t pkoletakec je |> E A V SKI LIST ZA MISLEČE (1TATKLJE PROLETAREC Official Organ Yugoftluv Federation, S. P. - - danilo Jugoslovanske Socialistične Zvrne« GLASILO PROSVETNE MATICE J. S. Z. jT. — NO. 1673. •tal MM. M. «. rnt. a IM »I« I«. •«« »• «•• « - •'•» »• »•'• CHICAGO, ILL., 4. OKTOBRA (October 4). 183» r-Mi.k.4 W..kl, .t 2501 s*. L...J.I. A».. LETO—VOL. XXXIV. NEVARNA IGRA Z AMERIŠKO DEMOKRACIJO Berlin in Moskva predlagala nov "monakovski" mir DIPLOMATIČNA OFENZIVA "MIROLJUBNIH DE2EL PROTI ANGLIJI IN FRANCIJI. — ITALIJA ŽELI KONTROLO NAD BALKANOM. NEMČIJA V ZELO UGODNEM POLOŽAJU n Septembra je minilo leto dni, oi kar sta Anglija in Francija žrtvovali Čehoslovaško Hitlerju. leda j jima je izjavil, da je s tem konec njegovih teritori-jalnih ambicij v Evropi. Toda bilo je kmalu očitno, da ni zadovoljen samo s Sudeti. Njegov apetit je nenasiten. Vso če-in Slovaško je vzel pod svo-je varstvo, dasi ao se ga Cehi branili in z i) a j ga imajo tudi Slovaki preko grla in se upirajo. Zmote angleške diplomacije Anglija, ki v zgodovini slovi za preudarno deželo, ki je ni mogoče ukaniti, je po romanjih svojega državnika z marelo u-vklela, da jo je Hitler potegnil in orneiil. Enako naivno se je vjola v Hitlerjeve ponudbe za mir v Evropi Francija. Anglija in Francija sta nato utaknili slavo v pesek in si dopovedovati, da jima Hitler ni nevaren, da gra ni vredno napasti, da be a .svojo taktiko pač že na kak način uničil samega sebe. Medtem ne je oboroieval pred njunimi očmi in zgradil v nekaj letih jačji vojni aparat, kot pa ga je dedovala kajzerjeva Nemčija. Državniki v Parizu in Londonu, ki so mislili, da so z zmago leta 1918 zbili Nemčijo nA tla za zmerom, so danes pred njo bolj v strahu kakor leta 1914. ... . -.m Nezadostna opozicija Ko jim je Hitler letos sporočil. da zahteva koncesije na Poljskem, so se v Londonu in Parizu domislili čehoslovaške. Kadar Hitler zahteva konerai-je, hoče v resnici vse, ne samo privilegije. Tako sta se Anglija in Francija odločili ščititi male dežele in povabile v njuno zvezo tudi Rusijo. Ampak zavezniki v tej igri niso bili odločni. Skušali so le prestrašiti Hitlerja. Morda bi jim to uspelo — ako bi sovjetska Rusija sklenila zvezo z njimi. Toda se je rajše pogodila s Hitlerjem. Ves načrt Anglije in Francije je s tem padel v vodo. Besede, ki sta jo dali Poljski, sta vseeno izpolnili. V obrambo napadene dežele sta napovedale Nemčiji vojno, ki pa Poljaki ni bila v nikako pomoč. V treh tednih je bila poražena. Predlog Berlina in Moekve Pr.e 29. septembra sta Nemčija in Rusija sporočili Angliji in Franciji, da je njuno nadaljevanje vojne nesmiselno, ker Poljake ni več. Naj tO dejstvo priznata v interesu miru in sodelovanja v Evropi. Ako ne, ae bosta Nemčija in Kusija posvetovali, kikftne korake je jima atoriti, če bosta Anglija in Francija vztrajali v vojni. Tako je Rusija, ki je lani o-stro obsojala Chamberlainov "monakovski" mir, letos podprla drugega, kl je prav tako v interesu Hitlerjevih osvajanj. Kdor pogleda na zemljevid in primerja na njemu velikost sedanje Nemčije z ono leta 1910, bo videl, da ee je pod Hitlerjem silno napihnila in po- (Nadaljevanje na 5. strani.) ODPRTO PISMO NAPREJEVCEM V CLEVELANDU, DETROITU ITD. Ko >o se hrvatski komunisti v Pittsburghu spet odločili pričeti z intrigami m«?d slovenskim delavstvom, so vzeli v sveje področje ma! slovenski listič, svojim pristalem po Ameriki pa naročili, da yn naj razširijo med Slovenci. Rekli so, da je njihov novi slovenski list "nestrankarski", popolnoma "neidvisen" in ustanovljen edino za propagiranje sloge med delavstvom in za borbo proti fašizmu. Nazvali so ga za glasilo slovenskih antifašistov. "Oevobojeval" je primorske Slovence in se postavil za zaščitniku poštenja v ustanovah našega naroda. Tisti, ki ste po mišljenju komunisti vsled vaše vere v Rusijo, ste se ga oklenili, še bolj pa oni, ki ao "komunisti" edino iz sovraštva do "Proletarca" in našega socialističnega gibanja. Ti slednji so poznali ,pravi namen "Napreja" do dna in agitirali zanj s strastjo, kakor pred leti za njegovo prednico "Delavsko Slovenijo", nadejajoč ae, da je vsaka pomoč, ki jo morejo dati "Napreju", ob enem udarec "Proletarcu". Vam vsem je znano, da je bila pittsburška sugestija za združenje naprednih slovenskih listov, ali vsaj Proletarca z Naprejem, slepilo. Le najbolj naivni so se mu vjeli. Znano vam je, da je pred leti vase glavno glasilo "Radnički Glasnik" nazvalo v uredniškem članku komunističnega voditelja in urednika bivše "Delavske Slovenije" za agenta pro-vokntorja. To so izjavili šele ko je storil delavskemu gibanju 59 KONVENCIJA A. F. OF L. Ta pondeljek je bila v Cincin-natiju otvorjena 59. konvencija Ameriške delavske federacije. Tajništvo pravi, da ima federacija zdaj 4,006,354 plačujo-čih članov, ali blizu 1,400,000 več kot lani in 1,566.299 več kot leta 1936, v času ločitve unij CIO od AFL. Izguba za cerkev Kardinal Mundelein v Chicagu, ki je umrl 2. oktobra, je bil eden najsposobnejših organizatorjev katoliške cerkve v tej deželi. Bržkone ima tudi v drugih dei.elah malo primer. Pod njim so se nekatera cerkvena premoženja v tej nad-*kofiji podesetorila. Zgradil je velike zavode v Mundeleinu blizu VVaukegana in mnogo dr.igih. Znal je dobiti prispev-ke med navadnimi verniki in med bogataši vseh ver. Noben ameriški kardinal ni pošiljal, vaiikanu toliko denarja kakor KOMUNISTI, NACIJSKI BUND IN DRUGI AGENTI TUJIH REŽIMOV OPORA SOVRAŽNIKOV DELAVSTVA ZAHTEVE ZA SPREJEM ZAKONOV PROTI "NEAMERIŠKIM" ORGANIZACIJAM PRETE VSEMU DELAVSKEMU GIBANJU. — KUHN IN BROVVDER V DIESOVIH ZAPISKIH , * . . ... on. Prišel je v Chicago iz Ne\v in slogi med slovenskim naprednim ljudstvom ogromno škodo, Yo»ka od kjer se je priselili ne da bi dosegel cilj — razbiti JSZ in uničiti "Proletarca", če- sem z'njegovo pomočjo tudi1 tudi so v ta provokatorski namen -otrošili tisoče dolarjev, ki «|0venaki frančiškan Kazimir so jim jih prispevali slovenski in hrvatski delavci. Zakrajšek. Unijski voditelji ir-i Ail so sedanji voditelji in uredniki "Napreja" boljši kot skega rodu so pokojnega kardi- trai.k« jc Oila ona največjih v državi. Imela je domove, tiskarne, dnevniki in razne dru-ko ustanove, ki so jih p<» prejšnji svetovni vojni vzeli komu-socialistom, nekaj pn m} z?variili svojih. V industrialnih centrih je imela postojanke, v katerih je bilo tisoče članov, .•lnoge unije so bile pod komu-•lifličnim vodstvom. - | Ta teden se vrši v Cinclnnati- Te stranke ni več. Vlada Joiju v Ohlju konvencija Amerl-ie razpustila in zasegla njeno tke delavske federacije. Ekse- republiki in njenim idealom. . Ampak stranka v celoti je morala početi isto, kar počne Browderjeva-Fo*terjeva v Zed. državah. Kakor v drugih demokratičnih deželah, so se smeli komunisti v Franciji svobodno gibati. Zdaj je njihovo gibanje proglašeno za nezakonito. Morda jc Rusija v sporazumu t Hitlerjem veliko pridobila, ampak komunistom v Franciji je prinesla razočaranje in propast njihove stranke. zvezne vlade približno 2,850 komunistov. Zahteva, da se jih odslovi in se jih nadomesti z lo. jalnimi Američani. Nekateri načelniki oddelkov zvezne vlade so mu baje odslovitev komunistov že obljubili. Administraciji je ta afera jako neljuba. Ameriške legije je skončala svoje rajanje v Chicagu v štirih dneh. Cenijo, da so njeni člani in gostje pustili ob tej pri-liki v vetrovnem mestu od 12 do 15milijonov dolarjev. Tudi škode so mnogo napravili, ampak v splošnem je biznis v Chicagu na dobičku. Na konvenciji *&mi so odločali voditelji — takozvana mašina, ki je »pravila skozi vse svoje resolucije in kandidate brez znatne opozicije. Kovinarji, organizirani v A-merican Federation of Labor metal trades unijah, so na svoji konferenci v Cincinnatiju zelo raznega blaga v Nemčijo. Jugoslovanske trgovske in indu-striulne skupine apelirajo na vlado, naj prodaja Nemčiji edino v zameno za tako blago, ka-krsnega Jugoslavija res rabi. in pa za dobro valuto, nikakor pa ne na kredit. Nemčija Jugoslaviji že zdaj dolguje za dostavljeno blago mnogo milijonov dinarjev. Boljše je za kmete v Jugoslaviji, da porabijo svoje pridelke in živino sami, kot pa da hi jo dali Nemcem na upanje ali za ničvreden denar. Ampak Nemčija pritiska. Težko se ji je upirati. Brezposelni v Illinoisu so prejeli meseca avgusta $3,147,972 brezposelnost ne zavarovalnine. Včasi delavci niso hoteli verjeti, da bo kdaj uvedena. Ako bi (Nadaljevanje na 5. strani.; in >trogo izvajanje delavske zaščitne zakonodaje. Obenem je rklenila konferenca sklicanje banovinske konference in vzpostavitev organizacij socialistične stranke na Hrvatskem. Od banovinske konference izvoljeni predstavniki socialističnega gibanja pa naj potem stopijo v zvezo z vsemi naprednimi strankarsko-političnimi skupinami v s vrh o sodelovanja v novem razdobju političnega življenja. n < Zmerno življenje" V Italiji morajo biti v Trstu zaprti vsi javili lokali (gostilne, kavarne, gledišča) že ob 11. zvečer, v nekaterih drugih velikih italijanskih mestih pa v izjemnih slučajih ob 12. zvečer. Kari Browder a svojimi komunisti in Fritz Kuhn s svojim na-cijskim bundom sta storila a-meriški reakciji in profesionalnim patriotom veliko uslugo. Njuno zanikavanje pred kongresno komisijo ju ni rešilo pred odkritjem že prej znane resnice, da sta njuni gibanji orodje tujih vlad. Priznanje od iunaj Kajti to resnico ao priznali se posebno nedavni dogodki v Evropi. Fritz Kuhn je organiziral v Zed. državah nacijsko gibanje s podporo nemške vlade za propagando v korist Hitlerjeve politike. Gojil je antisemitizem in bruhal ogenj in žveplo na "židovski komunizem". V vseh prejšnjih zaslišavanjih je trdil, da ima njegov pokret z Nemčijo .iamo toliko skupnega, da sta oba smrtno sovražna komunizmu, vrh tega pa je Bund tudi za obrambo amerikanizma. Browderjeva stranka je napadala Fritza Kuhna, njegovega bossa Hitlerja in "Nemčijo. V zaslišavanjih pred 24. avgustom je Browder prisegal, da je njegova stranka za demokracijo in v borbi proti fašistični nevarnosti, ne pa proti "ameriškim ustanovam". Po 24. avgustu je Hitler svoje mnenje o komunizmu temeljito spremenil in Stalin je aparatu svoje kominterne naročil, da nova linija določa komunistom pisati prijateljsko o Nemčiji in njenemu firerju. Browder se prvi okrenil Prej nego Kuhn se je obrnil v tok novih navodil Earl Brovvder. Liberalci in drugi oboževa-telji njegovega gibanja so brez, truda uganili, da je to storil,] ker je zvest agent tuje vnanje politike, ki se ne ravna v mejah idealizma, nego oportunizma. Kuhn pa je bil razorožen popolnoma. Nadaljna odkritja Vratolomna sprememba sovjetske diplomacije je obrnila pozornost ameriške javnosti še bolj na zaslišavanja pred Die-sovo komisijo, kjer so bivši ko- munistični voditelji in bivši sovjetski špijoni drug za drugim razkrivali "neameriške" aktivnosti komunistov. Teh razočaranih bivših komunističnih vodij je toliko, da v pričanju niti vsi na vrsto ne pridejo. Dokler so bili na odgovornih mestih svoje stranke in v njenih "frontnih " organizacijah, so lahko potovali na stroške kominterne v Kusijo ali kamorkoli so bili pošiljani na "počitek" in po u-radnih poslih. Pripovedovali so o svojih intrigah v unijah, o graditvah podružnih komunističnih organizacij pod nedolžnimi imeni, na primer Trade Union Unity League, Liga proti fašizmu in vojni, Liga za mir in demokracijo, Mednarodna delavska obramba, Liga za obrambo Poljske, Severoameri-šk; odbor v pomoč španski de-mokiaciji, Ameriški mladinski kongres, liga študentov itd. Mnogo razočaranih Mnogi liberalci, ki so tem organizacijam posodili svoja imena in jih gmotno vzdržavali, je zdaj razočaranih, med njimi na primer Mrs. Clinton M. Barr v Wisconsinu, ki je bila članica glavnega odbora Lige za mir in demokracijo in je verjela, da je res to za kar jo označuje ime. Nedavno so jo povabili, da govori v korist te lige v radio. Naročili pa so ji, da mora svoj napisani govor dati prej v ipre-gled posebnemu odboru omenjene lige. To je storila. Ko ho ga ji vrnili, je videla, da so ji iz njega črtali najvažnejši del — njeno kritiko Stalinovega-Hitierjevega pakta za podjar-mljenje Poljske. Do*24. avgusta je smela napadati Hitlerja na shodih, v listih in v radio govorih, toda ko se je komunistična smer spremenila z napadov v prijateljstvo do Hitlerja, je Mrs. Barr uvidela, da je liga res orodje komunistične stranke. Korporacije v akciji V teh razodetjih, o katerih bi bili ameriški liberalci lahko že prej poučeni, ako ne bi bili naivni, so interesirane tudi a-(Nadaljevanje na 5. strani.) Konvenciji dveh tekmujočih si unijskih skupin kovino. In čudno, mnogim ko-^uniatom je bilo to kar všeč, k*!ti umakniti Iz stranke se nI-<0 hoteli, opravičevati pakt kutiva pravi, da Ima AFL zdaj več Članov nego predno so se unij* CIO ločile od nje. Njeno poročilo je optimistično vzlic med Hitlerjem in Stalinom jih kritičnemu poločaju te deiele. P« tudi ni mikalo. Unije CIO so si določile za V- pa »poročila, da bi bilo nadaljevanja njun« vojne v dno omembe. Njihove OVerture "Something AbOUt the Artists", da pregasila, kakor priča gornja »lika, je v milili ta- obrambo Polj.ko brc* »mi.la, ker Paljtke ai več ia je sa vzbujajo Večkrat smeh kot je- V katerem je Urednik te Strani, krat ie tajne pogodbe med Hitlerjem in Stalinom udri« zmerom Lbruana. __ ^ ^ jf ^^ ^ de_ J0aeph Drasler VZel nekaj slav- --—-——---—— mokracijo. (Slovence je začel nih mož preteklosti z njihovih Spomnili so se tudi na črnce zabavati v tem pogledu bivši visokih podstavkov ter jih po- in sklenili, da je naloga komu- mestni odbornik Kennick, ki stavil pod drobnogled. Na ta i nistične stranke iti med nje in pravi, da strašansko potrebuje- način je Drasler hotel pred- jih pridobivati za revolucionar- mo Coughlina in pa — kajpak vsem dognati, koliko so bili ti no delo in preobrat. Naj pri tej — njega: flihrerja in firer- možje vredni kot ljudje (da so priliki omenim, da na Kuthen- čka ... Manjka mu *amo ljudi, bili veliki umetniki, je bilo* že bo govi konvenciji ni bilo nobe- ki bi se strinjali z njim ...) itak neštetokrat povedano): nega črnca, niti ne na Reedovi, Na kratko povedano je Cle- ali »o imeli kaj čuta za socialno bili pa so na konvenciji sociali-j ve land jako demokratično me- pravičnost in ali so porabljali /KT . .. .v . . ... . stične stranke. sto. kjer se človeku ni treba ba-1 svoje zmožnost v prid trpečih v •• rr k v * , . ir (Nadaljevanje) ^ Program in manifest, katereJti. da bi ga linčali zaradi nje ljudskih množic. Dva. namreč go V svoji namen so se ukan, i kajt; namesto sebi so pomagal., Govorniki večine na Kuthen. il m, ^ * proglasila prva konven-if*v# narodnosti, polti, politi*- Shakespeare in Raphael, .prvi Hitlerju v sedlo — tistemu Hitlerju, ki je prct,| na vsakem bergovi.Fralnovi konvenciji v komunistične stranke za nin nazorov ali verskega pre- smatran za največjega drama-svojem shodu, da čim zmaga, se bodo glave rdečkarjev kotalile;..£mojny jnstitu'u" m> r ' " ' aomuimucna stranka prva, .... - - j .. .„, , . ^ po pesku. Pretnjo je izvršil. Nešteto socialistov je poginilo pod njim že takoj prve tedne nacijskega režima. Drugi tisoči so bili uni- Adolf Hitler je propagiral za glavni svoj evangelij neizprosen boj proti marksizmu. Proti komunistom je iztresal toliko neukročenega sovraštva, da so bili boji med naciji in komunisti na ulicah nemških mest do padca republike nekaj vsakdanjega.,^ ■ Mi MA ttftllM jem shodu ic Hitler i0hnel protl Ru'iJi'iidom in i DVAJSETIMI LETI IN. DANES Dasi so se komunisti in naciji spopadali do krvi, so v parlamentu oboji tolkli po socialistih in demokratični republiki ter ji skupno izpodkopavali tla. Taktika komunistov je takrat določala, da čimveč zmede, boljši so izgledi za komunistično zma-j Piše FRANK ZAITZ' čeni v koncentracijskih kempah. Slična usoda je zadela komuniste. Po zmagi je Hitler rztrebil iz Nemčije vso socialistično literaturo in zatrl civilne svobod&čine v vsaki obliki do zadnje pike. V svojih govorih, v proglasih In v parlamentu je oznanjal naprej in naprej, da je njegova temeljna borba namenjena |do dobra izprašal, in ti«ti, ki jih stranka ne pozna nikakih kom ______lusucna stranaa prva - V,7 , ............ • • /- , . . — i . , . . r Smolny institutu" so rekli, da leta ae je v originalu gladila nezmoliJ|V revolucionarni evan-j pričanja (čeprav nekateri naši tika in drugi za največjega -dlje na Reedovi konvenciji izmed1 Medeče• *eliJ' teme|i^ naukih Mar- klerikalni velmožje včasih ka-!karja, izgledata pod tem dro-__ . . . . , ... t- . xa in Lenina, so sestavili Max' žejo čudovito koornenje po po- bnogledom veliko manjša kot lo delegatov komaj kakih lo if the Communist Part^ Cohen N , Hourwich. Louis i laganju vrvi okrog vratov vseh se vidita večini ljudi: oba sta takih, ki se jih lahko smatra za gecures parliamentary repre-|c. Frainaf Jav Uvestone. A. tistih rojakov, ki lahko izhaja- bila ljubljenca bogataškega komuniste. ' — - ^ * -Ako se hoč sentatives, they shall not in- gittelman, A. Stok!itcky in D. jo brez njihove muzike in jo sloja, oba sta mu služila in oba če Reedova kon-jtroduce or support reform glbaum .S čaroma so večinoma vsled te^a odklanjajo). Tudi! sta imela skoe oči, gluha ušesa vencija združiti s to. naj pride- measures. yj|| ti postaIi n^proinj^i a|j pa komunisti se ne morejo pritože-iin r.ome usta za potrebe in tež- jo njeni člani pred poverllm y svoji platformi je takrat ce](l sovražniki stranke kateri nad Clevelandom. Ko je nje ljudskih množic. Nasprotno odbor te konvencije, ki jih oo»izjavljala, da komunistična so dali program prej ko slej barbarskemu komunizmu, kajti čimbolj ga oslabi, večja bo moč in slava tretjega rajha. V tej sveti vojni je ustanovil protikomunistično zvezo, o kateri so v Rimu in v Tokiu pojasnjevali, da ni naperjena sicer proti Rusiji, nego le zoper kominterno. Kakor da ne bi bile obe eno in isto. bo odobril, bodo potem predla- promisov, ker je samo in edino gani za člane "edino prave ko-i^a *evoluc»on»rno akcijo. Zn nerevolucionarne stranke, s ka-terimf s* Komttnfstf hfc smejo' (Dalje prihodnjič.) munistične konvencije". To staliiče je večina odobrila in ga sporočila Reedovi kon- iiivviiiv< u a IIV v iiv 111 •-----o— i-------------------- Komintema je po tragičnih skušnjah v Nemčiji opustila veniciji Nj*j se je zdel pogoj taktiko borbe proti socialističnim strankam in unijam in za svojo novo taktiko'd o ločila boj "za demokracijo in PROTI "fa- ipreponiževalen in ga je odklonila. Le sedem delegatov je bilo proti in ti so se nato preselili v "Smolny institute". Ustanovili V boljševiskem časopisju je bil Hitler smeien in ljudstvo j je %sV0j0 komunistično stranko, sovjetske Unije pa pripravljano na spopad i tem "krutim dik- ^^ju o„ stzsnii Državniki ne po tatorjem", ki je smrtni sovražnik komunizma in Rusije. Komunistične stranke v Evropi in drugje so organizirale "ljudske fronte" v obrambo demokracije in za odločen nastep proti hit-lerizmu. • Svetovna javnost je bila uverjena, da je pomirjenje med komunizmom in nacizmom nemogoče in neizvedljivo. Le mnogi socialisti so opozarjali na tako možnost. Kajti komunizma in nacizma NI, so rekli oni. Tu sta le dva diktatorja, ki se v interesu njunih držav ali v skupne osvojevalne namene, ali v namenu razbiti kako tekmujočo velesilo, čisto lahko zedinita in skleneta zvezo, neglede na njune prejšnje proglase, v katerih sta prisegala uničiti drug drugega. Vse, kar je komunistično časopisje-pisalo proti hitierizmu, je bilo prevara. Goljufali so samega sebe in one, med katerimi so zbrali pod masko borbe proti fašizmu ogromne vsote. En sam človek v Rusiji je odloČil, da je za njegovo državo boljše, ako pomaga Hitlerju, kakor pa da bi ga skušal uničiti z vojno. Enako je v Nemčiji Hitler radevolje zavrgel svojo sveto vojno proti "komunizmu" in radevolje poslal v Moskvo svoje poslance, da sklenejo prijateljstvo z režimom, katerega so do letošnje pomladi oglašali za najbolj tolovajskega in barbarskega,kar jih pozna svetovna zgodovina. Oba sta se vprašala, kako čimveč pridobiti za njune dežele, neglede na njune idejne razlike, če jih je še kaj med njima. Tako je Rusija veliko pridobila in Nemčija se je znatno povečala. Odločila sta se za odkrit imperializem, "idealizem" pa položila v arhiv. katero je po nekaj mesecih Ru th»mbergova kom. stranka na pritisk kominterne morala družiti, so bile v platformi na- 7f|Ain VflMm7ma štete socialistična stranka. U ^1^0 '^dllZma bor Partv, Non-Partisan Lea-! Tako trdi "Hrvatski dnev-gue. Peoples Council itd. t njk" v Zagrebu v komentiranju Pred par leti pa so zaceli | »edanjih dogodkov, ki piše med propagirati "ljudske fronte"— drugim: to je. združenje z vsemi, "ki so tto . .. _ . , „ za demokracijo in proti fašiz-| ™aanjl J*sno k*2e' mu •» kako napačno so sodili oni, ki bilo zadnjič naznanjeno, da bo,sta pa škotski pesnik Robert | Browder govoril v nažem Pub- Bums in francoski romanopisec lic Hallu ter "pojasnil" in "raz- Vicior Hugo posvetila vse svoje loži!" Stalinovo "novo linijo", smožnosti in energije boju pro-j.so se oglasili nekateri ljudje z ti krivici, ki tlači ljudske mno-I zahtevo, da se mu shod pr^po- žice, in za socialno pravičnost. ve. Toda župan, republikanec Burton, se je odločno postavil na Mališče, da se tiče svoboda govora in zborovanja tud? komunistov, dokler se obnašajo j čki. « To ju dvigne visoko nad umetnike Shakespearovega in Ra-phaelovega kova, ki so videti poieg njiju pravi pravcati pal- kot se spodobi. In Browder je Čitateljem, ki so Draslerjev govoril v Public Hallu. članek prezrli, priporočam, da Da smo v Clevelandu v tem(Mj poidejo "Proletarca" od 20. ^ _ . ~ . . .. , dok«i .>otnujc jn 27. septembra. Jožetu oa če- Avgusta to leto so svoje sta- ^ nastopali misel ideoloških tudi Ameriška unija za civilne, »tium k dobremu delu! Želim Bolečine Vatikana Poraženje in razdelitev Poljsko je bil udarec tudi za sveto stolico. Papež Pij XI. je zagotovil katoliške Poljake, da jih Bog ne zapusti. Katoliška cerkev na Poljskem je bila vladajoča cerkev. Bila je bogata in skrajno reakcionarna, kakor v Španiji, Taka kot je, bo odpravljena v nemškem in ruskem delu poražene republike. Hitler ji bo vzel kolikor največ mogoče bogastva, pod Rusijo pa bo ob vse. Prejšnji papež, in sedanji papež, sta se Hitlerju ponujala za zaveznika v njegovi vojni proti komunizmu. Pomagala sta uničiti svobodno avstrijsko republiko in udinjala ves njun aparat Mussolini je vi diplomaciji. A rezultat za cerkev je ničev. Diplo-matično je Vatikan zdaj na najnižji točki v svoji zgcdovi/il. Moralno se je diskrcditiral vsled «vojega ljubimkanja b fašizmom z aktivno pomočjo, ki mu jo je dal v Avstriji, Abesinijl, f paniji in kjerkoli je mogel. Politično se je s svojimi strankami ponekod kar osmešil, na primer na Slovaškem. Njegove intrig*, s katerimi je pomagal razbiti čehoslovaško republiko, še tudi niso pozabljene. Papež se nadejn začčite za svojo cerkev "brezbožnih" deželah samo še od Mussolinija. Za vsako uslugo pa mu bo moral povrniti petero uslug. Druženje Vatikana s fašizmom je bilo za cerkev pogubni politika. sprejeti. Johna Reeda >o imeli • VMe z ozirom na fronto proti front. Takrat se je trdilo, da se svobodščine (American Civil tudi. da bi ob priliki postavil v Moskvi jako v cislth. lam je fa*jimu morali spet spremeniti j bodo bojevale demokratske dr- Liberties union), ki pravi, da je pocj gVoi drobnogled nadaljne tG v ______i: _-j vt__:_ . . i m_____i___t___ •___j a.______1 ___ j .... tudi umrl. P«P«» J«J uradi pakU med Nemčijo in iave skupno« sovjetsko Rusijo, Cleveland eno izmed treh ame-; veUke 0,ebnoati preteklosti Ku,ij0- .. . kt^ so aMk.« k« wm1i0. klk» ^Mk«, kjer« M-o- «danjoa»i. - in nik komunistične stranke Chas. Ruthenberg, so poslali tja tudi njegovo žaro s pepelom in jo postavili tik Reedove. Ko so debatirali, kakšnih metod se naj poslužujejo, da vzgoje maso za revolucijo in se _ . ... . polaste vlade, so priznali za /arad, poraza je bil« m.ch.-, Uvm) 8redMvo maj,n(1 ,Uvkf Kanska skui)Mia zelo nezad*- Komunistldn« stranka naj jih voljna Z Reedov.mi Anver.can,. ne(j jn jrrabj p(> M izboH4anje in intelektualci bi dobila ojaca- jjvijenakih razmer delavstva, njo. tod« vcialn;( _ „_1JUJCJ„ „„ IMruuaijan, na.JUMii reformaf ampak za večanje ka-1 vladajočih ideoloških načelih, osa. v katerem se bi polastila nego po svojih občih intere- moči. isih..." je naklonjena demokraciji, medtem pa smo videli, da temu ni tako. Sovj. Rusija je sklenila dogovor o nenapadanju z Nemčijo, kakršnega je imela že poprej z Italijo, kar Italija danes poudarja s posebnim ponosom. Države se v zunanji politiki ne opredeljujejo po kakih boda govora, tiska in zborovanja najbolj spoštuje (o/tali mesti sta New York in St. Louis). Upajmo, da v tem pogledu ne bomo nikdai nazadovali, Za nove naročnike v Clevelandu . , « . . i Cleveland, O__August Kuž- temveč le napredovali, z o*t«tlo|nik ki Je bj|'pred |efi mIo znan Amenao vreo. y drujtvenem *fvljenju, poseb- ni pravi revolucionar" in zato z njim nočejo nikake skupnosti. Napori michiganskih in drugih tu rojenih delegatov, da bi dali tej konvenciji ameriški značaj, so se izjalovili. Ostala je "foreignerska", pod vod* stvem ruske federacije in zidov do konca. V sestavljanju !plat-!f"- 5,OTitl "^ki »ocisl-demokrst- ~ »..^ui! novinar in teoretik, ki je zdaj forme so se mnogo prerekal . H<,n fflllvnih ,otruoski kIub debat malo udeleževal. V novO Pretekla leta naj pretresi ji- ki vlada nad človeško družbo, eksekutivo je bilo izvoljenih 15 članov, velika večina njih iz ruske skupine, ki si je hotela o-hraniti kontrolo nad stranko. li: Ha'"človek" ni niti dober. Konvencija je sklenila, da, niti razumen, niti vselej po irt-se bo komunistična stranka u- ter^rih usmerjen, temveč da je vejših izkušenj so na,* podučila.. toda motor za bodoči smiselni da je treba socialistični cilj r>a razvoj še nista, novo fundirati. Saj smo dožive-; Laž je, da je delavsko vprašanje samo "vprtfšanje želodca", Nad to lažjo se je v zad- deleževala tudi volilnih bojev, toda ne zato #er so volitve va- v mnogo večji meri top, da se da gnesti ln da si ne zna poma* žnc, pač pa, da b b delavstvo gati: da "zgodovina" ni sml-učila, da z glasovnico ne bo ni- sefna, da se niti ne razvija tpo česar doseglo, pač pa edino z nekih železnih zakonih, da tudi revolucionarno akcijo. V (plat-1 Imnnentno ne napreduje v sme-formo so sprejeli določbo, da ri dobrega konca, temveč t'a jo komunisti, ki bodo Izvoljen? v more nasilje gnesti kakor Člo-zakonodaje, pod nobenim po- veka; izkusili smo, da "Ijud-goiem ne smejo delovati za so- stvo" samo po sebi ne ustvarja cfalne reforme, kajti te so "bur- svobode, da samo po sebi ne iz-žvazna čednost", podpora ka-|polnjuje "zgodovinskega po-pitalizmu, ker mu podaljšujejo slanstva", temveč da se da Življenje; in pa vamnje delav- ljudstvo razbiti, razdrobiti in stva. i/. j>Hditi Danes — po 20 letih so ko- Neminljive, gibalne in u-munisti za vsakojake socialne stvarjajoče so ideje: avobo<*a, sar ga je treoa poraziti. Kaže, da nima ta Ifga nobenega smisla za humor in da nam ne privošči, da bi nas kdo zabaval na mestne i troške ... ★ » Cleveland mrgoli "new-deal. skih kandidatov", ki prisegajo zvestobo « ^redsedifiku Roose-veltd in njegovemu New Dealu. Po volitvah bo položaj spet normalen in Roosevelt varen... mm Tole mi ne gre v glavo? Tisti, ki je pristopil včeraj v unijo, danes pa hoče že rezultate, misli, da je samo Še njega manjkalo v organizaciji. reforme in v volilnih bojih fpa spoštovanje resničnih vrednot, Ijavljenje človeškega dostojan- njih letih spodtaknil socializem nekaterih dežel. Kajti delavci — č»st jim! — nikakor niso bili pripravljeni iti na barikade! "Ameriška Dcmoviua" je miza betvico socialne politike., nuli teden napovedala, da bo-Noben človek ni pripravljen za sta 8. oktobra v 28. vardi noto. Samo nadosebna človečan- minirana dva demokrata. "Kdo, ska Ideja ima tisto dementarno vam bomo pa povedali 4. ok-duhovno moč, da razvname člo- tobra", zaključuje to bistro na-veka, da gre v boj, ne da bi mi- poved. Dan po volitvah to la-«111 na svojo osebo. hko stori vsak bebec ... Jaz »em postal socialist k a- * kor vsak socialistični delavec Pravijo, da s* je v Samostoj- — ne radi plačilnega odteglja- |ni Zarji naselil raador in da se ja, temveč iz najvzvišenejših, njene vrste krhajo. "Eno oper-najmoralnejših nagibov, iz ka- no predstavo nam bo morda le terih žrtvuje človek tudi zadnji dala," je menil moj informant dinar pa tudi življenje: za uve-1 ter ponovil: "morda, kajti la- podpirajo kandidate demokratske stranke, ki prav gotovo ni cdtfovomost in samoobvlad«-'stvs, za pridobitev poteptane nje človeka. Te ideje najdejo ; svobode. hko se zgodi, da se skujajo in nas prikrajšajo še za poslovilno opero." Zakaj »t tisti radikalci, ki se ra Riftftijc v tej deieli najbolj navdušujejo, tako silno boj« da jim bi bilo k^aT treba iiveti v nji? PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) fksandra in Drago. Tebi morda leograd ima pestro zgodo- bo in ti pojasnil. O bojih zanj smo še kot bl v odK«vor najbrže na- K»nI • I * » otroci radi čitali mične povesti-ce. iih je izdajal knjigarnar hrulil. 'Vprašaj ti" mi jc rekla. Turk v Ljubljani. Ker je to me-j "^ cer pa, saj to zdaj nič ne obJ vladarji. Do leta 1073 so vla- Vprašala sva nato nekoga, k| ^<> nikakor noiprlatojal in vrh te/a, čemu naj mu dra sta že umrla nasilne smrti, I je rekel seljak. Povabila sva iskrenega srbskega seljaka na juŽino, na pi-Ivo ali kar že si bi hotel vzeti. Ne. On ni tak kot ljudje v mestu, ki samo gledajo, kako bi ti iztisnili čimveč dinarjev iz rok. j Ne \e sicer dosti o Slovencih;! znano mu je, da so druge vere, katoliške vere, da pa so menda vzl;c temu tudi jako dobri ljudje. čul je, da boljši, nego Hr-j vati, ki mrze pravoslavne. V Beograd je pripeljal nekaj so-; čivja. Prodajata ga žena in hči. On je šel nekoliko na pohajko- MNOGO MEST NA POLJSKEM ČISTO UNIČENIH ■■a ar.; dali M*d m®»ti na Poljskem, ki »o kila uničena v Hitler-javi invaaiji, ja tudi Radoaitk. Kar itiio porušili • tvojim kraj, ki se danes imenuje 'e P° uniformi izgledal, da je;lt**:a'. cenr,u n*J mu Pečava kombardiraajom aorapiani in topn.itvo, j« dokončal po- državni uradnik. Ne ve. Nai si Z|r0li"t0' kfr Je *?voril z na'' , Nu. pa kupite kaj malega Beograd, Grki. Njim'ga je vzel ogrski kralj Solomon, potem pa so zagospodarili nad njim ponovno Grki. nato Bolgari, in potem po redu Srbi, čete iz Bo- aar. Ti.oči in tuoči prebivalcev, ki nuo »torili Hitlerju nič talega, so ob vse, ker jim v slučaju vajne nihče ne plača aavarovelniae ra porušene hiie in uničena polja. poiščeva koga. ki ve. Seveda, lahko bi si dobila poklicnega vodnika, toda oni pripovedujejo samo po navodi- sne. leta 1522 ga je osvojil Sul-|lih. Boljše je, da poizveduješ tan Soliman II., leta 1688 ga je j marsikaj sam. četudi je nepri- vzel poveljnik Bavarcev Maksi- jetno. ma. svoji ženi," mu je rekla Angela. Tudi to ni v običaju pri njih. Od tujcev ne vzamejo ničesar. To delajo le mestni ljudje. Tako sva spoznala seljaka, ali ka- Beogradu ulice spet toliko popravili, da se je mogel po njih vršiti promet z vprežno živino. Starinske hišice in branjarije v milijan, dve leti pozneje pa so spet okupirali Turki. I^eta 1717 ga jim je vzel princ Ev-jren Sa vojski, 21 let pozneje pa je s;)et prišel pod sultanovo vlado. ki je ostala gospodarica Be »grada do leta 1862, ko ga Končno sva obgovorila seljaka, ki je prišel mimo. Pomagal sem si s svojo srbščino, se kolikor mogoče približal moževemu zaupanju in ga vprašal, kako je bilo takrat in pa na kak način, kakor da mi je bilo itak njih so preuredili ali očistili,i kor že ime nuje jo~Mljake v onih | • »vetom., I krajih, ki je bil človek. ,toda mnenju *m*r»ških n a leg teh se je vršilo za gospod-stvo nad tem krajem mnogo drugih bitk, v katerih napadalci niso bili zmagoviti. Pesem, da "pred gradom teče rdeča kri. ki'b gnala mlinske kamne tri" po svoje pove, kako siloviti so bili boji za vladanje nad mestom. kjer se Sava izteka v Donavo. Od leta 1862 do 29. julija 11J14 je imel Beograd najmir- sem pozneje vse nekako pozabil. Dobri seljak ni bil naiven. Prodrl me je do dna. Nato njo. "Ničesar se ne bojte." mu je rekla. "Ej, saj se tudi ne boji-mo: Tako in tako je bilo, je nama rekel. Otroka prestolonaslednika jc želela Draga, a ga ji Bog ni hotel dati. OdloČila se je, da si novorojenčka podtakne in ga razglasi za svojega. Oficirji v pnpodih krvavi oblaki. Odgo- ali, kakor to izražajo v angle vornost za atentat, ki ga je iz- kčinu "overgrown village". Ta-vršil v Sarajevu Gavrilo Prin-j ko je rekla tudi Miss Bakerjeva cip. je avstrijska vlada naprti- jz Kvanstona, ki je šla po vojni la Srbiji. Vladi v Beograd je v Beograd, da obišče svoiega poslala ultimatum. Jako poni- "princa", pa je videla toliko se-ževalne pogoje. Srbija, majhna Ijakov, volov, ovac in drugih Herminie, Pa. Anton Zornik je zadnji teden poslal še 13 naročnin in dva oglasa za koledar ter naročil večje Število knjig iz naše knjigarne. Ch icago, III. Chas. Pogorelec je dobil 10 naročnin, Joe Drasler pa 2. Lot Angele«. Calif Od tu je obnovil naročnino Frank Novak, iz bližnje Fontane pa je poslal 4 naročnine naš zastop- in šibka, kakor je bila, se je iz- "nelepih" prizorov po beograd-! uik Anton Blasich. Tako da je *rede vijala. Vprašala je za zaščito ^kih ulicah, da je jezno odšla.! tudi v teh oddaljenih krajih ne- ,2med carsko Rusijo. Kam drugam, Princi v Beogradu so jo nehali naj se obrne, kot na veliko, slo- mikati. vansko Rusijo... Iz Petrogra- Tistega Beograda ni danes da so namignili vladi v Beo- več. Nadomestili so ga z por ffrad, naj bo hrabra. Ultima- vsem novim v dobrih petnajstih tum Franc - Jožefove vlade je letih. Srbija odklonila. Avstro-Ogr- Naprejevo" kugo se jih loteva neišo dobo v svoji zgodovini.i n * ' \ C V a v , ^siro-^gr- Srbra je bila sicer večkrat u Beo*radu 80 takrat vedeh vse, ska ji je napovedala vojno. Po- Beograd sam ni bil več torišče S v^ikoT^o. Ampak!S ^tZit*^™ uT Ukrat ^ ^ so zaradi j pred uraL/napoved* "ojt! * - Pod gor- i 1Uai ,ela udr njene varalne namere ubili nje-'Na desnem bregu Donave je bil nj,m n",ov°*n imam v m*1,h tiste ljudi, ki v argumentiranih Ii oficirji kralja Aleksandra Obrenoviča v njegovo palačo in vrgli na pločnik njega in kraljico Drago, ni bilo bitk. Coup d ctat je bi! izvršen brez civil- ga in njo. In je nama še pravil. Tu, vidita. sta živela. Da, tam je bila njuna spalnica. On je bil ne vojne. Dinastija Obrenovi- razuzdanec, ona pokvarjena cev je bila uničena preko noči. ženska. Tamle. vidita, sta iz-rtrjeni Karadžorževiči so pri-| dihnila. Morda so ju ubili že Mi na njeno mesto in prevzeli v **>b\r Kdo ve? Mi nismo bili ?ospodstvo nad Srbijo kakor bi zraven.- Ampak je bilo dobro prevzel sin gruntarja pod svo- ZH Srbijo. Oba sta bila pokvar-jo uvidevnost preko noči pose- JenK človeka. Enako Aleksan-stvo, ki je prejšnjega gospo- drov darja mahoma izgubilo. Razgovoril se je in osupnil. Ko sva hodila po ulicah tik i Saj res, kar nama pripoveduje, kraja, kjer je živela dinastija ni nič zoper sedanjo dinastijo. Obrenovičev, sem rekel Ange- Ampak kaj bi, zdaj je vse no-li: "Vprašaj onega kočijaža vo. Tudi kralj je še čisto nov, tam preko ulice, iz katerega mladoleten, da mora imeti na- okna so vrgli na pločnik Ale-1 mestnika. Dva naša Aleksan- • i Beograd. Tostran Donave av-stroogrsko obrežno mesto Ze-mun. Po Donavi so križarile avstrijske vojne ladje. Toda vzlic tej premoči se je avstrijski armadi posrečilo šele 2. decembra istega leta udreti v Beo- Eden izmed tisočerih čikaških NA PLIN KURJENIH MALIH DOMOV V stalno naraščajočem številu se mali domovi v Chicagu kurijo s plinom. Bolj kot kdaj prej, čikaške družine uvidevajo brezprimerno udobnost in priročnost plinske kurjave v območju skromnega družinskega proračuna. Na primer: Tu je hiša JOSEPH PET-TEDA, 5358 So. Honore Street, lesena hiša s peterimi sobami s kurilnim sistemom na vročo vodo, greta s plinom. Plinfka kurjava za 8 mesecev v 1938-1939 je v tem do/nA stala povprečno le . . . na mesec SKUPNO ZA SEZONO SAMO $76 Telefonirajte WAFla*h 6000 za potrjeno precenitTv *troilfor za popolnoma avtomatično plinnko kurjavo v vaM hiAi. ■OMHugaOMtT consiaNT no? w*tf«..|mnt mrttofaarot, oa» miavimo prdms A N [) o usodi dežel v nesrečni Evropi nočejo situacije pravilno razumeti. Dobiš ljudi, ki smatrajo, da so prevdarni. pa ti prično hvaliti Hitlerja, češ. on je diktator ne samo nad delavci, nego tudi nad "farji" in kapitali- grad. Trinajst dni pozneje so, , ^ . , . „ jo Srbi s pomočjo angleškega j ft2; ^^tcljstvo. ki ga je Hit- topništva pognali iz mesta in ga držali v svojih rokah skozi kaj življenja za našo stvar. Burgett»town, Pa. Joseph Krmel je poslal spet eno naročnino. VVaukegan, III. I naš Martin Judnich je to pot poslal štiri naročnine. Point Marion, Pa. Anton Zupančič se je zadnji teden zgla-sil z eno naročnino. Strabane, Pa. Po precejšnjem odmoru se je oglasil tudi Jacob Pavčič. Poslal je dve naročnini. Detroit, Mich. John Plachter je poslal dve stari in dve novi naročnini. Pravi, da se v kratkem spet oglasi. Sliaron, Pa. Izgleda, da je naš Jože Cvelbar okreval. To na nin. med katerimi je ena nova. Arma, Kan«. Tudi Tone Shular je spet tu. Poslal je 7 naročnin in $3.10 v tiskovni fond, ki jih je zbrala na seji kansa-ske federacije SNPJ sodružica Anna Bratkovich. Obema hvala. Mineral, Kan«. Tudi naš stari znanec John Marolt noče -zaostajati za drugimi agitatorji. Poslal je 4 naročnine. Mimogrede povedano, John je eden najstarejših agitatorjev i Proletarca. Newburght O. Joseph Lever je poslal se šest oglasov za koledar, dve naročnini ter nekaj tx>dpore tiskovnemu fondu. Girard, O. Skoro bi ne bilo nekaj prav, ako bi ta naselbina ne bila zastopana v tej koloni in drugih naših izkazih. John kolja bo predstavljal John Hujan, njegovega prijatelja in že-nitovanjskega posredovalca Ignaca Kačarja Frank S. Tau-char, eksekutor Jernej Jančar bo Filip Godina, mornar Franc Jane bo Frank Sodnik, pehotnega častnika v pokoju Ivana Strmeča bo predstavljal Joseph Drasler, Kokaljev sluga Štefan bo Vinko^ Ločniškar, in trgovec stariha bo Frank Udovich. Režiser je Frank Zaitz. Na sodelovanje je povabljen tudi mladinski odsek kluba št. 1, ki je obljubil dati na oder svojo zanimivo točko. Imena prej omenjenih igralcev jamčijo, da t>o igra dobro vprizorjena. Smeha bo v izobilju. Komedija vsebuje zdravo šalo, kakor vse druge šaloigre, ki jih je napisal avtor "Cenitve". Vstopnice v predprodaji so po 35c. Prijateljem naše dramatike priporočamo, da si jih nabavijo v naprej in da naj jih naroče nekaj več ter razpeča-jo med znanci. Med »prvim in drugim dejanjem bo kratek govor o sedanjem položaju. Po končanem sporedu bomo imeli prijetno plesno in prosto zabavo. V prihodnjih številkah bomo opisali vsebino te igre, ki je prevedena v vse moderne jezike. Na slovenskem odru v Chicagu bo zdaj prvi* igrana. P.O. Ob petletnici mladinskih pevskih zborov Anton Ferfolia je nam iz Clevelanda poslal pod gornjim naslovom kopijo dopisa, kakršen je bil poslan tudi drugim slovenskim listom, zato ga tu Bogataj je poslal 2 naročnini. ne bomo Ponavljali. A. Ferfolia Poroča, da bodo 21. oktobra oPteuJ® postanek slovenskih imeli domačo zabavo v korist ^'aduiakih pevskih zborov v tiskovnemu fondu. Vršila se bo'C,evelandu' katenh Je sedem, v Nagodetovih prostorih v Iln "Sot*^** «*oji « čmjimi Avon Parku. slutnjami ob odprtem grobu, ki so ga skopali nasprotniki mladinskih pevskih zborov. Apelira na rarod, da naj prepreči to nevarnost. V dopisu zelo la-omenja zborovodjo L. novno vzet, toda Avstriji je morala priti na pomoč nemška armada in nemški poveljniki. Srbija je bila pogažena od avstrijske. nemške, bolgarske in dve|pa mP5ecema deja turške armade. dvema mesecema deja meseca septembra že hvalil Le Madrid se je v povojni Hitlerja, bi on mislil, da se ti je dob, branil tako uspešno, ka- 0mračil um. Ampak to navide-kor Beograd v prvem letu ev- zno nemogoče se ie dogodilo, ropske vojne. Ko so ga srbske čete zapu Kdo so igralci v komediji "2enitev"? Chicago. — V Gogoljevi tri-iskavo ......dejanski komediji "Ženitev", Semeta, ki ga označuje za oče- veaeli. Poslal je 6 naročnin! vprizori dramski odsek ta sedmih mladinskih pevskih zborov. Ferfolia nanj apelira, naj vztraja, obljublja mu svojo pomoč in kliče v akcijo za ohranitev teh zborov slovenske mladine tudi druge merodajne kroge, pred vsem narod v celoti. in obljubil, da čim se razmere kl uba st. 1 JSZ v nedeljo 29. malo izboljšajo, bodo tudi Odloktcbra v dv°rani SNPJ, bo tam za list prihajala ugodnej-l Predstavljala nevesto Agato ša poročila. PodlesnikoVO Miss Marya Oma- No. Chicago, III. Marv špft-itlen- Njena teta Marijana Zo- ler sklenil z Rusijo, jim je vAeč, kakor menda vsem, ki so zavedo 9. oktobra 1915, ali b!izu j rovani v pittsburskega "Napre-leto dni potem, ko ga je Avstri- Ko 86 j,m *u.dl*« li 7'atrju' ia prvič obstreljevala jejo. da če bi Hitler ne bil v _ ----„ X 4 T! ,n ' pravem, bi se mu Rusija ne bi|capan je bila zadnje čase zelo bec bo Mar>' Udovich, potovka I ™a!JSi« li izbila pridružila. Do pred par tt-J P'Wna. Poslala je 7 oglasov za| Marjeta Kovač Angela Zaitz. dni so se dušali, da se Hitlerja koledar. mora uničiti in vreči nacljskij Win. Od tu se je oglasil režim, danes pa so jim naciji že , John Teran, stara napredna ko-bratci. Ce bi bil komunistu pred i renina. Pravi, da je prav pridno Hvpin« mp«»»rpmu H«>i»l Ha bo na delu za oglasi za koledar in jih dobil že 17. Namerava obiskati še precej obrtnikov in tr- stile, je bil že ves v razvalinah. Večina civilnega prebivalstva je p< begnila, toda so cepali na begu drug za drugim za legar-jem in vsled drugih bolezni. Tisoče drugih je bilo pobitih v topovskem ognju. Dne 1. decembra 1918 so srbske čete spet prevzele Beograd. To jim je omogočila zmaga zaveznikov na zapadni fronti in razpad zrušene habsburške zno i Jožef s pipo se je odločil za odpravo boja za slogo, demokra-icijo in proti fašizmu, in ta njegov sklep velja za vse komuni-I stične stranke, vključivši rusko, kajti ta nima ničesar odločati, pač pa slediti ukazom od zgoraj. Po mojem mnenju je vsak delavec, ki odobrava Stalinov pakt s Hitlerjem, skregan sam s seboj. Ampak se dobe taki ljudje. Prej so z "Naprejem" vlogo strežnice Urše ima Fran-ces Vreček. starega ženina dvornega svetnika Antona Ko- Ako vam je naročnina potekle, ali ste jo že obnovili? govcev. Sploh pravi, da število oglasov ne sme biti manjše od lanskega leta. Cleveland, O. Frank Barbič je poslal še en oglas za koledar. August Kužnik je sprejel zastopništvo za list in nabira-1 nje koledarskih oglasov za šentklarsko okrožje. San Marino. Calif, Bivši ^i-1 kažan. Mike Reading, živil zdaj v deželi "vročega solnca in; hladnih noči", kot jih sam imenuje. Pravi, da se je listu 0 ZBORU UČITELJSTVA V JUGOSLAVIJI vred vpili proti Hitlerju, zdaj!ta*° privadil, da bi ga zelo po- pa mu slede v hvalisanju Hit- monarhije. Stari premier Niko- lerja. Tako so torej "napreiev-ia Tašič in kralj Petar sta se vr- ci" za demokracijo? Od Hit-nila in žela simpatije ljudstev lerja se je bomo učili... vseh dežel, katere so se bojeva-, Al. naša An^ke Mih^i i,.r giešal, ako bi ga več ne dobival. Obnovil je naročnino in zraven priložil še $2 podpore tiskovnemu fondu. Pueblo. Colo. Zadnii IpHph Združenje jugoslovanskih ljudskošolskih učiteljev in učiteljic je imelo svojo letno glavno skupščino .v Banjaluki. Organizacija ima po banovinah deset samoupravnih sekcij. Najmočnejše sekcije so v novo-sadsld banovini (3475 člano«v), ljubljanska (3220), zagrebška (2590). Druge sekcije imajo manj članstva. V organizaciji vlada še precejšnja enotnost. Na lanski skupščini je nastoipi-la opozicija z okoli 340 člani, kar na celoto ne more mnogo vplivati. Poročilo za skupščino pravi, da je učiteljstvo zlasti od kongresa o odnošajih učitelj« stva do političnih oblasti v državi. Rekel je, da se ti odnošaji izboljšujejo. Toda težko stanje. ki je nastalo v poslednjih letih se ne da tako lahko popraviti, Učitelji zahtevajo, da se preneha s premeščanjem u-čiteljev in da se popravijo prejšnje krivice. Učiteljska organizacija se bo borila zato, da doseže stalnost za učitelje, ker je to predpogoj za uspešno delo učiteljev med narodom. MlumiimiMIMIIMIM poslednje bilke svojih moči. Beograd, mesto razvalin, je postal simbol nove Srbije. Na mirovni konferenci je zmagal s pomočjo londonskega odbora, kateremu je načeljeval Hrvat krat sem čital, da Stalin naziva delavce v svoji državi s tovariši, kar se lepo sliši. Ampak ne sliši se lepo, da so dobili novega tovariša v osebi nemškega krvnika. "Naprejevci" ga naj le Trumbič, stari Nikola Pašič, ki imajo, si je za slučaj zmage zarisal »im j « . Jugoslavijo tako, da bo pod do-1. *?,aVT' *v.?tu0je minantnostjo Srbije, ker le ona,^e,° ? da ^ Ru: je osvoboditeljica. Obliko repu- ^ * blike je kratkomalo ztvrZ ^™*^ Država Srbov. Hrvatov in SloJT(K,a name*t° te*R je vencev mora biti kraljevina, je dejal on in zmagal v svoji zahtevi. Tako je Beograd na mirovnih konferencah po končani Obitk. Vrnila sta M zadnjo so . , , boto. Upam, da sta odnesla iz ska' vendar ^ moraimm vpli-naAe "male vasi" dobre vtise. I ^ kakor vae or^anizacije France nam je obenem izročil J driavnih 9 naročnin in nekaj podpore' nameščencev. Predsednik UUJ Slovenec ra- belj Hitler v sovjetski Uniji pomoč. o kakršni niso ameriški komunisti pred dobrim mesecem hoteli niti sanjati. Pošten delavec bi take zveze ne smel odobravati. Pošteni komunisti listu. On je prispeval tu v tiskovni sklad $1. France je, kar se naše agitacije tiče. stara korenina, ne bi se pa branil pomoči drugih naših somišljenikov v Pueblu. Diamondville, Wyo, Smo že mislili, da v tej "pelinovi" državi vse spi, pa sta nas iznena-dila Anton Tratnik s 5, oglasi za koledar, ki pravi, da "to še ni vse", in pa John Jereb iz Ročk Springsa s 3. naročnina- Dimnik je govoril ob otvoritvi MILLER'S CAFE 520S St. Clair Ar«., ClmU»4, O. Fino pivo, vino in igmnje. Vsak p«, tek ribja večerja, ob sobotah ko-koAja. — Fina postrežba. Dobra godba. PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI | PODPORNI JEDNOTI ! NAROČITE SI DNEVNIK | ••PROSVETA" j Stan« aa c«l« Uto $1.00, ! pol Uta $3.00 | Ustanavljajte nova društva, i Deset članov(le) je treba ta novo drufttvo. Naalov ta list in ta tajništvo jc: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. mimihiiiiimimmm** »+»+♦♦»»+1mnmmmmmmmmiiiiiiihimhmmim j TrL^ie ztblrr^mmah 90 ^jstvu obrni7hrb7t! ml; da ^ ^ »-letje pre- ij re J* pogoje za svoj razmah PoAtfno hi hlIn (in b{ t<> ,1nrili|cej ribaril, zdaj bo pa spet ak- . kakor še nikoli poprej, četudi so v diplomatičnih krogih trdili. da je Pašič balkanski lisjak, kateremu se vse izteče po njegovi volji, bi danes uvide I, da se je v marsičem motil. tudi slovenski pristaši komunističnega gibanja. Jeteph Lever. ŽENITEV v dvorani SNPJ v Vzelo je par let, predno so v Chicagu v nedeljo 29. oktobra. tiven v agitaciji. Created Butte. Colo. Iz tega ! gorskega zakotja se je oglasil i John Sukle. Pravi, da ni lahko J [z agitacijo pri toliko brezbriž- | nosti, kot vlada med njimi, kljub temu je poslal 5 naroč- ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS J Prolotaroc, Octobvr 4, 1939 KRITIČNA MNENJA/ IN KOMENTARJI gibanja do dane«. Zgodovina to potrjuje. Komunisti ao s krinko protifaiizma v resnici bili polena za podžiganje fašizma in dane« mu celo URAD- Prošla konvencija Hrvatske, nacijski listi v Nemčiji« Tako NO P0™*****- Bratske Zajednice je odobrila gmotno podpirati iz svoje bla- so Poljaki osvobojeni v dve polovici in upajo, da bi bili vaaj gaj ne vse šole hrvatskih kato-,tloiko svobodni kot so bili do te liških župnij, v katerih se po- osvoboditve, učuje tudi v hrvafcykem jeziku. * Hrvauke katoliške župnije Čemu je bilo treba Varšavo ekfistirajo ne v namenu, da uče zrušiti aamo zato, da ee njene hrvaščino, ampak krščanski prebhralee osvobodi bodisi za nauk. Tako bo HBZ podpirala vlado v Berlinu, ali v Moekvi? te šole pod označbo, da podpi- * ra pouk v hrvaščini, v resnici Cudo Radnički,Glas- pa bo podipirala klerikalno vz- nik ki 0aia(fferja ln Charn-gojo hrvauke mladine v šolah beriHina zaeno z drugimi ko-hrvatskih župnij. Anton Der- munističnimi lUti vabil v fron-kos, glavni tajnik HBZ, uradno to proti "agresorjem" in ju na-oznanja, da se naj prijavijo za zaradi njune mirovne podporo vse katoliške šole v hr- marelske (monakovske) poli-vaških farah, ako obatoje naj- tike> ^ huduje še veliko V strahu za demokracijo, aH kaj? Nedavno j« bil na nakcm sborova-nja NCtUljslvA in piijal«ij«v Anglija v Nmw Verku glavni govornik bivii anglaeki • Slani« y Baldwia. IZ ZAPISNIKA SEJE ODBOROV JSZ dne 1. seotembra 1939 manj leto dni in lahko dokažejo, da se v njih poučuje tudi v hrvaščini. To jim bo čisto lahko dokazati. Milan Kirin je na konvenciji leta 1921 v Pittsburghu mislil, da je klerikalizmu v HBZ odzvonilo. V resnici se je vrnil in prevladuje, dočim je moral iz glavnega odbora Kirin, ki je vzlic svojemu oportu- nizmu vendarle svobodomislec. ★ Minulo poletje je pitUburški "Naprej" poslal apel za prispevke in za oglase izbranim društvom SNPJ in drugim društvom ter posameznikom, od katerih se je nadejal podpore. V dotičnem apelu je dejal med drugim: "List 'Naprej' izhaja na čisto nestrankarski podlagi." Tako je tudi v tej svoji prošnji zatajil, da je njegov lastnik in boss komunistična skupina, ki mu določa smernice in| mu najema delavce po svoji vo-| Iji. Do pred par meseci je bili Naprej "glasilo slovenskih an-i tf-fašistov. Morda se spominja-j te. Tisto geslo v njemu je izginilo. Izginil je tudi njegov boj za "ljudsko fronto demokratičnih" sil za obvarovanje malih narodov, med njimi Poljakov, in opravičuje v potu svojega obraza imperialistično razkosavanje Poljske in zvezo med sovjeti ter naciji proti Angliji in Franciji. Ali je danes Hitler boljši, kakor pa je bil do 24. avgusta? Ko ga je Chamberlain podprl z monakovskim mirom, »o ga komunisti kritizirali in ga razglasili za ztočinca zato. ker ni šel v vojno. Zdaj isti ljudje zahtevajo, da neha z vojno proti Hitlerizmu, ker je tak veter zapihal iz Moskve. Mnogo naših ljudi so "napre-jevci" varali dolgo časa. Ne verjamem pa, da se mu je na * njegove sedanje limanice dalo vjeti kaj prida društev SNPJ m posameznikov, razen tistih, katerim je fašizem ljubši kakor pošteno delavsko gibanje in socializem. ★ V Clevelandu delujeta dva hrvatska politfka, ki sta se prerinila eden v državno zakono-- dajo, drugi v mestni svet. Njuni imeni sta Boyd in Crown. Hm, v Zagrebu ju ne bi spoznali za Hrvata. ★ Vsi kandidati, ki so se v Clevelandu potegovali za nominacijo v mestni svet, so za delavstvo. "To se zna." Nekateri so ob enem še posebno za slovenske delavce. Drugi, ki je ielel slovenske glasove, Irec po redu, je apeliral na svoje stike z unijami in na indorsiranje od nestrankarske delavake politične Hge. "Naprejevci", ki bi morali po navodilu svoje stranke glasovati zanj, so šli rajtše v resnični "nestrankarski" tabor in glasovali za rojaka , kateri jim je dal najboljšo zabavo In postrežbo. Drugače pri nas po starem. — J. P. ★ Naslov na prvi strani v "A meriški Domovini" dne 26. septembra: "Branilci v Varšavi s« borijo mož proti možu, da hranijo municijo." Radnički Glasnik piše o prodiranju crvene armije v osvobodilni misiji. Enako poročajo bolj, ker sta pričela "imtperia-lUticki rat" (vojno proti Hitlerju). Dalje bruha na Dala-dierja ogenj in žveplo, ker hoče skriti "pravi namen svoje imperialistične vojne" z raapu-stom francoske komunistične stranke. Komaj dober mesec je tega, ko je Radnički Glasnik prisegal da ne bodo komunisti nikdar v enotni fronti a Hitlerjem in z nacijskim vodjem Fritzom Kuknom v Zed. driavah. In danes — zbogom komunistična liga "za mir in demokracijo". * Vsak cent, ki ga je kdo dal za komuniste, je bil zaeno pomoč fašizmu leta 1919, leta 1922, leta 1930 in sploh vsa le- V Detroitu je v politični kampanji komuniatična stranka postopala s svojimi kandidati e-nako zavratno, kakor zmerom, in se nadejam, da so se naivneži, ki tako radi zlete na lima-nke, naučili iz vseh teh skušenj vsaj toliko, da se vsaj že na prvi žvižg ne vsedejo nanje. — N. N. ★ "Gliha vkup štriha." Jerič, boss Amerikanskega Slovenca, *a je proglasil za rešitelja Slovencev onkraj morja in njegov komunistični bratec v Pittsburghu mt» je apel ponatisnil ter obljubil vso pomoč, ki mu jo more dati nacijski sovjetski pakt. Drugi slovenski listi, ki kaj poimenijo, so poziv ignorirali, zato sta provokatorja "A. S." in "Naprej" vzkipela svete jeze in Jeričev Janez je na to v svojem li*tu z dne 27. sept. tole izpljunil: "V Pittakurgbu »o jnvne P"*dal>. OejiH j.. 4a demokratičnim državam ) n€m ^veda ZB list, ki je dobil kak. - vadriuje socialne« ^l^aa^^ P^ i- «-«1 aad«, | 34 ntiročmkoV, med temi nekaj Navzoči Frank Alesh, Joško Oven, Donald J. Lotrich, Frank Zaitz, Anton Garden, Rok Božičnik, Louis Beniger, Angela Zaitz, Mai7 Oren in Chas. Pogorelec. Za predsednico seje izvoljena Angela Zaitz. Zapisnik prejšnje seje sprejet kot čitan. Dopiai. Tajnik prečita pismo s. Leverja iz Clevelanda o akciji za reorganiziran je kluba , št. 28 JSZ. Pri tem delu je z Leverjem sodeloval s.Železnik. Poročilo tajnika. Število članov JSZ je približno kakor je bilo. Na podlagi sklepa ene prejšnjih sej odborov JSZ je tajnik odredil, da se naj v imenu centrale udeleži konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice 20. avgusta v Clevelandu Frank Zaitz. V svrho a-gitacije je ostal tam par dnri. Dalje poroča tajnik, da je na agitacijskih obiskih, ki jih je izvršil v severni Minnesoti, bil uspeh prilično dober, v glav- Michael Reading se je oglasil Niti narc5nfk Michael Read-jr j- rias vprašuje iz Pasadene v Californiji, kako kaj uspevajo rože v gredah Slovenskega delavskega centra. Dve leti je knjige v redu. Nato prečita finančno poročilo v podrobno-_______ stih. (Skupne številk« so ni.ve- illH>| v"ctnmi to delo on v pod dene v tajnikovem poročilu.) ročju, pa je naravoo, da ga za- Naa ti »k in literatura. Frank nima, kako letos uspeva. On se Zaitz je poročal o zbiranju gra- je prefelM v solnčno deželo lan- Cbicagi. Calo številke m aa vedli. Zanimivo. S« la aalo zanimivo pa b« aa prihodnji konvenciji, ka ba priilo hm m takik reci mm daa. Najbolj aa-aiaaiva poglavja pa ba pojasnilo m milijonskem foada, ki ga bodo podali sloveaaki socialisti, slovanskemu na-rad« v Ameriki, namreč aakaj in aa kaka namene ao ga abrali ia pa aa kake namena ao ga potem v rdečem imenu uporabili ..." S takima karakterjema, ki se poslužujeta kakršnega koli ta od početka komunističnega sredstva v avrho obiatenja, na- ODPRTO PISMO MPREJEVCEM V CLEVELANDU, DETROITU ITD. kritičnem momentu Zedi-njene driave na njibni strani. BaJd. wtn je eden glavnik bivsik vodij torij-ske stranke, v kateri se je preelavil. obnovitvenih, vwi drugi so novi. Na agitaciji z njim sta sodelo-, vala na E!yju John Teran in kor j. pniaiUl kralja Edw arda aa od- Kun8te,j; Max Mam na stop aaradi ajegovr ljubeaai a raapo- • ' ročen o plebejka. I™ in John Kobl V Duluthu. Naši somišljeniki so bili vzradoAčeni, da smo se z agitacijo spomnili tudi naselbin v Minnesoti. Smatra, da je za naše aktivnosti tam polje še zmerom jako dobro, če bi imeli v severni Minnesoti koga, ki bi bil pripravljen aranžirati agi- rod ne bo napredoval k svobodi ne tukaj ne tam. To narod dobro ve, zato noče pa noče v njuno gnojnično jamo. diva v prihodnji letnik Družinskega koledarja, o splošnih problemih Proletarca in našega tiska v obče. K tej točki so nato razpravljali Oven, Alesh, Garden, Angela Zaitz, Beniger in Pogorelec. Glavni predmet razprave je agitacija za liet in o v*rih, s katerimi se naj kri jo pri manj kija j pri rednih dohodkih. Penaoč begunce« ia Jptnije. Sklenjeno, da se vsoto likvidira čim dobi tajnik potrebne podatke, kje je sedaj pomoč najbolj nujna. Sklenjeno, da si zveza krije iz tega sklada poštnino in tiskovine, delo pa ae prispeva brezplačno. Rasno. — Ale«h vprašuje, kaj je z letakom, o katerem je bilo sklenjene, da se ga izda k sedanjema položaju. Zaitz po-jasnuje, da je v redu in še prav tako na mestu, kakor je bil, toda dvomi, da ima JSZ zdaj dovolj sredstev, da ga založi in financira razpošiljanje. Aleš me-ai, da to ne bi smelo biti vzrok odlaganja. Garden pravi, da s« urednik mogoče ne strinja s kritiko proti komunistom, ka* tere je v takem letaku potrebno obsoditi. Zaitz pravi, da je komuniste obsojal in jih bo, dokler bo smatral, da so s svojo taktiko zavajalni kot so bili do «ko jesen. •Naravno, da so vrtovi tam, kjer dela on zdaj, veliko lepši, a vendar je bil za čikaake razmere tudi naš ličen. Michael je poslal sedanjemu ravnatelju iDC navodila glede gnojitve in izboljšanja naših gred in upam, da jih nam bo mogoče upoštevati, v kolikor nam bodo pač iopoščala sredstva. Letos so delali v našem vrtu največ Mrs. Greser, John Chemazar, Lucas Groaer mk in st. ter nekaj drugih. M. Reading pravi, da nas mogoče ob priliki obišče. V južni Jaliforniji, kjer je u poslan večinoma v svojem vrtnarskem poklicu, mu jako ugaja in poroča, da je tudi s službo povsem zadovoljen. je z Rooseveltom. ker smatra, da je "nova linija" pomoč hit- teh časih najbolj pametno, ce nikomur ne ploskajo nego toliko več mislijo, drugače bodo kaki "liniji" gotovo nasedli in zdrdali po nji. ★ "Sezona kegljanja je zopet tukaj. (Naslov editoriala v "Glasilu KSKJ". V drugih listih spadajo tako vaine stvari med športne vesti.) ★ Peta kolona v Španiji je že davno zmagala. Med nami je še (Nadaljevanje s 1. strani.) je bil komunistični voditelj in urednik njegove prednice? S čim so si zaslužili vaše zaupanje? Uvideli ste, da se vam je "Naprej" predstavljal za glasilo aniifašistov zato, da skrije svoje prave namene. Zaeno z drugimi listi, ki jih kontrolirajo komunisti, je v volilnih kampanjah podpiral politike buržvaznih strank — iste politfke, ki so jih do pred par leti napadali za korumpirance in sovražnike delavskih interesov. Uvideli ste, da je "Naprej" kakor vsi drugi listi pod komunistično kontrolo hipoma spremenil svojo propagando za zvezo proti agresorjem in se mučil pojasniti in opravičiti zvezo med Stahnom in Hitlerjem. Dežele, ki jih je komunistični tisk do 24. avgusta to leto proglašal za demokratične, so zdaj kapitalistične, imperialistične itd., dočim pišejo o nacijski Nemčiji čezdalje bolj simpatično. Namesto bojevnosti za ščitenje malih detel poveličuje Hitlerjevo podjarmljenje poljskega naroda, kakor da je bila te "osvobodilna" vojna. Z "Delavsko Slovenijo" ste imeli žalostne in ob enem drage zmerom prjdno v akciji. Pazite skušnje. Enako jih imate zdaj z "Naprejem" in s takozvanim se jtt komunističnim gibanjem, ki ni drugega kakor golo orodje v "okah moskovske vnanje politike. To priznavajo tudi nešteti bivii funkcionarji komunistične stranke v Zed. državah in v drugih deželah.« Odstopili so, ali pa bili odstavljeni, ker so se rim navodila za spreminjanje strankinih "linij" zaMudila. Kominterna je stvar enega človeka. Tajnike ji preminja po mili volji. Dimitrov, sovražnik nacizma, je moral pustiti mandat, ker se je po volji tega enega človeka "diktatura pro-etariata" morala sprijazniti s "smrtnim sovražnikom komunizma", s firerjem nacijske Nemčije. Social-demokratske stranke *po svetu s<> storile ie mnogo napak in marsikak korak, ki se ga ne more Opravičiti. Toda so bile in so poltene in demokratične v svojem ustroju. Taktika odatev komunističnih strank pa je zapopadena v zavratnosti, v izdajstvih in oportunizmu. Verjele so in še verujejo v jezuit-ko pravilo, da namen posvečuje sredstva. Nobeno sredstvo jim ni rpreumazano, nobena laž preostudna. ako smatrajo, da služi in koristi njikovemu namenu. Mnogi niste hoteli verjeti, da "Naprej' ni list, ki naj bi služil demokraciji in borbi proti fašizmu. Danes ste sami jasno •lvideli, da je sltvtil zgolj omenjenemu jezuitskemu pravilu avo-ih pravih gospodarjev. Ravnati se mora po ukazu, da naj aVoje .Mtatelje polagoma, oprezno, z zavajalnimi in zlaganimi poročili n Članki navaja v senco Hitlerjeve-Stalinove zveze. AH boste v očigled teh skušenj nadaljevali po poti, ki so jo vam zarisali zavajafci in podporniki faiizma pod krinko boja proti fašizmu, za demokracijo in "new deal"? Upam, da nre vsi. Nadejam se, da je med vami mnogo poštenih, zavednih delavcev, ki ste res proti fašizmu in vojni — toda ne zato proti vojni, da bi s tem po navodilih komfnterne pomagali Hitlerju/kot to delajo zdaj uradni komunisti. Tisti, ki ste res iskreno za delavsko stvar, ste iz dogodkov John L. Lewis je z novo ko- ^ ^ ^ ^ muniatično linijo "za nevtral- i tacijske obiske in shode, bi po- ^ej^Povda^ nost in mir" ter proti Roosevel- stal ta kraj 8pet mo*na znslom- ljeno besedilo letaka treba le tu. Sidney Hil.man ki ima v hft vsemtl na^mu gibanju. U- de!oma preurediti, kajti dotfod-CIO tudi nekaj besede m je po- j deieiiI je tudi piknika min- ki se menjaj<). Tudi to je ma^al sovjetski Rusiji po vojni ne^otske federacije SNPJ, ki se j v/njk da ae z ,etakom nismo ve? nego kdorkoli izmed unij-j je so. julija na Buhlu, nak^« č naše nazore po-skih vodij v Zed. državah, pa , katerem je bil govornik o naših udarjajj v Proletarcu - o.----Vor najojrah in de,u. Dalje poroča Frank Zatiz o O financah JSZ in Prosvetne konfercncj prosvetne matice in Film o Jugoslaviji Chicago. — V nedeljo 8. oktobra bodo predvajane v Hrvatskem domu. 9620 Commer-*iaf Ave. v So. Chicagu filmske dike v barvah o Sloveniji, Hrvatski, Srbiji in drugih krajih Jogeelavijev ki jih )e minulo po-ietje snel John R. Palandech. ki se je vrnil v Ameriko že ko je v Evropi izbruhnila sedanja vojna. Zabava v omenjenem domu se ob 2. pop. in bo nada- ljevana po slikah in drujrem programu. V katerem bodo ptvdhrajane razne pevske in orkestralne točke. lerizmu. Pametni ljudje store v matice je dejal, da smo imeli1 Js/ v neveianau. katere se je dohodkov v prvih šestih mese- ude!etiif in 0 agitaciji za Prole-cih tega leta $1.875.41, s pre-lttJTCa t?r 30tn»rin;kih v.anj. O-noHom od 1938 pa $2,985/T8. men] da je bil ob tej priliki ru. Stroškov ie bilo fl,545.51. Rla-(di y Urainu gajna upravnega in konvenčne- Ker jc moraia })iti seja radi ga sklada je SO. junija znašala | poznexa ^a8a zaključena, je $1,020.57. Obveznosti stranki sa mesec junij (članarina so znašale $47.20. pomožnemu skladu za Španijo $S1.94, kon-venčnemu skladu $887.87, v j upravnem fondu pa je bilo o-menjenega dn« $108.58. ica—Ta usta- bilo sklenjeno, da se o raznih zadevah, tikajoče se našeiga gibanja, nadaljuje z razpravo na prihodni seji. Vse, kar Nemči|a zdaj zeli od Jugoslavije, so potrebščine "Nemčija ne želi deželam na Balkanu nič žalega. Nadeja se, da ostanejo res nevtralne in da trgujejo z Nemčijo po normalnih tokih z izmenjavanjem blaga." To svarilo je dne 24. sept. objavilo glasilo nemškega vna-njega ministrstva "Deutsche-Diplomatic-Politische Korres-pondenz", ki se navidezno tiče vseh dežel Balkana enako, toda v resnici je naslovljeno predvsem Jugoslaviji in Rumuniji. Naj pošljeta svoje pridelke in sirovine Nemčiji, in vse bo dobro zanju, dokler bo. Toda Jugoslavija, Rumunija, Bolgarija in druge dežele bi rade za blago dober denar, ne le obljube, da jim bo poslano v zameno iz Nemčije razno blago, kakršnega ne potrebujejo, in še tega zdaj ne dobe, nego le obljubo, da jim bo dostavljeno ko hitro mogoče. Ne izplača se kmetom rediti praAiče, govedino, ovce, perutnino in tako da-zadnjih tednov uvideli, da je bilo na?e gibanje v pravem. Dane* i Ije za tujo deželo, dočim sami j« vam lahko jasno, da ste a podpiranjem "Napreja" podpirali rtradajo mesa in kruha. Am-ob enem njegovo kampanjo laži in njegov boj za uničenje pra-ip*k nemško svarilo je resno in vega delavskega gibanja med našim ljudstvom, čigar glasilo ** vlakom živine in druge-ie "Proletarec" JT* blaga bo maral v Nemčijo, Ako ste resnično naprejevci, je vaše mesto v JSZ in v i p*. f,iloma* kakor vrstah agitatorjev za "Proletarca". Kdor pa je "naprejevec" le ^ r*Ha 1 °'Jakom-v rtarekvaju, bo kajpada i v nadalje podpiral pod zavajalnimi " . . . % gedi sovražnike demokracije, miru in svobode. Teh ne maramo I® nevtrainOST. v svojih vrstah. Le iskreno zavedni delavci so nam dobrodošli. >w .. rt««k Z alta* Vendarle je uspel! John Sukle, Crested Butte, Colo., je nam pisal med drugim: "Na vaše apele, da bi dobil kaj naročnikov Proletarcu, vam povem, da je to pri nas težavno. Agitirati za delavski list je naporno celo med takimi, ki se držijo za napredne. Več sreče imajo misijonarji in slični. ki gredo po deželi za "Ave Marijo'* etc. Spominjam se, ko sem bil pred mnogimi leti zastopnik "Glasa Svobode". Dobil sem NAJE AKTIVNOSTI t^Trlfth Časov nT Zato ima- Chicago. — V petek 6. okto- v agitaciji veliko večje te-nova je bila v poalužbo s avo- j bra bo seja sdhorov JAZ I lave nego takrat." jim arhivom od prejšnje do te ^ Prosvetne matice. Vzlic temu je naš prijatelj seje društvu št 106 SNPJ, Im- i / . Sakle poslal 4 obnovitvene in 1 perial. Pa.; pevskemu zboru I«ti večer bo v Centru seja fiovo na«^nino.l> mladinskega odseka klaba št. 1 (|SH Junior Guiki). MSava" v Chica#ru; dramskemu zl>oru "Zora" v Puebiu; Izo-braževalnemu domu, Library, Pa.; A LekŠanu, San Francisco, Calif.; št. 34, SNPJ, Indiana-polis, Ind.; dram. društvu "Ve-rovšek", Cleveland, O. O založbi knjige Prosvetne matice, ki jo razpošiljamo članstvo decembra to leto ali januarja prihodnje leto, bo poroča-no več na seji meseca oktobra. AnUm Ga*4en poroča za nadzorni odbor, da so poslovne Morda je bil zadnji poljub V četrtek 5. oktobra ob 7. zvečer bo v Centru akuinja ijfralcev, ki nastopijo v komediji "Zenitev". ■ Konvencijo CIO 10. okt. Dne 10. oktobra se prične v Sa* Franciscu konvencija unij CIO. Na sliki ja anglnaki mornar, ki se _ . . . pred odhodom v vajna sluibo posiav Besede, spuščane tjavnedan | lja od ITtJf|a olroha. Morda ja ta po-V zrak. slednji, kajti vojaa ja vajaa. STATEmEIft Oir THE OWNERSHlP. MANACEMtNt, CIIICULATION. EtC , **QU1RED BV TMB AOt OF COWdOW4IF AUCVST 24 1912 ' Sttgfe of Illlitok, Cb«nty «f Com*, m> >. U u>>>. 1 v Belare m«, a *«tary< pabM«, iim m& for thc atata and eoui>ty afor<*air:i,ir,i nfi the of tW» lorm,«vwH> .. 1. That the nasiaa and addreip^ of the publiaker, editor, editor and buatoe« maa««t Fukliidtor > JaffSSkiv Puh- liihinjr Companjr fcie., 8M1 S. l-aorndai«'-A+*, ^kjeoga, lit; editor Ftank zaitz, 2«4g ». Ha mlin Ari i; m ****** #difwr, FfoMk Zaiti, 2641 S. Hat^Un AAre.; hmciTt**< rtiuneget* tS«r m ** 2. That the ovrnera are: Ju^alav Workmen's Publ. Co. Inc., 2301 P I*wndale Ave., Chieaso, Tli., Slevetio Seetfcm, JugoaUv Federation a P. 2|01 SUk Lanrnilale Ave., Chicago, lik Frank Aleak, 2124 S. Pulaski Road, IH>nald J. Lotrich, 1337 S. Trumbull Ave., Joaeph Oven, Clarendon Bili«. II., Frank Udnvick, te23 S. Rldgoway Ava., Frank Zaiti, 2542 S. H«ml«n AVe. Exeeutive Committee, Chaa. Pogorelec, 2321 S. Avera Ave., Exec«tive Socretary. • * & That the kaoarn bondkoldera, mortgageaa, and other !»ecnrity halriera owning or holdin* 1 per cent or mora of total amount of bend*. n#nrtirifrea, or other »ecuritlea are: None. 4. T kot tke twe paratrrapha next above, giving tke names of the omnera, stockholdera, and aeeurity holdera, if any, contain not only the h* of Btnekholdera and aeeurity holdera »a they appear upon tke book* of the c*mpany, but al*o, in caaea when» tke »Uckholder or aocur»ty ht>U«r appear« upon the booka of the company an truatee or in any other fiduriary rila tion the name of the peraon or corporation for whom such truatee i* aeting, ia given; alao tkat the aaid toro parographa contain j«Utement* ekihracing affiant'« fall knowledge and bellef aa to the circumstancei and cknditiona under which at4>ckholdera and aeeuHty holdera who do not af>pear upoo the bmviaa of th« eompaoy aa trnateoa, held atock and «ekoro na pamet. In iznova sem z zanimanjem gledal Noetovo barko in menežarijo, ki je šla na barko pred potopom. In Bog je rekel Noetu: . . . "Mama. pa zakaj je Bog hotel potopiti vse?" "Vidiš sinko, to je bilo tako! Ljudje so biii pohujšani. Živeli so v izobilju. Imeli so vsega preveč. Plesali in rajali so vse noči in tudi po dnevu. Vlačili ao bo poilal kaj denarja in pomagal tako vzdržati grunt. Zdaj pa že dve leti niti glasu od njega. Bog večni znaj, kaj ta ma-garac del«, če sploh dela. Saj vem, da mu ni z rožicami posejano. AH vsaj pisal naj bi, da bi vedela. 6« 4ivi." SoJfze so jvi mi blede materina beseda "gospodar". Gospodar jo beseda, ki veliko pove. Vse«-del "em se na tnalo in ra/.miš- se moški z grdimi ženskami in; ,ja)j kdo jc K0,p0dar v na4i va. obratno in so Boga zaničevali. Pa kako vito veste?" "2e moja stara mati so mi to pravili." < "Joj, to pa mora biti že dol- si. Kajti po mojem je bil gospodar sami tisti, ki je ime) v službi vsaj enega hlapca ali deklo. . „ . . J , . Torej sem gospodar! — go časa nazaj. No, m kdo je pa Grem v da preM#jeni ži. v materi P°v^al ah je vino. Štiri glave. Krava, tele in ' govore in mrtvoudnim ni treb.H več bergel. Vse to, pravijo, in še več se lahko izprosi na teh na north pole. daljnih božjih potih. * Kljub veliki pobožnosti smo Btžal *«*m iz starega kraja eno leto padli tako nizko, da! pred vojno, pred pomanjka-*mo na Božič jedli sirkovo po- njem in klerikalizmom. Pa tu-gačo. In to je vendar nnjvečji kaj Je baš taksna godlja, samo katoliški praznik. Molili smo in da me tukaj ne morejo prisiliti Bog nas ni iml.šal. To je bilo ti-1 v cerkev. si.ma doživela?" "Tiho! Tadi tebe bo Bog št rafal, ker si kakor nejeverni Tomaž." Pravkar je mesila testo za kruh. Knrh pri n«s je bil mešan; koruza, ri, ječmen in pro- mlada junca, s katerima opravljamo poljska de!a. Dva zani« krrta prašiča in par tucatov pe- jih je skoro vsako leto dožive-rutnine. Stala, zidanica, svi- la. Ampak pomagati si ni zna- no !eto, ko nam je toča vse pa- Oh. ksko se motim, ko pra bila. Same sit ka ne. Izza Gorjancev so se navadno pokazali grdi. bolj črni kot sivi oblaki. Mati je dobro vedela, kaj takšni oblaki nosijo s seboj. Saj ra odriniti cerkev. Angleški lokalni dnevnik ima posebno stran, ki objavlja vse cerkvene aVtivno«ti in sicer vs«eh verikih sekt. Delavske ve-~ti cbjav Ija zelo na kratko in še to na skrivnem prostoru. Ako pa delavci izgube kakSno stavko in če so delavci poslani v ječo vsled stavke, potem je to na prvi strani in z velikimi črkami. ln celo v dveh izdajah eno in uto. A:o pride kak unijski voditelj v mesto, »e o tem ne pi- ...še. Ako pa pride klovn, Jack vini. da me ne morejo prisiliti! R nu prim€1% p& 2bobna_ kmalu vam bom dokazal, da jo ves Lake courty fkupaJ y#t me držijo za vrat m ne samo! poiii.ija in |okai|la maica je mene Ako s. bi /. gospodom ; zvana na nofre> da dela red in prijatelj in seveda tud. v cer- mir in ipa,ir Po4avijo mu gla. §l doblJ Pa;vo>ok. najamejo godbe in aran- magari, ds se je se tako težko|£i|.aio ^ NasU>p ^ so. Trda fkorja. znotraj pa ma-laskava srdica, ki se mi je neba prijemala. bo ter čumnato. Vsa je pokrito s slamo. Jako primitivna doma čija. Vrt okoli domačije in nekaj sadnega drevja. Sedem ali . . . _ . 8 njivic, mal gozdiček s steU Coz nekaj časa jo zopet vpra-1 nikom vred 0ol^a y Kočevak| posojilnici je biio še 500 goldi- sam: "Mama, ali so takrat jedli tak kruh, kot ga mi zdaj?" "Samo siromaki jedo tak kruh in ga bodo jedli, ker tako Bog hoče." Verjel sem, da je tako. "Pa . . pa kdo je Boga ustvaril? . . ." Nič odgovora. S pestmi je suvala v testo, ga vsega razmetala po velikih nečkah in ija zopet zgrebla na kup. Mnogokrat tako. Poslednje ga je na kupu pustila, ga potrepala okoli in pustila vzhajati. Posipala ga z moko in pokrila z belim prti-čem. Med delom so se ji ustnice premikale. To je bil znak, da je globoko zamišljena v nekaj, če-*ar bi jaz takrat nikakor ne pogodil. Kadar se je sama s seboj pogovarjala, tedaj sem vedno pričakoval, da mi bo nekaj zaupnega povedala. Sla je k omari, vzela dva krni ja sladkorja in ga polila z "malisen gajstom".. "Na! Pa sedi. Bom ti nekaj povedala! Vole sera bila prodala, da sem Janeza poslala v Ameriko. Kajpak zato, da mi njak. skedenj in hiša z eno so- la drugače, kakor z molitvijo. dcbi*o. V t J k cm slučaju so pre-' >ient nik< v in prominentnic £u 1 dcčica v; gledali vso tovarno, ako je kak- pan ^ tisti, ki vse ve" sen rdečksr ali svobodomisloc, kakor v kraju Hva, ,n ki bi ga odslovili, na niegovo , , . . mesto pa je prišel katoliški člo- pok °h0V 111 ne konca ne kra'a' vek. Vse informacija so debili v j Vw P» P"- župnijah. Obrtnik ali trgovec stno ameriško pravi — hum-— ako ni jud — mora hoditi v bug". narjev. Na gruntu bi se dalo še kaj pridelati, toda nikogar ni bilo sposobnega za delo, razen matere, ki pa ni mogla vsemu kaj. - Jer.u* nazarerr-ki. hišo. pa molite. Jezus, Jezus, Marija) Za zdaj molimo samo Ceščena Marija. Zvečer pa. če ne bo toče, pa roženkranc. "Ce bo pa to?a, pa ne bomo molili!" sem hitro dodal zra-: ven, mrmrajo? svojo molitev. "Tiho! Z Bogom se ni šali-' ti!" zakriči sestra nad menoj.1 Od Gorjancev so se bližali te-1 žki oblaki vedno hitreje. Bli-! K maši smo redno hodili vsa-.*1*0 ie yr* kri*em »n jrrmelo, ke nedeljo in vsak praznik. Ci-i«*« šklepetale Sipe v oknih.) tali »aboine knjige in časopise. vsak tak nebeiki prizor smo BERLIN IN MOSKVA PREDLAGALA NOV "MONAKOVSKI" MIR " * » s v (Nadaljevanje s 1. strani.) m o poseb i umevno vprašal, kaj Molili, m še kako! Toda kakor vidita, se jaz nisem oženil na domu, ampak sestra. Nisem maral. V doraščanju sem uvi-del, da kmet preveč trpi, pa mu garanje niti približno ni plačano. Pobožnosti v naši hiši ni manjkalo. Prosili smo Boga za bolj k) letino, t. j. za več polj-skc>7a pridelka. Za ječmenov in ržen kruh. Mati je nas, živino in letino priporočila v varstvo raznim Marijam devicam in svetnikoifi. Dajala za sv. maše. Marija sedem žalosti je pri Treh farah pri Metliki. Prebli- l v «ku I81«1* P01*1* po prebival-1 dobl Iita,iJa v Povračilo za po- nnt»In lt» stvu in teritoriju največja ve- Nemčiji in za piidruženje poiaio, Ka- y Kvr. z osv<)jitvijo k moskovsi-berlinski "mirovni se posebej prekrižalL kih je šumelo in ropotalo kor v mlinu '<,s|,a v Kvr°P'- z osvojitvijo Pol ure je otepala toča in Poljak t. ki jo bo organizirala zbila vse v zemljo, sadno drev- pod ^ P^otektorat , je nje-je pa oklestila, da tudi jabolka i na rn,11,lar^na in ^onomska ni ostalo na njemu. Ampak zvečer zato nismo molili roženkranc a. it Smatramo se za civilizirane, pa nas taka vzgoja "dušnih pa-ftirjev" še zmeraj vleče za nos. K vragu s civilizacijo, dokler so v nji tovarne, v katerih pro-ducirajo vsakojako municijo za pobijanje ljudi. Civiliziranim I sila jako narasla. Tolažbe z Rusijo ofenzivi" proti Angliji in Fran ciji. Italija ne more samo dajati, nego biti tudi plačana za sodelovanje. Predvsem smatra, da morajo države na Balkanu Komunisti, nacijski bund In druji agenti tujih fežimov opora sovražnikov dčlovstva (Nadaljevanje s I. strani.) meriike korporacije. Njihov namen je dokazati, da vrše komunisti pod firmo CIO enako I razdiralno delo po navodilih tujih režimov tudi v ameriški industriji. Mnogi unijski organizatorji so trdili pred komisijo isto. Cerkve so proti njim, po.tebno katoliška. Ako bi ameriški komunisti predstavljali iskreno delavsko gibanje, bi imeli moralno za-slombo V4e ameriške liberalne javnosti in iskrenih pristašev demokracije. Toda zdaj, ko poznajo njihovo korumpiranost tudi drugi, ne samo socialisti, so dali komunisti sami orodje reakciji, ki zahteva, da se jih potlači. Na primer Ameriška legija je na svoji zadnji konvenciji zahtevala, da se njihovo stranko razpusti, proti komunistom pa sprejme čimstro-žje zakone. Nevarne postave Nedvomno pridejo pred kongres predloge, ki bodo zadovoljile Ameriško legijo, posebno švori, da ne molijo več. Misijonar: čemu ne? Eskimo: Molili smo, pa nismo nič dobili. Bili smo lačni. Misijonar: O! Jaz sem vam rekel, da delajte in molite! Tako mi dHamo. Eskimo: Vi, beli ljudje, ste pod njen gospodarski in politi* Nekateri se tolažijo, da si je vpliv, a enake ambicije ima Nemčija ob enem povečala ne- Hit.cr in izgleda, da zdaj tudi varnost za spopad s Sovjetsko | Stalin. Angleški državnik in Rusijo. Morda kdaj v bodoče, -toda zdaj obe deželi sodelujeta druga z drugo v razdeljevanju teritorijev, z delitvijo sfer vpi-va in na gospodarskem polju. Rusija je pritisnila na baltiške dežele, jih vzela pod svojo zaščito in njihne luke in otoke za svojo strategične točke z odobritvijo in s sporazumom Nemčije. Navidezno je ta utrditev ruske pozicije v Raltiškem morju opasna Nemči ji, toda Nemčija izjavlja, da je ona gospodar v Baltiku in njune ladje ga kontrolirajo v sedanji vojni. Rusija v svoji sedanji politiki strem! biti pripravljena bolj proti Angliji kot Nemčiji. Kajti če v tej vojni Hitler pade, bo moč Velike Britanije relativno jako povedana in pomaknjena do baltiških obrežij. Rusija se želi zavarovati proti tej možnosti z imperialističnimi metodami in v tem primeru je imela več skupnega s Hitlerjem kakor z Anglijo in Francijo. Kako daleč ,bo šla z naciji v slučaju na.-daljevanja vojne, vesta morda samo Stalin in Hitler. Vemo le, da si škandinavske in druge male dežele od njune zveze ne obetajo nič dobrega, pa tudi Anglija in Francija sta v skrbeh. posebno še, če se tej zvezi aktivno pridruži Mussoiini in končno še Japonska. Ciano na obisku mornarični minister Winston Churchill je v svojem govoru f radiu, ki je bil.oddajan v vse kraje sveta v nedeljo 1, oktobra: vabil Italijo, naj ostane nevtralna. Toda Italija bo to storila le, če bo smatrala, da bo kcncem konca zmaga na an* gleški strani, 1.1 pa, če ji Anglija izpolni njene teritorijalne ambicije. Hitler računa na zmago Hitler smatra, da lahko on ponudi Italiji veliko več nefro Anirlija in Francija, kajti slednji dve bi mu morale dati svoje dežele, dočim Hitler ponuja na-yrade edino na tuje stroške. Pravi, da se tudi angleške blokade več ne boji, ker ga bo Rusija zalagala v vojni aH v miru z vsem, kar potrebuje. % Očividno je, da je preokret sovjetske Rusije fia Hitlerjevo stran vrgel s tira vsa takozvana ravnotežja velesil. Nemčija, ki jo je hotela Chamberlainova vlada obkrožiti z železnim o-bročem protinacijske zveze in jo v slučaju nepokorščine blokirati na morju, J«; s pridobitvi, jo Stalinove pomoči prišla v jako ugoden položaj. Ves načrt an^ieike diplomacije za tikro-titev berlinskega , "agresorja" je izjalovljen. Ako »e zdaj Anglija, in Francija vzlic vsemu podasta v mir, bo le kratkotra- Prošlo nedeljo je bil na ob- jeii in ob enem zanju ogromen isku pri Hitlerju Mussoiini jev moralen poraz, morda večji In zunanji minister grof Galeazzo j usodnejši poraz kot pa če se ju Ciano, ki ga je med drugim sa- porazi v vojni. Presojanje dogodkov doma in po svetu (Nadaljevanje 8 1. strani.) bil kongres predlog socialistov pravočasno sprejel, bi delavci dobivali tako podporo takoj v počet k u te ogromne krrze, oziroma kar je bilo brezposelnih, bi jo prejemali tudi v času pro-speritete. Tako pa jo je kongres odobril šele pod pritiskom razmer, ko je moralo stotisoče brezposelnih iskati strehe v luknjah in "hoovervilllih". Bolgarski kralj Boris je poslal na obisk v Moskvo svojega ministra in mu izročil za dar Stalinu najboljše bolgarske cigarete. To je malo, kajti diktatorji imajo navado zahtevati več kot darila v škaUjicah. Rumunija se po razpadu Poljske počuti kot hiša iz kart. Njeno Transilvanijo in Bukovi-no želi Madžarska, Bolgarija Dobružo, in Rusija Besarabijo in morda Še kaj, Nemčija pa kar bo ostalo od Rumunije. Ker je to razmeroma velika, po pri-rodnih bogastvih in žitnicah izredno bogata dežela, bo plen precejšen. 2ENITEV t dvorani SNPJ v Chicagu v nedeljo 29, oktobra. LISTNICA UREDNIŠTVA Dopisi, ki smo jih prejeli v pondeljek, bodo objavljeni v prihodnji številki, ker je bila ta z gradivom že napolnjena. Itoliji dolgčas po kavi Od 1. septembra t. 1. je v Italiji prepovedano prodajati kavo bodisi v zrnju, ali pa v tekočini. Po nji je dolgčas posebno obiskovalcem kavaren, ki morajo zdaj piti namesto kave ničvredna nadomestila in jih enako drago plačevati. Usten to and Ad ver tise over PAUMOECH'S flJGOSUV RADIO Folk SongM and Music Tamburitza Orchestra Station WWAE, Everjr Sunday 1 to 2 636 S. Clark St, Chicago — Har. 300« IM#MIMIMIMIMtHM>, BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD f Ttl. 147» 424 Broad Street J0HNSTOWN, PA. MMIMM44MIMMMMI »I priredbi: KLUBOV Jim S. Zo OKTOBER GIRARD, O--Domača aabava klu. bo it. 222 JSZ o prid Proletarca o soboto rečor 21. oktobra f Nagodetorih prostorih nA Avon Parku. -CHICAGO, tLL. — Dramska prod-stava k to bo it. 1 JSZ * nedeljo 29. oktobra ▼ dvorani SNPJ. NOVEMBER VVEST ALLIS, WIS. — Domača zabava kluba it. 100 JSZ v soboto 11. novembra v Kraljevi dvorani. VVAUKEGAN, ILL. — Konferenca khabov JSZ ša druitev Prosvetne aa-tke aa sevorai Illinois ia Wisconsin e nedeljo 19. novembra v SND. CHICAGO. ILL. — Koacort "Sava" v nedeljo 29. novembre v dvorani SNPJ. CLEVELAND, O. — Koncert soc. Zarje na Zahvalni dan 30. nov. e SND na St. Clair Avo. DECEMBER CLEVELAND, O. — Plesna veeeti-ca kluba It. 49 JSZ na bo i* ni dan 25. decembra v Slov. dol. dom« aa Waterloo Rd. CHICAGO, ILL. — Silvestre va aa-bova kluba it. 1 dne 31. doc. 1939 v dvorani SNPJ. 1940 CHICAGO, ILL. — Priredbo e korist Proletarca r nedeljo 3. marca v dvorani SNPJ. CHICAGO. ILL. — Koncert "Sa-ve" v nedeljo 31. marea v dvorani SNPJ. JUNIJ CHICAGO, ILL. — Piknik r korist Proletarca r nedeljo 30. junija aa Keglovem vrta V Willew Springsa. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—8:30 Dailj At 3724 W. 26th Street . Tel. Cravfaad 2212 At 1S58 W- Cermak M 4 :S0—p. m. DaiTy Tak Caaal 1109 Wednesday and Banday by appointmentg onlf ., Rasideaoa Tal.t C»aa>—4 I II aa aaawar — Cal Aastin S790 Prva atovonaka pralnica ae priporoča rojakom v Chicag*, Ciceru in Berwynu. Pnrkvifn Laiindry € «• FRANK CRILL in JOSEPH KOfeDRfN, lastnika Fi poatreiba — Cene zmerne — Delo jamčeno Talafoni: CAN AL 7171—7173 1727-1731 \V. 21.t Street CHICAGO, ILL. A Yugo*l*v Wesfotfy IVvotod to the Interart of the Worker» OFFICIAL ORGAN OF Yugoalav Federation S. P. . PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERAT1VE COMMON WEALTH NO. 1673. Publisbod W««kly at MOI Sa. Lawndal. Ava. CHICAGO, ILL., October 4, 1939. VOL. XXXIV THE MILL GRINDS SLOWLY VVhat the Socialist father* of today will well remember is the feeling of hope with which news of the Bolahevik revolution of 1917 \var received. *it's the final conflict," some of us declared; "the start has been made in Russia and soon the vvorkers of Russia and the workers of Germany will unite; soon we shall have a Socialist Europe and America vvill have to fail in line; the days of human exploitation are at an end." Of course that vva.s vvishful think ing. But it vvas more than that. too. It vvas describing an action vvhich should have been taken — and vvhich vvould have been taken had the Socialist vvorkers of Europe been able to givf leadership and direetion to their ovvn nations. Well, the vvorkers didn't join forces. They didn't build a Socialist Europe. So vvhat? So, novv, after another generation, Russia and Germany are joining forces just the same. But there is a difference. Novv it is not the vvorkers vvho are aeting. Novv it is the autocratic leaders of those nations vvhich are taking an action vvhich had to be taken. The vvorkers didn't do a job vvhich his-iory re^uired be done. So the job is being done anyvvay—by masters in a carnival of blood. Instead of condemning either Germany and Russia. let the American vvorkers—and the American plunderbund, too— pause and reflect upon the significance of the strantre v%«rn of events vvhich has made Nazis and Communists economic and military partners. Will vve learn the lesson? Will we come to an understanding that historical developments demands the eventual socialization of economic resources. And vvill vve, in America, go about the task of socializing in a peaceful but pur-po.soful manner, or vvill vve vvait until the collapse of the old order drives the ovvning class of America to take the action vvhich vvill make not only machines, but men as vvell, the creatures of an all-»powerful state? Foolish, indeed, is he vvho believes that humanity can for-ever postpone the task of socialization. We must make up our mind or history will make our decisions for us—just as the decision is being made today for the vvorkers of Gcrmany and Russia. As Socialists we seek to preserve those benefits vvhich be-long to us as citizens of a democracy. But perhaps the best test of our fitness for democracy is our abilit.v to use it for the great change from economic serfdom to industrial democracy. —Reading Labor Advocate. War Trade No Depression Cure A sudden rise in employment based on vvar trade vvould, in the long run, be a disastrous event for the American vvorking- class. It vvould be follovved eventually by another dopre^ion, more sever and extensive and leaving in its wake chaos besides vvhich thj present period vvould look like a bed of rose*. An industrial upswing based on sueh trade vvould be an epheme*U thing at best, a prosperity bubble, the bursting of vvhich vvould leave intense unemployment and wide-spread suffering on every hand. So, let no one be fooled by the idle chatter about a war solving our economic problems. We will have better times vvhen vve change to a system of production for use instead of profit; vvhen machinery is used for the benefit of ali instead of for a fevv wealthy ovvners; when the work-day is shortened and pay inereased so as to give employment to ali in plače of the present-day speed-up system; and vvhen the masses avvake to the possibilities and begin de-manding this socialization. BOOKS AND PAMPHLETS Y0U MUST READ! Industrial Unionism in the American Labor Movement—Wolf-Weiss $ .15 America Arms the School«—Robin Meyers ...............................................05 fncentives Under Capitali.nm and Socialism—Harry W. Laidlcr......... .16 The Drenm of Debs—Jack London........................................................10 Shop Talks on Economic*—Mary E. Mercy................... .....................10 Socialism—Utopian and Scientific—Prederick Engels ................... .25 Class Struggle in America—A. M. Simon*................................................10 ABC of Pnr!iamentary Law—Clacisens-Jarvi« .......................................25 A Manuel For Socialist Speakers—August Claesscns.... ..... ................. .25 Workcrs In American History—Jame« Oneal .................................50 PROLETAREC BOOK SHOP 2301 SOUTH LAWNDALE AVENUE. CHICAGO, ILL. NO VICTORIES IN WAR The deaire of ali peoples, and es-pecia!Jy the vorkera, for peace among the nations of th« world was fee]ingly and e!oquently expressed by John A. VVinant, Direetor of the International Labor Office, at the closlng nltting of the recent International Labor Conference at Geneva, Svitzerland. Addresslng the 358 delegate« and technical advisers from 46 countries who attended the conference, Mr. Winant «aid: "When I left the United State« in 10.15 to come here, some of my friends suggested that I should re-main at home. I told thsm that every man would like to do that. but re« minrted them that years before in 1917 great numbers of us jonrn*yed overseas on the only official foreign mision that wa« ever aesifned to u«, and that I voitld like the privilege of going back to Europe a« an envoy of pe*iee and goodvill. We live but once. Whon it f« over we wou1d like to leave a friendlier world behind us That I believed then. That I believe novv. "The leadership in those countrier that fought in the World War b largely in the hand« of men vho were themselves soldiers. They know from their own experience the agonies of the battlefield and the suffering of vomen and ehildren in the homeland. I vant to believe that their understanding of the cruelties and hard-shlpj of vrar, and their love of their own people, vrill never permit them vrithin this generation again to plunge the We«tern World into armed con-flict—for vat brings no rlctories, but onl;r death and mutilation and des-titution and personal aorrov." I don't believe In our educated cla««, whlch is hypocritical, falae, hys-terical, badly educated and indolent. —^hekhov. By the streets of By and By one arrives at the houne of Never. — Cer-vantes. MEETING AND SOCIAL JSF JUNIOR GUILD Chicago. — Among other things, a complete program of activities for th? Kali and Winter season vrill bc adopted at the Junior Guild meeting FriUay evening, Oct. 6, al the Slovene Labor Center, therefore, every member should be present in order that we may get a general concensui of opinion on vhat our plan« should include. One duty we should not evade is the diamatic presentation of Branch 1,—a three-act hilariou* comedy en-titl-d "Ženitev ' (Marriage)—vrhich will be staged at the SNPJ llall on Sunday, October 2tf. ' We can and should help the Branch make this a succvss and a boost to its treasury also, by selling as many tickets as possible, and advertising the play to our friends, our parents, and to their friends. Let'« give it our vhole-heart-ed support. Let'« not be shirkers. Oh Ves! This is very important. Wo are having a social after this meeting with just load« of good things to eat, so please don't forget to cvme and bring along that new prospect to join at this meeting. Be seein' ya. Committ««. THE NOTORIOUS ČASE OF THE WORKER VERSUS THE SHIRKER WHAT IS SOCIALISM? Socialism means operating business and industry for public benefit instead of for p.ivate profit as today. It means higher vageM by the hour for every worker, vhich vvould leave the industrialists les* profit, only enough to improve industry. This could be accomplished only under a Socialist government vrhich vrould control ali industrie« and operate them for the benefit of the people. In recent years, our domestic gov-ernment has adopted many ideas from the Socialist plan. vrhich were changed to fit its plans. That is vhy it i« so important for vorkingclaa« ehildren to understand the principles of Socialism. If we understand them, we vrill work and vote for them and impiove our standard of living there-by.—Elaine Turpin. Cicaro, lil. visitors Chicago. — Mr. and Mrs. Frank Bolte*ar, Proletarec pioneers from Pueblo, Coloiado, were in Chicago la»t v rek and spent some time at the Slovene Labor Center. Mr. Vinko Peterliii, a legior.aire from Raton, Nevr M*xico, stopped at the Center \vhile in tovrn for the American Lcgion convention. YPSL CONVENTION CHICAGO DISTRICT.— OCTOBER 7 AND 8 Chicago.—The Chicago distriet of the Young People'* Socialist League is holding its convention the veek-ond <»f October 7 and 8. The convention has been planned on a large .^cale. to include, in addition to its business, a banquet, an International Socialist Youth Solidarity Bonfire and a social. Fraternal delegates from *ev«cial youth organizations have been invited, and this convention should be ihe Kpirited beginning of a nevr year of iutensive Socialist work for the league in Chicago. Every branch and local in Chicago has been invited to send delegates, and every party member is urged to atteml either as delegate or observer. A vorker summoned a Shirker into J court and began to cross-examine the , Shirker. i The Shirker taken the witness | staad. Qi*estion: You claim to own this disputed property? Ansvrer: I do. Qu«stioo: Did you produce it or have anything whatever to do with its production? Ansvrer: I did not. I am not in the producing business. Quostioat Do you vork in thi« railroad industry? Opposing Counsel: We object upon the ground that this question is not only irrelevant, incompetent and Im-material; it may ineriminate our client. Objection sustained. Quo«tioa: Then upon vrhat do you base your claim? Ansvrer: That the property belonged to a man named Sockafeller. He had a daughter and I married her. Sockafeller died. She gave me a deed to the property and now it's mine. Qvo«tioat You have no other claim to this property? Ansvrer: None what-; ever. Quo«tioa: Then you are a pa rasi te? Oppo«ing Coun.tl: We object on the ground tha. the answer may ineriminate our client. Objection sustained. The Worker nov takes the vritnes« stand. Qu«ation: You claim the right for your clas« to take over and operate thi« property nov in dispute? An*-wer: We do. Quo*t»oa: Upon vhat do you base your claim? Anawer: We took every ounce of raw material from the earth and forest. We made every tie, every rail, every car, every vrhee), everj' bridge and depot. every cut and grade. We made every part. from sUrt to finish, vrith our skill and with the machinery ve made. and so it should be our«. Quo«tioa: Can you aasign any other reason« why this property should be youis? Ansvrer: Ye«, if any other were needed. We can shov that it is used as a mean« of extortion. Thtough it« private ovrnership, not only the vrorkers it employs, but million« vrho have to u*e n are exploited. To maintain thi« pover to exploit, the ovner« have polluted government. eorrupted eleetion«, and bribed le^i-*-laturcti, council« and commission^. Qu««tion: Yoti do not propose to pay for it? Ansver: Pay whom? Those vho have b*en robbed? Have we not built it and paid for it in dividents many timen over? Qoo*tioa: You said you*built it. but vre.e you not paid by the day in cash vhile you vere doing the vrork? Aa»* wer: Yea, ve vrere paid from capital I— paid from the «urplu* which you svreated from labor. We worked a da.v and produced ten dollar* in value; you paid us «ix dollar« and kept the re«t. Qur»tion: What are you, anyway? Amwer: A Socialist. Judgat He is an undenirable citiren. Čase dismissed. WHY ARE WE WAITING? Tho pottiost purpo»c of machinrrjr U profits for tho ooproductiv« ia. Cook County Parly News Keep America From Taking th« First Stop To War President Roosevelt insists that confress lift the embargo on arms and take the first step tovards war. How can we stop the drift to vrar? 1. Send letters to your congrens-men and »enators urging them to re-tain the arms embargo, strengthen neutrality legislation, and support the Ludlov referendum on war. Make your letteiv short snd f.nappy. Csll your friends. Urge them to vrrite, also. 2. Introduce resolutions on these subjeets at your union, uneinployed, cooperative, fraternal or any other meetings. 3. A 4-page leaflets against war has just been issued by the National Office. We have many thousands of leaflets bearing the Cook County im-print. Insist that your Party branch order at least 1.000 and more if possible. Get a bundle to distribute your-self. 4. Build neighborhood and oc-cupational unit« of the Keep America Out of War Congres«. Contact Ken Cuthbertaon, organizer of the K. A. O. W. C., at 5468 Woodlawn Ave., phone: Hyde Park 1908, for further direetion« on work^ HELP KEEP AMEKlCAO\&*fF WAR. Rocruitin« Drive VVith the la«t PARTY BUILDER ev«?ry memb« i vas sent an applica-tioh eard. Some of vou might be ask-ing, MWhafs the idea?" The IDEA. Comrades, is that nov is the time to get nevr member«. Sign up that friend whoin you've been intending to get into the party. and biing him to the next branch meeting. You're Telling Me! By VVILLIAM RITT VVonder if that report about Hitler huving a nightmare i« true? He dreauit, it »eems, that he made a beautiful speech blaming everybody else and wasn't once interrupted by 1 divtdaal owaer, Tho largost purpo«« a single "Heil!" of maclMsorjr i« lifo. mor« life, for i th« produetiv« »ocial vsor«. Ftnland, ve read, has not given up 5ci«ac« and in v«« ti.a K.ve u» th« her' iilaiu to «tage the 01ympic games | witk whlcl» there in 1040. That is, of eoarse, if eursolvo« to natvro.-^produc« plentr there i« a Kinland. Tl»« »•** U tk# eontro' *»»• . , machine socially, «o that w« mtf b« adjusted t« on« anoth«r sociallj. Those European propangandists « needn't vrorry. After the vrar they can find jobs as bent nelling fietion vrriter«. ir The man at the next desk *ay« one of the horrors of vrar is that in Europe^ belligerent capitals most of the bufcK«»s and taxis are being driven by vromen. He says it—and then ducks. • Vou knov vrhat time of year it is when the average American quHs talking about the var and starta wondering whether the Yanks will take them in five games or fourJ straight. o This must be Indian summer, alnce Wh«t ar« w« waiting for? Im'| «v«rything r«ady? .Not quitm «v«rything. The worker» j ar« not r«ady. Too meek. Too liumblo. Too »hy. Too modost. Too doli w it h drivel. To blind to »o« tkat plentjr of th* b«»t is not too mach. • K dog too m««k and mod«st t« serateh off a floa d«s«rve» to be bitt«v pl«nty 1 Tli« work«rs (vastljr ia tko majoritjr) vho permit th« total prodoetion plan t to bo privatcljr «wa-•d and «oatrollod for a privato-pr«- mauy of tbe haU the gals are vrearing | fi» p«rpo«o, hav« ao right to wh look like miniature wigvrams. whei th«y ar« fl««c«d. Public health «ervice «ay« ehildren grow faster in autumn and vrinter than in spring or summer. Maybe it just Keems so to papa since they need more nevr clothe« then. « Novr that ihe Russians have become the pals of the Nippaneee as vreli as of the Germans vre vrouldn't be a bit surprised to read of a mutual non-aggression pact betvreen China and Japan. o "Is the tomato a vegetable or a fruit?" asks a reader. Most of thoee _ vre ve run aeross vrere just part of j diwn"h«mao progrv..-^Geor(e a ham sandvrich. ■ R Kir*patrich, author of "War — . , / What For?" and Thimk or Svrr«n Parts fashion designers are vrork- der." ing on an "alr raid sheltei suit." ' Pr«tty soon European women can be ?m*rt even wben being bombed. Having arrivad at tb« present s tog«, the twenti«th century stage, «f «ffici«ncy, w« find aoci«ty balked by aa ar«i«at purpose of our ruling clas«. Tko only reason tb« vrorkers 1 stand for tkis and carry tko vast load of porasitism o« tkoir backs is: Tk«y ar« usod to it. o Tko dom««tication of horses, cattl« and a four other aniosal« thousands of y««rs ago, vat a great acki*v«m«at for tho human raco. Tke taming of tb« vrorkors, tho domosticatioo of th« ny by th« f«ur, has don« most to Fifth Jubilee of United Slovfene Chorus INCIDENTS OBITUARIES DID NOT MENTION AI.L WRONC The old «tory about counting wooly creatures hopping over fence rails, as; an aid to slumber, is ali wet aceording one Dr. Louis J. Knmoosh, in a report to the Jouinnl of the American Meitcal As«oc:ation. "Counting heep i<« an aid to ir-1 soraria 'rather than to the person un-able to full asleep, and actually lead«! the person avray from, rather than to-ward slerp," he stated. I "Chai ley" Schvab is dead. Burden-ed vith years and money, he passed iwvy recently in hi« luxuriou« Park CIXVELAND, O. — The Slovene Avenue home in Nevr York City, Auditorium on St. Clair Avenue vrill be the scene of the fifth jubilee Concert and evening jamboree of merri-ment vhen the United Slovene Youth Chotu« celebrates it« fifth anniver-sary, Sunday, October 8. The young singers are dedicating this concert in honor of aH mothers, been hi«1»ly suoeeseful. The obitu-and vrill ising a song entitled ari«*, however, overlooked « number "Mother." vritten and composed for j of impoitant incident« in hi« carrrr thi« oeca«ion by their diraetor, Mr. that thro\v a clearer light on hif in aged 77. The nevspapers devoted columns to tributes to the steel magnate, stres-«ing paiticularly his ability to pile up an immense fortune. Having become exceedingly rich. the nevrspaper« took the potit ion that Schvrah must have A dve rsity i« ea^ier borne than proe-perity for^rot. Louis Seme. while the pi-ogiam hself include« over 30 other numbers. Jankovic and V adn ju. orehestra« vrill fuinish the music for the evening. —Commit««. AMERICAN LEGION DOES THE EXPECTED Chicago.—Business men in Chicago ire licking their chops over the mil-'ions of dollars in trade spent by the legionairres for food, drinks and plain rowdyism during their conven-ion recently, while the nation at large eyes vrith nuspicion resolution« passed vhich vould gag freedom of »peech and liberty. One resolution reads that ali radical groups in this eountry should be complete^ and ruthlessly viped out, vrhile other resolutions direeted •gainst nlien« and Labor in general, »re \vonled in about the same tone. Labor Wants No War' 'ohn L. Lewis Says "In the face of the economic deal in America many of our statesmen re more concemed and agitated over he political quarrels in Europe. War Sa« alvays been the device of the "»oliticallv despairing and intelleetu-^lly storile sUtcsmen. It provides em->loyment in the gun factories and begvts enormous profits for those al-ready rich. Ifkills off the vigorou« male« vho, if permitted to live, might question the financial and political egploitation of the race. Above aH, var |*rp«tuate« in imperi«hable letters on the acroll of farne and history the names of its political creators and manager«. "Labor In America vants no var not any part of var. Labor vanta the ilght to vork and live — not the privilege of dying hy gunshot or poi«on ga« to «ustain the mental er-ror« of eurrent statesmen."—John L Levi«, in his Labor Day addres« to the nation. . _ on character. Far ene thing. they failed te men-tion that Schvab was a bitter foe of crgauited labor and that he wa-largely responsible for the Homestead >trike and other labor conflict« that made. the steel indu?try a shanvbles. Schvab S opposition to unions vas ic-spottfible for defeuting repeaU'd at-tempts to organize steel vorken, and vhen the unions finally entered the plant he complained hw "heart va< broken" and resigned as head of the Steel Institute to protest. Schvab'« million« came from Ivo •ourco«—»h« oaploitation of his em-ploy«es and th« hard borgains h«*" drovo with his gov«rnm«nt. Marriage of Convenicnce Whon Hitler and Stalin made their pact, it vas obvious that they had not fallep in love vith one another. They made a marriage of convenicnce, and you can bet your bottom dollar that each of them expcctcd to get the beat of the other and to double-cross the other vhenever the time beeame ripe for the double cross to be applied. Ali that remains to be seen is vhich of these unscrupulous dictators vili prove the most elever. As everything takes plače behind tho kcenes, outaiders can onl.v sp<1-culate •s to vhat is going pn. There m«y be interesting developinont*. An irouclad mlliUry alliahee b«tveen the dictators might be made, and it might be very formidable for a time—but hov cottld It last? On tke othei hand there may be quick disagreement. Hitler may diseover that vhen the fpider thought it vas invlting the fly into the parlor, it va« realy inviting a big bear that dotes on eating spiders. I once had a class mate named Gutrner, Whoee knovledgr got lesaer and leatar. It ai laat grem so small. Hc knov nothing at ali-* And nov he*s a college professor. Ariaona Kitty-Kat. 3400SB . (From a Hrltlsh Maganin«) The Robat: "Matter, I can do the tvorh of SO men." Employer: "Ves, l hnow that, but who i* to support the SO men?" A Califsrnfa canary, aecording to a nevs iUm, mevs lik« s eat. Natur-a!ly. That mnart bird is folllvong the lofic of: "Tf you ean't lick >m, join Vm.M It'a* a cinch to identtfy jttur en-emie«. It's hard to find nut vho are yot»r true frlesds.