosti da se vsem Slovencem priznajo manjšinske pravice. Kritiziral je razsodbo ustavnega sodišča, ki jemlje de. želi pravico, da bi sprejemala zakone narodnih manjšin. Zahteval je zaščito vseh pravic, ki pripadajo manjšinam. Kritiziral je delitev Slovencev v Italiji na več skupin (tržaško, go-riško in beneško).
PROSLAVE ZMAGE NAD FAŠIZMOM. Na proslavi 20-ietni-ce zmage nad fašizmom in nacizmom na Proseku je predsednik Slovenske kultumo-gospo-darske zveze Boris Racš poklical v spomin zgodovinske dogodke ob osvoboditvi Trsta, ko je jugoslovanska ljudska armada vkorakala v Trst. Tako je bil Trst L maja praktično osvobojen, čeprav so se Nemci še hranili v sodni palači in pri Sv. Justu. V svojih nadaljnjih izvajanjih je predsednik zlasti
Zapleten položaj ribištva na Koprskem
Medtem ko je obetalo morsko ribištvo na Koprskem po vojni znaten razmah in sta nastali kar dve ribiški podjetji, v Izoli in Piranu, v Kopru pa manjša zadruga zasebnih ribičev, poznejši napredek ni šel povsem v pričakovano smer. Vzrokov za to je bilo več, najvažnejši med njimi pa je ta, da je nazadnje vse ribištvo na Koprskem spravil v svoj kombinat izolski Delamaris. Interes kombinata je v prvi vrsti ali, rekli bi, lahko skoraj v celoti, v čim-večjem ulovu modrih ali plavih rib, kakor jim pravijo Hrvati, ki jih potrebuje za predelavo v
Mnogo Jugoslovanov po Italiji
Za prvomajske praznike so se zgrnile prave množice Slovencev nad primorska mesta, da bi se navžile morskega zraka. Tud; Trst je bil poln jugoslovanskih turistov. Ti so pričeli prihajati že v petek, največ pa jih ie prišlo v ponedeljek. Mnogo jih je odšlo dalje proti Benetkam in globoko v Italijo, nekateri celo v Neapelj. Mnogi so ostali tudi no ves teden v Italiji. Večina prihaja z lastnimi avtomobili. Po novratku iz notranjosti si v Trstu nabavijo razne vsakdanje potrebščine.
Tudi preostalih Jugoslovanov globoko iz notranjosti Jugoslavije prihaja v Trst še vedno mnogo, kljub nujnemu delu na polju. Zdaj jim ni treba več o-stati 5 dni v Trstu, da bi lahko vzeli s seboj čez mejo za 30.000 lir blaga brez carine. Ker niso več prisiljeni iskati prenočišča nekateri poležavajo celo na kamnitih klopeh na trgu pred cerkvijo Sv. Antona novega, obdani s kupi škatel in zavojev ter se ne zmenijo nrav nič za poglede kritičnih Tržačanov.
DRAŽBA KOŠENINE V SO-VODNJAH. Prihodnjo nedeljo bo v vaseh sovodenjske občine dražba občinske košenine. V Gabrjah bo ob 9. uri (pred šolo), v Rupi ob 9.30 (pred šolo), na Peči ob 10. uri pred občinskim vodnjakom in v So vodnjak ob 11. uri (na županstvu) ter ob 12. uri (pred Devetakovo gostilno).
STAVKA TELEFONSKIH U-SLUŽBENCEV. Za danes je bila napovedana vsedržavna stavka telefonskih nameščencev. Tako naj bi stavkali v našem mestu uslužbenci pri SIP - Tel-ve-,k?r še ni bila obnovljena vsedržavna delovna pogodba.
Pomlad je čas, ko se narava ouuja k novemu življenju, prav tako tudi ljudje. Spomladi odvrženo zimsko obleko in se oblečemo lažje. Na deželi je že od nekdaj navada, da fantje in dekleta za Veliko noč prvič oblečejo nekaj novega. V današnjem času ta navada polagoma izginja, ljudje imajo neprimerno več denarja kakor nekoč; zato si tudi češče privoščijo novo o-bleko na glede na letni čas. Navzlic vsemu na le kaže, da imajo krojači največ dela prav tik pred velikonočnimi prazniki. Ker nas je zanimalo, kako poslujejo v tem času. smo obiskali znanega slovenskega krojača pri Sv. Ivanu.
Krojač nima več delavcev ne vajencev, pač pa mu nomagajo družinski člani. Vprašali smo ga, kako to, pa je odvrnil, da je danes prav težko najti vajenca, pravzaprav vajenko, kajti krojaškega posla se sicer oprimejo predvsem mlada dekleta. Današnja mladina gleda v bodočnost drugače kakor nekdanja, zeljna je čimprejšnjega zasluž-ka, zato se raje zaposluje v drugih strokah, mladinci npr. v mehaničnih delavnicah, a mladenke v frizerskih salonih in trgovinah. Ne morem si kaj, da ne bi primerjal odgovora našega krojača z odgovori številnih dru. gih obrtnikov, katere smo v preteklosti obiskali; odgovor na vprašanje je namreč vselej isti. Pripomniti moram, da je prizadevanje današnje mladine povsem upravičeno zaradi časa, v katerem živimo. Sicer pa —. je nadaljeval krojač — so stroški za vzdrževanje pomočnika ali pomočnice preveliki. Značilno je, da nima krojač razen stroškov za plačo nobenih drugih izdatkov za vajence, ker je socialno skrbstvo zanje prevzela
konserve, katere pretežno izvaža. Ostalih rib nalove ribiči Delamarisa sorazmerno malo in jih deloma spravljajo tudi na tržaški trg. Mimo tega se Delamaris zanima za gradnjo ladij za lov na Atlantskem oceanu in je zato vključen v združenje Jugoatlantik v Pulju. Gre za to, da bi se z lovom na Atlantskem oceanu osamosvojili od uvoza konservnih rib, zlasti tunov.
Lovu na ostale pot rosne ribe Delamaris ne posveča večje pažnje, pri lovu na modre pa dosega lepe uspehe, okoli 2.500 ton na leto. Tako ribiči niso zaposleni več kot okoli 120 dni na leto in so v ostalem času u-porabljani za popravila mrež in ladij ali cnravila v tovarniških obratih. To povzroča, da mnogi ribiški poklic zapuščajo in je treba iskati nadomestilo. Tudi ribiška šola, ki je obstajala nekaj let v Piranu, je bila ukinjena. Z ribištvom se ukvarja tudi poseben odsek kmetijske zadruge pri Sv. Luciji. Njihova glavna vnema pa je usmerjena na vsakoletni izlov cipljev v Piranskem zalivu. Ker je to rezervat in gojitvena voda, bi pa zadruga morala bolje skrbeti tudi za pogoje ribjega razvoja.
Tako možnosti lokalnega lova niso dobro izkoriščene, oziroma ne tako kot bi mogle biti, zlasti ker je tudi ribičev zasebnikov malo in niso moderno o-premljeni. Bilo bi koristno, da bi se združili in lotili intenzivnejšega izlova tržnih rib. ki gredo dobro in naglo v denar. Povsem je dalje . zanemarjeno Školjkarstvo. Prvi noskusi za gojitev kamenic (ostrig) so zaradi nremajne zainteresiranosti in ničlih denarnih sredstev zaspali. Prav tako skoraj nihče ne pobira ostalih užitnih školjk vzdolž obal, čeprav bi jih tudi bilo mogoče spravljati na trg.
R. G.
BODO KAMNOLOM NA SABOTINU SPET IZKORIŠČALI?
Na Sabotinu je kamnolom, v katerem so pred vojno pridobivali rdeč kraški marmor. Med vojno je bil velik del kamnoloma razdejan, tako da ga niso več izkoriščali. Pred nedavnim pa se je razširila vest, da namerava lastnik zemljišča, odv. Tržačan Goldstein ponovno speljati delo za pridobivanje marmorja, saj so se že pokazali znaki rahlega izboljšanja v dosedanji krizi gradbene stroke, kjer pretežno uporabljajo ta marmor. Pobuda bi bila vsekakor skrajno koristna, tembolj, ker bi v kamnolomu zaposlili v prvi vrsti domačine in s tem zmanjšali nezaposlenost.
žiču investirata nadaljnjih 10 milijard lir za zgraditev velikanskega ladjedelskega objekta, kjer bodo lahko gradili celo 160 tisoč tonske ladje in ki bo gotovo naj večji v vsej Italiji, inštalacije, ki jih bodo postavili, bodo zagotovile tržiškemu delavstvu in industrijcem stalen dotok naročil. Značilno je še, da so prejele tržiške ladjedelnice v zadnjem času tudi naročila s strani vojaških oblasti, tako bodo npr. zgradile dve podmornici.
Glede pristanišča Portorose ga je župan poudaril, da je bi lo v teh letih znatno moderni zirano. Pripravlja se nov regu lacijski načrt, v katerega okvi ru bodo izvedli še druga zbolj sanja, z odobritvijo zakona, ki dopolnjuje zakon od leta 1961 o posebnih davčnih olajšavah pa mora Tržič doseči, da postane njegovo pristanišče «deželno pristanišče«.
Tržiški predstavnik v deželnem svetu je predlagal, naj tr-žiška uprava zaprosi pri deželnem svetu denarni prispevek za nakup novih zemljišč in za izgraditev potrebnih infrastruktur, razen tega pa še poseben prispevek za industrijske obrate, ki nameravajo razširiti dosedanje, ali pa zgraditi nove objekte.
Opčine - Poggioreale Villa Opicina
Tržaška občina je višjim oblastem predložila, naj se fašistična spakedranka Poggio Reale del Carso odpravi ter naj bi Opčine tudi uradno imenovali Villa Opicina. Zadeva je prišla tudi pred pokrajinski svet. Svetovalec inž. M. Sosič (v imenu Slovenske skupnosti) je predložil, naj se tudi «Villa» vrže v fašistični koš ter r.aj ostane samo Opicina, to je o-značba, ki je gotovo bližja izvirnim slovenskim Oočinam. Njegovemu predlogu sta se pridružila komunist Grbec in socialist inž. Pečenko. (Nekateri so mnenja, da je to ime nastalo iz «Ob pečinah«). Predsednik pokrajinskega sveta dr. Savone je dejal, da pokrajinski svet ti pristojen, da bi postavljal nove predloge, pač pa sklep tržaške občine lahko samo notrdi ali zavrne. Tako bomo ostali pri imenu «Villa Opicina«, ki ga tržaška občina že uporablja, medtem ko sta železnica in pošta do danes ostali pri fašističnem Poggio Reale del, Carso«. (Pred vojno so štele Opčine okoli 2.500 ljudi, no vojni so v vasi našteli okoli 6.000 Istranov).
Naši ljudje se vprašujejo, zakaj še danes veljajo fašistična imena, ki jih je skoval neki fašistični profesor, kakor Monru* pino (Repentabor) San Dorligo della Valle (Dolina), Sant’An-tonio in Bosco (Boršt), Bagno-li (Boljunec), San Giuseppe della Chiusa (Ricmanje) itd. Vsa ta imena so še preostanki fašizma, ki so očitno odpornejši kakor vse proslave 20-letnice zloma fašizma.
GOSPODARSTVENIKI IZ PA. NAME OBIŠČEJO TRST. V O-kviru obiskov tujih gospodarskih delegacij, ki jih prireja i-talijansko ministrstvo za zunanjo trgovino, dospe v nedeljo v naše mesto skupina gospodarstvenikov iz Paname.' Ogledali si bodo najvažnejše industrijske obrate na Tržaškem, kakor tudi v videmski pokrajini, nakar se bodo na tržaški trgovinski zbornici sestali z gospodarskimi predstavniki Trsta.
mi TiiVisc^iii im
Nič več
«kartončka» na meji
Potnikom, ki potujejo v Jugoslavijo s potnim listom ni več potreben «kartonček» z osebnimi podatki; zadostuje samo vizum jugoslovanskega konzularnega predstavništva. Zato bodo odslej potniki izpolnili na konzulatih samo evidenčni «kartonček« za arhiv. Niti za pro-pustndce z veljavnostjo treh dni ni treba na meji izpolniti nikakšnega obrazca, temveč je dovolj, da se potnik predstavi z veljavnim osebnim dokumentom ali potnim listom.
NOVA TURISTIČNA PRIVLAČNOST ŠVICE bo v pridobitvi hotela «Meierhof», ki se nahaja ob jezeru pri Ziirichu, z lastnim plavalnim kopališčem in z vrtom na hotelski strešni ploščadi.
PRIMER VERTIKALNEGA O-ZIROMiA PODZEMELJSKEGA TURIZMA nudi nedvomno najdaljša podzemeljska jama z lokacijo pod dolino NUOTA v O-srednji Švici; dolžina njenih podzemeljskih hodnikov znaša namreč okrog 80 km.
NOV TURISTIČNI URAD
V ROŽNI DOLINI
Turistično društvo iz Nove Gorice je v bližini obmejnega prehoda v Rožni dolini odprlo novo turistično poslovalnico. V poslopju, lepo grajeno in s sodobno opremljenimi prostori je tudi menjalnica.
Koroški pevci v naši sredini
Preteklo nedeljo so na povabilo Slovenske prosvetne zveze obiskali Trst pevci slovenskih zborov na Koroškem. Združeni v številen mešani, oziroma moški zbor, so v Kulturnem domu priredili koncert pretežno koroških narodnih ali pa umetnih s koroško tematiko. Ostali del sporeda so dopolnjevale nekatere narodne ali umetne starejšega datuma in stila. Koncert je dal tržaški javnosti priliko, spoznati prireditelje koroške narodne — med temi nedvomno prednjači Pavel Ker-njak — a tudi samoniklega koroškega pesnika Valentina Polanska. Mešani zbor je izvajal njegovo pesnitev »Koroška«, ki jo je uglasbil Radovan Gobec. Poleg te je mešani zbor, ki ga je vodil mladi dirigent Vladimir Prusnik, zapel še vrsto pesmi Kernjaka, Prelovca, Mirka, Premrla, Tomca in Kramolca.
Glavna teža koncerta 1 a je bila na združenih moških zborih. Poleg znane Maroltove »Scl-daške«, Adamičevega «Vasovalca« in »Zdravice« je podal še vrsto domačih narodnih pesmi. Opazno je bilo. da razpolaga moški zbor z izurjenejšimi pevci. Zvenel je — v primeri z mešanim — krepkeje in sočneje. Lotil se je lahko tudi zahtevnejših pesmi, ki jih je, pod izkušenim vodstvom dirigenta Valentina Hartmana, podal res prepričljivo. Posebej je treba o-
ZANIMIVO PREDAVANJE . V Slovenskem klubu bo prihodnji torek, 11. t. m. predaval prof. Vlad. Turina pod naslovom «Boj proti lakoti po svetu«.
MEDNARODNI SEMINAR FIZIKE. Na sedežu mednarodnega središča za teoretsko fiziko (Oberdankov trg 6) se je začel v ponedeljek mednarodni seminar o fiziki visokih energij in elementarnih fizičnih delcev. Trajal bo do 30. junija. Otvoritvene svečanosti sta se udeležila tudi ravnatelj omenjenega centra prof. Salam in podravnatelj prof. Budini. Na seminarju sodeluje veliko število znanstvenikov z raznih strani sveta, tako npr. sloviti prof. Oppenheimer, prof. Fan Ho ve (iz centra za jedrska raziskovanja v Ženevi), Izraelčan Litkin, prof. Tul iz Washingto-na, mehiški, znanstvenik Val-lart in drugi. Kakor znano, ima tržaški mednarodni center za teoretsko fiziko na Oberdanko-vem trgu le začasno svoj sedež, kajti čez kakih 18 mesecev bodo menda tega premestili v Mi-ramar.
PREHLADNO VREME. Za naše kmetijstvo je bilo vreme v aprilu prehladno, tudi v maju se toplomer prepočasi dviga. Morda pa je bila sreča, da se rastlinstvo, sadje in trte niso poprej preveč razvile, ker bi jih sicer slana, ki se je pojavila nekajkrat na Krasu, gotovo hudo poškodovala. Pridružila se ji je tudi toča, ki je razsajala tudi onstran meje tja do Vr-hovelj.
PREIMENOVALI SO TRG. V sredo je bila na trgu pred vele-sejemskimi prostori pri Monte-bellu svečanost, na kateri so preimenovali trg. Ta se je doslej imenoval Piazzale Ippodro-mo, zdaj pa ga imenujejo Piazzale Alcide De Gasperi.
POČASTITEV SOVJETSKIH PARTIZANOV. Danes dopotuje v naše mesto predstavnik sovjetskega poslaništva v Italiji polkovnik Genadij Borisov. Po-
častil bo sovjetske partizane, ki so padli med zadnjo vojno v boju proti okupatorjem. O-srednja proslava bo ob 11. uri na vojaškem pokopališču (Ul. Pace) pri Sv. Ani, dočim bo sovjetski polkovnik ob 12. uri počastil padle v Rižarni, ob 16. uri obešence v Ul. Ghega in ob 17. uri openske žrtve. Ob tej priložnosti bosta spregovorila tudi dr. E. Laurenti in K. Ši-škovič.
NA ŠE SOŽALJE
SMRT DVEH SLOVENSKIH
PRAVNIKOV
V Ljubljani sta umrla dva slovenska pravnika, dobro znana med Primorci, in to v 66 letu dr. Stanko Jug in Jože Ja-kin. Dr. Jug je bil doma iz Blok na Notranjskem, upokojeni pravnik Jakin pa iz Brd. Dr. Jug je bil v zadnjem času pravni zastopnik kombinata «Žito», medtem ko je Jakin poprej služboval pri piranski občini, kjer je bil delj časa občinski tajnik. Rajni Jakin je poprej sodeloval kot občinski tajnik tudi v Italiji. Dr. Jug se je pred vojno uveljavljal tudi kot novinar ter je bil zaposlen pri ljubljanskem «Jutru». Po vojni je služboval tudi v Trstu in Gorici pri gospodarskih ustanovah.
ADM. F. CAPPONI
Prejšnji teden je v Florenci nenadno umrl za hudo boleznijo v starosti 67. let admiral Fer-rante Capp6oni, ki je bil od leta 1959 predsednik Tržaškega Llyoda.
Umrli so še: 50-Ietna Marija Kuret, 83-letni Just Sosič, 86-lefcna Marija Klun vd. Macera-ta, 43-letna Lavra Luin por. Posega, 54-letna Karmela Petelin por. Vodopivec, 65-letni Josip Glavina, 43-letna Marcela Kavčič por. Kodrič, 64-letni Ivan Škamperle, Josip Gerlanc, vsi na Tržaškem: 75-letna Antonija Kumar vd. Murak v Gorici in 56-letni Valentin Juretič v šče-dnu.
Ženske prodirajo tudi v krojaštvo
država.
še pred nekaj leti so imeli krojači mnogo več dela kakor danes. Tedaj je bila oblačilna industrija šele v razvoju in v konfekcijskih trgovinah ni bilo takšne izbire blaga kakršno zaslediš danes. V današnjih trgovinah z moškimi, ženskimi "in otroškimi izdelanimi oblekami naletiš na zelo bogato izbiro najraznovrstneijših oblek vseh mer, katerih cena je izpod povprečne cene oblek izdelanih po meri. Značilno je, da lahko kupiš izdelano obleko tudi na obroke, dočim krojača ne moreš plačevati na obroke. Zaradi tega, kakor tudi zaradi večje praktičnosti pri nakupu izdelanih oblek se je mnogo ljudi izneverilo svojemu krojaču. Kljub temu pa se krojači le ne morejo huje pritoževati, saj so navzlic vsemu le ohranili lepo število stalnih odjemalcev.
PODRAŽILE SO SE
TUDI TKANINE
Drugi problem, s katerim se mora danes krojač ukvarjati zadeva višanje življenjskih stroškov, ki ga spremlja večanje proizvodnih stroškov v tovarnah tkanin in s tem tudi navijanje cen blaga. Zaradi povečanih stroškov pri nabavi blaga mora krojač zvišati tudi ceno za izdelavo obleke, v kateri pa ni vračunana cena podloge. Blago se je lani podražilo za okrog 20 odsto. Danes stane samo krojaško delo v središču mesta 20 do 25.000 lir, včasih pa celo do 30.000 lir, v predmestju okoli 15
tisoč, a v daljni okolici 11 do 13 tisoč lir. Ako gornjim vsotam prištejemo še stroške za nakup blaga v trgovini ali pa pri samem krojaču, se skupni stroški za obleko po meri znatno povečajo, zato ni čudno, da vedno več ljudi kupuje izdelane obleke v mestnih trgovinah.
Ko smo govorili o nakupu blaga smo omenili, da tega lahko nabaviš tudi pri krojaču. V resnici kupujejo danes krojači blago neposredno v tovarni (naš krojač npr. v Milanu), to pomeni, da kupijo tudi večje količine blaga, ki jih nato prodajajo odjemalcem, ki si žele napraviti obleko. Pri nakupu neposredno v tovarni uživa krojač okoli 10 odsto popusta, plačati pa mora posebej poštnino. Ni treba posebej poudarjati, da imajo grosisti z blagom znatno višji popust.
Zdaj pa poglejmo, kakšen je splošen položaj tukajšnjih krojačev, kakšne socialne ugodnosti uživajo in podobno.
SOCIALNO ZAVAROVANJE
OBRTNIKOV
V tržaški pokrajini je danes vsega 230 moških in 201 ženska krojačnica. Krojači in šivilje so vpisani v pokrajinsko Združenje obrtnikov (Associazione de-gli Artigiani, sedež v Ul. Ghega 1). Slovenci pa tudi v Slovensko gospodarsko združenje. Zdaj so tudi bolniško zavarovani, in sicer v Obrtniški pokrajinski blagajni — Cassa Mutua Provinciale per gli Artigiani, ki
nudi svojim članom specialno zdravniško oskrbo in pokojnino. Glede pokojnine velja omeniti. da se krojači pritožujejo, češ da je prenizka. Pred nedavnim je bila povišana na 12.000 lir na mesec, dotlej pa je znašala samo 10.000 lir. Pokojnino uživajo moški po 65., a ženske po 60. letu starosti.
Člani blagajne morajo vanjo vplačevati določene prispevke, tako mora vsakdo na osnovi člena 23 zakona št. 1533 z dne 29. dec. 1956 prispevati 1.000 lir, nadalje 3.500 lir kot dopolnilni prispevek (izven tržaške občine znaša ta 3.200 lir), nato dopolnilni prispevek, ki se računa na podlagi dohodkov prijavljenih na okrajni davkariji; krojač z največ 100.000 lirami dohodka mora prispevati v tržaški občini 8.000 lir (v ostalih občinah vselej po 1.000 lir manj), z dohodki od 100.001 do 200.000 lir
16.000,	od 200.001 do 350.000 lir
20.000,	od 350.001 do 600.000 lir
25.000,	od 600.001 do 850.000 lir
29.000,	a od 850.001 dalje pa 33 tisoč lir.
KOLIKO JE ZAPOSLENIH
V KROJAŠTVU
Koliko je na Tržaškem zaposlenih v krojaštvu? Konec letošnjega februarja jih je bilo 769, od tega 49 moških, 487 žensk in 233 vajencev oz. vajenk. Ob istem času lanskega leta jih je bilo vsega 838, in sicer 50 moških. 507 žensk in 281 v vajenstvu. Letos se je torej število zaposlenih skrčilo za 64 v primeri z lanskim letom in za 108 v primerjavi s koncem
1963. leta, ko so jih našteli 877. Kaže se jasna težnja navzdol, ki se po vsej verjetnosti ne bo zaustavila.
število zaposlenih pa upada tudi v oblačilni industriji. Konec februarja letos je namreč znašalo 1.620 (229 moških, 1.119 žensk in 272 v vajenstvu) proti 2.355 (319, 1.737 in 299) v lanskem letu ter proti 2.382 (od tega 1.777 žensk) konec 1963. leta. število zaposlenih v tržaški oblačilni industriji torej tudi upada.
G
URAMA IN ZLATARNA
MIROLJ KAREL
TRST
Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
AVTOPREVOZNIŠKO
PODJETJE
A. POŽAR
TEST -- VIA BOCCACCIO, 3 Tel. 28-373
Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in Inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne.
meniti Soldaško, Zdravico, Vasovalca in Kernjakovo Mojce j, ki so jo morali ponoviti.
Mešani zbor sestoji, posebno v ženskih glasovih, izključno iz mladih pevcev začetnikov. Zato ne more še imeti prave zvočnosti in najbrž tudi ne zadostne samozavesti pri javnih nastopih. Kljub nekoliko plahemu nastopu pa je mešani zbor pokazal kar vzorno čistost intonacije in mnogo prizadevnosti, da kar naj verne j e sledi navodilom s roj ega dirigenta. Da ima ta mešani zbor vse pogoje za lep razvoj in da more premagati težave tudi zahtevnejših pesmi, nam je najbolj nazorno dokazal z odlično izvedeno »Koroško« ter Tomčevo «Na Gosposvetskem polju« in Kernjakovo »Rož, Podjuna, Žila«.
Posebej moramo omeniti idealno napovedovanje koroškega pesnika Polanška. Njegove napovedi so dajale še poseben u-metniški užitek, škoda, da je bil datum koncerta nekoliko nekoliko neprimeren: dva zaporedna praznična dneva sta izvabila na daljše izlete precejšen odstotek našega koncertnega občinstva in zato dvorana ni bila tako zasedena, kakor bi bil ta koncert zaslužil.
Nenavadna pozornost
Sodišče v Zadru je obsodilo Mihajla Miha j lova, mladega docenta na zadrski univerzi na devet mesecev zapora. V beograjski leposlovni reviji »Delo« je januuarja objavil svoje lite* rarno-filozofske poglede pa razvoj sovjetske revolucije, ki pi jih je ustvaril na svojem potovanju po Sovjetski zvezi. V svojem spisu je ugotovil, da so v Sovjetski zvezi za časa Stalina še prej imeli »taborišča smrti« kakor v Hitlerjevi Nemčiji; Dopisniki velikih zahodnih listov — tako tudi pariškega «Le Monde« — so takoj zgrabili za to ugotovitev prof. Mihajlova in jo zahodnemu svetu prikazali kot izredno senzacijo, čeprav so o Stalinovih taboriščih poprej pisali že sami zahodni publicisti. Pred svetovno javnostjo je tako prof. Mihajlov postavil rusko revolucijo na isto raven kakor Hitlerjev nacionalsocializem. Sovjetska diplomacija je protestirala.
Mihajlov, ki je sin ruskega begunca, se je pred sodiščem
branil, češ da je primerjal stalinizem s fašizmom z zgodovinskega vidika, da bj pokazal, da je totalitarizem enak, pa naj bo fašističen ali stalinističen. Branilec prof. Mihajlova je vložil priziv, obtoženec čaka na izid na svobodi.
Opisali smo kratko vso zadevo predvsem, ker so ji zahodni listi posvetili tako veliko pozornost. Iz tega se vidi, ki-ko pazijo na vsak dogodek v jugoslovanskem javnem življenju in ga obesijo na veliki zvon. Zadevo prof. Mihajlova smo tudi omenili, ker je tipična za nepolitično gledanje književnikov in filozofov, ki med svojim delom — zgodovinskim ali občečloveškim — kaj radi pozabljajo na mednarodni položaj svoje države ter jo včasih morda tudi nehote spravijo v neprijetno zadrego. Književniki in filozofi kar radi pozabljajo, da si majhne države ne morejo privoščiti vsega, še najmanj v tako kritičnih mednarodnih razmerah, kot so danes.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Predstave v Kulturnem domu TRNULJČICA mladinska igra v treh dejanjih Po Grimmu napisala E. in E. Martinuzzi Režija ADRIJAN RUSTJA PONOVITVE:
V petek, 7. maja ob 18. uri (abonma I. ponovitev) v soboto, 8. maja ob 18. uri (abonma red A in B) v torek, 11. maja ob 18. uri v sredo, 12. maja ob 18. uri v četrtek, 13. maja ob 18. uri v petek, 14. maja ob 18. uri v soboto, 15. maja ob 18. uri
V nedeljo, 9. maja ob 17. uri na splošno željo občinstva
«VELIKI SLOVENSKI PASIJON))
Zadnjič!
Sporočamo cenj. občinstvu, da že najavljena predstava Velikega slovenskega pasijona v torek, 11. t. m. odpade.
Prodaja vstopnic vsak dan od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D. d'Aosta N. 180 Tei. 28-45, 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
TRANS-TRIESTE
TRST - TR1ESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880
Soc. a r. L
UVAŽA:
IZVAŽA-
vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
vse
proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
K i m
Slovenski
HOTEL BLED
ITALIJA
Lastnik Vinko LEVSTIK
KOMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783
Jhzu železniškt postaje — Direktna zveza z. avtobusom št. 3 — ______________ Domača kuhinja — Vse sobe s prhami.
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TKG O B E R D A N 1 — Tel. 24*157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah _________________ Dvigalo — Centralna kurjava
Obiščite
v \
CASINO
VILLA ROS ALI A
OPATIJA
Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure.
B ROULETTE B BACCARA
Hotel «SL0N
LJUBLJANA, Titova 10
HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA
Internacionalna restavracija ___
-	-	=g
Nočni bar z mednarodnim ar cističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori m slaščičarna.
— Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike ____
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu zaloge pšenice že pojemajo, čeprav so kupčije, bodisi z mehko kot s trdo pšenico zelo živahne. Cene koruze in riža so nekoliko padle. Na zelenjavnem trgu se prodaja razvija zelo ugodno zaradi precejšnjega povpraševanja. Na trgu s klavno govejo živino je živahnost nekoliko popustila, pač pa so se zboljšale kupčije s prašiči. Cene oljčnega olja so ostale na čvrsti podlagi, medtem ko cene semenskega jedilnega olja nekoliko nihajo. Kupčije na vinskem trgu so še vedno slabe, laže se prodajajo samo ustekleničena vina. Mlečni izdelki gredo dobro od rok, saj so cene masla zelo čvrste pa tudi sir se dobro prodaja.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo. Banane (net-to) 260—330 jabolka 60—70, vrste renette 80—180, rdeče pomaranče 160—200, rumene pomaranče 90—150, nešplje 120—350, limone 90—130; suh česen (net-to) 40—200, pesa 25—45, dišeča zelišča 200—350, karčofi 20 do
28, nova čebula 50—100, cikorija 60—250, solata trokadero 50 do 70, grah 100—180, paradižniki 250—400, nov krompir 100 do 150, zelena 40—180. peteršilj 100 do 200, špinača 50—100, bučice 200—600 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN. Zaklani piščanci 470 do 530, žive kokoši 520—550, zaklane kokoši 650—750, zaklane uvožene kokoši 500—550, zaklane pegatke 1500—1600, zaklane uvožene pegatke 750—800, ’ zaklani golobi 1400—1600, uvožene zaklane pure 500—600, zaklani domači purani 850—900, u-voženi purani 500—700, žive domače gosi 600—610. zaklane 600 do 610, zaklane domače gosi 800—810, uvožene gosi 380—400, zaklani domači zajci s kožo 850 do 930, brez kože 870—1000 lir za kg. Sveža domača jajca I. 25—27, II. 24—25, uvožena jajca 22—23 lir za jajce.
OLJE
MILAN. Oljčno olje extra 810 do 825 lir za kg, fino oljčno olje z največ 1,50 odsto oljčne kisline 750—780, oljčno olje z največ 3 odsto kisline 705—720, olje s 4 odsto kisline 650—670,
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO Pšenica (stot. dol za 60 funtov)			20.4.65 150 Va	27.4.65 140 V«	4.5.65. 143 Vz
Koruza (stot. dol. za 56 funtov	.	P	133 Va	134,—	133 Va
NEW YORK					
Baker (stot. dol. za funt) . , ,		1?	63,—	58,—	57,50
Cin (stot. dol. za funt) ....	•		184,50	186,—	184,50
Svinec (stot. dol. za funt) . . ■,	:•	,	16,—	16,-	16,-
Cink (stot. dol za funt) . . . .	e	•	35 75	15.75	17,75
Aluminij (stot. dol. za funt) . .	k	»	24.50	24,50	24,50
Nikelj (stot. dol. za funt) . . .	•	e	79,—	79,-	79,—
Antimon (stot. dol. za funt) . .	•	•	44,—	44,—	44,—
Lito železo (stot. dol. za funt) .			63,50	63,50	63,50
Živo srebro (dol. za steklenico)			495,-	525 —	530,—
Bombaž (stot. dol. za funt) . .		•	31,30	31,50	31,15
Volna (stot. dol. za funt) . . .			164,5	165 —	163,—
Kava «Santos 2» (stot. dol. za funt)		.	45 Vz	45 Vi	45 Va
Kakao (stot. dol. za funt) . . .		,	14,22	14,33	14,33
Sladkor (stot. dol. za funt) . .	.	.	2,59	2,54	2,52
LONDON					
Baker čiščen (funt šter. za d. tono)			390,—	380,—	390,—
Cin (funt šter. za d. tono) . .			1490,—	1462,10	1466,—
Cink (funt šter. za d. tono) . .	.	.	114,15	114,5	116,— 114 7,
Svinec (funt šter. za d. tono) .	e	e	129,6	121,15	
Kavčuk (penijev za funt) . . .	k	i	21 "/,,	22,—	22,-
SANTOS					
Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg)			6850,—	6850,—	6800,—
V preteklem tednu so na mednarodnih trgih s surovinami zabeležili precej živahno kupčij-sko dejavnost. Prišlo je tudi do nekaj zanimivih pojavov, med temi velja ofneniti zlasti podražitev živega srebra v Londonu, katero pripisujejo prvenstveno velikemu povpraševanju s strani Sovjetske zveze. Tudi cena kavčuka s j drži trdno zaradi sovjetskega povpraševanja. Pri barvastih kovinah ni prišlo do kdove kakšnih tečajnih premikov, ako izvzamemo baker, ki se je po ureditvi sindikalnega spora v Čilu spet nekoliko pocenil.
KOVINE
Za dne 1. maja je bila v čilskih bakrovih rudnikih v Po-trerillosu in El Salvadoru napovedana velika rudarska stavka, ker ni vodstvo rudnikov upoštevalo zahtev rudarjev po zvišanju plač. Tečaj bakra se je zato znatno dvignil in operaterji so z zaskrbljenostjo gledali na razvoj dogodkov. Vendar so se rudarji še pred začetkom maja sporazumeli z ravnateljstvom rudnikov, ki je pristalo na 50% zvišanje plač. Do stavke ni prišlo, cena bakra pa je takoj znova popustila, in sicer tako v Londonu kakor v New Yorku. Tečaj cina je prepšnji teden zelo neredno nihal, vidna pa je bila težnja navzdol. Zgube na tečajni letvici sta le deloma nadoknadili precejšnje povpraševanje s strani kontinenealnih operaterjev in pa vojna v Vietnamu ter med Indijo in Pakistanom .Ameriška General Service Administration je nadaljevala s nrirejan.iem vsakodnevnih dražb za oddajo presežkov cina iz domačih strateeičnih zalog. Tečaj svinca je bil na londonskem trgu slaboten, sicer pa prav tako na ostalih kovinskih
VALUTE	V MILANU	
	27.4.65	4.5.65
Amer dolar	623,50	623,50
Kanad dolar	573,—	573,—
Nem marka	156,95	156,80
Francoski fr.	127,20	127,30
švicarski fr.	143.40	143,45
Avstrijski šil.	24.165	24,17
Avstral funt	1380.—	1381,—
Egipt funt	787,50	782,—
Funt št pap.	1745,50 1748,—	
Funt št zlat	6300,—	6300,—
Napoleon	6100,—	6100,—
Zlato (gram)	718,—	718,—
Dinar (100)	- Trst	
drobni 61-63	debeli	56-58
Italija uvaža čedalje več koruze
Gibanje cen koruze in drugih žitaric
BANKOVCI V OURIHU 4. maja 1965
ZDA (1 dolar)	4,32
Anglija (1 funt št.)	12,05
Francija (100 n fr.)	87,75
Italija (100 lir)	0,6925
Avstrija (100 šil.)	16,70
ČSSR (100 kr.)	13,—
Nemčija (100 DM)	108,50
Belgija GOO b fr.)	8,60
Švedska (100 kr.)	83,50
Nizozemska (100 gold.)	120,—
Španija (100 pezet)	7,10
Argentina (100 pezov)	1,50
Egipt (1 eg funt)	5,60
Jugoslavija (100 din)	0,55
Avstralija (1 av. funt)	9,57
borzah. Povpraševanje ni namreč zadovoljivo, a razpoložljivost te kovine je znatna. Isto velja za cink. General Sgrvicgs Administration je najavila, da je prodala 15 domačim podjetjem 50.000 ton cinka. Cena živega srebra se je povzpela. Povpraševanje po živem srebru se je namreč močno povečalo, razpoložljivost še zdaleč ni zadostna za kritje notranjih in zunanjih potreb. Evropska cena cif se je konec preteklega tedna povzpela od 210/215 funtov šterlingov za jeklenko na 213/ 218. Trenutno je največje povpraševanje po živem srebru v Sovjetski zvezi.
KAVČUK
Na trgih z gumijem so bile v minulem tednu kupčije razmeroma živahne, tečaji pa še kar visoki. To je treba pripisati naslednjim činiteljem: položaju v Vietnamu, politični krizi med Indijo in Pakistanom, skrčenju zalog kavčuka v Singapuru (od 36.488 ton konec februarja na 35.049 konec marca) in velikim nakupom s strani Sovjetske zveze v Maleziji (v marcu so ti dosegli okrog 15.000 ton). V splošnem so se v zadnjem času povečali nakupi gumija v vseh deželah vzhodnega bloka. Te dežele so v prvih dveh mesecih nabavile v Maleziji 50.000 ton malajskega kavčuka ali 34 odsto lanskega nakupa. Največ kavčuka so kupili Sovjeti: 34 tisoč ton (poleg 15.000 ton v marcu), njim sledijo v tem pogledu Romuni in Poljaki.
VLAKNA
Na avstralskih trgih pričakujejo z velikim zanimanjem vrsto bližnjih dražb z volno. Strokovnjaki napovedujejo, da bo obseg kupčij na dražbah prav lep. Na dražbo bodo postavili vsega 65.000 bal volne, od tega bo 55 odsto volne merinos.
ŽITARICE
Pretekli teden so kupile ameriško pšenico med drugimi tudi Indija, Pakistan, Japonska in Jugoslavija. Marok ie sklenil pogodbo za nakup 100.000 ton proti plačilu v lastni valuti. Japonska je nabavila v Kanadi 78.000 ton kanadske pšenice Manitoba, manjše količine pa tudi Vel. Britanija in nekatere evropske dežele. Razširila se je vest, da se Sovjeti spet zanimajo za večji nakup pšenice v Kanadi, vendar ni bila potrjena. Francija namerava prodati 50 tisoč ton nšenice Vel. Britaniji in Irski. Argentina je prodala Sovjetski zvezi okrog 750.000 ton pšenice po približno ceni 54 dolarjev za tono.
ŽIVILA
Američani imajo letos v zalogi mnogo manj kakava kakor pred letom dni. Tako znašajo npr. newyorške zaloge 52.899 vreč (lani 135.683), v Filadelfiji pa imajo 512.538 vreč ( lani 834.277). Tečaj kakav a je pokazal težnjo navzdol. Cena kave je na londonskem trgu nekoliko popustila.
ratificirano oljčno olje 620 do 630, jedilno olje iz zemeljskih lešnikov 450—460. semensko jedilno olje 375—390 lir za kg.
GRADIVO
PIACENZA. Živi rečni pesek 600, prod 550, živo apno 600, gašeno apno v vrečah 1200, cement tipa «500» 730, tipa «600» 740, tipa «680» 880, tipa «730» 895 lir za kub. meter; dvopre-katrd votlaki (25x12x5,5 cm) 8000, troprekatni votlaki (30x15 x4,5 cm) 12.000, štiriprekatni votlaki (24x12x8 cm) 10.000, šest-prekatni votlaki (30x15x10 cm) 21.000, polna opeka (25x12x5,5 cm) 20.000. opeka tipa UNI (25x 12x5 om) 14.000, strešniki marsejskega tipa 35.000 lir za 1000 kosov.
MLEČNI IZDELKI LODI. Maslo iz centrifuge 930 do 950, uvoženo maslo 930—950, lombardsko maslo 890—900, e-milijsko 880—890; sir grana pro. izv. 1962 1380—1420, proizv. 1963 1200—1240, proizv. 1964 1020 do 1060, grana svež od 1 do 30 dni 850—890, uležan od 30 do 60 dni 900—930, sbrinz svež 730—760, uležan 820—860, Emmenthal svež 800—810, uležan 860—880, orig. švicarski Emmenthal 1030 do 1080, avstrijski Emmenthal 840—850, francoski 860—870, provolone svež 740—760, uležan 770—780, italico svež 580—620, uležan 660—710, crescenza svež 430—470, uležan 530—600, gorgonzola svež 470—480, uležan 700—730, taleggio svež 460 do 490, uležan 620—650 lir za kg.
ŽITARICE
FLORENCA. Mehka domača pšenica 75(0—7550 *rda domača pšenica 10 400—10.500, domač oves 5200—5300, uvožen oves 4 tisoč 400 do 4500, koruza vrste Plata 4850—4950, hibridna koruza 4400—4450, uvožen ječmen 4300—4400, pšenična moka tipa «00» 9500—9600, tipa «0» 9200 do 9300, tipa «1» 8900—9000 lir za stot.
ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA LODI. Klavna živina: voli I. 460—480, II. 360—400, krave I. 380—400, II. 280—320, biki I. 470 do 490, II. 400—410, junci I. 500 do 550. II. 380—460, teleta I. 720 do 770, II. 720—740; živina za rejo: voli za vprego 440—500.000 lir za par, krave mlekarice I. 250—310.000 lir za glavo, II. 180 do 230.000, navadne krave 150 do 200.000 lir glava, junice 6-12 mesesev stare 90—120.000. 13-24 mesecev stare 120—160.000, ne-odstavljena teleta 50—70.000 lir glava; prašiči: suhi lahki prašiči 350—360, težki 340—350, ne-odstavljeni prašiči 540—580 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 680—740, Barbera sup. 13 stop. 980—1030, manto-vansko rdeče 9-10 stop. 610—660, Valpoliceilla Bardolino 9-11 stop. 720—790, Soave belo 9-11 stop. 670—810. Raboso 10 stop. 615 do 635, Merlot 10-12 stop. 635—735, Reggiano 9-10 stop. 620—640, mo-densko vino 11 stop. 620—690, belo vino iz Romagne 10 stop. 590—610, rdeče 10 stop. 590 do 610, toskanski Chiar.ti 12-13 stopinj 420—470 steklenica, navadna toskanska vina 10-11 stop. 630—680, Aretino belo 10 stop. 610—620, belo vino iz Mark 9-10 stop. 600—620, rdeče 9-10 stop. 620—640, belo vino iz Sardinije 12 stop. 605—635, rdeče 13-15 stop. 625—665 lir za stop/stot.
KONSERVIR.ANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 190—200 lir za kg. v škatlah po Vz kg 220—240, v tubah 60—70 lir za tubo, trikrat kor.c. paradižnikova mezga v škatlah po 5 kg 210—215, v škatlah po Vz kg 250—260, v tubah po 200 s 75—85 lir za tubo, o-lupljeni paradižniki v škatlah po 300 g 450—480, grah v škatlah po i kg 150—160, droben fižol v škatlah po 1 kg in po Vz kg 230—240 zelene olike 430 do 460, gobe 880—900, čebulice v kisu 280—300. kumarice v kisu 320—340, paprika v kjsu 170 do 200, marmelada boljših vrst v škatlah po 5 kg 230—2*0. tuna v oljčnem olju 1030—1350, tunina 650—710. slana polenovka tipa A 330—360, tipa B 330—340 lir za kg.
V Milanu je bil občni zbor tamkajšnjega združenja trgovcev z žitom. Na njem so prebrali več poročil članov o razvoju italijanske žitne trgovine v zadnjih letih. Posebno zanimive ugotovitve je iznesel predsednik združenja R. Rusconi.
TEŽAVE ZARADI
PRISTANIŠKIH STAVK
Predsednik je v prvi vrsti predočil navzočim zaskrbljenost uvoznikov žita zaradi težav, ki jih prinašajo stavkovna gibanja pristaniških delavcev v Genovi. Zaradi stavk prihaja do velikih zamud pri pošiljkah, kar močno ovira preskrbo z živilskimi in krmnimi žitaricami v vsej državi. Vlada naj čim-prej sprejme vrsto učinkovitih ukrepov za rešitev tega vprašanja, kakor tudi za končno ureditev operativnih tarif v pristanišču — zlasti za razkladanje žita, dalje za izboljšanje pristaniške opreme, cestnega in železniškega trgovinskega o-mrežja. za pospešitev carinskih formalnosti itd. To je tembolj potrebno, ker se trgovina z žitom lepo razvija in jo je treba še povečati.
ZUNANJA TRGOVINA
Predsednik Rusconi je naglasil, da ni Italija nikdar veljala za tipično izvoznico drugovrstnih žitaric, ampak je, nasprotno, vedno mnogo teh žitaric uvažala in jih še uvaža, da lahko pokrije notranje potrebe. Domača potrošnja drugovrstnih žitaric pa nenehoma narašča zaradi povečane porabe teh pri proizvodnji živalskih protein. V desetletju 1955-1964 se je uvoz drugovrstnih žitaric kar podeseteril. Posebno gre to pripisati velikemu uvozu koruze, ki se je povzpel v sezoni 1963/1964 na 3,539.314 ton prot) 354.447 tonam v sezoni 1955-1965. Toda tudi izvoz koruze se dviga, saj je prešel od 13.751 ton v sezoni 1955-65 na 124.448 ton v pretekli sezoni, dočim se je izvoz pšenice povečal v sezoni 1963-64 na 108 tisoč 58 ton proti 23.776 tonam v sezoni 1955-65.
ZALOGE KORUZE
Glede pridelka pšenice je govornik naglasil, da je bil ta lansko leto še kar zadovoljiv, saj je navrgel okoli 85 milijonov stotov (trde in mehke pšenice) .Dne 30. junija bodo žitne zaloge pravzaprav docela prazne, medtem ko je bilo konec lanskega jdni.ia v njih mil. 770.000 stotov, nasprotno pa bodo v mlinski industriji, pri trgovcih in kmetovalcih zabeležili kakih 2 500.000 stotov žita proti 2,410.000 stotov lani.
GIBANJE CEN
Glede žitnih cen je Rusconi dejal, da se te v poslednjih desetih letih niso bistveno spremenile. Povprečne letne cene posameznih vrst žitaric na milanskem trgu so bile namreč naslednje (v lirah za stot):
galon večja kakor v lanskem marcu. Vodstvo mlečnega urada poziva vlado, naj sprejme primerne ukrepe, da bi v zimskih mesecih ne nastopilo pomanjkanje mleka. Poraba mleka se namreč na Angleškem dviga; napredek je v enem letu dosegel 12 milijonov galon. Angleži pijejo čedalje več tekočega mleka. Potrošnja tega znaša približno 4 milijone galon na dan. Dviga se tudi potroš; nja mleka za pripravljanje raznih krem, napredek je v enem samem letu znašal 9 milijonov galon. Ker se je povpraševanje po mleku za pitje in za izdelovanje krem dvignilo, ga čedalje manj ostaja za izdelovanje sira, masla in drugih mlečnih izdelkov.
mm KMEČKE ZVEZE
Prednosti zelene krme
KLJUB MANJŠEMU ŠTEVILU KRAV LANI V ZDA VEČ MLEKA
Čeprav se je v lanskem letu število krav mlekaric znižalo v Združenih ameriških državah za okrog 600.000 glav, je proizvodnja mleka narasla za nekaj nad 1,1 odsto. Lani so našteli Američani vsega okoli 16 milijonov 670.000 krav mlekaric, celotna proizvodnja mleka pa je nanesla 593.000.000 stotov, kar pomeni r.ad 5.000.000 stotov več kakor leta 1963. V vsem lanskem letu je dala vsaka krava povprečno 3.560 kg mleka ali 138 kg več kot leto poprej.
LETOS BO MANJ
OLJČNEGA OLJA
Po podatkih ameriškega kmetijskega ministrstva bo vrgel svetovni pridelek oljčnega olja v sezopi 1964-65 samo 10,9 milijona stotov, kar pomeni 35 odsto manj kot v pretekli sezoni, ko so zabeležili 16,3 mil. stotov. To pripisujejo skrčenemu pridelku v najvažnejših deželah pridelovalkah južne Evrope (v Španiji zaradi suše, v Italiji zaradi silnega deževja tik pred pobiranjem pridelka, v Grčiji zaradi škode povzročene po oljčni muhi to na Portugalskem zaradi slabega vremena).
V Celju gradijo novo toplarno
Trije veliki industrijski obrati v Celju (Cinkarna, železarna štore in Tovarna emajlirane posode) nameravajo zgraditi toplarno, ki bi poleg tehnološke pare proizvajala tudi 6 do 24 MW električne energije na leto. V celjskem industrijskem revirju rabijo tehnološko paro vsi tamkajšnji obrati; služila pa bo tudi obratom, ki so v načrtu, tako npr. za bodočo tovarno umetnih gnojil. Električno energijo pa troši predvsem železarna štore, in sicer okoli 35 MW. Če na upoštevamo, da bodo v železarni po stavili še en plavž in drugo električno peč, lahko ugotovimo, da se bo poraba električne energije povečala na najmanj 60 MW letno.
Mehka pšenica	1955/55	1964
(dobra merk.) Trda pšenica	7.100	7.023
(dobra merk.) Navadna domača	9.717	9.320
koruza	5.610	4.927
Uvožena koruza	5.601	4.735
Uvožen ječmen	5.182	4.832
Domači oves	5.947	5.230
Uvoženi oves	5.602	4.695
Domača rž	5.818	6.100
«ShelI» naročila štiri velikanske ladje
Družba Shell International Marine, ki je glavna plovna družba skupine Royal Dutch Shell je naročila štiri orjaške petrolejske ladje. Vsaka bo obsegala okoli 165.000 BRT, dolga bo' 320 in široka 50 metrov. Ladje bodo imele izredno avtonomijo in bodo naj večje, kar so jih doslej zgradili na svetu Tonaža dosedanjih največjih ladij družbe Shell ne doseže 80.00 ton, trenutno naj večja petrolejska ladja pa je japonska, in sicer «Nissho Maru» — 130.250 BRT. Od naročenih ladij bodo eno zgradili v nemški ladjedelnici Kieler Howaldts-werke, ostale pa v japonskih ladjedelnicah Mitsubishi, Isri-kawajima in Hitachi. Vsaka bo stala okrog 4 do 5 milijonov funtov šterlingov. Plule bodo s bistrostjo do 16,5 vozla na uro a poganjale jih bodo turbine Spočetka bodo služile za prevoz surovega petroleja s Srednjega vzhoda v Evropo (v Le Havre in Rotterdam). Značilno je, da pri tem ne bodo plule čez Sueški prekop zaradi svoje izredne velikosti, skozenj bodo plule le na povratnem potova n ju s pritežkom.
VRSTA
SEZONA LETO
Kakšne bodo cene žita v sezoni 1965-66? Kmetijski ministri pri Evropski gospodarski skupnosti so na zadnjem sestanku aprila meseca v Bruslju sklenili, da ostanejo cene glavnih vrst žita v Italiji za sezono, ki se prične 1. julija v bistvu nespremenjene (izvzemši cene koruze, ki se ji sezona začne šele 1. oktobra). Novost za Italijo pa bo dejstvo, da bodo tudi pri nas, kakor v ostalih državah članicah EGS uvedli takoimenovano minimalno zajamčeno ceno ječmenu in koruzi. Ta bo določena r,a osnovi cene lanske sezone, ki se bo vsak mesec povišala za 50 lir pri stotu — povišek bodo izvajali pet mesecev (za ječmen od 1. avgusta dalje, za koruzo pa od 1. novembra).
Angleške krave dajejo premalo mleka
V gospodarskem letu aoril-marec 1964-65 so na Angleškem namolzli za 10 milijonov galon (1 galon drži 4,54 litra) mleka manj kakor v prejšnjem letu; čeprav je proizvodnja v letos njem marcu bila za 7 milijonov
..GOSPODARIT VO"
Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.-Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir - Pošt. tek. rač »Gospodarstvo« št 11-9396 • Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce Založnik: Založba ((Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) - Trst, Ul. Montecchi 6
ZDAJ ŠE KONKURENCA JAPONSKIH ŠIVALNIH STROJEV
Japonci ne prodirajo na inozemske trge le s svojimi ladjami in radijskimi aparati na tranzistorje, v zadnjem času pa tudi z avtomobili, ampak tudi s šivalnimi stroji. V lanskem letu so izvozili v tujino več kot milijon šivalnih strojev, in sicer pomeni to 9,7 odsto več kakor v prejšnjem letu. Zlasti so prodrli na ameriškem trgu, kjer predstavljajo japonski šivalni stroji kar 60 odsto v Ameriko uvoženih šivalnih strojev. Znatno so se uveljavili tudi v drugih državah, vendar pa jim to ni uspelo v Zah. Nemčiji. V celotnem nemškem uvozu šivalnih strojev odpade namreč sa-
Malokateri kmet se tako razveseli pomladi kakor živinorejec. Ta je pravzaprav srečen, ako je s senom čez zimo prehranil živino ter ni bil morda prisiljen oddati iz hleva kako živinče zaradi pomanjkanja sena. Vse te težave so zdaj za njim, ker natsopa čas, ko bo lahko gnal živino na pašo ali ji bo sam vsaj za 'silo nabral nekaj zelenega krmiva.
Vsekakor je zeleno krmivo zelo važno tudi sicer za živinorejca. Njegova vrednost se ravna po tem, odkod je in kakšne so splošne razmere zemlje. Vse vrste zelenega krmiva, vse vrste detelje in trave znatno menjavajo obseg svojih živilnih snovi. V času cvetja so ta krmiva najbolj redilna, pozneje pa polagoma zgubljajo proteine (beljakovine) in postajajo bolj lesena. Najnavadnejše krmivo je trava, katere imamo dve vrsti — sladko in kislo. Trava z južne ali jugovzhodne strani se lahko smatra za najboljšo. Razen- tega moramo imenovati še razne vrste detelje in grašice. Vse te vrste vsebujejo mnogo beljakovine.
Zlasti detelja je zelo redilna, zahteva pa pri krmljenju posebno opreznost zaradi svojih napenjajočih lastnosti. Zato je treba deteljo mešati s slamo. Zelena detelja ne sme nikoli ležati na kupu, ker se lahko spari in če jo v sparjenem stanju pokladamo, povzroči prav lahko in pogosto koliko, ki se konča običajno s smrtjo. V čisto dietetičnem oziru je detelja in vse zeleno krmivo lahko prebavljivo in prenosljivo ter zelo dobro vpliva na celokupno prebavo. Njegovi nepovoljni vplivi, zlasti na začetku krmljenja z zelenimi krmivi nastajajoče driske so dovolj mani. Zeleno krmivo pokladamo bodisi kot rezanico v hlevih aii pa pustimo živali, da se na tem krmivu pasejo. Tu je umestno, da spregovorimo nekoliko : csed tudi o paši.
Paši gre vedno prednost pred krmljeujem v hlevu. Celodnevno gibanje najbolje vpliva na delovanje mišic ter vzbuja normalno in zdravo ješčnost. Vremenski vplivi, katere mnogi tako često označujejo za zelo škodljive, v resnici ne učinkujejo tako neugodno. Morda bi mogli trditi prav nasprotno, namreč da izmena vremena v vseh oblikah polagoma varuje pred prehlajenjem, ker se živali utrjujejo. Podraženje telesne površine, ki ga povzroča dež in drugi atmosferični pojavi, se lahko prenaša in živali se hitro navadijo, ne glede na to, da imajo dobro urejeni pašniki tudi pristrešja. Ne smemo pa pozabiti tega, da morejo rastline, ki so pokrite z roso ali slano, povzročiti tudi črevesno in želodčno kataralno o-bolenje in pri živalih v visokem brejem stanju včasih celo iz-vrženje. Ako pa uvažu-jemo celotni vpliv paše na zdravje moramo reči, da se paša ne da nikoli nadomestiti samo s krmljenjem v hlevu. Paša vsega plemenskega živalstva in njegovega doraščajočega potomstva je neobhodr.o potrebna, zlasti še tedaj, če hočemo racionalno izkoriščati rejo.
Slednjič moramo omeniti še razdelitev pašnikov. Razločujemo travniške in gozdne pašnike ter deteljišča in strnišča. Najboljši so brez dvoma travniški pašniki.
«POD MLAJEM» V DOLINI
V dneh 9., 10. in 11. maja priredijo Dolinčani svoj vsakoletni tradicionalni praznik «pod mlajerm. Ob tej priložnosti pripravijo tudi običajno občinsko razstavo vin, na kateri bodo z diplomami in drugimi nagradami obdarili razstavljalce najboljših vin.
VAŽNO ZA GORIŠKE DVOLASTNIKE. Novoustanovljena goriška Kmečka zveza sporoča vsem kmetovalcem, ki imajo posestva tudi na jugoslovanski strani obmejnega pasu in nameravajo sekati drva, da morajo predložiti tozadevne prošnje najkasneje do 10. maja.
NOV ŽIVINOZDRAVNIK. V občinah Gorica, Sovodnje in števerjan imajo novega kon-zorcialnega živinozdravnika., in sicer dr. Egona Tombija iz Kr-mina, ki je izšel kot zmagovalec na zadevnem natečaju.
Zakol goveda se manjša
V zadnjih letih se zakol goveje živine v Italiji postopoma manjša. To ni morda krivda zmanjšane porabe °ovejega mesa, ampak je posledica zmanjšane prodaje goveda s strani živinorejcev, kar spet pripisujejo predvsem hudi kmetijski krizi, ki je zajela hribovita in gorata področja, kjer je pač najbolj razvita živinoreja. Na teh področjih namreč polagoma izumira živinoreja kakor tudi poljedelstvo zaradi takoime-novanega «bega v mesto», kjer se posebno mladi raje zaposlujejo kot na poljih in pašnikih. Navajamo kratek pregled o zakolu goveje živine v zadnjih treh letih.
Leta 1962 so zaklali 4,129.708 glav goveda, pri čemer so pridobili 7,040.941 stotov mesa; leta 1963 se je število zaklanih živali znižalo na 3,710.259, količina pridobljenega mesa pa na 6,461.810 stotov ali 8,30% manj kot v prejšnjem letu; leta
1964 pa so zaklali samo 3 mil.
106.236 glav živine in so pridobili 5,675.080 stotov mesa, kar pomeni že 12,30 odsto manj kot leto poprej.
UVOZ GOVEJEGA MESA
V ITALIJO
Italija je v letu 1964 uvozila več govejega mesa kot v prejšnjem letu, vendar manj živine, še vedno je bila Italija tako kot prej vodilna uvozna dežela Evropske gospodarske skupnosti na tem področju. Iz večine evropskih dežel, z izjemo Poljske in Nemčije, je Italija uvozila manj govedi in telet kot prej. Argentina je pa dobavila večje količine govedi kot leta 1963. Naraste! je tudi uvoz govejega mesa iz Argentine, Avstralije in Urugvaja. Zaradi dviga lastne proizvodnje je bilo potreba u-voza prašičjega mesa le neznatna.
(n)
Svinjskega mesa je dovolj
Do sedaj objavljene številke proizvodnje prašičjega mesa v zahodnoevropskih deželah potrjujejo cenitve, ki so napovedovale za zimo 1964/65 rekordno proizvodnjo. V zadnjem četrtletju leta 1964 so v desetih deželah zaklali za 13 odsto več prašičev kot v istem času leta 1963. Za prvo četrtletje 1965 pa računajo, da bo ta dvig dosegel 14 odsto. Velika razpoložljivost s prašičjim mesom je tako postala stvarnost, zaradi katere so v februarju 1965 lanske cene prašičev znatno padle, medtem ko so se cene klavne goveje živine dvignile.

Vreme in letina :: v kmečkih pregovorih
VELIKI TRAVEN
MAJ
Trije Ledeni, kakor po navadi, vreme tako imajo radi.
Ko ovca ide na goro, planine so rade bele, snežne padavine.
Če posije sonce na slano, je sadje obrano.
Žejna narava pije vodo, dež večkrat naj bo.
H I J E K A . Jugoslavija
Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vas letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za intor macije obrnite se na agencije Jadrolinije v v krčnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije.
m
Višje zemljiške najemnine
Tržaški tehnični odbor zao-blikovanje najemnin kmetijskih zemljišč je zvišal dosedanjo najemnino vrtov, cvetličnih vrtov in vinogradov za 8 odsto in najemnino travnikov ter gozdnih zemljišč za 5 odsto. Zvišanje najemnin velja mo kaka 2 odsto na japonske. I za zemljišča tržaške pokrajine.
Svetovna poraba umetnih vlaken narašča
Nova podjetja z ameriškim in angleškim kapitalom
Miinchen, maja. — Na zahod-nonemškem trgu umetnih vlaken vlada optimistično vzdušje, ker se tovarnam odpirajo vedno večje in nove možnosti. Največji koncem, ki se bavi s proizvodnjo umetnih vlaken, je Glanzoff Fabriken A.G. v Wup-pertalu. V zadnjem času pa se gradijo nove tovarne in med temi tudi take, ki jih gradijo tuje družbe, kot npr. Du Pont v Unni na Westfalskem in British Eglon Spinners v bližini Heidelberga.
V prejšnjem letu je svetovna proizvodnja umetnih vlaken ponovno narastla za 12 odsto in dosegla tako 4,9 milijona ton. Napredek proizvodnje je treba predvsem pripisati tako dvigu števila svetovnega prebivalstva kot splošni večji blaginji, ki o-mogoča večje izdatke za oblačila. Pri popularizaciji umetnih vlaken igra tudi važno vlogo dejstvo, da so praktična in ne preveč zahtevna pri negi.
• Svetovna proizvodnja celulozne volne in tkanin je narastla v letu 1964 za 8 odsto (v letu 1963 za 10 odsto). proizvodnja rayona in drugih celuloznih vlaken pa za 6 odsto ter dosegla 1,3 milijona ton. Največji proizvajalci umetnih vlaken na svetu so vsekakor Združene države Amerike z 1,26 milijona ton (napredek proizvodnje 11 odsto); sledi nato Japonska z napredkom 19 odsto (0,83 milijo-
na ton) in Zahodna Nemčija z napredkom 12 odsto (skupna proizvodnja; 0,442 mil. ton).
Celotna zahodno-evropska proizvodnja je narastla za 11 odsto in dosegla 1,76 milijona ton. Ostale države (vključno vzhodni blok) pa so povečale proizvodnjo za 8 odsto in dosegle 1,06 milijona ton. Največja potrošnja umetnih vlaken je tudi v Združenih državah, kjer pride 6,5 kg na osebo; v zahodni Evropi 5,1 kg na osebo; v Sovjet ski zvezi 1,5 kg; v Braziliji 0,7; v Indiji 0,2 kg in na Kitajskem 0,04 kg na osebo.
Napredek proizvodnje umetnih vlaken pa je še pomembnejši. ZDA so proizvedle v lanskem letu za 16 odsto več in dosegle 610.000 ton; na Japonskem za 42 odsto (340.000 ton); v Zahodni Nemčiji za 27 odsto (139 tisoč ton). V vsei zahodni Evropi je proizvodnja narastla za 20 odsto in dosegla 520.000 tor.-. Iz teh podatkov vidimo, da proizvodnja ZDA, Japonske in zahodne Evrope dosega 79 odsto vse svetovne proizvodnje umetnih vlaken in 90 odsto sintetičnih.
To neravnovesje pri proizvodnji je treba pripisati dejstvu, da zahteva področje umetnih in sintetičnih vlaken daljša raziskovanja in razpolago velikih kapitalov za postavitev posebnih tovarn.
M. B.
splosna
PLOVBA
PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA
JADRAN - ZAHODNA AFRIKA
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja; SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24, Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Telesi: 035-22—035-23, Telefoni:	23-470 do 73-477 in na naše agente po
vsem svetu.
m
• r j f <•
J U O O L I N I t-J A
tiestisce i servtzl merci e passeggert sulle Unec:
ADRIATICU — NORD KUKOM (servizin eelere ed espresso)
partenze da Rtieka ogni 7 giorni ADRIATICU - NORD AMERICA (North <>f Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU - SUI) AMERICA
partenze ogni 20 giorni
ADRIATICU - LE V ANTE
partenze ogni 7 giorni ADRIATICU - IRAN - 1RAU
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - INIIIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU — KS TREMO ORIKNTE
partenze ogni 30 giorni ADRIATICU — GOLFU MKSSICO
partenze ogni 20 giorni
con 57 moderne e rapide navi, 666 cuccette e 372.229 B.R.T.
La «JUGOLINIJA» accetta 11 trasporto di merci anche In po rti fuori delle linee reeoiar1
IRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA —*	JUCOLINIJA; - RIJEKA -----------