*t. 112 'K.i i !i /i V Gorici, v soboto dne 1. oktobra 1910. i "' ' r-:_ Izhaja trikrat na teden, in-sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. u'4 »rt^posMnfe ikv ostane po $o&tf. pejeinaria ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K .Va,,..».'. ,;V;-- J<> ». ¦ -•.".".'¦¦.V>'^v-i}-».-',-1J>-s-^B is-V- -Posamične števrlkr^tanejoJO \«rr. V Gorici se prodaja „Soča8 v vseh tobakarnah. ima naslednje izredne priloge : Ob novem letu nKaŽipot po Goriškem in fiiajUSčaiiskenr in dvakrat v letu *Yozni red železnic, narnikov in poSlnih z?ez\ Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. TafiaJ XL. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo j nahaja v Gosposki ulici Št, 7 Gorici v I. nadstr. na deJBO. Upravulštvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino; in oglase je plačsii loeo Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin,, 3-kraM2 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gprici. Talafon it, 83. — Irreinizem is primorski Slovani. Tržaški namestnik princ Hohenlolie je govoril pred kratkim z nekim žurnali-stom iz Italije, ki je pogovor ž njim obelodanil. »Pieeolo* se je hitro pečal s tem razgovorom. Namestnik je po »Pieeolo-vem« poročilu rekel med drugim: »Napačno je misliti, da goji" avstrijska vlada kako nasprotnost proti laškemu elementu ali da postopa ž njim na drug način kot pa z drugimi narodi. Treba poznati razmere v Trstu, velikanska večina se ne peča s politiko, marveč se peča marljivo .s svojim delom; ali tu je manjšina, ki ne pripoznava avstrijske vlade, di dela vedno na v staj o, ki vzroča agitacije in čine, ki so v nasprotju z zakonom. Ta manjšina je organizirala izlete v Italijo, kakor n. pr. izlet v Milan, kjer s o k r i-č a 1 i so v r a ž n o proti Avstriji p r e d m e s t n i m i sveto v a I ci i z Trsta. Kakšno zaupanje naj imamo v take fimkeijonarje? Odtod izvira potreba, cla se izvaja zakone, odtod nevšečnost z i/.vestnimi političnimi procesi, radi katerih se misli v kraljestvu, da se sistematično na poseben način preganja laški element. Ali kaj bi storila vaša vlada, če bi obstajala v Benetkah stranka avstrijsko uporna zakonom vaše dežele? Treba je torej v svrho soglašanja med obema državama, da neha v Italiji oni tok simpatij ne proti soplemenikom. marveč prou onim. ki vse to-vzročajo v Trstu, to je takih simpatij, katere se smatrajo v Avstriji za pravo manifestacijo irredenti/- Oni žurnali.st ga je vprašal tudi. kaka usoda zadene laško vseučilišče. Namestnik je rekel: -Najhujši nasprotniki laškega vseučilišča v Trstu so oni agitatorji, katere sem prej omenil. Samo v kraju, ki nam daje poroštvo za mir in resnost, se more ustanoviti tak zavod, o katerem pa radi "priznavamo Lahom pravico do is-tega<...... Lahom iii všeč ta izpoved tržaškega namestnika. Verjamemo: Lahi ni radi slišali, da bi bil rekel namestnik, da je irredentizem igrača, kateri se smeje avstrijska vlada. Toda namestnik "je povedal čisto resno, da obstoji irredentizem. da ima zavetišče v Trstu ter da irredentovei hujskajo na-lavuost k ustaji. Seveda. Na dnevnem ledu so pojavi irredenriztna v Trstu, odkoder razpleta svoje mreže po orhnor-skih deželah. Bombe hranijo, -p. -rde, prostovoljce nabirajo, letake mečejo okoli, ki kruto žalijo Avstrijo in cesarja, laško zastavo razobešajo. društva imajo, v katerih prirejajo irredentistične veselice, gnribaklinske obleke spravijo preiskave na dan. orožje itd. Namestniku je le bdelo pred očmi vse irredeuttstično početje iti kar je imel v srcu. je povedal naravnost Lahu i/, kraljestva, »II Piccolo« piha in se zvija pa dela lepega, kakor da bi ne bilo nič irredentističnega v Trstu ter bi ne bilo nobenih zvez z Itaiijo v svrho -odrešitve in kakor da bi bili izleti v Italijo, pri katerih proslavljajo Italijo in pieklinjajo Avstrijo, nekaj povsem nedolžnega. Če hi bili Lahi možje, bi rekii: res je ta inedentizem pa zakaj? Opravičili bi njega obstoj, če hi bil opravičljiv: ali opravičljiv ni, zategadel se izgovarjajo, zanikajo iti zvijajo. S tem sami priznavajo, da je irredentizem nevarno početje, da je zločinstvo, katero treba skriti. Mi bi se ne navili z irredentizmom primorskih Lahov, ali dejstvo je. da irredentovei so naši najhujši sovražniki, da so oni na čelu vsej gonji proti Slovanom v Primorju. • Manjšina-. kakor je reke! namestnik, tvorijo med laškim prebivalstvom: ali vplivajo na večino ter vzdržujejo boj proti Slovanom, oni kruti barbarski boj. radi katerega toliko trpimo, proti kateremu pa tudi vlada nič ne Stori. Lahi se nimajo nič pritoževati. Naravnost nesramnost je od njih, da ob vsaki priliki vlečejo Slovane čez zobe ter »Gor. Tiskarna'* A. Gabršček (odgov. J. Fab^ c) tiska in *»!.;,: zatrjujejo, da se s Slovani v Primorju lepše dela nego z Lahi. Lepše, da! Namestnik je rekel ob neki prejšnji priliki tudi nekemu žurnalistu iz Italije, da so Slovani v Primorju boljši »sodelo-valci vlade« nego Lahi. Tudi to mu zamerijo. Namestnik bi bil moral reči, da Slovani niso za drugo nego za to, da jih zatirajo Lahi s pomočjo vlade, potem bi ga bil »Piccolo« pohvalil. Torej irredentizem in »boljši sodelovale! vlade«! !z namestnikovih besed o irredentizinu zveni, da Lahi naj nehajo z irredentizmom pa bodo imeli prav vse. kar že hočejo: irredentizem je tudi na poti laškemu vseučilišču v Trstu, irredentizem je torej konstatiral namestnik Hohenlolie m njegova beseda je posebnega pomena prav v teh dneh nasproti pravo-leku porotne sodnije v Celovcu, ki je o-prostiia Motoričnega irredeutista Bruna Perlugo, in nasproti zatrjevanju najboljših odnošajev med obema državama povodom sestanka obeh zunanjih ministrov pred kratkim v Solnogradu, te dni v Tu-riiiu. Namestiiikova beseda drži. Da bi pa morda Lahi opustili irredentizem, na to še misliti ni; je že preveč uko-leuinjen. Morda pa dobijo iz Italije migljaj, naj bodo bolj previdni___ Ali če bo tako ali tako, ostane pač vse pri starem: da bodo namreč še nadalje favorizirani Lahi ter tlačeni Slovani, ti »boljši sodelovalci vlade«! Slovani so krotki in ponižni. To je naša velika napaka. Ali zato smo »boljši sodelovalci vla-de<...... v korist naših laških sovražnikov! Od strani vlade ni pričakovati nika-kega preobrata na bolje. Tudi.če bi morda hotel namestnik vstvariiP boljše rrrz-lerje med narodi v Primorju, je,pa tu centi alna vlada, ki bi to zabrunda; za Lahe veje vedno ugodnejši veter..... sedaj jih le še prosijo, naj opustijo irredentizem ali vsaj tako očiten naj ne bo, potem bo pa vse najboljše. Kamor se ozremo, na eno ali na drugo stran, povsodi zija nam nasproti neprijaznost, nepostavnost in zatiranje. Spominjamo se prejšnjega namestnika Goessa,^K|je rekel^P^Ht' nasproti kbjščaiiskeinji županu, kateri }e zahteval za ¦ slovensTe čluvaYje*W'rr1eT*' jednakopravnost...... »Tega ne bo nikoli!« Oocssove besede nam še 'brnijo po ušesih. Kaj je sedaj kaj drugače kot takrat?! Irredentovee je na vrhu, Slovan v strani! Naš boj, naše streirtljenje se mora osredotočiti v dviganju ljudstva. Naobraže-nosti in gospodarske moči — potem izra-ste iz primorskega slovanskega ljudstva sama ° sebi ona moč, katere potrebujemo na.-n.roti vladi in Lahom. Ljudsko štetje. (Dalje.) 5. P o s e h ii osti z a v o j a š t v o. Ker morajo poskrbeti za štetje aktivnega vojaštva po predpisih o ljudskem Štetju vojaške oblasti, ne veljajo zglasil-nice za štetje vojaštva. Zaraditega se morajo osebe, ki pripadajo aktivnemu vojaštvu in ki se sprejmejo v zglasilnieo kot imetniki stanovanja, družinski členi itd., vpisati le v rapredel L in 2. z imenom in značajem in s podatki, ki se zaznamujejo v razpredelu 3. Vsi ostali razpredeli se ne izpolnijo. K aktivnemu vojaštvu spadajo tudi osebe, ki služijo začasno. Orpžniški častniki in moštvo se štejejo kakor civilne osebe. : 6. M a t i čn i izpiski. Za moške domačine, ki so bili rojeni led 1S91. do vštevši 1901. je prišiti zgla-silniei, ki je v njej vpisan tak domačin, nckolekovan izpisek iz krstne knjige, (dobi se ga brezplačno) aH overovljen prepis krstnega lista. Domačini so vsi avstrijski državljani, tudi če za časa, ko se vrši štetje, ni znana njih domovini občina. Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski sp:sal InleS Tem«. —• Prevel 0. J. (Dalje). »Hatteras. presodiva stvar brez strasti in hladnokrvno ter preudariva to vprašanje, od vseh strani. Obrežja, na katerem prezimujemo, utegne zmanjkati; nič nam ne jamči, da se razteza šest stopinj proti severu; če se uresničijo trditve, ki so nas- dovedie do tu sem, moramo v poletnih mesecih zadeti na širno prosto morje. Kaj hočemo tedaj storiti spričo Severnega Oceana, če bi bil prost in ugoden za plovitev in bi mi ne imeli čolna, da se Prepeljemo črezenj?« Hatteras ni odgovoril. »Bi li vam bilo. ljubo, da bi se nahajali na točki,.ki bi bila le nekaj milj oddaljena od tečaja, ne da bi mogli dospeti do njega?« Hatteras si je bil z rokami zakril obraz. »Sedaj pa si oglejva vprašanje še z njegovega moralnega stališča,« nadaljuje doktor. »Razumem, da Anglež žrtvuje imetje in življenje, samo da pridobi Angleški kar največjo slavo. Toda ali more to prikrajšati slavo odkritja, če dospe do novega obrežja ali prepluje nepoznani Ocean čoln, ki bo narejen . iz razbitih plank ameriške ladje, ki je brez vrednosti? Ali bi se vi ne poslužili zapuščene in razbite ladje, na katero bi sami naleteli na tem obrežju, Ali ne pripada uspeh ekspedicijc njenemu glavarju? in vprašam vas, če nare- de to šalupo Štirje Angleži in jo opravijo, ali ne bo angleška od gredlja do krova?« Hatteras je še vedno molčal. »Ne,« poprime zopet besedo Clawbonny, »govoriva Odkritosrčno, ne šalupe, temveč tega človeka -imate v želodcu.« »Da, doktor- da,« odgovori kapitan, »tega Ameri-kanea sovražim z vsem angleškim sovraštvom, tega človeka, ki ga je usoda zanesla na mojo pot... - »Da vas je rešil!« >Da bi me pogubil! Zdi se mi. da me zasmehuje, da govori tu kot gospodar, da si domišljuje, da ima mojo ! usodo v svojih rokah in da ;-> uganil moje načrte. Ali se J iii takrat vsega razkril, ko je šlo za imena nove zemlje? I .le-li kedaj kaj črhnil o tem, po kaj je prišel tako visoko j na sever? Ne izbijetc mi iz glave misli, ki me takorekoč ubija: da je ta človek voditelj ekspcdieije, ki jo je poslala Unija za nova odkritja.« »In če je to res, Hatteras, še to ne dokazuje, da je ta ekspedieija prodirala na tečaj. Ali ne'bi mogla Amerika ravno tako kot Anglija iskati severozahodnega prehoda? Na vsak način niso Altamontu popolnoma nič znani vaši načrti, kajti ne besedice nismo zinili pred njim o tem, uiti Johnson, niti Bell, uiti vi, niti jaz.« »No dobro, da bi mu le' nikdar ne bili znani!« »Kolčno mora izvedeti za nje, kajti samega ga ne ¦moremo tu pustiti.« »Zakaj pa ne?« vpraša kapitan, »z gotovim nasiljem: ali ne more ostati v Trdnjavi Previdnosti?« ' '-' »On ne bi privolil,'Hatteras; in dalje, zapustiti itbga človeka, ki ne vemo, če' ga zopet najdemo, ko se Vfttč-' mo, to bi bilo več ko nespametno, to bi bilo nečloveško; Altamont gre z nami in mora z nami! a ker je še sedaj nepotrebno mu pripovedovati, česar Še ne ve, mu še ne povejmo ničesar in delajmo šalupo, 'kakor bi bila nevi-dezno pripravljena za raziskovanje tega obrežja.« Hatteras se ni mogel odločiti za misli svojega prija* telja, ki je pričakoval odgovora, a ga ni dočakal. »In če bi ta človek ne pustil razkosati svoje ladje?« odgovori slednjič kapitan. »V tem.slučaju bi stala pravica na vaši strani; vi bi zgradili šalupo proti njegovi volji in on izgubi potem vse pravice.« »Dal torej Bog, da ibi ne dovolil!« vzklikne Hatteras. »Da pa on odbije, ga je treba vprašati: jaz storim to,« reče doktor. In res je že zvečer pri večerji Clawbonny napeljal pogovor na gotove načrte o izletih v poletnih mesecih, na katerih naj bi se preiskale hidrografične razmere obrežja. »Mislim, Altamont. da se nam pridružite,« .reče doktor Amcrikancu. »Gotovo,« odgovori Amerikanec, »moramo vendar vedeti, kako daleč se razteza Nova-Amerika.« Hatteras.je sipo pogledal svojega tekmeca, ko je tako odgovoril. »In zato moramo kar^najbolje uporabiti podrtije Por-poisa,« nadaljuje Altamont; »naredimo .torej trdno šalupo, da nas ponese daleč.« '. < - • »Razumete,,Belk« reče živahno doktor,, »jutri se lotimo dela.«. JUTRI VSI K TOMBOtr V PEVMO! f k mrare* a "števila navzočih ; sUmš&vsattfev. ! ''J^^pplniiivj/.^' ražpredelov zgla-silnice Vseh qs^>, kiuse m9rajo šteti, mora irrietnik stanovanj^ sešteti podatke, vp\-sane^v^razpred^lih 28. in 29. zglasiia in sppcjaj podpisati j skupno število navzočih, ki jih dasta ti dve vsoti. & P 9,p i s ..stanov a hj sklti . r a z-",mer y večjih krajih. ' V-krAiik $er je ljudsko štetje spojeno s popisom stanovanjskih razmer, vsebuje «gtesihtica na prvi strani.vprašanja glede ČlenovV ki iz njih sestoja v stanovanja bivajoča družina,' nadalje glede lege, prostorov 4h glede .vprorafie^stasovania. Pouk p izpolnjevanju ovojne pole (razkaz o nabranih zglusilnicah) za kraje, ki se v njih ne poizvedujejo stenpvanjske raz- „.,t , ...,»,. '.mere. 1. Katere- obrazce dobi hišni posestnik? Hišni posestnik dobi ovojno polo in toliko zglasilnic, kolikor stanovanj ima. Zraven tega dobii za reservb še posebej nekaj zglasilnic za slučaj, da ima stranka toliko oseb, da ne zadostuje ena sama zglasilnica. 2. K a j i m a s tem napraviti. Na vsako zglasilnico mora napisati ulico (cesto, trg) in hišno števiiko, potem števifk* js%Dofvanj P° napoved| ižšng-ua-' jemninškega davka. Ako ni v kraju vpeljan hišnonajemninski davek, naj se navede numeracija, ki je eventualno v hiši; ako tudi -te numeracije ni, se morajo stanovanja v števne svrhe zaznamovati s tekpčujn ŠtevilKami, pričenši od spodaj. 3. Razdelitev 30. decembra 1 , 1910. Hišni posestnik ali njegov namestnik mora dne 30. decembra 1910. razdeliti med vse stranke potrebno število zglasilnic in po en izvod pouka. 4. JCai mora h išni posestn i k še vpisali? ¦ Hišni posestnik aH njegov namestnik mora odgovoriti na vprašanja, ki so stavljena na ovojni poli glede tega, čemu so določene hiše, in mora pri tem zlasti paziti n^. to-le: Pri vprašanju, ali spadajo k hišni številki tudi samostojna stranska poslopja, ki služijo izključno ali zraven drugih namenov še za stanovanje. Pazniške koče itd. ter zgradbe, ki se dajo prenašati in ki niso trdno spojene s tli se ne štejejo k stranskim poslopjem. Ako tiskani razpredeli ne zadostujejo za vsa stranska poslopja, se zamorejo po- 4U3pa!tt0m &av> Ijoni, delavske in gospodarske hiše na velikih posestvih) pri odgovotf|gg||y Glede na vprašanje, aH šluWo'stran-ska pomm razven sta&o««$ffi4udi »drugiri$fp||nom n. pr. kmetovafelvu in gospodarilise opaža,/daje prištevati kmeto&lŽiv#in gospodarstvu tudi živinorejohj>vrtnarstvo, lov, dobavo gozdarskih sJraflskihE pridelkov in ribištvo. , Al^p ima tudi hišni posestnik stanovanje v dotičnt hiši, mosi^ kakor vsaka dmgfa stranka izpolniti zglasilnico. Ako stanuje v hiši sam, mora to koncem zglasilnice potrdit^. -.,;'_, Za stranke, ki se poslužijo pri vpi-sanju zglasilnice tretje osebe, in ki radi tega, ker ne znajo pisati, ali radi težke bolezni, ali iz drugačnega razloga ne morejo svojeročno potrditi pravilno izpolnitev zglasilnice, mora to storiti hišni posestnik ali njegov namestnik. Ako stranka ne zna sama pisati in tudi ne poveri izpolnjevanja zglasilnic tretji osebi, mora spisati zglasilnico hišni lastnik ali njegov namestnik. Isto velja glede odsotnih strank. Ako se naha«ajo v hiši ali v k njej spadajočih hlevih .:• stranskih poslopjih domaČe koristne živali, ki se niso vpisale v nobeno zglasilnico druge stranke, mora hišni posestnik za te živali izpolniti Četrto stran zglasilnice, ali pa priložiti v ta namen posebno zglasilnico. '5. Pobiranje zglasilnic. Zglasilnice se bodo pobirale dne 3. j a n u v a r j a 191 1. Hišni lastnik se mora prepričati, da so vse stranke popolnoma izpolnile in podpi.sale svoje glasovnice. Zajedno se mora hišni posestnik prepričati, da so p riši t i zglasilnicam izpiski iz krstnih knjig in poverjeni prepisi krstnih listov, ki se morajo doprinesti za moške domače osebe, ki so se rodile od leta 1891. do vštevši 1901. Pobrane zglasilnice sq morajo razvrstiti po vrsti stanovanjskih številk in vpisati v posebno tabelo, ki je na njej številke ušteti. Ves materijal je nato oddati dne 5. januvarja 1911. občinskemu predstojniku ah* po njem določenem organu, (Konec prih.) VABILO^ *:;*.¦;" bL U,,!-ii ,-^dd J AVNI L.J U D S KI SHOD, ki bo v nedeljo, dne Z. oktobra t. I. ob 10. uri predpoldne v dvorani hotela Central PREDMET: Lindiho Itetle. Priprauljalni edber. Najnevarnejši čas dojenške fiobe je čas, ko otrok dobiva zobe ali ko ga odstavljamo od prsi, ker se v tej starosti najpogosteje pojavi griža. Najboljše varstvo nudi premišljena prehrana s nKUFE-KEa in mlekom kar prebavo pospešuje ;n uravnava. DOPISI. h cerkljanskega okraja. Cerkno. (Boj z okrajno bolni-škoblagajnovGorici. — Milost z revolverje m. — Sokol. — C u-k a r i j . u m i r a.) Kdor bi sodil po časopisih, bi lahko prišel do prepričanja, da je Cerkno izumrlo. V nobenem listu, od nobene stranke nobenega glasu o cerkljanskih razmerah in nov'-ah.. Oni veliki bobeu. m ga je skozi dve leti nabijal znani komedijant teden zu tednom v »Prim. listu«, je. popolnoma utilmii. Številke »Primorskega lista« so sedaj znatno lažje, ker so odpadla težka obrekovanja in laži in če bi upravništvo istega pri poštnem ravnateljstvu v Trstu vprašalo za znižanje porta za ekspedicijo, jo znajo doseči, prav gotovo pa, če naš dekan ztnoli prihodnjo nedeljo v ta namen eno brezplačno prošnjo, s katerimi je jako radodaren. Sicer pa danes ni naš namen, pisati ne o dekanih ne o kaplanih ali županih in ne o interesantnih ter pikantnih cerkljanskih novicah in razmerah, kojih je sicer v izobilju, ampak navesti le nekaj kratkih vesti. Tako srno imeli in deloma dokončali boj z okrajno bolniško blagajno v O o r i c i. Gospodje socijalni demokrati, ki vladajo pri tej blagajni so kratko malo zapisali vsakega, ki pri kakem obrtniku ali trgovcu kaj pomaga in zraven tudi take, ki sploh še niso pri dotič-hem gospodarju nikdar delali. Ta bolniška blagajna je zahtevala kar za dve in tri leta nazaj prispevke in bi bili (morali nekateri plačati primeroma jako velike svote. Ker šopa cerkljanski na-prednjaki in klerikalci še vedno toliko pametni, da se ne pustijo jahati od laskih socijev, niso hoteli plačati, nakar jih je blagajna rubila in tako je prišlo skoro po 1 o v i c a C e r k n a na bobe n. Seveda se je vložil proti upravičenosti rubežna ugovor. Nato je prišel v Cerkno sam vodja socijalistov znani Milost; kaj je hotel ni znano, ker Cerkljani so ga prav po mokraškem receptu izpovedali, nato pa mu napeli take strune, da je moral v njemu gotovo neprijetni družbi nemudoma zapustiti Cerkno, ne da bi bil mogel rabiti revolver, s katerim Je grozil ali pa se odpeljati na svojem kolesu, ki se mu je šele potem izročilo. Bolniška blagajna je konečno le uvidela, da se CerkUaiii ne pustijo kar,'; tak« mirno orirefi za znatne svote in je nato sama predlagala, da se je pri vseh zarobljenih razveljavila ru-bežen in mora seveda tudi vse stroške Sama trpeti. Zanimivo pri tem je tudi, da so v tem slučaju po dolgih letih skupno |n vspešno nastopili pristaši obeh tukajšnjih strank pod vodstvom g. Štruklja. Naš Sokol deluje vstrajno in Vspešno. Sedaj se je pričelo s povečanjem telovadnice, ki ne zadostuje več, ako hočemo doseči svoje cilje. Telovadnica se razširi in poviša, tako da bode.to največja dvorana v Cerknem. Ker uodo tudi tla parketirana in dvorana v neposredni zvezi s Kavčičevo gostilno, bode dvorana izvrstno služila tudi za zimske zabavne prireditve, česar smo do sedaj zelo pogrešali pri nas in je bilo glavni vzrok, da se v zimskem času društveno življenje ni moglo tako razviti, kakor bi bilo želeti. Pri tem delu računa »Sokol* tudi na priznano požrtvovalnost naših pristašev. Konečno bi spustil v svet še žalostno vest. Naša cerkljanska »Cukarija« je, da se izrazim s potrebno pieteto, že v toplem poletju pričela trdno zimsko spanje, iz katerega je menda nobena pnintad- ne bode več obudila. Pač mirno življenje in mirna pa predvidjena smrt. Za.njo žalju-jejo menda samo dekanovi groši. N. v m. p. (Dalje v prilogi). ¦f ranč Simčič, krojač Gorica, na Kornu št 6 priporoča slavnemu občinstvu i svojo krojaško delavnico. I i! H' tU g XV. ¦-¦ Severozahodni prehod. Naslednjega dne so šli Bell, Altamont in doktor k Por-poisu; lesa ni manjkalo; stara šalupaje bila sicer prebita od ledu, vendar so bili nje glavni deli še uporabni za novo. Tesa.r se je nemudoma lotil dela; treba je bilo tajke, ki bi dobro držala morje, a ki bi bila ob enem dovolj lahka za prevažanje na saneh. Zadnje dni meseca maja je'toplota narastla in toplomer se je dvignil do ledtšča; pomlad je zares prišla in prezimovalci so morali odložiti svojo zimsko obleko. Pričelo je deževati in sneg je drčal.in se udiral, kjer so tla le;količkaj visela. Hatteras ni mogel prikrivati svoje zadovoljnosti, ko . je videl, da se-na ledenem polju kažejo prvi znaki od- meke. Prosto morje je pomenilo zanj prostost. .-.¦, AH-so se njegovi predniki motili ali ne s svojo podmeno; o odprtem severnem) morju, to )e upal v kratkem izvedeti. Od tega je zavisel ves uspeh njegovega podjetja, . / ,-;¦'...... Ko se je nekega posebno, toplega dne popolnoma jasno pokazaio, da se led taja, je napeljal zvečer pogovor na zanimivi predmet v prostem morju. Ponovil je celo vrsto.dokazov, kijih je znat in je našel kot vedno v doktorju gorečega zagovornika svoje trditve. Sicer se pa dalo oporekati, da imajo njegova skkpanja nekaj zase. -.»•»Jasno je,« je'-rekel,'»da- če se Oceim oprosti »ledu pred zalivom Viktorije, da bo južni del tudi prost notri do Novega-Cornwallisa in do preliva Kraljice. Penny in Belcher sta ga videla prostega, in gotovo sta dobro vi-dela, »Jaz prav tako mislim kot vi, Hatteras,« odvrne doktor, »in rii ga vzroka, da 'bi se dvomilo o verodostojnosti teh dveh slavnih mornarjev; zastonj se je skušalo raz- mmm lagati njuno odkritje po zračnem sverTikanju, kajti bila sta j preveč prepričana o resničnosti tega dejstva.« j »Jaz sem vedno tudi tako mislil,« de Altamont, kij je sedaj poprijel besedo, »severno morje se razteza ne samo proti zahodu temveč tudi proti vzhodu«. »No, to se lahko prizna,« odgovori Hatteras. »Mora se priznati,« odgovori Amerikanec, »kajti prosto morje, 'ki sta ga videla kapitana Pennv in Belcher ob obrežju otoka GrinneJ, ga je istotako videl tudi taorton. poročnik Kaneja, v zalivu, ki nosi ime tega pogumnega učenjaka.« »Mi nismo v I^anejevem morju«, odvrne Hatteras kratko, »in zato tudi m\ moremo potrditi tega dejstva.* »Pa je vsaj verjetno.« reče Alltamont. »Gotovo,« pritrdi doktor, ki se je hotel ogniti brez-koristnemu pričkanju; »kar Altamont trdi, bo najbrže prav, kajti v isti zemljepisni širini se kažejo navadno ista dejstva. Zatorej verjamem, da je morje na vzhodu ravno tako prosto kot na zahodu.« »V vsakem slučaju nas to malo »briga,« reče Hatteras. Jaz ne govorim kakor vi, Hatters«, ga zavrne Altamont, ki ga je folinjena brezbrižnost kapitana jela ogrevati, »to je za nas v gotovem oziru lahko važno.« »Kedaj, če smem vprašati?« »Kadar bomo mislili na vrnitev.« »Na vrnitev!« vzklikne Hatteras, »kdo pa misli na njo?« »Nihče,« odvrne Altamont, »toda na nekem mestu se pa, mislim, gotovo enkrat ustavimo.« »Kje pa?« de Hatteras. Prvič je bilo to vprašanje naravnost zastavljeno1 Amerikancu. Doktor bi bil dal eno roko za to, da bi se bil razgovor obdržal na pravem tiru. Altamont nt odgovoril, kapitan pa je ponovil svoje vprašanje ter silil vanj: »Kje torej?« »Kamor pojdemo,« odvrne Altamont mirno. »In kd(> more to vedeti?« reče spravljivi) doktor. »Jaz torej trdim.« nadaljuje Altamont. »da moramo skušati priti do morja Kane, če se hočemo oko, istitt s severnim morjem; ono nas dovede najbolj naravnost v Baiiinsko morje.* »Mislite?« reče kapitan posmehljivo. »Da, kakor tudi mislim, da bodo ladje hodile to pot, ki je najkrajša, če bodo severna morja postala kedaj plovna. O. Kane je odkril važno reč!« »Res!« de Hatteras ter se do krvi ugrizne v svoje ustnice. »Da,« pritrdi doktor, »ne more se tajiti in vsakomur je treba priznati njegove zasluge.* »Brez ozira na to, da se pred tem slavnim mornarjem nihče ni povzpel tako daleč. »Meni se zdi,« odvrne Hatteras, »da so ga Angleži sedaj prekosili.« »In Amerikanci!« de Altamont. »Amerikanci!« vikne Hatteras. »Kdo pa sem jaz?« reče ponosno Altamont »Vi ste človek,« odvrne Hatteras z glasom, ki ga komaj kroti, »ki pripisuje sreči isto slavo kot znanosti! Vaš amerikanski kapitan se je povzpel daleč na sever, a sama sreča... »Sreča!« se razsrdi Altamont* »vi si upate rečj, da se Kane za svoje odkritje nima zahvaliti svoji vztrajnosti in znanosti?« I »Jaz pravim,« odgovori Hatteras, »da se ime Kane niti izgovarjati ne sme v deželah, Hi slove po..Parry«u, Franklinu, Rossu, Belcherr, Penny-u, in v morjih, ki so odprla severo zahodni prehod Angležu Mac-Cluru... Priloga .Soče11 št. 112. i dne 1. oktobra 1910. Iz goriške okolice. Iz Dornberga. — (N e k o 1 i k o o d-govora klerikalnim 1 a ž n i -k o m). V 38. Številki »Primorskega lista« se hvalijo tukajšnj klerikalci, kako da so nas 12. in 13. popolnoma porazili. O tem našem »porazu« nikakor ni še izgovorjena *^ud;^b.e^a^.Prav. b^j.»«^$J^il4^e," VseJujboiie! Goriški deželni zbor bo imel baje neki klerllcaTnT$r\^'^afadi nekega pooblastila, ki se že nahaja pri okrožnem sodišču. Pa tudi sam župan fcierce riiina lahke vesti; seveda je bil naš*poraz neizogiben, ako, sajo. župan_ peha naše volil-ee z Volišča s surovo silo ter nato zabra-ni redar našim volileem vstop z golo sabljo, Seveda se je godilo še raznovrstno nasilje po katoliškem uzoreu, pa vsega ne maram tukaj razkladati, zadostuje naj le to v ilustracijo naših razmer. Pa že iz tega je razvidno, da sta Križtnan in M revije »kriva* našega poraza. Dalje pravi dopisnik, da mota nekatere stvari oteti pozabnosti. I. Mi smo baje pili že 14 dni prej na račun zmage, da smo napravili po raznih krčmah ogromnega dolga, v eni sami krčmi da smo posušili 7 hi vina. Radovedni pa smo zelo, katere so tiste »razne krčme«, radi bi vedeli, koliko znaša naš »»ogromen dolg« in v kateri krčmi smo popili 7 hI vina. Dopisnik bi napravil človekoljubno delo, ako bi nam to povedal, da se še pravočasno izognemo rubežnL Poleg tega pa zagotovimo dopisnika, da smo mu zelo hvaležni, da nas je pravočasno opozoril. Povemo pa poleg tega dopisniku, da izmed naših ni nihče obležal pijan v obcestnem jarku poleg volišča, kakor se je to zgodilo nekemu Bereetu. ki je menda z županom nekoliko v sorodu, line in priče vsak čas so na razpolago. 2, Imeli smo baje najeto prvaško godbo, da bi zaigrala na čast naši zmagi. Radi bi vedeli od dopisnika, kdo je najel to godbo in kje je ta čakala, la začne gosti. Na ostale točke niti ne odgovarjam, ker ni vredno. Ia vse svoje trditve navedem na zahtevo priče, - isto bi prosil dopisnika, ako neče imeti pečata lažnjiveev. Čudno pa se nam zdi, čemu se vsi klerikalni dopisniki tako srdito zaletavajo v gospoda Mrevljeta. Dvoje se mi zdi mogoče, ali mu hočejo škodovati na časti Jkar pri naših katoličanov ni nič Čudnega), ali ga pa hočejo i>risi!itu da bi se za nekaj časa umakni! s pozorišča, a nato da bi se začel bratiti i njimi. Pa upam, tla se jim ne posreči ne eno ne drugo. <1. Mrevije ima toliko časti v sebi. da se ne bo nikdar družil s Kavčiči in s tem podobnimi ljudmi v Dornbcrgu, temveč je vesel, da nima z njimi nikakega opravila. Raje kakor da se klerikalni dopisniki zaganjajo v Mrevljeta in Križmana, naj se raje med sabo pomenijo, kako bi sebe it? .svojo vrle- Orle oprali, ker jim je dovolj vrlih- Orlov namazalo iridoiuistvo. Za danes dovolj ...... prihodnjič pa še kaj! Spominjajte se. rodoljubi pogosto »Dijaške kuhinje« v Gorici. Zlasti darila v živilih so Jako dobiiodošlal V živilih je prišlo doslej za letos samo eno darilo jci župan Josip Vran. Za družbo: Pri Gorjancu, dobitek pr', krogljah darovali rodoljubni gospodje 2.60 v družbi sv. C. in M, Srčna hvala — mnogo posnemalcev. Denar hrani žen. pod. v Pevmi. Domače vesti. Jutri na shod v »Central«! — Želeti je obile udeležbe iz vseh sloje v slovenskega mestnega prebivalstva. Kdor le more, naj pride! — Pripravimo se, da seštejemo ob bližnjem ljudskem štetju natančno, koliko je nas v Gorici! Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — O.a .losipina Fon v Solkanu je darovala vrečo krompirja. — Na račun mesečnine je prišlo 52.99 K. svojo XVIII. sejo 5. okt. ob 5. uri pop. Na dnevnem redu je med drugim: utemeljevanje predloga, ki se tiče novega lovskega za- I kona; po tem predložitev volil-i\ i h s p i s o v z a d o p o 1 n i 1 n e v o 1 i t-v e i z t r g o v i n mest, kraški h k m e č k i ho b-č in in slov. v c I e p o-sestva; dobrodelen čin v proslavo cesarjeve KU-letniee: načrt o premembi občinskega volilnega reda; zvišanje pri- j spevka trgovski Soli v Gorici itd. Pretneiuba občinskega statuta za Gorico. — Dež. zboru bo predložena tudi prememba občinskega statuta? za goriško mesto. Volilni razredi bodo 4; mestnih svetovalcev bo 28 (sedaj jih je 24), izvolijo pa se za 6 let! Ker se bojijo Sloven- ' cev v mestni zastop, si je lahko misliti. ' kako so spremenili statut! Hočejo« da se i kar potrdi tak, kakoršnega so sestavili na ' magistratu! Ali se to zgodi? — Dolžnost slo v.^ poslancev je preprečiti laške nakane. Statut mora odgovarjati dejanskim razmeram in potrebam. Slovenci pomagali Ferlugi do oprostitve. — Notorični tržaški irredentist Bruno Perluga je bil oproščen pred poroto v Celovcu, Njegov zagovornik dr. Messiner je ubral nemško - nacionalno strujo ter izboruo brenkal na njo, da je sledila oprostitev. Dr. Messiner je govoril o nacionalizmu, ki ni nikjer tako razvit kakor v Avstriji; h u d o d e I s t v a, ki jih more p r o v z r o č i t i n a e i o-n a I i z e m, s e o p i r a j o na velike ideale: pblem je razlagal, kako dn so Lahi v Primorju obdani ou vseh strani od hrvatskih in slovenskih plazov, ki silijo na nje, naslikal je boje Lahov za eksistenco nasproti Slovencem in rekel je. daje T r s t ž c po t r e t j i n i s love n s k i. Vlada pobija tendence Lahov, v vsaki manifestaciji vidi že irredentizem. Razlagal je potem i d e a I e n i r r e d e n t i-z e m, n u j p I c m e n i t e j š i imele k-t u a 1 n i i r r e d e n t i z e ni; treba razločevati med njima; kar počno nekateri eksaitirani mladiči, tega se ni bati. Povedal je potem, kako da se je milostno tavnalo s Cehi radi srboiiiskih demonstra cij. torej z vsemi jednako naj se po-•-tnpa...... Messiiierjeva muzika o zatiranih Lahih in o nevarnih Sio . ucih je učinkovala, kakor je hote!. - No, da je Feriuga oproščen, je koncem konca prav, ker on je bil le orodje skrite irrcdenti-stične organizacije, /a katero stojijo ljudje, katerih ne primejo!! In čemu obsojati ljudi, ko se neguje sistem! -Če bi bi! Slovenec na Ferlugovcm mestu v Celovcu, kaj bi ga doletelo? Bomo videli, kaj bo pa •/. onimi Slovenci v Ljubljani, katere preganjajo sedaj radi protivojaske propagande!! »Calata«. — >Corriere<- napoveduje za ponedeljek 3. t. m. semenj v Gorici. Na semnje pa pride na stotine Slovencev. Torej »calata*! »Corriere'« zbere svoje čete ter bo v ponedeljek varoval Gorico pred »invazijo«^. Če pa že ne zmaga »ca-late« v mesto, jim bodo branili pa v laške botege, ker so pač d o s I e d n i v boju proti Slovencem! Dr. P. Defranceschi. -~ V naše mesto je prišel te dni mož, na katerega sme biti slovenski narod res ponosen; sloveč stro-kovnjak-kirurg. izvrsten zdravnik, neupogljiv značaj, idealen rodoljub — to je gospod dr. medicine Peter Defranceschi, ki je vodil mnogo let bolnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu n;> dolenjskem. Pri vseh slojih dolenjske metropole je bil tako priljubljen, da jih je zadela vest o njegovem odhodu za vedno kakor blisk z jasnega. In res. hud udarec je to za prijazno mestece ob Krki! A mi Goričani smo tako, srečni, da se gospod doktor nastani med nami. V ilustracijo njegovega nesebičnega Človekoljubja naj omenim izmed b r e z š t e v i'! n i h d o k a-z o v samo enega. — Dr,- Defr. je zdravil po zimi 1899/1900 ubogega gimnazijskega suplenta (z mesečno renumeracijo par desetakov). Ko je prišel s,uplent — o z -dravJLtejrj -v s .noijsprarjejnn^dtiiikrat k dr.ju D., ni vzel blagi gospod za 23 orr dinacij ni ti vinarja! I. K. Gosp. dr. P. Defranceschi je doma iz Šturij pri Ajdovščini. Povodom njegovega odhoda iz Novega mesta je priobčil o njem jako simpatično pisani članek celjski »Narrdftevnik«, »Slov. Nar.« pa se je potegoval za to, da bi se delalo kar le mogoče v namen, da bi ostal dr. D. na Kranjskem. Goriška slov. mladina sklicuje v torek dne 4. t. m. izvanredni občni zbor zvečer ob 8V3 pri Jelenu. Dnevni red: Voiitev enega odbornika; Slučajnosti. Po izvanrednem občnem zboru je seja veseličnega odseka skupno z odbo-rovo. »Novi čas«, glasilo novostrujarjev, katerim načeljuje sam nadškof in knez, naznanja, da priloži prih. številki vozni red nekega laškega trgovca z manu-fakturnim blagom! In »Novi Čas« hoče biti slovenski list! Za mestnega tajnika v Kranju je imenovan občinski tajnik v Bovcu, g. Anton Ocvirk. Postajenačelnlk VVieser odslavlja slovenske delavce, kakor se mu zdi. Sedaj nam poročajo zopet, da je odslovil 5* slovenskih delavcev, sprejel pa 5 Nemcev. Za Slovence nima dela, za Nemce pa vedno dobi delo! To presega že vse meje, kar počne ta nemški človek s slovenskimi delavci! Jurij Pitacco je c. kr. profesor na tukajšnji gimnaziji. Kot tak je tudi kustos ubožne knjižnice, iz katere dobivajo revnejši dijaki knjige, slovarje itd. Poročajo nam, da je Pitacco letos to tako razdelil, da so dobili vse boljše laški dijaki, slabše, kar je sploh ostalo, pa slovenski. .....Slovenski dijaki čutijo, kako so zapostavljeni. - No, osla treba tepsti, potem se lahko daje brce Slovencem v Avstriji!! O ljudskem štetju piše »Corriere«. Zaganja se že naprej v jutrišnji shod potem pa pravi, da je v Gorici v s e I a š k o. Če bi štel v Gorici ljudstvo »Corriere«, bi ne našel uiti enega Slovenca! *- Prej so nas zmerjali s Huni, sedaj pa hočejo kolikor mogoče »Huuov« zapisati za Lahe! Tako zveni iz »Corriera«. — No, pravo število Slovencev v Gorici povemo že mi! Sumljiva skrb za Lokovec. — Kar nakrat so se spomnili železne obrti v Lo? kovcu in šla je gor posebna komisija, da prouči sredstva, da se ta obrt ohrani in dvigne. Kar (> gospodov je bilo v komisiji, med njimi sam Berbuč. --- To mora impo-nirati Lokovčanom in videti morajo klerikalnega generala kot velikega dobrotnika; hvaležne pa se morajo izkazati takoj pri p r e d s t o j e č i h o o č i n s k ili v o 1 i t v a h. Potem generali pozabijo na Lokovec. Kaj, če bi bile volitve kaj v zvezi s komisijo in z obljubami?! — »Novi Čas« z veseljem poroča da bo vodil volitve glavarstveni uradnik in ne župan W. Čudno pa, da za Dornberg ni hotelo glavarstvo biti strogo; morda je bil tam bolj potreben politični uradnik za vodstvo volitev kot pa v Lokovcu! Ali v Lokovcu se gre proti naprednjakom. Laški otroški vrtec otvorijo v Stra-čicah v Gorici. K otvoritvi je .pomagala tvrdka Ritter in Ritmever! V ta vrtec lovijo slov. otroke. Vpisanih je. doslej 40 otrok. »Corriere« in celovški porotniki. — »-Corriere«, glasilo, goriških irredentov-cev, ki dobiva od društva »Dante Ali-ghieri« iz Italije podporo, neizmerno hvali celovške porotnike, ki so oprostili liotoričncga tržaškega irredentovca Bruna Ferlugo. Klanja se jim do tal in hvali jih v izbranih besedah.....»Quei dodici galantuomini«! O tistih »dodici«, ki so lani v Celovcu obsodili »Corriera«, pa ni hotel reči da so »galantuomini««!! Podgorski klerikalci in socialni de-mokratje pretakajo solze radi občinskih volitev. Vuga joče radi poraza, po »Novem času«, soc. demokratje pa po »Rdeč. Praporju«. Da,udrihajo pri tem po naprednih možeh, se umeje samo ob sebi. Samo o surovosti m divjosti, s katero ..se zaganjajo v Podgori v naprednjake, o tej nočejo nič pisati ne-eni ne drugi, »Rdeči Prapor« se zaletava v fazne može; naj bi si rajše ogledal tiste kandidate soc. demokracije za tretji razred, ^u.ptem bi vi-,del, koliko'so vredni; podgorski soc.;¦ demokratje. Zrakoplovjec Rusjan v Zagrebu. — Z g. Merčeporii je bil odšel Rusjan v Pariz ;po močnejši motor. Sedaj sta v Zagrebu konstruirala nov letalni stroj, ki bo izdelan v jednem mesecu. Potem poskusita z vzleti. Iz mesta: »Gorica« molči kot tat v podstrešju na očitanja, da je izročil Gregorčič važna dela pri šolski stavbi italijanskemu obrtniku, čegar sinovi imajo za Slovence le zmerjanje ter nastopajo tudi na ulici proti njim, dasi je imel na razpolago izbornega slovenskega obrtnika, ki tudi podpira slovensko šolstvo v Gorici. Na dolgo in široko veže otrobi »Gorica« glede kake neznatne reči v »Soči«, na ono očitanje pa molči; z molkom potrjuje narodni greh. Teh pa je Gregorčičeva oko!ica*ž njim vred vsa polna«. Kako se maščuje podgorski karat Vuga. — Nekdo, ki je volil pri občinskih volitvah napredno, ima v najemu cerkveno zemljišče. Vuga mu hoče odpovedati to zemljišče iz maščevanja. Lep duhovnik, res! Oni mož pa tudi križa ne bo več smel nositi pri procesijah, JoJ, kaka nesreča! — V jezo Vugj povemo, da dobi oni mož pa drugje zemljišče, če mu ga že on odje. Dezerterji iz Italije. — Odkar je vedno več vojaštva v Vidmu in proti meji, dezertira obilo vojakov v Avstrijo. Pot jih pelje v Gradišče ob Soči, kjer se predstavijo na glavarstvu, Dezerterjev se seveda ne izroča, marveč se jim da potni list, da se smejo svobodno gibati po Avstriji. Ali marsikak dezerter je nemalo začuden, ker ne dobi pri glavarstvu podpore. V Italiji namreč dajejo beguncem iz Avstrije podpore za p r v o s i I o, da morejo kam iti ter si poiskati kako delo. Beguncem iz Italije kar ne gre v glavo, zakaj ne delajo tako tudi v Avstriji! Pva bataljona 27. domobranskega pešpolka iz Ljubljane prideta v Gorico; tu se formirata z bataljonom celovškega domobranskega pešpolka št. 4. v polk planinskih lovcev s 10 stotnijami. En bataljon ostane v Ljubljani. »Goriško zvezo« hvalijo po »Novenr času« na vse pretege, seveda se pri tem obregajo.'ob »Sočo«. Ali »Soča« je o tej zvezi povedala svoj čas le to, kar so rekli v Ljubljani v »Gosp. L.«: da namreč Goriška zveza ni za nič ter da ne bo mogla nikdar prospevati, da ostane le šibko stebelce na zadružnem polju. Takega mnenja so klerikalci v Ljubljani, kaj se potem »N. č.« jezi na »Sočo«? — Naj rajši pove, kako so v pisarni te »zveze« osuvali in otepli nekega bivšega uslužbenca, ker je bil storil nekemu kmetu uslugo! Vodovod iz Hublja. — Vršil se je napovedani komisionelni ogled in razgovor glede na prošnjo vipavskih občin za napeljavo . vodovoda ob jednern z vodovodom za Gorico. Protivili so se razni in-tereseutje-kakor so izvedbi vodovoda za Gorico tudi še na poti ugovori nekaterih interesentov. Nov papežev dekret. — Pariški »Fi-garo« poroča: V najkrajšem čas-u objavijo nov papežev dekret, v katerem se župnikom ukazuje, da morajo prepovedati cerkveni pogreb vsakomur, ki ni storil svoje dolžnosti s tem, da je ...opravil spoved in obhajilo. Izvzeti so samo tisti, ki so na smrtni postelji, resnično,;obudili Kes. To mora izpričati kak duhovnik. — Če izide tak dekret .ter se bodo .po ,njem strogo ravnali, bo ;po mestih malo, cerkvenih pogrebov, torej tudi manj, zaslužka! Ali oziri na zaslužek .utegnejo ubiti ozire na papežev dekret. Pape/ž,yje daleč, zaslužek pa blizu!_, . ,,,., v ,, .,;,. ; Vodovod za Trst iz .Timava.,;-^ Društvo inženirjev in.arhitektov v Trstu se bavi z vprašanjem vodovoda za Trs,t. Bilo je več načrtov; večina pa se je izrekla za to, da naj se napelje vodovod iz Timava pri De vinu,,,— Pred kratkim so študirali tudi razne dotoke v Timav ter zatrdili,' da daje tudi .Vipava pred.izlivom v,Sočo.-. take., dotoke p^o podzemeljskih stranskih rpvih. . .,.•. : > *•- Četrtka kompanijaJavčev,. riastanie-,na doslej v Gradišču ob Soči* se je preselila ,V Roi^1|^i|g|att| so^se >t;rWi!li da bi bbdlMfcvifiSW$"Vf svjfjjerii inestu, ali vojaška oblast,;hi ugodjla njihovi prošnji- ... 77 -' Samomor. — V Romansu se je vstrfr-lil iz revolverja v tglavo neki Ivan Zami-not iz Verse. Baje je bil zmešan že dlje časa.--Prišel je na-obisk k teti ter si ob tej priliki vzel življenje. Imel je 25 let. Kako se da slepariti naše ljudstvo. — Gori pod Krnom je hodil okoli neki agent, ki je prodajal pozlačene križce. Pravil je pri tem, da kdor kupi, bo deležen 4 maš. Baje j6 napravil dober ^>kšeft« ter obilo križcev praV drago prodal! — Tako nespametno je ljudstvo tam, kjer kraljujejo nad nJim klerikalci. • Vojašnico zgradi občina Št. Andrež pri Gorici in sicer na Rojicah, kjer je sedaj šola za jahanje. Vojašnica bo služila pijonirjem za bivališče. Proračun kaže 140.000 K troškov. Zgubila se je zlafia verižica z obeskom na poti od pošte do ljudskega vrta. Kdor jo najde, naj jo odda v našem upravništvu. »Veliki katekizem« je našel neki gospod. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi v našem upravništvu. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Li-beri. V teh dveh lekarnah bo tudi ponoč-na služba v času od 2. do 9. t. m. Opozarjamo slav. občinstvo na inse-rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke. »Sokol« v Črničah priredi v nedeljo dne 2 okt. 1.1. plesni venček v društvenej telovadnici kot odhodnico »Sokolov« novincev. Ples se vrši v venčkih za ude, njih družine in vabljene goste. Na zdar! Odbor. Sveža narodnih društev. Pevsko in bralno društvo »Naš prapor« v Pevmi priredi v nedeljo, dne 2. oktobra javno tombolo, s koncertom vojaške godbe. Pričetek koncerta ob 3. uri pop. Vstopnina k koncertu 20 vin. za osebo. Po koncertu bode se srečkalo. Prvi dobitek je 150 kron, drugi 30O kron. Srečke se razprodajajo po 40 vin. Po dokončani tomboli bo j a v n i ples. Odbor društva »Naprej« v Dornber-2U vabi svoje člane k občnemu zboru, kateri se bo vršB v nedeljo, dne 2. oktobra v malem salonu g. K. Kerševanija pred-poldne ob 9. uri s sledečim vsporedorrt: I. Poročilo predsednika in tajnika; II. Časopisi, prostor in udje; lil. Ustanovitev knjižnice; IV. Društveni inventar; V. Vsprejemanje novih članov in volitev novega odbora. Radi velikega pomena tega društva v Dornbergu, posebno sedaj, ker je ustanovljen »Sokol«, želi odbor obilne udeležbe vseh udov in tudi onih, kateri mislijo pristopiti, V s i ob 9. v mali »Sah • — kliče odbor. Zunanje učence vpisuje vodstvo še ! prvi teden oktobra. Pojasnila daje vodstvo. Dva mizarska poučna tečaja sta bila v Avberju in v Sežani. Udeleževalo se je precej mizarjev. Podučeval je pot uči- ! telj g. J os. Mercina. Tečaja bosta obilo koristila mizarski obrti. Živinski trg v Gorici, — Na zadnjem trgu je bilo 855 glav goveje živine, 20 konj, 1 koza in 1800 prešičev. Govedorejske razstave bodo prihodnji teden: 3. okt. v Cerknem, 4. okt. v Tolminu, 6. v Kobaridu, 7. v Bovcu. — Na razstavi goveje živine na Cesti je bilo 31 krav, 52 junic, 12 bikov. Izvozni trg v Gorici je zaprt od včerajšnjega dne dalje. Akcija proti draginji mesa. — Pri ministerskem predsedniku Bienertlm je bila posebna deputacija, katera mu je izročila memorandum z željami obrtnikov glede draginje mesa. V deputaciji sta bila zastopnika mesta Prage in Krakova. Vlada je izdala o sprejemu komunike, v katerem se pravi, da je min. pred. baron Bienerth sledeče povedal deputaciji: Vlada obrača vso pozornost na draginjo. Zaradi tega je znižala železniške tarife, odredila je veterinarsko-policijske olajšave glede uvoza živine iz tujih držav, speei-jalno je dovolila uvoz živine iz Italije, Francije in Nizozemskega. Raz ven tega je stopila s l. septembrom v veljavo rum.-avstr. pogodba. Vlada se resno pogaja s Srbijo, da stopi v veljavo avstrijsko-sr-bska trgovin, pogodba že prej, predno je pravomočna. Vlada je tudi za enkrat sklenila dovoliti uvo/ 10.000 ton argentinskega mesa, mora pa se še prej glede tega dogovoriti z ogrsko vlado, o čemur je min. pred. prepričan, da dobi ugodno rešitev. Trgatev je letos zakasnela. Sedaj bi se imela vršiti, oziroma bi bila kje že končala. Vreme je sedaj lepo in toplo. Trgali bodo v prvi polovici t. m., morda tudi šele okoli 20, če ostane vreme ugodno. Tečaj za knjigoveze v Gorici, ki ga je priredil zavod za pospeševanje obrti, je končal. Obiskovalo ga je 7—10 pomočnikov, večina Slovenci. To je bil že drugi tečaj za knjigoveze. Kolesarsko društva »Gorica« naznanja da priredi v nedeljo dne 2. oktobra t. 1, izlet v Pevrno. — Odhod ob 21/* uri popoldne. Zdravo! Odbor. Trpsko-oMiie. in gospodarske vesti. Tolsto vrškit slatina! Glej ins^etiat! Podpirajmjo se med seboj! Pozor! — G. Anton Jug, krojaški mojster v Gorici v ulici Vetturini št. 3., bo sprejemal v čiščenje, barvanje in pranje raznovrstne obleke, blago in kožuhovine. Priporočamo! — (Glej inserat!) Zakupna oddaja kruha in ovsa za vojaštvo. — tntendanca 3. armadnega vo-ja razglaša sledeče: Za zakupno oddajo kruha in ovsa bodo ponudbene obravnave in sicer: v Bovcu 19. okt. v obč. uradu; v Sežani 26. okt. pri okr. glavarstvu; v Tržiču 27. okt. v obč. uradu; v Kanalu 2. nov. v obč. uradu; v Tolminu 3. nov. pri okr. glavarstvu; v Koiminu 4. nov. v obč. uradu; za Gradiško in Ronke dne 5. novembra pri okrajnem glavarstvu v Gra-diški. Obravnave bodo ob 9. uri predpo-ludne. Doba, za katero se bode pogajalo, je od 1. januvarja do 31. decembra 1911. Za te razprave veljavni pogoji se razvidijo iz razlogov in zveskov pogojev, ki so razgrnjeni pri gori navedenih ob-ravnavališčih, in ki se pri vojaških oskrbovalnih sladiščih tudi lahko dobe zastonj. Strokovna nadaljevalna šola za zidarje v Renčah prične z oktobrom t. f. šolsko leto, ki traja do maja. OV je za na želodca trpeče neprekosljito sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra etičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami. Cena orig. škatlje K 2-— Ponarejanje se sodnjjsko jasleduje. Mollo-vo Franc, žganje in sol za ribanje Života. — BoleCine olajiojoCe in okrepCnjoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orljf. steklenica K lQO Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilntcah. Glavna lekarna A. VOLI, c. in kr. dvorni taloimk, Dunaj, Tttchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofolttti A. Gironcoli. Politični pregled. Delegacije so sklicane na dan 12. oktobra. Konec Finlandske? — Finlandski deželni zbor bo najbrže razpuščen za vedno ter se Finlandska razdeli v nekaj provinc, v katerih se uvede splošna ruska ustava, po kateri pošljejo poslance v rusko dumo. Zveza med balkanskimi državami. — Listi v Srbiji se zavzemajo za to, da se ustanovi zveza balkanskih držav, to je med Srbijo, Bolgarijo, Grško in Crnogo-iro. Zveza bi bila velikega pomena proti naraščujočemu nemškemu vplivu na Balkanu. Češki deželni zbor se je sešel. Sprejeli so dva predloga: da se izroči davčni komisiji vladni predlog o oprostitvi osebne dohodarine deželnih doklad in predlog o spremembi volilnega reda in rabi obeh dež. jezikov se izroči posebnemu odseku 39 članov. Vršile so se volitve v posamezne komisije. Sestanek v Turini. — V Turinu sta se sestala Aerenthal in San Oiultano. Potem sta šla v Racconigi h kralju, kateremu je Uročil Aehrenr.hal cesarjevo pismo z zahvalo za čestitke k 80 letnici. Samostane na Španskem zapirajo. — Ministerski predsednik Canalejas je ukazal, da se ima zapreti 1. oktobra t. 1. 34 samostanov, 15. oktobra pa še 71) samostanov, torej 104 samostane zapro. Klerikalci sklicujejo velike protestne shode, katere je pa vlada prepovedala. soriška kolesarska zveza. Jugoslovanska kolesarska dirka za ; prvenstvo 1910. — Kakor smo že sporo-:, čili, je vozil prvak za 1909. g. Milan Me-\ niga član koturaškega kluba »Orao« iz | Zagreba na progi Ljubljana-Gorica. Pre-, vozil je 121 km v 3 urah in 46 minutah, to-| rej povprečno na uro 32 km. Vožnja je bila pod nadzortvom g. F. Čudna v Ljubljani, predsednika »kluba slov. bicikli-stov« in predsednika kolesarskega društva, »Gorica« g. Rud. Drutovka. Gosp. Meniga je priznan tudi za I. 1910 za jugoslovanskega prvaka. — V slučaju, da se zglasi do 31. oktobra t. I. kak kolesar, ki bi pod nadzorstvom prevozil' isto daljavo v istem Času, mu je g. Meniga pripravljen dati nagrado z znesku 100 K. — Vrhu tega dobi še posebej od koles, društva »Gorica« določeno darilo. Priglasiti seje treba pri g. Rud. Drufovka Goricn, gosp.: ulica 3. Razne vesti. Pogreb ponesrečenega zrakopwvea Chavez-a. — V četrtek popoldne se je vršil pogreb peruanskega zrakoplovca Chavez-a, ki je maiida najmlajši med zrakoplova premagal visoke Alpe in si že sko-¦ro na cilju priboril smrt. Od blizu in daleč je došlo vse polno ljudstva k pogrebu, in sicer prav obilo preprostega ljudstva. Mestni svet domači, mestni svet milanski, zastopniki italijanskih ministerstev, per-uanski zastopniki v Italiji, vojaštvo, pokojnikovi tovariši, vse je prišlo v Domo-dossoio. Truplo je bilo pokrito s planin-kami. Ob odprti krsti sta jokala brat John Clavez, bankir iz Pariza in 21. letna nevesta ponesrečenega zrakoplovca. Take velikanske žalne manifestacije še ni tako z lepa videla Italija. Truplo so prenesli na kolodvor, od koder se je odpeljalo v Pariz. Na mestu, kjer je Chavez ponesrečil, napravi se velik spomenik --- prvemu zmagovalcu Alp. Samomor redarja v Trstu. — Ustrelil se je v Trstu redar Anton Martinut, doma iz Renč. Star je bil 26 let. Nemci se boje Cehov. — V tretjem okraju na Dunaju je bila češka ljudska šola. Letos so napravili Cehi v istem okraju še drugo šolo. Nemci so radi tega vsi iz sebe. Napravili so že korake na okrajni šolski svet, ki naj zapre eno teh šol. češ, da obe šoli nimati zakonite utemeljitve. Nemci sklicujejo tudi protestne shode. Afera škofa Parvy-ja. — Ni dolgo od tega, kar je papež s posebnim odlokom vzel skoraj vse pravice župnikom in jih izročil na milost in nemilost škofom. Ako ne ugaja ta ali oni župnik svojemu škofu, ga ta lahko takoj odslovi, vzrokov mu ni ravno treba bogve kako iskati, saj je v papeškem odloku navedeno 9 točk in v te točke se da vse spraviti. — Na Ogrskem živi škof Parvy, klerikalec prve vrste. Dva njegova župnika dr. Richter in Rudnav sta državna poslanca, toda nista člana »ljudske stranke«, pač pa sta v narodni delavski stranki. To je že prej jezilo škofa, toda do živega ni mogel župnikom. Kakor nalašč je prišel papeški odlok, škof se je ravnal po njem in zauka-zal obema, ali naj odložita mandate ali pa župniško mesto. Radi tega vlada v vseh krogih opravičeno ogorčenje, ker je rimska kurija posegle v ogrsko državno pravno življenje. Kurija hoče na vsak način na Ogrskem kak kulturni boj. Radovedni smo, kako konča cela afera. Kotiček za zrakoplovce. — Turinski grof bi jo kmalo skupil pri zrakoplovni tekmi v Milanu. Pred hangarjem se je menil z drugimi osebami, kar prileti iz hangarja zrakoplovec in grof se ni mogel drugače rešiti, kakor da se je vrgel na ' tla in da je šel letalni stroj čezenj. — V Norimbergu je padel inženir Langheinrich s svojim letalnim strojem z višine 10 m. ( Stroj se je razbil, zrakoplovec pa le lahko ranil, med tem ko najbrže inženir Ploche. ki je padel v Miilhausnu na Elsaškem s j svojim letalnim strojem, umrje. I Okradeni grobovi. — V Greiffenber-! gu blizu Berolina popravljajo evangelj-j sko pokopališče. Pri tem se je dognalo, da je bilo odprtih nad 100 grobov in da so bile mrličem ukradene razne dragocenosti. | Katoliki in duhovniki, — Med 1500 , milijoni prebivalstva na zemlji je 270 milijonov katolikov; ti imajo 360.000 duhovnikov, kar je prav lepo število. Toda razdelitev je prav čudna: oko!o 300.000 duhovnikov je v majhni Evropi, dočim je v ostalih delih zemlje le 60,000 duhovnikov. Samo 3600 duhovnikov ni belokožeev. Žrtve zverin. — Oficijelno poročilo iz Londona zaznamuje število žrtev v Indiji v zadnjem letu. 19.658 littdij je postalo žrtev strupenih kač. Tigri so ugonobili 909, leopardi 302. volkovi 269 in druge zverine 686 oseb. V enem letu se je pa tudi ugonobilo 7\>.0OO kač in 18.000 zverin. Roparski umor v Pragi. — V Pragi so dobili bankirja Fduarda KiSa, brata univerzitetnega profesorja dr. KiŠa,.umorjenega v njegovi menjalnic!. I'morili in oropali so ga neznani storilci. Dobil je vse polno udarcev. Sumi se. da sta bila storilca dva cigana. V Berolinu je bil v/btiknil štrajk s strašnimi demonstracijami. Le v eno bolnišnico so prinesli 50 težko ranjenih. Škode je vslej demonstracij okoli 150.000 mark. Kolera še ni prenehala. V Apuliji so še vedno novi slučaji pa tudi na Ogrskem še razsaja nevarno. Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe sv. C. in fTI. bodi Dam svm dolžnost t Ivan Kravos aa Komu It. II. GlgiSft na Kornu it. II sedlarski delavnica ščine, potovalne potrebščine kakor: kov- , čege, torbice, denarnice, listnice ________ itd. — Izvršuje in aprejma v fcflaflBTRi. popravo različne koleseljne io ^lilllll "'..........- kočije. -----:¦:__: Poprauila se izvršujejo točno. BPV Cene zmerne. ""•(H Uliiavaaa petaHja ii tMtitim Karol Draščik v Carici aa Kiroi v (luini kiii) zvršujo naročila vsakovrstnega tudi naj H nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In llkerjo na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ............ w ,„„,_„ U1#..WI11I •*"" p0 ^ak0 am**DUbi cenah..**m 87 80 iklalt ogibal v KaJmanjSa pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas obaeineJM se računa za vsako besedo 3 v t a. KaJprlpravnejSc insertranje ta trgovce in obrtnike. Kotiko je. mnnJftUt trgf»*CQJr ^brtnUctf* v Oorlci, katerih na deželi (in eol» v tatutu) llra&t nff poznu, kar nikjer ne Inserlrtjo, Škod« nI mi/UB«; Ed|p& slovenska kisla voda beli" barvo, s j je proti na&ifoffi ^a«H*«.j(j6vlS|< Mihael Turk, Wm-^aV:«ff S" mnogobrojai obisk. Za točno postrežbo'in sna/.--no3t se jamči. . > išfiTsTrstanmnjfr Fiai \, °S^ za malega učenca. Prijave je pošiljati »a r.ašo upravništvo. Polenovka!! (štckfiž vrsta paijk) Od petka naprej se'prodaja v trgovini L Zupančič v ulici sv. Klare močeno poie- uovko (vrsta paijk). je p«i zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je Izborim zdramilo *a~lqiarje v^grjjj,' pljučih, želodcu in Čreve-sili, *a želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in pre-. bavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč.je tudi. osvežujoča namizna kisla ?oda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1N9G in na higijenični razstavi na Dunaju ]S99. Naroča se pri onkrlmištvit Tolstovvške slatine, pošta < „Goriški tiskarni" fl. Gabršček po 20 oin. komad. Jesen »»o-,«, zima Velikanska izbt*r zadnjih novosti za možke in ženske obleke. Ivančič ¦: ¦ "j: ! = :-L.: M,i ' L -J M :; ¦: ' h \- } :' V „ Dopust je biiieitbs pokvarj^n^ '•kaj #te?aj j« Mo grozno". . '.ttihfflSHS se;flragf|>r3jatefy ? jazHošH seittt Vddafli^ . .'i; i\ „0HGT Ustanovljena tvrdka 1806. Gosposka ulica 3. Tovarniška zaloga usnja ter potrebščin »a čevljarje, — Usnje /& sedlarje in knjigoveze 1. t. iy nalogi .: Goriška tiskarna /l Gabršček Trgovskidom, Corso Mepdfi;:2|: 21 Vaša ž&na bo sila zadovoljna; če ji preskrbite Pilnflčkooega specialnega toaletnega mil .lANOL" ki ustuarja in ohranjuje krasno in zdrauo -------polt------- a IiAIVOIj se dobiva v Gorici pri sledečih ivrdkah: Toroš Drobnič in drug, Ivančič & Kurinčič, Fran Novak in na Jesenicah pri g. M. Šinkar. Edini izdelovatelj J. Pilnaček, c. in kr. dvorni zalaga tel j stara čisto češka; tovarna: z% toaletno milo, paiiu-mc, voščene ;in povoščene sveče za cerkve, slearinove in pe a fino ve svečo za domačo rabo, Krtilovi* Hradec, Č.ešk . (>u» brez konkurence GORICA lcoGledali5hial.St.t4 + M.Gal + § Kilni pasovi. — Preveze za život, g j| Elastične nogovice in preveze za g x krčne žile. Ortopedični aparati in -5 razne priprave zn bolnike, g X Gumijaste cevi in rjuhe. Irigatorji, n n termometri, raznovrstni klistirji, p-| * zračne blazine in vsi gumijasti g a predmeti. jj * Parfumi, mila, glavniki, šottke za q' S zobe, ogledala, čevlji za deževno g. 9 vreme in nepremočljivi dežni 5 plošči. ? Bretelle. ISv^tell^. POZOR! le v Gledališki ulici št. 14. « c Pošilja poStnfne prosto na dom. Posodo so ] o, a pušča kupcu do popolne vporabe olj«. po. j ' L. vporahi se spet zameni s polno. ! "%JL Pravi vinski kis in navaden. Zaloga '=' 2 --------------- mila in sveč.---------------- i ^o .-§ Išče se v najem boljšo gostilno ali restauracijo u mestu ali u okolici. Ponudbe na naše upravniitvo. Cene zmerne. = Žitna trgovina v gorici se odda pod ugodiiimi pogoji. Naslov pove naše upiavmštvo. Idlikovsna pekaiija in sledcičarna JSndrej i ajl Gorica Tekališče Frana Josipa štev. 2 Podružnica v ul. Innicipio št. 2. Sprejema naiccila ja vsakovrstno pecyo najfinejše vrste, pecivo za nove maše, godove, kolače za biimance, poioke itd. — Vsa naročila izvršuje točno in solidno po želji naročnikov, Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Vse po zmernih cenah. figro«Rfflerkur v Ljubljani. (Janini prostori ijanez CJVdiuofoi ulica šM. S. Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3. ¦¦'/ Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu. tJAgrb- Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., fejzadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupo- \'-\ »};, .i.-,};-.. . ¦'¦ r V^l vanje blaga /^-— l POZOIU Umetna gnojila,gaiicMveplo, krmila, semena,stroji in orodja, POZOR! Vinu, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, masla. Žita, moka, olje, itd. , Agro-Herkur preskrbi splob viako blago; - Agro^Herkar knpnje vse pridelke ------ in izdelke. _ €eiie imjjufjort'i<>Lšc! Postrežba točim! y Zahtevajte pravfla, cenike, ponujajte svoje pridelke! Ne stane nič, ako pišete št» danes po nove vzorce ženskegu in možkena blaga, katero razpošilja proti vrnitvi fnmko tvrdkn Hedžet & fteritn k, Gorica. NOVA jesenska moda. Nekaj posebnega nudi etošnja jesenska moda. Po tipu dunajske lovske razstave, sva izbrala nekaj najlepših izdelkov blaga Avstrijske, francoske iu angleške industrije, katerega sva založila ne le v originalnem finem blago, temveč c f tudi po originalu;li uzorcili šr s posnetem blagu, cenojš* vrste {imitacijo). Kot reklamno novost bova prodajala te vrst«' blago po izredno nizkih cenah, Cenjene čitatelje torej opozarjava na to najino poročilo ter jih prosiva, da si blago-vole ogledati pred nakupom blaga za jesen, najine velikanske izložbe, kjer je razstavljeno najnovejše blago za žen-\ ske obleke, kostume, bluze ter nouodosli uzorci za nastopno sezono razni najnovejši okraski, ua-šivi itd. Kdor pa nima prilike ogledati si na mestu naj ne razstave se vdobi po zmernih cenah j vdelavnici in trgovini z gotovimi oblekami blaša- naj naroči po dopis ===== flnton Krušič,===.= |njciuzorce,,:,juovejšejesenske krojaški mojster in trgovec mode. v Gorici I Tr2*f r..^.1 ^,s'6 i Pregrad & fiernetič Opozarja se gg. odje- | malce, da je došla rau nokar uelika množina raznorstnih uzorceo blaga kakovosti Iz ausirijskth in angležkih touaren najrazličnejših za vsaki stan/ GORICA Trgovski dom.