Dopisi. r Iz Maribora. V sosedaih skofijah, v graški, koroški, ia kraajski so za poaovljeaje pravega cerkveBega petja astaBOvili društva sv. Ceeilije kot podružaice velikega draštva, ki obsega že telo Neračijo ia velik del Avstrije. Pri aas ao pa prijatelji cerkveaega petja pod vodstvom stolnega orgaaista g. Maaiha začeli uriti se v glasbenskib umotvorih aajizvrstaisega cerkvenega skladatelja Palestiiaa-ta. Na god sv. Jožefa, patroaa štajereke dežele, je blizu 60 pevcev ia pevkiaj pri veliki meai, kateio so milostljivi g. kaez ia škof opravljali, zapelo eao izaaed mea Palestriaatovih: missa brevis 1. Mnogim se je petje čudao, ker aeaavadao zdelo, a tisti, ki smo laai posluaali koralao petje pri VI. občaem zbora društva sv. Cecilije v Gradcu, rečemo, da ao ovi pevci aepričakovaao izvrstao prepevali, zlasti Kyrie in pa BeaedictUB je bilo preaiilo poslušati. Rea hvaležai moramo biti, da se je tndi v aaši stolai cerkvi zglasila ena izmed veličastnih skladeb aeumrlega Palestriaa-ta. Veliko zaslug ima tukaj stolai kaplaa g, Hržič. Slišimo, da ae isti pevci urijo tudi za predaašaaje glasovite meše: missa papae Marcelli. Za takiat bi želeli doloeaiše izgovarjp.BJe latiaskih besed, kar ovema koralaemn prepevaaja daje pravo moč. — Znaastveaa predaaaaaja v višji realki se nadaljnjejo ia je 13. marca g. profesor Navratil govoril o metamoifozah ali telesaih spremembah pvi živalib. Zaaimivega predmeta je prišlo toliko ljudi poslušat, da vsi aiso dobili prostora. — Zaaai Braadstetter, od ceijske sodaije kot goljuf obsojea, je sedaj v Kailavi v Gradcu zaprt. — Njegov prijatelj Seidl se ae vedao ae moie ločiti od žapaaovaaja v Kamci, čeravao so se ga tam Ijudje uiočao aaveličali ia koaiaj čakajo, da bi ta iz nPeujskega privaadraai" človek brž aove odboraike k volitvi novega župaaa pozval ia — šila ia kopita pobral! Iz Pohorja. Pri nas pravijo, kakoršea je Maitovšek — tak je sušec mesec. Beseda Martovšek je mislim okrajšaaa od Martinovšek, to je: luescc, v katerem se obhaja god sv. Martiaa, aamreč listopad. Ia res ta pregovor je ohranil avojo Btaro pravico. Lanjski listopad je bil iočbo v začetku zelo mrzel, potem jc pa toliko saega padlo, da sc je za uas le prehitro huda ziraa začela. Letošnji sušec- je ravao tak. Prve dai je bil suh, občutljiv mraz, zdaj pa saio v debelem saegu. Hotli smo že kop v vinogradih začeti, pa morali gmo motike v kot postaviti. Posaraezai so sicer že svečana meseca svoje viaograde okopali, ker je bilo vgodao vreme; ali vprašaaje je: alijetaka zgodaja kop tudi dobra? Bomo že videli. Letoa je pri aas trsov les žvist ia aadejati se je boljše trgatve mimo lanjske, če zopet kaka uima ne pride. V aeki sosedai fari so pred kratkim na zabtevaaje celjske krvave sodaije mogli izkopati truplo ubitega mladeača, ki je že skoraj pol leta v groba ležalo, ter ajegovo glavo poalati \ Celje, kjer se je ravao sodba vršila črez abijavca. To je veliko hrupa, straha ia groze pouzrottlo med ljudstvom, ia druga ae čuješ, kaaior prideš, kakor le od tega pogovarjati se. Res je to kaj aeaavadaega ia redkega. Ljadje pripovedujejo, da je «ati abitega večkrat na pokopališče bodila molit za rajaega ia pri tej priliki potrta od silae Jalosti rajaeg* jokaje klicala: Pavle! kje si! Ia edaj ljudatvo poprašuje, kamo bo šla mati le zdaj klicat svojega siaa, ko je ujegova glava v Celja? Ljudje ae pomislijo, da mrtvec zdaj še tako mofcaega glasu ne žuje, aaj leži že tu ali tam; Čal pa bo eakrat frobeatiai glas ia glaa Siaa božjega, ter bo vst*l e vsemi svojimi udi, aaj bi jih bil tudi veter raeneael aa vse atiri straai Siraega sveta! Od Ljutomera. Po naključju mi je priletel v roke ,,S1. Nar." št. 277. 1. 1. ia brž v njem zapazim dopis, v kterem ima aekdo maogo dela z aašim izgledaim uciteljem ali kakor pravimo nškolaikom". Hočeai mu kratko odgovoriti v aašem listu v ,,S1. Gosp.", ki ga aa kmetih zelo žialamo. Res deluje v Ljutomera v 4 razredaici 7 ačiteljskih moči ia trdim, da črez izgledaega ueitelja veliko ai aobedea razua g. Lapajaeta. Oa je mož bil ia še je, da bi se mu težko eaak našel, akoravao ga zajemci bič ae porajtajo, to pa zaradi tega, ker se ajim ae vtika v draštva ia je sam za sebe. Očita se mu ajegovo premožeBJe, meada bi ga pisatelj rad imel. Premožeaje je ajegovo ia pa aa poštea način pridobljeao; kar pa je pošteflega, je dovoljeao vsakemu imeti m poateBO vživati. G. Postružaik je etar ia premožea pa še vedao rad vsako delo opravlja. Ne sramuje 8« aikder dela, ae v cerkvi pa ae drugod. Pisatel, mu tadi opoaaša ozaaaila, petje v cerkvi in or glaflje, to raenda zato, ker bi rad ob ove groš« dobil. V Ljutomeru deluje res 7 učiteljev, v atar ali pred libeialai dobi pa 4 in mi, ki smo v star dobi v šolo bodili, Še upamo prek sedaajib nčea cev se zaaaostjo akočiti. Niamo pritMi zaslepljenci i aole domu, ae v verskih in ae v drugih rečel kakor sedaj, ko solar izatopi, pa ae zaa niti (irašanj iz katekizma, a razuzdanosti in budobij i pa 6reB mero. To se aam kaže pri predpostaei i aaukn, da stareji ludje ved6 ia zaajo aatanko ec : ia druge resflice verske; sedaj izaolaai ofroci pi slabo. Ni nas puatil g. P., da bi priali aevedne domu, ampak razlagal iu kazal nam je v posebn nrab, kolikor rau je bilo mogoče razne vedaoa i Sedaj pa ima aola ,,šolski vrt" in aekoliko »tot drevesc v fljem, da ajih hodijo po zimi zajci str gat, za žlahtajeaje ia kazanje dievesc otrokom ) se malo stori, stroške pa veadar iruamo. Bili amo solarji in 80 aas vsi ljubili ia tudi mi aje, potem pa se po svetu razškropili. Eai stojijo pred altarjem ia darujejo vsetaogoČBemu Bogu daritev sv. meše. Drugi ozdravljajo ljadi ia ajim poajagajo k zdravju. Tretji aosijo sablje ia puške. Četrti imajo svoje delavaa orodja okoli sebe ia delajo rokodoletvo. Peti nosijo aiotike, sekire, kose itd. Jaz pa za plugom hodim in po goricah trto obdelujem ia po vrtu drevje aadim, zravea pa tndi živiao redim. Dekleta so pridae gospodiaje. Vsi pa smo in ostanemo vselej hvaležai izgledaemu ačitelja gospodu Postražaiku. Iz ptujske okolice. Začetkom tekočega meseca Baselil se je v Ptuju, kder hoče stalao prebivati, aovi aa mesto rajaega gospoda Hafaer-ja imenovani okrajfli šolski aadzoraik (Bezirksschaliaapektor) g. Jaaez Raaar, bivši aadučitelj v laškem trgu. Začel je svoj Badzomiako-šolski poael pred Bekojimi daevi 8 tem, da je obe ptujski privatai dekliški šoli BeizraerBO nstrogou preiskaval ia izpitaval. Lehko si mislite strab ia grozo ubogih učiteljic, pa tudi Bežaih deklinic, katere je mučil od 3/*8 y jutra do Va^ popoldae, ia pa od dveh do petih na večer, čeravao obe šoli aimate ne vem še 30 učeak ne. Tadi je bila v poprejšajib časib navada, z aežaim spolora bolj uljudao ia prijazao občevati, ta novi g. Badzoraik pa se je aeki odlikoval s čudao neotesaaostjo; kar drl se je ia vpil stralaasko ia vse od koaca do kraja samo le grajal. Gospod nadzoraik! dovolite nam eao besedo. Če so Vam privatae šole tako hud tra v peti, prepovejte ia zaprite jih; če pa tega po obstoječih poetavah ae morete, pustite jim mirao življeaje ia ae macite aedolžaih ljudi. Sajje to takocelemusvetuznano, da se otroci v privataih aolab stokrat v e 6 nauč6, kakor v javaih! ^lašpicirajte'" rajši javae mestne šole bolj pogosto; aašli bodete v 3. ia 4. razredu dečkov aa izbir, ki še brati ae vejo; našli bodete celo v 5. razredu učeacev, ki ševseh črk ae pozaajo. Ce želite lehko Vam postrežeaao ]>rihodnjič z imeai! . —rak. Iz okraja šmarskega pri Cel^u. V ,,Slov. Goap." hoče aekdo v dopisu iz Zuseaia oadotai solski poduk opravicevati ter omeaja zato aekaj razlogov. Dopisaik navaja kot uzrok aevednosti šolske dece pomaajkljivost učnih pripomočkov. Vsakega nčitelja pak je dolžaost ia to mu tudi aolska postava veleva, ekrbeti, da se šola s potrebaimi učnimi priporuočki oskrbi, kar občiao tudi mnogo ne staae, ako ae jih vsako leto uekaj priskrbi. Zaaao je, da so tudi drngod po bribih šole, koje mora deca obiskovati, a vsled tega ae veadar ae more re6i, da bi v takih šolah bil povsod aezaatea aapredek, temveč smein reči, da se tudi tam vspešao aapredaje, kjer je marljiv ia za 8voj važea poklic izobražen učitelj. Stariaem žusernake mladiae pa je dobro zaaao, kako odličao 80 učeaci pii koaecletai skusnji krščaaaki uauk zaali, ker imajo izvrstaega gospoda kateheta; ia to je bil jasea dokaz, da bi mladiaa tudi v drugih šolskih predmetib lehko bolje aapredovala. Koaečao aaj še tudi povem, da žusemski dopisaik pisatelja oaega dopisa aikdar podučevati ni videl ali sliaal pa ga tadi meada ae bode. Iz Konjic. (Strašna nesreča) sejeeaoči 19. t. m. v Oplotaici prigodila. Roparji ao vlomili v hišo Leopolda Magerlaa; deklo, ki je bila sama doma, zaklali ter okoli 500 gld. srebra ia zlata odaesli. Ko gospodar z gospodiajo po noči domu pride, aajde vrata odprta, deklo, Aao Gajsekovo po imenu, mitvo, hišo oropaao. Še po noči se je ne8reča c. k. žaadarmariji r Koajice aaznaaila. Vse ai prizadeva zločiaom na sled priti. Bog daj uspeha! Uboga dekla, vedao lepega obaaaanja, bila je ae včeraj jatro pri sv. obhajilu. Bog ji daj dobro! Ce se kaj takega godi v sredi velike vesi, — kaj bodo ljadje aa samoti počeli?