St. 43. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 15. avgusta 1923. Izhaja vsako sredo. Leto V. ■-'"mam. .-■■•■ Glasilo »Samostojne W kmetijske stranke ta Slovenijo". P«HK«C polni eti cetrtiat Poeam« celoletno iloletno . . . . letno , . . . nežna številka Naročnina: Din 20--Din 10--Din 5--Din !•— M> 1 Kmet pomagal si sam, in s¥©Je stališče v državi uravnal $8 sam I Inserati: mali oglasi do 0 petit vrst . . . . • večji Inserati od 10 petit vrst naprej . notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta S^-^ttfc, »Ar I • „".• » , • (i Din 1-50 k Din 2"— k Din Opozicija in država. Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiči »Ekonoma". V glasilu slovenskih radikalov, v »jutranjih Novostih« je bil priobčen apel na opozicljonalni tisk, ki da zanemarja svoje dolžnosti in ki da bi moral »iskati pota in sredstev, ki nas vežejo, ne pa Se globlje kopati prepada, ki zija med nami.« Da naš opozicionalni tisk ne vrši .Vselej svoje dolžnosti do države, je inkrat gotovo in zato bi bil apel »'Jutranjih Novosti« upravičen. Toda Se vse bolj gotovo je, da se vladajoča samoradikalna vlada naravnost trudi, kako bi kolikor le mogoče Otežkočila opoziciji izvrševanje njenih dolžnosti do države, zakaj stokrat bolj od opozicijonalnih strank prezira vladajoča radikalna stranka svoje dolžnosti do države. Apel »Jutranjih Novosti« je zato samo nečedna hinavščina, da se na njih hlapčevsko argumentacijo sploh ne oziramo, in zato pojasnjujemo svoje Stališče do države ne kot odgovor »Jutranjim Novostim«, temveč vsled načelne važnosti vprašanja, ker se pri nas tako rado zamenjuje vlado z državo ln ker je naše parlamentarno življenje še čisto v otroški postelji. Glavna naloga opozicije je, da yršl kontrolo nad delom vladajoče večine. Ta naloga ni nikakor lahka, ker zahteva od opozicije ogromnega znanja, pa tudi vzdržnosti, da namreč kritikuje delo vlade vedno le na način, ki ne more škodovati državi, pa čeprav bi ji ostrejša in brezobzirnega kritika strankarsko več prinesla. Idealna opozicionalna stranka je zato najboljša opora vladne stranke, če Je seveda tudi ta na višku svojih nalog. Vsled objektivne kritike opozicionalne stranke postane vsak za kon tako Izpopolnjen, da je sigurno dober in da je v čast tistemu, ki ga je sklenil. Enako pa preprečuje dobra opozicija, da bi se razpasla korupcija, kar je v zadnjih posledicah zopet v dobro vladajoči stranki. V »vsaki resnično parlamentarni stranki le sato med vladajočo in opozicijo-nalno stranko nekak tih sporazum in sato je čisto naravno, da je predsednik opozicijonalne stranke celo plačan iz državnih sredstev, kakor n. pr. v Kanadi. V takih državah je zato tudi nemogoča absurdnost, kakršna se dogaja pri nas, da se smatra kot državotvorna stranka samo tista, ki je na vladi, vse druge pa se meče v en koš s protidržavnimi in celo vele-Izdajniškimi strankami. In to pri nas, ko vrše dostikrat Opozicionalne stranke z neprimerno ]yečjimi žrtvami svojo državljansko polžnost ko pa vladajoče, ki imajo od svoje »državotvornosti« mastne do-Mčke. V parlamentarno dobro urejenih državah, kakor je Angleška, je bil pred vojno skoraj zakon, da je bil parlament v glavnem razdeljen le na dve stranki: na konservativno in na liberalno. Ti dve stranki sta se redno menjavali v vladi, kakor je bil pač zakon, Id ga je sklenila ena od njih dober ali slab. Na ta način je bilo doseženo, da sta bili obe stranki enako izvežbani v državnih poslih In doseženo je bilo tudi to, da je vsaka opozicijonalna stranka znala, da r vlada takoj njena, kakor hitro bo stvarno kritiko dokazala, da zna boljše upravljati državo od vladajoče stranke. Brez vsega je jasno, da bi bilo Qt našo državo, ki se notranje šele gradi, nad vse koristno, če bi tudi naša skupščina poznala v glavnem le dve stranki, od katerih pa bi vsaka hotela prisvojiti si vlado le s stvarnimi vzroki, ne pa tudi z naj-ogabnejšlmi sredstvi. Po prvih letih preobrata je izgledalo, da bo naše parlamentarno življenje slonelo na plemeniti tekmi dveh najmočnejših strank — radikalov in demokratov, zlasti še, ko sta obe stranki tako silno povdarjali svojo državotvornost. Bila je tudi dejansko dana možnost, da zavzema demokratska stranka pri nas stališče angleške liberalne stranke, radikalna pa stališče konservativne stranke. Toda le prekmalu se je izkazalo, da je tak parlamentaren razvoj pri nas nemogoč in sicer ne samo po krivdi obeh glavnih strank, temveč tudi drugih opozicionalnih strank. Prvič je bil onemogočen ta razvoj od naših klerikalcev, oziroma od dr. Korošca, ki ni imel poguma, da bi se odločno postavil na eno stališče in ki je s svojim kolebanjem povzročil padec Davidoviča in nastanek Protičeve vlade. Drugič in v veliko večji meri pa je bila uničena možnost takega razvoja s postankom radikalno-demo-kratske koalicije, ki je pokazala, da niti radikalna in niti demokratska stranka ne umevate svoje državne naloge. Vsaka za sebe bi morala zbirati najbližje stranke v zadržavnem delu ln le v času splošne nacionalne nevarnosti s koalicijo združiti ves narod pod močno in avtoritativno vlado. Tretjič in menda za vedno pa je končala možnost zdravega parlamentarnega razvoja samoradikalna vlada. 2 njo je bil postavljen strankarski interes na najvišji piedestal in opoziciji je bila vzeta možnost, da bi izvrševala svojo temeljno nalogo — nalogo kontrole. To pa je pri nas bolj potrebno, ko kje drugje. In tako smo prišli do današnjega, skrajno nezdravega, pa tudi skrajno nevarnega položaja, ko ne pojmujejo svojih nalog pravilno niti vlada in niti ne opozicionalne stranke. Prva je zopet izkopala na dan in ga prilagodila za sebe zastarelo geslo Ludo-vika XIV., da je država ona. Druge pa niti ne poizkušajo, da bi našle platformo za skupno delo in tako omogočile zamenjavo sedanjega slabega režima z boljšim. Vsaka gleda le, kako bi utrdila svojo domačo moč, pa čeprav ve, da njena domača moč ne more biti tako velika, da bi mogla sama prevzeti upravo države. Tako vidimo, da se Radič absentira iz skupščine, ker upa pridobiti s popolnim povdarkom svojega nasprotja do Beograda še par mandatov. — Pripuščamo možnost, da se to zgodi, vseeno je jasno, da s samohrvaštvom Radič nikoli ne more postati vladajoč, ker so pač Srbi v večini in bo geslu: Hrvatje skupaj, nujno sledil klic: Srbi na okup!, kakor je samoradikalna vlada to tudi jasno dokazala. Iz istega vzroka pa je še bolj zgrešeno samoslovenstvo naših klerikalcev, ki imajo poleg tega še to težavo, da je tudi njih politično versko stališče napačno, zakaj katoliki so v naši državi v manjšini. To samoslovenstvo je celo tako napačno, da vodi naravnost v konflikt z Radi-čem, pa čeprav so si danes oficielno naši klerikalci in Radič še zavezniki. Demokratska stranka je ob svojem nastanku znala ustvariti Iluzijo, ko da je ona tista stranka, ki bo našla platformo za skupno delo strank vseh plemen in vseh treh ver. Storila pa je to usodno napako, da je prezrla, da je ustvarljiva skupna platforma le na podlagi sporazuma, ne pa s politiko močne roke, ki je v nasprotju z demokratičnimi načeli. To nasprotje, da je bila demokratska stranka po besedi sicer demokratična stranka, dejansko pa stranka sile, Je demokratsko stranko ubilo ln njena misija je zaigrana. In vsled neodločnosti gospoda Davidoviča po zagrebškem kongresu je zaigrana za vedno. Skrajnosti so zavladale v naši državi in zato je naše notranje politično življenje vsak dan bolj nezdravo, zato lezemo vsak dan bolj narazen, mesto da bi se zbliževali. Zato ni danes večje patriotske dolžnosti, ko one, da najdemo zlato srednjo pot, na kateri se morejo združiti vsi, ki ljubijo domovino le iz idealov in ki delajo za domovino le zaradi blagra celote. Nikakor ni malo teh ljudi, toda razkropljeni so in tudi neorientirani in zato so njih sile za celoto mrtve. Z ustvaritvijo srednjega stališča pa je vsem tem ljudem dana možnost, da sodelujejo pri zgradnji države. Nihče drug pa ne more ustvariti tega srednjega stališča tako sigurno, ko kmetsko ljudstvo. Njemu je srednja pot prirojena, ono je načelno proti skrajnostim. In to je glavni vzrok, da poudarjamo vedno in vedno potrebo kmetske vlade, ker državo smo rešili, če smo ustvarili kmetsko vlado. Šele z njo bodo premagane skrajnosti in šele z njo bodo definitivno pridobljene za narod široke plasti naroda, da bo vsako huj-skaštvo že v naprej obsojeno na neuspeh, ker bo vse ljudstvo znalo, da je Jugoslavija njegova država, da je država ljudstvo ln ne stranka. In člmpreje se bo to zgodilo, tem boljše bo to za državo, ker vse današnje vladajoče stranke skrajnosti kupičijo grehe na grehe. In težko je reči ali so večji grehi vladne ali pa opozicijonalnih strank. Prva izrablja državo na način, da preti katastrofa, druge pa stopnjujejo hujska-rijo in demagoštvo, da preti polom. Tovariši! Ne na desno in ne na levo ne vodi naša pot, temveč v sredini k cilju, ki je prava ljudovlada in resnična narodna država. In zaradi tega smo v opoziciji, odločni in neomahljivi opoziciji, tako proti skrajni desnici, ko proti skrajni levici. Nismo pa v opoziciji proti državi, ki je naša, pa čeprav trenutno ne tako, kakor bi želeli. Da pa postane naša, podajamo roko vsem, ki hočejo iti po srednji poti in pridobiti delovnemu kmetske-mu ljudstvu ono stališče in ono moč, ki mu gresta po njegovem številu, njegovem nravnem pomenu in pa pridobitveni veljavi. Vsi, ki so dobre volje, ki so pravi patriotje, bodo šli z nami po srednji poti, vsi drugi pa bodo uganjali še naprej svojo pogubonosno strankarsko politiko. Toda končni izid boja ni dvomljiv in zato smo samozavestni in mirni. Kmetski praznik na Bledu. Tovariši in tovarišice! Vsi delo, da bo manifestacijo naše misli Čim veličastnejša! Kdor hoče zmago kmetske misli, ta bo dne 8. septembra na Bledu. V boj za Staro pravdo! Polovična vožnia le dovoljena! OB PRILIKI KMETSKEGA PRAZNIKA posetijo Bled poleg hrvatskih, dalmatinskih, bosanskih in srbskih kmetov tudi Čehoslovaki in Poljaki. IZKAZNICE za polovično vožnjo po železnici na Bled ob priliki kmetskega praznika, živinorejske razstave, konjske dirke itd., ki bo na dan malega šmarna, t. j. 8. sept. 1923, se dobe pri vse krajevnih in okrajnih odborih SKS. Kjer ni še krajevnega odbora, pa naj zahtevajo izkaznice direktno od tajništva SKS, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. Za kritje tiskarniških stroškov se plača za izkaznico 1 Din. VELIKE KONJSKE DIRKE NA BLEDU, ld bodo dne 8. septembra 1923, se udeleže letos poleg Gorenjcev tudi Dolenjci in Štajerci. Spored dirke in častnih nagrad bomo objavili v prihodnji številki »Kmetijskega lista«. VSE KRAJEVNE IN OKRAJNE ORGANIZACIJE Samostojne kmetijske stranke naprošamo, da okličejo pred cerkvijo v nedeljo, kje da dobijo udeleženci kmetskega praznika izkaznice za polovično vožnjo na Bled za dan 8. septembra 1923. Blagoslov 18. marca se veta. 1. septembrom Niso še napisani čeki za 6kratnl povišani zemljiški davek, niso še ugotovljeni 30 odstotni poviški dohodnine in že nam javlja brzojav o novih davkih, ki jih namerava uvesti samoradikalna vlada v Beogradu. S 1. septembrom, ali najkasneje s 15. se bodo povišale tarife na železnicah in sicer v osebnem prometu za 50 odstotkov, v tovornem pa kar za sto. Kdor je plačal dosedaj za vozni listek 10 dinarjev, ta bo plačal v bodoče 15 dinarjev, kdor pa je plačal za prevoz blaga 10 dinarjev, ta jih bo plačal 20. Tako se veča in veča blagoslov 18. marca, da bo kmalu vse klerikalne volilce strah pred klerikalno zmago. Najprej slabejši tobak in 6kratno povišanje zemljiškega davka, potem nov vojaški zakon, po katerem je vojaška obveznost raztegnjena do 55 leta, potem kuluk in sleparija z zakonom o zavarovanju proti toči, sedaj pa še povišanje pristojbin. Poštne tarife so bile deloma povečane že s 1. avgustom, s bodo še železniške. Začudeno se človek sprašuje, kam da gre ves denar? Odgovor je na dlani. Samoradikalna volilna vlada Je izdala 1200 milijonov več ko bi smela. In Izdala je ta denar tako neupravičeno, da ni hotela Glavna kontrola, v kateri so skoraj sami radikali, teh izdatkov odobriti. Pač pa jih je odobrila skupščina. Nobeno čudo ni to, ker teh 1200 milijonov je šlo v glavnem za volilni boj, s temi 1200 milijoni so radikali kupili volilce, da so danes najmočnejša stranka v Jugoslaviji. Proti sebi bi glasovali radikalni poslanci, če ne bi glasovali za naknadne kredite, s katerimi so bili ti Izdatki odobreni. Toda za te kredite so glasovali tudi naši klerikalci Zakaj pa so d glasovali? Ali so tudi oni dobili iz tega denarja? Odgovora na to vprašanje so na-U klerikalci še danes dolini. Zakaj? Železnice bodo torej dražje, železničarjem pa ne bodo plače zvišane. Kdo pa bo vzel denar? Sedaj se vrše po Srbiji občinske volitve. Ali se bo tam porabil denar? Takole gospodari radikalna vlada z državnim denarjem, naši klerikalci pa jo podpirajo in jej pomagajo. Pa kaj briga klerikalce, če so železnice dražje, njihovi poslanci se itak vozijo zastonj. Za katoliški shod pa je polovična vožnja dosežena in kaj jih briga drugo! Vse bo cenejše, je obljubljal g. dr. Korošec, sedaj pa bodo dražje še železnice! Klerikalni paradiž je v resnici vedno lepši! Dopis iz dežele. Dober in zvest naš pristaš nam je poslal obširnejši dopis, v katerem razpravlja, kako moramo delati, da ne bomo svojega položaja samo začasno izboljšali, temveč za vselej utrdili. Ker vsebuje njegov dopis vse polno lepih misli, prinašamo njegove najvažnejše dele. Pa naj govori naš prijatelj: Najbolj nam je treba tega, kar imajo naši nasprotniki, osobito SLS v izobilju: društev, oziroma krepke organizacije. Politična moč SLS ne sloni na njenem delu, njenih političnih uspehih, temveč v njeni organizaciji. Kakor pajk z mrežami, tako imajo oni vse prepleteno z društvi in za časa volitev vjame-jo s temi vse, kar jim šiloma ne uide. Kar dosežejo z delom je za nje postranskega pomena, zato tudi zanemarjajo delo v skupščini. Kaj so vse obljubovali! Dosegli pa so ravno nasprotno! Mesto da bi prinesli avtonomijo, so utrdili samoradikal-no in skrajno centralistično vlado, mesto manjših davkov so pripomogli h 6 kratnemu povišanju zemljiškega davka in novi vojaški zakon je končal obljubo: »Fante iz Macedonije.« Kljub temu pa smo lahko gotovi, da si bodo znali pri prihodnjih volitvah pomagati z njihovim najuspešnejšim orožjem; s svojo organizacijo. Skratka! Klerikalci delajo in delajo, organizirajo in organizirajo zato je naša dolžnost, če hočemo že vendar enkrat vreči to sleparsko družbo, da sledimo njihovemu primeru in da organiziramo in organiziramo. Takoj je treba pričeti z ustanavljanjem društev in s splošnim poživljanjem strankine organizacije. Res je, da imamo po krajevnih odborih strankino organizacijo še precej dobro izvedeno. Toda to ne zadostuje, ker krajevni odbori združujejo samo naše trdne pristaše. Mi pa moramo izvesti organizacijo tudi med omahljivci. Vseeno, če kdo še ni danes čisto naš, s primernim društvom moramo doseči, da bo čisto naš. In to ni težko izvedljivo. Naš kmet rabi razvedrila, dobrega in poštenega razvedrila. Kje ga naj dobi? V naših društvih. Klerikalna društva na deželi ne odgovarjajo potrebam kmetskega ljudstva. Vsaj po večini nimajo klerikalna društva drugega namena, kot da skubijo in molzejo ljudi, ki se pri vsem tem še dolgočasijo. Vrhu tega pa niso klerikalna društva odvadila ljudstva niti njegovih slabih napak, niti mu niso ohranila njegovih dobrih šeg, kaj še, da bi ga kaj koristnega ln novega naučili Naši pradedje so se najraje pozabavali pod lipo, starejši V resnih pomen-kih, mlajši pa so zarajali in zaplesali kolo, ki je bil tako nedolžen in pri tem vendar tako zabaven, da je zaslužil tisti vislice, ki ga je zatrl Oživimo zopet Življenje pod lipo ln dodajmo mu to, kar je dobrega prineslo moderno življenje. Iz tega oživljenega starega življenja pod Hpo pa morajo vzkliti naše nove organizacija, Id bodo Kmetovalci vseh dežel * sdrulite asi ===== združile vso vas v eni misli — v vedno zeleni, vedno mladi kmetski misli Lepa ta divna je ta misel, odrešenje vsem prinaša, bratje in sestre, delajmo za njeno zmago in pokažimo z delom in požrtvovalnostjo, ne z besedami, da smo je vredni. Kmetski borec. K razmeram v industrijskih krajih. Brez vsega j« jasno, da je za mnogo Hodi, ki imajo velike družine, radi slabega zaslužka, bolezni ali druge nesreče« v Industrijskih krajih težko in da trpe ti pomanjkanje. Tem ljudem se mora pomagati, ker brez lastne krivde so prišli v težak položaj. Je pa tudi vse polno drugih ljudi, ki bi lahko pošteno izhajali, če bi pametno in premišljeno gospodarili. Čeprav bi morala biti vsakomur hrana, stanovanje in obleka prvo, prebijejo nekateri vendarle skoraj ves svoj prost čas po gostilnah in težko zaslužen denar gre po grlu, mesto za koristnejše stvari. Nekateri razmetavajo zopet denar za razne razkošne in nepotrebne stvari. Zlasti med ženskim svetom se to opaža v silni meri. Ljudje, ki ne znajo krotiti svojih strasti, ki ne znajo ali nočejo pametno gospodariti pridejo po svoji krivdi v pomanjkanje, iz česar se rodi nezadovoljnost. Tedaj pade veselje do dela in krivdo za vse neprijetnosti vale taki ljudi* vedno na druge in nikdar na sebe. In vendar so sami v prvi vrsti krivi slabim razmeram. Prevdarite pa še sledeče: Mnogi delavci so tudi proti svoji volji prisiljeni, da stopijo v to ali v drugo organizacijo in s tem tudi v stavko, če jo organizacija sklene. Kje je tu svoboda? Ali ni to neoprostljiv terorizem. Da uveljavijo organizacije sebe, širijo nezadovoljstvo. In posledica? Stari ljudje pravijo, da se je včasih sicer slabše živelo, oblačilo in stanovalo. Toda zadovoljstvo Je bilo vseeno večje ln zato tudi blagostanje. Vse to so dejstva, za marsikoga sicer neprijetna dejstva, toda za vsakega neizpodbitna dejstva. Zato rečem: Naj imajo ljudje popolno svobodo! Skrbite, da bodo v industrijskih krajih odpravljene vse nepotrebne gostilne. In eatre naj se vse nepotrebno razkošje, da se ne bo denar lahkomišljeno zapravljal. Vse pa mora gledati, da cene padejo, ker le tako bo ljudstvu poma-gano. Kaj pa je posledica štrajka? Se za vsakim štrajkom so prišle višje cene! Vsak posameznik deluj za blagor celote, države. Država smo mi vsi In zato sebi pomagaš, če skrbiš za državo. Gledati moramo, da postanemo sami gospodarji na svoji bogati zemlji Dokler bomo odvisni od tega, da tuji lastniki velikih podjetij mečejo milostno našim samo drobtine, tako dolgo je naša svoboda — polovičarska. S treznostjo in poštenostjo na delo in na pridno delo ln ustvarili bomo blagostanje ter srečo. Tako delajo najkul-turnejši narodi in po najboljših, ne pa po najslabših se ravnajmo. Onim, ki štrajkajo skoraj bolj lz principa, ko iz potrebe, pa sledeče: Poglejmo življenje marljivega kmeta, zlasti onega v gorskih krajih. V potu svojega obraza se trudi od zore do mraka za košček kruha in nikdar ne vpraša, koliko ur je delal, temveč samo koliko dela je treba še izvršiti. In ko-likrat se zgodi, da je delal ne 8, ampak kar celih 20 ur. Pa pride slaba letina ali druge nezgode ln vendar ne vrže puške v koruzo in ne zaštrajka, temveč s podvojeno vnemo se loti dela, da s povečanim delom odpravi zle posledice nesreče. In pride štrajk in kdo je najbolj udarjen? Nihče drug, ko beden konsu-ment, zlasti mali kmet, ki mora vse potrebščine dražje kupovati Kajti še vedno so in tudi bodo velika podjetja prevalila vsak večji izdatek na revnejše. Naše življenje je odvisno le od pridnih rok kmeta in delavca ter od dobro ureditve države. Delaj in zopet delaj, brezplodne trote pa uničuj, mora postati osnovni zakon naše države! Te misli nam je poslal odličen naš pristaš in mi Jih priobčujemo, čeprav ne bi vsake stvari napisali tako, kakor naš prijatelj. Toda mnogo zlatih zrn je v članku In zato ga priobčujemo. Zlasti pa bi omenili eno. Vsak štrajk ima neizogibno težke socialne posledice. Še nikdar pa nismo videli, da bi povzročitelji štrajka mislili na to, da jih odpravijo. Kdaj bomo doživeli da ne bodo delavski voditelji učili socijalnega čustvovanja samo delodajalce, kar je sicer nujno potrebno, temveč da bodo tudi sami na višku socijalnega pojmovanja. Napredek družbe Je v veliki meri odvisen tudi od tega! TOVARIŠ PUCELJ priredi v nedeljo, dne 19. avgusta po prvi rani sv. maši V MIRNI PECI za pristaše SKS ZBOROVANJE, na katerem bo obrazložil dnevna vprašanja ln dal pojasnilo na vsako vprašanje. Tovarlšll Vsi na shodi V boj za Staro pravdo I __Tajništvo SKS. Pokrajinske vesti. (N|. Veličanstvo kralj Aleksander) ostane na Bledu do 10. septembra. Tako se sporoča z Bleda. (Velikodušen dar kraljice.) Za dečji in materinski dom v Ljubljani je darovala naša kraljica 50.000 dinarjev, (Seja okrožnega odbora SKS za Štajersko) Je bila v soboto v Mariboru. Udeležba je bila nad vse lepa in vse zborovanje je pokazalo, da se vrača v naše vrste stara bojevitost, da se naše vrste množe in da Je volilna kriza že popolnoma premagana. Obravnavala so se vsa važnejša vprašanja in v vseh je bila dosežena popolna enotnost. Pripominjamo še to, da so mladinski farbariji z naprednim blokom pokazali vsi tovariši hrbet. (Kaj ste dosegli?) To vprašanje zaleže več ko 10 shodov. Zato vprašajte svojega klerikalnega soseda ali znanca vsaj enkrat na dan, kaj da so dosegli njegovi poslanci. Poleg vsega drugega mu omenite še podražitev železnice. (Konjski dirkači.) Kdor se hoče udeležiti dirke na kmetskem prazniku na Bledu, naj to takoj Javi tajništvu SKS. v Ljubljani. (Malo odgovora ta konstatacije.) Na naš članek o koncentraciji naprednih sil je odgovorilo »Jutro« mesto s stvarnostmi z jezuitizmom in žaljivkami, kakor da bi na negativen način hotelo dokazati pravilnost našega stališča, da odklanjamo mladinski napredni blok. V svojih člankih smo vsestransko pojas- nili vprašanje naprednega bloka. Kon-statiramo, da nam je »Jutro« v vseh točkah ostalo odgovora dolžno. Zato pa »Jutro« pridno natolcuje, češ da sledimo mladinski vrsti le Iz osebnih koristi. Gospodje, pečat obrekljivcev pade na vas, če tega ne dokažete! Da dovoljno označimo praznoto argumentov političnega glasila »Slavenske banke«, bodi omenjeno samo to, da ni bil po mnenju »Jutra« minister kmet Pucelj, temveč gospod Pucelj ln da Je že »Kmetijski list« nekmetski, ker ga ne urejuje kmet, kadar orje. Da bo naša inteligenčna stranka dovedla vprašanje naprednega bloka na tako smešna pota, v resnici nismo pričakovali Zato nam ne preostaja drugo, ko da zaključimo debato o naprednem bloku, dokler ne pridejo ljudje, ki bodo tej misli dorasli S svojim odgovorom so gospodje pri »Jutru« dokazali, da ne pridejo v tem oziru v poštev. (Mali mož na prste stop!..J Ker smo po zasluženju pribili smešnost, če govore radikalne »Jutranje Novosti« o značajnosti in »ličnih lepih stvareh, hoče nek žalosten Junaček v »Jutranjih Novostih« nekaj groziti Sila nas Je strah ln malega moža se resno bojimo. (Pes pograbi kost) Na naša izvajanja »Slovenec« ne more odgovoriti in zato si skuša pomagtti s tem, da pona-tlskuje prazno grožnjo »Jutranjih Novosti«. Bodi »Slovencu« povedano, da se nobene stvari tako ne bojimo, kot hvale »Jntranjih Novosti«, ker bi v tem primeru znali, da smo ga polomili (Poklicni farbarli.) Pod debelim naslovom: »Naši poslanci na delu« poroča »Slov. Gospodar« o delu klerikalnih poslancev. Njegovo poročilo Je dolgo skoraj dve koloni, toda v vsem poročilu nI niti ene besede o uspehih klerikalnih poslancev, temveč samo o njih far-banju ljudstva. Delo klerikalnih poslancev obstoji torej v tem, da farbajo ljudstvo, ne pa delajo za ljudstvo. (Klerikalno.) Kakor drugi klerikalni poslanci, tako je tudi poslanec Zebot glasoval proti Lazičevemu zakonskemu načrtu. V »Slov. Gospodarju« pa piše Zebot za Lazlčev zakon. Pa naj kdo reče, da ni Zebot dober klerikalec. (»Iztlrajmo gobavcel«) pravi »Slov. Gospodar«. Se popolnoma strinjamo in samo čakamo, kdaj bo začela to Izvajati SLS., ki je od svojih koritarskih gobavcev že vsa okužena. (Za kratek čas.) »Murska Straža« sanja o sebi, da je dokaj večjega ko lokalnega pomena. Naj Imajo otroci svoje veselje! (Blagoslov 18. marca r radovljiškem okraju.) Še so v živem spominu obljube, katere so sipali g. Jan, posl. Brodar in Avsenek iz Dobrave in pozabili nismo niti na prisego posl. Gostinčarja. Bilo je to na shodu pred volitvami v Brezjah. Slovesno in kot pravi igralec je tedaj vprašal g. Jan poslanca Gostinčarja, če bo pomagal našim fantom, če bo dosegel znižanje davkov, če bo prinesel avtonomijo. S krepkim »da« Je tedaj odgovoril poslanec Gostinčar na vsako vprašanje, da smo se kar oddahnili da doživimo v kratkem tako lepe čase. Sedaj pa poslušajte, kakšen Je konec te klerikalne komedije.. Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da bo plačal še letos radovljiški okraj 672.000 dinarjev samo zemljiškega davka več, ko lani. Vse povišane doklade in ogromno zvišane dohodnine pridejo pa potem in še posebej. Ves ta žegen pride v obliki čekov koncem septembra ali začetkom oktobra. Marsikdo se bo tedaj prijel za glavo in morda spoznal, da še ni bil nikoli tako opeharjen, ko tedaj, ko je volil klerikalne obljubkarje. Klerikalni agitatorji se sicer sedaj izgovarjajo, da sta Pucelj in Reisner kriva, če ne morejo klerikalni poslanci doseči tega, kar bi hoteli. Prazen in sramoten izgovor. 21 poslancev je več ko dva in naj bosta ta dva še tako sposobna. Sicer pa tužna nam majka, kadar voli slovenski narod tako nesposobne poslance, da velja 21 poslancev manj ko 2 opozlcllo-nalna poslanca! Poleg teh novih davkov pride pa še kuluk. Kaj ne gg. Avsenek in Jan, tečno Jed so nam pripravili klerikalni poslanci Pa to nič ne de! Naj trpi ljudstvo od novih bremen, naj ostanejo naši fantje še naprej v Mace-donlji, eno je vendarle doseženo: Naši orliči Imajo nove uniforme in na katoliški shod Ima vsak polovično vožnjo. Ampak za pametne ljudi je ta žegen premajhen in zato se dela na Gorenjskem in po vsej Sloveniji dan! (Stražlšče.) V nedeljo, dne 5. avgusta smo imeli tu dvojen praznik. Gorenjski naraščaj je imel svoj dan in ogromen sprevod, ki se je vršil ob tej priliki, je dokazal, da pridejo z novo generacijo, tudi novi časi. V nedeljo pa smo tudi praznovali otvoritev Sokol-skega doma, ki bo krepka opora za kulturni napredek naroda. Vsa čast bratu Matajcu in vsemu odboru, da je postavil v enem letu dom. 2e itak lepo razvijajoče se društvo bo sedaj še lepše napredovalo. Bilo Je dosti ljudi, ld so z vso silo nasprotovali zgraditvi novega doma in smo celo doživeli to fletkanost da je v enem tednu župan z občinskim svetom prepovedal in dovolil otvoritev Sokolskega doma. Slavnostni govor je imel župnl starosta br. dr. Šemrov. Njegove besede so bile za marsikoga trde, toda za vse rodoljube so bile govorjene iz srca. -Nad vse učinkovit je bil tudi govor tov. Ažmana in njegovi dokazi s potovanja po Srbiji so držali Zelo temperamentno je govoril starosta Matajc. Tudi ostali govori so dosegli popolen uspeh. Vsa slavnost je izpadla izborno in led je prebit — Pohvalno je omeniti še so-kolsko društvo iz Jesenic, ld je šele po 2 mesečni vaji nastopilo s svojo novo godbo in s polnim uspehom. Polno in zasluženo priznanje pa je žela tudi godba dravske divizije pod vodstvom dr. Cerina. — Skratka! Praznik v pravem pomenu besede, je bil sokolski dan v Stražišču! Tovariši na delo, da bo zmaga čimprej naša! (Posavje.) Dne 30. Julija 1923 se Je našlo na obrežju reke Save pri Brežicah truplo neznanega utopljenca, ki je približno 60—70 let star, močne srednje postave, črnih sivo pomešanih las, takih brk ln brade. Oblečen je v temno-rujav suknjič in hlače, obut v čevlje na zadrgo. Pri telesni preiskavi se razven žepnega noža (pipca), žepnega robca in male verižice nI našlo ničesar, zlasti nikakih listin, na podlagi katerih bi se zamogla ugotoviti njegova identiteta. Truplo, ki ne kaže nikakih znakov nasilne smrti, se je fotografiralo, ter pokopalo na pokopališču v Brežicah. Slike utopljenca so v pogled pri okrajnem sodišču v Brežicah. — Okrajno sodišče v Brežicah, odd. III. Politične vesti. (Radičev zagoneten beg?) Iz Beograda so prispele senzacijonelne vesti, da je Radič pobegnil na Madžarsko in od tam na Dunaj. Istočasno ko so se te vesti širile, pa so zagrebški listi trdili da je Radič v Zagrebu in da ni nikdar zapustil mej naše države- Nato so prišla poročila, da je Radič sicer koncem julija v resnici zapustil Jugoslavijo, da pa se je kasneje vrnil. Kaj je resnice na teh poročilih, še ni dognano. Pač pa je zanimivo, kako Radičevi listi opravičujejo Radičevo ponašanje. Pravijo namreč, da že preganja beograjska vlada Radiča, da je ogroženo njegovo življenje ln da se je zato moral skrivati Ra-diš med kmetskim ljudstvom. Obenem groze ti listi, da bo pričel Radič s krvavo revolucijo, če bi ga poizkušali aretirati aH pa ga drugače preganjati (Radič ta Stambolijskljeva vlada.) Našim bralcem je znano, kako je Radič še pred kratkim strastno napadal Stambolijskega ln njegovo vlado, češ da je bila nasilna, teroristična, protlpostavna in nekmetska. To je storil Radič vsled tega, ker se je Stambolijski sprijaznil z Beogradom in ker ni hotel o nobeni nam sovražni politiki ničesar slišati. Sedaj pa je Radič priobčil v »Slob. Domu«, svojem glasilu, nakrat članek, v katerem silno poveličuje Stambolijskega in obsoja sedanje vlastodržce Bolgarske. Odkod ta izprpmemba? Eni pravijo, in to so beograjski vladni krogi, da je doživel Radič sedaj, ko je bil na Dunaju in ko je razpravljal z nekim bolgarskim generalom, razočaranje. Sedanja bolgarska vlada ni hotela pristati na Ra-dičeve zahteve. Zato se je hotel Radič maščevati in je napisal članek za Stambolijskega. — Drugi zopet pravijo, da je hotel Radič s tem člankom prikriti samo svojo zvezo s sedanjo Bolgarsko. — Dobri poznavalci hrvaških razmer pa trde, da se je Radič zbal da se mu ne bi pripetilo isto ko Stambolijskemu in se skriva po deželi iz resničnega strahu. Na vsak način pa je pomenljivo, da povdarja Radič koncem svojega članka o Stambolijkem, da mora biti kmet oborožen, ker le tako je siguren^ da mu meščani ne morejo iztrgati vlade lz rok. Ne volitve, ampak oborožena sila je prvo. — Ali naj bo to prvi Radičev korak h krvavi revoluciji? Ali pa samo prazna grožnja? — Tega ne ve s točnostjo nihče in kakor vse kaže, niti Radič sam ne. (Dr. Novačan) je za vedno zapustil Radiča in v »Slovenskem Narodu« je prinesel članek o Radiču in Hrvatih, ki je izzval na Hrvaškem burne proteste. V tem članku pravi Novačan, da mu je lani o božiču, v nekem razgovoru Radič priznal, da je pripravljen opustiti »republiko«, da pa bo moral to Beograd drago plačati — Dne 13. avgusta je bil Novačan v avdijenci pri kralju, kateremu je poročal o Radiču. RepubU-kanstvo dr. Novačana je torej ugasnilo, (Programi ministrov.) Ob priliki rekonstrukcije vlade so podali razni ministri programe svojega dela. Reči se mora, da so ti programi silno revni in da ne pomenijo v nobenem oziru napredka. — Poljedelski minister je dejal, da bo posvetil v prvi vrsti svojo skrb Južni Srbiji ln Crnl gori. O Sloveniji ni niti črhniL — Minister za agrarno reformo je razlagal svoje načrte, ki so jasni samo v eni stvari, da hoče namreč minister agrarno reformo polagoma sploh odpraviti. Značilno je, da po ministrovem mnenju v Sloveniji agrarna reforma sploh nI upravičena. — Minister za trgovino Je dejal, da bo naša država z vso silo pospeševala izvoz kmetskih pridelkov. To je pravzaprav edina simpatična izjava, ki smo jo čuli iz ust novih ministrov. — Novi minister ver, dr. JanjIČ, je naglasil, da bo varoval interese vseh treh ver in da se bo Fr. Jereb, okr. ekonom, Vlšnjagora: m fflBD M in Sadjarstvo se pri nas še vse preveč zanemarja. Sadjereja, ta važna panoga kmetijstva, ki daje z razmeroma malimi stroški ln trudom precej dohodkov, je povsem vredna, da jej posvečamo več pažnje ln da zainteresiramo zanjo vse merodajne kroge. Radi tega je nujna potreba, da se osnuje po okrajih čira več podružnic »Sadjarskega ln vrtnarskega društva« in k sodelovanju pritegne našo inteligenco na deželi, posame-,zne zavedne kmetovalce ln sploh vse, ld Imajo zmisel ln dobro voljo sodelovati v tej stroki. Predvsem naj bi se naše učltelj-stvo, ki živi In deluje med kmetskim narodom, zavzelo za snovanje podružnic. Vsaka šola naj bi bila član tega društva. Članarina znaša letno 25 Din, za kar se dobiva vzorno nrejevanl strokovni list »Sadjar ln vrtnar«, ki je važno učno čtlvo za učitelj stvo, šolsko mladino ta od-rastle, ln ki bo vezan gotovo v okras vsaki šolski knjižnici. Okrajni šolski sveti naj bi v lastnem, kakor tudi v interesu kmetijstva priporočali učiteljstvu sodelovanje pri podružnicah. Uprave po- družnic naj bi Imele v svojem okolišu nalogo, zainteresirati naše povsem Indolentne občine In krajne šolske svete, da bi se Isti bolj brigali za ureditev šolskih vrtov pri domačih šolah. Le na ta način bo učiteljstvu omogočeno z uspehom gojiti praktični pouk v sadjarstvu. Delujmo na tem polju skupno ter nudimo pred vsem priliko ta dober zgled naši mladini, da se bo v svoj prid ln lastni Interes v bodoče Intenzivneje zanimala za to koristno stroko po znamenitem Izreku: »Jablane, hruške ta druge cepe, cepi v mladosti za stare zobe.« V splošnem je naš kmetovalec vse premalo poučen o negi ta oskrbovanju sadnega drevja. Zato ie nujna potreba, da pride naš oratar v tem oziru do prepotrebnega pouka. Po navadi posadi naš kmet še tu ln tam kako drevesce, mu pognoji, ter ga opremi celo s potrebnim kolom, to je pa tudi vse — ostalo pa prepusti božji previdnosti. O pravilni po-žlahtnitvl, odgoji, oskrbovanju In zatiranju škodljivcev nima niti potrebnega pojma, še manj pa o različni uporabi sadja, da bi se mu sadjereja tudi primerno Izplačala. Ni vsaka lega, podnebje ta zemlja, za vsako sadno drevo ta Istotako ne vsako sadje za vsako uporabo. Eno je boljše sveže za kupčijo, drugo boljše za sušenje, tretje za napravo sadjevca. Nevednost ta podedovana staroko- pltnost, sta čestokrat vzrok, da izgubi naš kmet vse veselje do doblč-kanosne sadjereje, ker je posadil taka sadna drevesca, ld sploh v tej zemlji, legi ta podnebju ne uspevajo. 2al, da se pri nas polaga vse premalo važnosti na sušenje sadja ter se velika večina sadja prekuha v neizogibno žganje, ki mori naše ljudstvo na duši in telesu. Zadnja leta po vojski, je prevzela naše kmetsko ljudstvo nekaka manjja, da se hoče vsak še tako mali sad, ki Ima v sebi količkaj sladkorja, prekuhati ta predelati v žganje. Uprav žalosten pojav je dejstvo, da se množi po deželi število kotlov za žganjekuho, za napravo prepotrebnJh sušilnic sadja, se pa naš kmetovalec bore malo briga. Sadno drevje depSuje svet. Kako prijazne so vasi ta selišča, ki se skrivajo med prijetnim zelenjem sadnega drevja. Ali se ne veseli naše srce v rani spomladi cvetoče dišečih dreves ta Istotako v pozni jeseni, ko se drevje šibi od božjega blagoslova? — Po besedah nesmrtnega Slomška »je sadno drevo zaklad In gotov denar, ki cvete sadjerejcu lz zemlje.« Ako vse to premotrimo, pridemo končno do prepričanja, da koristimo sebi In drugim, ako se z vso marljivostjo poprlmemo sadjereje. Da se pospeši sadjereja, bo treba v bodoče delati na to, da se po okra- jih pomnoži število drevesnic, da ne bo naš kmet še vedno prisiljen segati po samopomoči ter iskati in kopati po hostah divjakov. Toda to še ni tako zlo. Še slabše je pač, da se kupuje po sejmih od raznih trgovcev na pol posušena in oguljena sadna drevesca, ki po navadi slabo uspevajo. Pa tudi naše gospodinje in dekleta je treba zainteresirati za podružnice. Po navadi se vsaka zavedna gospodinja peča z vrtnarstvom ta zelenjadorejo. Dekleta imajo v vrtu svoj kotiček za vzgojo raznobojnih cvetlic, med katerimi zavzemajo razni nageljčki in vrtnice prvo mesto, da se ne pozabi na belo cvetočo lilijo, ta simbol devištva — se razume samo po sebi. Skrbno obdelan domač vrt je pač ogledalo razumne ta pridne gospodinje. Žalibog, da je pri nas pravilno urejen ta obdelan vrt prava redkost. Po navadi se delajo domači vrtovi na primernem mestu, so slabo ograjeni in urejeni brez vsacega načrta. In kaj vidimo na vrtu? Malo solate, čebule, češnja, kakšno zeljnato glavo, sem In tja malo cvetlic, ter vse to v plevelu. Glede vrtnarstva ta ze-lenjadoreje vlada pri nas na deželi pravo uboštvo. Kakor običajno v vsem, tako so tudi v vrtnarstvu drugI narodi, oso-blto pa Nemci in Cehi pred nami. — Najbolj« vrtnarji na našem Jugu so pač Bulgari. V Zagrebu, Subotici in Novem sadu, sem Imel priliko občudovati njih uzorno urejene vrtove. Vsaka ped zemlje se tu izkorišča, plevela se na vrtu ne najde. In kako bujno vse raste ta se hitro razvija, vsaka rastlina rodi desetero. Pridelki z vrtov so okusni ta tečni. Naše gospodinje pa nosijo v letni vročini trdo in grenko solato na mizo, ker ne znajo zelenjave gojiti, da postane krhka ta dobra. Za sladko zelje kuhajo lesnate ln trde zeljnate vehe, ker ne poznajo niti sočnate kolerabe ta ne okusnega ohrovta. Da, ko bi naše gospodinje na deželi znale pravilno oskrbovati domače vrtove ta negovati zelenjavo, koliko cenejše, tečnejše ta zdravejše prehrane bi one od spomladi do pozne jeseni lahko nudile svoji družini Iz -zelenjadnega vrta. Uprav radi tega bi bilo želeti, da bi tudi naše gospodinje ta dekleta na deželi, se oklenile društva ter v večjem številu pristopile k podružnicam in tako črpale koristne nauke iz društvenega glasila. Naša inteligenca na deželi, zavedni gospodarji in gospodinje, nadebudna mladina, sploh vsi, ki se zanimajo za sadjerejo in vrtnarstvo, ta jim je napredek kmetijstva pri srcu, naj bi pristopili k društvu ta pomagali pri snovanju podružnic. V slogi je moč! Iz malega raste veliko f •ms? Driavo r®6i edino U kmetaka vlada, uuoo ona bo ubila koruociia udeležil tako katoliškega shoda v Ljubljani, ko tudi zagrebškega evharistične-ga kongresa. Odločno je protestiral proti temu, da bi se vzela cerlcvena posestva v korist agrarno reformnih upravičencev. Če pa bi se to kje vendarle zgodilo, potem da je treba cerkvam povrniti polno odškodnino. — Prepričani smo, da bodo naši klerikalci z dr. Janji-3em zadovoljni, pa čeprav je pomagal, da so bili z Markovim protokolom potegnjeni. Preide vesti. Kraii Aleksander obišče koncem avgust« predsednika Masarvka. Jeseni pa pride Masaryk v Beograd, da vrne kralju obisk. (Veliki učenjak dr. Vatroslav Jaglč) je bil pokopan z velikimi slovesnostmi na državne stroške. Velikanski teror so razvili radikali, da oi zmagali pri občinskih volitvah v Srbiji in Črni ftorL Novo katoliško bogoslovje se otvorl v Sentl, Prvo leto se sprejme 10 gojencev. Kmetijska šola v Opatiji se zapre. Tako so sklenili Italijani, da bi lažje izvedli Ita-lijanlzacijo Istre. Podpirajte Jugoslovensko Matico! Sankcionirano nasilje. Italijanski minister Ovigllo Je potrdil odlok predsednika goriškega sodišča Brelicha, da je raba slovenskega jezika prepovedana na sodiščih in da se slovenski sodniki ne smejo niti med seboj slovensko pogovarjati. To pa vsled tega, ker se je Italija odločila, da razna-rodi Slovence, kakor Je cinično pripoznal minister Ovlglio. — Podpirajte Jugoslovensko Matico! To je najboljši odgovor na italijansko lopovščino! (V Trstu) Je umrl urednik »Edinosti«, g. Franc Novak. Bil Je vsled svojega dobrega srca povsodi priljubljen. N. p. v. m. (Slovenskim pevcem) je bilo v Gorici ob priliki pogreba pok. Novaka prvič prepovedano pet! v cerkvi. Na goriškega senatorja Bomblga, bivšega goriškega župana, Je Izvršil Matteo Collazio iz Reke atentat. Bombig je bil le lahko ranjen. Vzrok atentata še ni pojasnjen. V Rlran nameravajo zgraditi podzemeljsko železnico, kakor jo druga velemesta že Imalo. Atentat na brnskega dež. namestnika je izvršil nek 21 letni mladenič. Atentat se je ponesrečil. Judovski kongres se je vršil v Karlovih varih. Dr. Korošec ima torej lepo družbo. Vsled premale zaščite Evropejcev nameravajo velesile na predlog Francoske uprizoriti proti Kitajski demonstracijo svojih bojnih ladll. Na Filipinskih otokih, ki pripadajo Ze-dinjenim državam Sev. Amerike, Je prišlo do ustaje domačinov. Vstaši so dobro obo-Tofeni in hočejo vse belokožce pregnati z otokov. V bitk! med vstaši in ameriškimi četam! je padlo 50 vstašev. Kolera je izbruhnila v Besarabiji na Romunskem. Kolera je zahtevala že veliko ttevtto mrtvih slučajev. Proti Besarabiji je tata potegnjen sanitetni kordon. Nsjdališl tunel angleškega imperija Je >11 te dni izročen prometu. Tunel je dolg J900 metrov in se nahaja v Novi Zelandiji. (Najdaljši tunel na svetu je Simplonski, ki JnerI 27 kilometrov.) Blkoborbe bodo uvedli na Nemškem v Bratlsl Nravlilša na travnikih. Na svojem potovanju v južne kraje naše države, sem videl ravnokar pokošene travnike in pogled na nje Je bil prav žalosten. Na teh travnikih se vidi poleg raznovrstnega grmovja vse polno mravljiščnih kupov. in sicer starih in novih. Ti gospodarji, kateri redno spomladi svoje travnike branajo In gnojijo, po navadi tudi vse kupe In Izbokline izravnajo, ker potem lažje kosijo. Pri košnji s strojem so taki kupi za stroj zelo nevarni, ker se stroj lahko polomi. Med rastočo travo se na travnikih rade naselijo velike, kakor tudi male mravlje in si tam napravijo svoja gnezda. Pri košnji ponavadi najdemo polno takih gnezd. Ako se hočemo mravelj na travniku za to leto iznebit^ napravimo si iz 5 1 kipeče vode in pol litra petroleja mešanico za škropljenje mravelj. Mravljišča izkopljimo, rušo zravnajmo in jamo kakor tudi zalego poškropimo z zidarskim čopičem. Ta zoperni duh prežene mravlje, ki opustijo za- lego in svoja gnezda in se v letu ne vrnejo na isti travnik. Zato odpravljajte mravljišča na svojih travnikih po opisanem načinu! Fran Malžsek, Grm. Dolenjska in bizeljska vina na 181. velesejrmi v IjubSjani. Kakor pretečeno leto, se razstavijo in se bodo točila tudi na letošnjem, od 1. do 10. sept. se vršečem III. ljubljanskem velesejmu različna stara in nova bizeljska Oz brežiškega okraja) in do-lenjsko-belokranjska vina. Kdor se še ni prijavil za soudeležbo z vzorci svojih vin, naj to čimprej stori, da se more sestaviti razstavna lista. Radi enotnosti naj se vse prijave naslovijo na: Drž. kletarsko nadzornlštvo v Ljubljani, Dunaiska cesta štev. 38. Ker je Društvo dolenjskih in bizelj-skih vinogradnikov zasebno, to je z lastnimi močmi ustanovljeno in z lastnimi sredstvi vzdrževano društvo, katerega glavni namen je povzdigniti ime bizelj-skih In dolenjsko-belokranjskih vin ter pospeševati razpečavanje teh, ne smejo posamezni vinogradarji-razstavljalci pri malenkostni vpošiljatvi vzorčnih vin iskati posebnih dobičkov, kajti društve-niki so žrtvovali ogromne vsote za napravo lastnega paviljona, ki se je letos že znatno zvečal ter je sedaj pravi ponos za združene vinogradnike. Smatramo za dolžnost vsakega vinogradarja, da nekaj žrtvuje, ker tu gre za skupno reklamo. Poleg teh stroškov mora društvo plačati vsakoletno najemnino za zavzeti velesejmski prostor po 240 K za kvadratni meter, torej čez 70.000 K, ter za vsak na sejmu prodani liter vina poleg državne trošarine po 1.40 K, še po 8 K velesejmskemu uradu in po 6 K mestnemu dohodarstvenemu uradu; od steklenic pa po 20 K. tako da že ti stroški znašajo 16 do 30 K za liter. Množine do 5 litrov pridejo za razstavne stroške v poštev, za množine čez 5 litrov bodo pa pošiljatelji od društva po dogovorjeni ceni odškodovani. Kdor želi, da se njegova vina v tem paviljonu razstavijo, naj to čimpreje podpisanemu nadzorništvu javi, nazna-nivši vrsto, letnik, kraj in ceno, po kateri prepusti društvu in po kateri drugim rellektantom. Obenem naj navede, koliko od vsake vrste ime še naprodaj. Kot vzorec je poslati mali sodček do največ 60 litrov, ali pa v steklenicah po 5 do največ 20 steklenic (po tričetrt litra) s točno označbo vsebine in sicer franko na: »Društvo dolenjskih In bl-zeljskih vinogradnikov v Uubljani« — Ljubljanski veleseiem. Vposlati je le prvovrstna, stanovitna, to je popolnoma brezhibna stara in nova vina. Fr. Gombač, s. r„ višji kletarski nadz. OKROŽNO ZBOROVANJE KME-TIJSKE DRUŽBE ZA SLOVENIJO V MARIBORU, V NEDELJO 19. AVGUSTA 1923. Kmetijska družba sklicuje na podsta-vi § 16. družbenih pravil okrožno zborovanje v Mariboru v nedeljo, 19. avg. 1923 ob desetih dopoldne v prostorih vinarske in sadjarske šole. Spored tega shoda: 1. Pomen Kmetijske družbe in njenih podružnic (inž. R. Lah); 2. Bodoči cilji naše živinoreje (živinorejski inštruktor M. Zupanec); 3. Današnja vinska kriza in kako ji odpomoči (Robert Košar); 4. Slučajnosti. Po shodu si ogledajo zborovalci: vinarsko in sadjarsko šolo, vrtnarsko podjetje g. Džamonje, vinsko razstavo in industrijsko-obrtno vzorčno izložbo. Kmetovalci se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže tega zborovanja, na katerem se bodo razpravljala za današnjo dobo najvažnejša gospodarska vprašanja. Podružnice naj pozovejo svoje ude, da prisostvujejo temu shodu, oziroma oddaljenejši naj vsaj pošljejo svoje zastopnike, da se pouče o delovanju na gospodarskem polju. Gospodarstvo. (Vrednost denarja.) Po vseh tujih denarnih trgih je ostala vrednost našega denarja dobro. Toda Zagreb in Beograd sta naš denar tako dolgo pritiskala navzdol, da je končno padla vrednost našega denarja tudi na tujih borzah. Tako je n. pr. veljalo 100 dinarjev v Curihu par dni 5.90 do 5.95 švicarskih frankov, dočim je Zagreb stalno cenil 100 dinarjev le za 5.80. Zato je dinar padel. Seveda je temu kriva tudi naiša vlada, ki se za škodljivce dinarjev e veljave niti ne zmeni. — Dne 13. t. m. je bila vrednost našega denarja na zagrebški borzi sledeča: ameriški dolar velja od 93 do 94 dinarjev, švicarski frank od 17.25 do 17.30, francoski frank od 5.32 do 5.37, angleški funt od 434 do 435, laška lira od 4.05 do 4.07 in češka krona 2.77 do 2.79 dinarja. 100 avstrijskih kron 13 par in tisoč nemških mark 2 pari. (10 dinarski bankovci), takozvanl kovači pridejo iz prometa, bankovci veljajo samo še do dne 10. junija leta 1024. Zamenjava je umestna, ker so se v zadnjem času pojavili v Ljubljani tako spretno ponarejeni falzifikati, da jih more ločiti od pravih samo Izvežban strokovnjak. (Propadanje nemškega denarja.) Stalno in v velikanskem obsegu padanje vrednosti nemške marke povzroča, da nemške tiskarne ne morejo več do-tiskati toliko bankovcev, kolikor jih Nemčija rabi, pa čeprav dela 60 tiskarn noč in dan. Sedaj bodo pričeli tiskati bankovce po 10, 50 in 100 milijonov mark. Pa tudi s tem ne bo pomagano, če bo padala nemška marka še v bodoče v takem obsegu. — Nemčija kot taka s propadom svojega denarja še ni toliko izgubila, ker je že pred tem pospravila dobičke svoje sleparije. Pač pa je silno udarjeno nižje ljudstvo, ki že ne more več zmagovati naraščajočih cen za življenske potrebščine. Vsled tega je komunistična agitacija silno narasla. (Smešna poročila.) Dnevnik »Jutro« z dne 11. avgusta prinaša med domaČimi vestmi poročalo, da je na Madžarskem pričelo 13 sladkornih tvornic z novo kampanjo. Pričetkom avgusta ko pesa najbolj raste in vsled solnčnegi vremena pridobiva na sladkorju, bodo Madžari tako nespametni in bodo peso kar spravljali! Ali se je zmotil prestav-ljalec, ki zna slabo madžarsko, ali pa je to poročilo za neuke ljudi. Takih poročil prinaša »Jutro« več. (Svinjski sejem v Mariboru) z dne 10. avgusta. Prignanih je bilo 153 svinj. Prešiči od 5 do 6 tednov stari od 800 do 1000 K, od 7 do 9 tednov stari od 1200 do 2200, od 3 do 4 mesece stari od 2300 do 3000, od 5 do 7 mesecev stari od 4700 do 5200, od 8 do 10 mesecev od 5000 do 5800 in eno leto stari od 6800 do 8000 kron. Kilogram žive teže od 90 do 100, mrtve pa od. 110 do 120 kron za kilogram. (Zagrebški žitni trg.) Dne 10. t. m. so notirale v Zagrebu sledeče cene za 100 kilogramov, postavno vojvodinska postaja: pšenica (78/79 kilogramov) od 350—360, žolta koruza po 275—285, ječmen za pivovarne od 290—305, ječmen za krmo od 270—280, oves po 280—295, pšenična moka št. 0 od 585—600, št. 2 560—585, št. 5 od 535—560, moka za krmo od 170—200 in drobni otrobi po 150—155 dinarjev. (Zagrebški peki) so znižali ceno belemu kruhu na Din 6.75, črnemu pa na 5.75 dinarja. (Izvozno carino) na žito in moko bo znižala vlada vsled dobre letošnje žet- ve in pa vsled ameriške in argentinske konkurence. (Dunajski trg.) Živina: voli od 10 do 16 tisoč, biki 10—14, teleta 18—24, jag-njeta 11—12.500, koze 5—6000, ovce 5—12.000, mesne svinje 24—30.000, pitane 22—25.000 avstrijskih kron za kilogram žive teže. Goveje meso po 14 do 15.000, telečje po 24—38.000, svinjsko 12—48.000, konjsko 10—12.000, slanina 26—28.000, sirovo maslo po 46 do 60.000 avstrijskih kron za kilogram; jajce po 1180—1400 av. K. Sadje: jabolka 5—6.000, hruške 3—7.000, grozdje 24—30.000 a. K za kilogram; kokoši po 22—36.000 zt grlo; zelenjava: lanski krompir 7—800, letošnji 1400-2000, zelen grah 3—6000, kumare 5—7000, čebula 1.200-4.000 ln česen 4—6000 av. K; krma: seno 120.000—160.000, detelja 110.000—170.000, slama 180.000 do 200.000 av. K za 100 kil. Konji: lahki vprežni po 3 in pol milijona do 8 milijonov, težki od 6—13 milijonov, ko-čijaški po 4—9 milijonov av. kron za grlo. (Trg s surovimi kožami in usnjem.) V splošnem so cene narasle, ker je povpraševanje po govejih in telečjih kožah po vsej državi veliko. Vsled pomanjkanja kož v Jugoslaviji se je precej kož uvozilo iz Italije in sicer po visokih cenah. Narasle so pa tudi cene ovčjim, kozjim in kozličjim kožam. — Težke goveje kože se plačujejo danes po 24 do 25 Din za kilogram, lahke goveje kože po 20 do 22 in telečje kože po 30 do 32 dinarjev za kilogram. — Usnje se plačuje sledeče: lahki vaš-podplati v polovicah po 70- 75, težki po 80—85, trikratni vloženi podplati po 90—92, vratovi po 50—55 dinarjev. — Gorne usnje: rjave kravine po 90—100, rjave teletine po 150, črni kipsi po 100 do 120, črne teletine po 140, črne boks-teletine, tuzemske po 25—28, inozemske po 30—35, barvane boksteletine po 35—40 in črn ševro po 30—40 dinarev. (Mlekarska razstava v Milanu) bo v mesecu novembru. KMETIJSKI POUK PO DEŽELI. Oddelek za kmetijstvo priredi v drugI polovici meseca avgusta sledeča predavanja: V nedeljo, dne 19. avgusta: 1. V BEGUNJAH pri Lescah, o kmetijstvu, Sustič. 2. V TRBONJAH, o živinoreji, Wernig. 3. V STRANICAH, o kmetijstvu, Štamberger. 4. V HOTIŽI, o živinoreji, Vojsk. 5. V MURSKIH PETROVCIH, o sadjarstvu, Pavlica. 6. V ŠT. JURJU OB ŠČAVNICI, o vinarstvu, Matjašič. V nedeljo, dne 26. avgusta: 1. V AMBRUSU, o sadjarstvu ln krmi, Kafol. 2. V MATJANCIH, o živinoreji, Pavlica. msmmmm^mmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmm Raznoterosti. (Novi predsednik Cooiidge) je sin farmerja, kakor se imenujejo ameriški kmetovalci. Njegov oče je v vasi župan. Ko je umrl Harding, je bil Cooiidge ravno pri svojem očetu na dopustu. Na brzojavno sporočitev iz Washing-tona je nato oče takoj sina zaprisegel, nakar je Cooiidge takoj odpotoval že kot predsednik Amerike v Washington. Cooiidge je izjavil, da bo nadaljeval politiko Hardinga. (Pogreb umrlega predsednika Hardinga) se je izvršil z velikimi slovesnostmi. Za pogrebom so šli novi predsednik Amerike Cooiidge in pa bivša predsednika Wilson in Taft. Za časa pogreba so se za dve minuti ustavile po vsej Ameriki vse železnice in ves promet. Tudi vse trgovine in vsi obrati so tedaj počivali. Baterije pa so izstrelile 21 strelov. (Mala kronika.) Z jedilnega voza Je padel v Semerinskem predoru dr. Bali, ki so ga prepeljali potem v bolnišnico v MQr-zuschlagu. — V skladišče Kenda v LJubljani je vlomil s ponarejenimi ključi nek tat in odnesel trgovcu Dežmanu Iz Ljubljane 5000 Din vredno balo modre pavole. — Strela Je udarila v nek ameriški polk, ko se je vračal z vežbe. 10 vojakov je bilb na mestu mrtvih, kakih 30 pa ožganih. — Trgovec z d e k 1 e t L V Osijsku so aretirali nekega Josipa Lakoto, ki je revne de-vojke od starosti 16 do 20 let zvabljal z raznimi obljubami k sebi in Jih - prodajal v javne hiše. Aretiran je 1' llagl ovadbe Marije Jun, katero je I lubil, ko druge, ki ga Je pa spoznala ^egnila domov v Osijek. — V zaporu se je obesil v Zagrebu neki Bobinac. Bil je sluga na državnem kolodvoru, toda vedno pijan. Potniki so se zgražali, ker je bil ves poln uši. Policija ga je nato aretirala ln podvrgla radikalnemu čiščenju. Bobinac je prenočeval v raznih luknjah v bližini kolodvo. ra in bil notoričen pijanec, ki je vse zapil, kar Je zaslužil. Njegova žena ga Je zato tudi zapustila. Ob priliki preoblečenja v celic! se je Bobinac obesil. — Avtomobilska nesreča. Na ovinku pri Medvodah sta skupaj trčila dva avtomobila. Enega Je vozil veletržec Vokač, drugega pa šofer dravske divizije. Oba avtomobila sta od udarca zelo trpela, človeških žrtev pa k sreči v\ bilo. iMiiiiiiniHimmiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiniimiiiiiiiiiiiiin brtnik. .........................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiHiiiiimiiuii Davek na poslovni promet. Ko je bilo še 8 naših poslancev v Beogradu, je bilo od njih doseženo, da plačujejo ta davek le obrtniki, ki imajo več kot dva pomočnika. Delegacija min. financ se vedno, kadar je v škodo davkoplačevalcem, drži strogo zakona; niti pičice ne popusti. Kadar se pa glasi zakon v prid davkoplačevalcem, takrat pa gospodje zakon tolmačijo po svoje. Tako ne drži po mnenju teh gospodov zakonska določba davka na poslovni promet, da ga namreč plača samo tisti, ki ima več kot dva poma-gača v obrti, pa čeprav je to zakon. To pa samo iz tega vzroka, ker bi bili potem vsi mali obrtniki tega davka prosti. Po našem je zakon vedno zakon, pa če je to v škodo ali korist obrtniku! Klerikalci Imajo 21 poslancev, a vseh teh 21 poslancev ne migne niti z mazincem, da prisilijo delegacijo financ, da spoštuje zakon. Kaj njih brigajo davkoplačevalci, kaj neznosne razmere, v katerih žive obrtniki. Klerikalci imajo druge skrbi, kako bodo spravili dr. Brejca na stolček velikega župana in kako bodo preskrbeli svojim kori-tarjem varna in topla mesta. (Dokaz Markov protokol.) Dr. Korošec sedi v Karlovih varih, najdražjem letovišču sveta, kjer se shajajo samo angleški in amerl-kanski miljonarji ter uživa tam sadove vernega ljudstva. Kaj mar takemu gospodu, če mali obrtniki plačajo zadnji vinar svojega zaslužka, saj od teh davkov tudi na njega nekaj odpade, da se lahko zabava v Karlovih varih. Pač pa bo prišel dr. Korošec med vas zopet, kadar bo potreboval vaših kroglic, ker mu vaše kroglice omogočajo uživati dobrote najdražjega svetovnega kopališča. Tako se vedno in vedno ponavlja klerikalna pesem. Pred volitvami najslajši prijatelji obrtnika, po volitvah pa najslajši prijatelji lastne ose-bice. Obrtnik pa naj plačuje i— poslovni davek In nove zvišane pristojbine in koncem koncev naj bo še vesel, če sme voliti klerikalne gospode, da se morejo potem zabavati po dragih kopališčih. Taka je torej stvar: 8 poslancev je doseglo oprostitev malega obrtnika od poslovnega davka, 21 poslancev pa ne more ali noče doseči niti to, da bi se že sprejet zakon izvajal v korist obrtnika. Ne moremo reči drugače: komur je prav, da zastopa njega 21 tako nezmožnih poslancev, temu je tudi prav, če plačuje visoke davke. Človek pač leži, kakor si postelje! Turški Pavliha. ijm^ii^ da gfeda}o Pride Nasradin-hodža v neko mesto in ko rktt, da m Je zbralo silno ljudi, ki gledalo fcmo. Hm r*č®i »V aalem mestu Je Itma velika kakor kote, pa vendar ne zijate ljudje vanjo; pri vas pa Je komaj tako velika kakor skleda ta «bjrž posrlett«, koMko se vas je nabrate,