PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	nA v>
Abb. postale i gruppo - Cena oU lir
Leto XXVfl. Št. 84 (7872)
TRST, sobota, 10. aprila 1971
PO KRATKIM GOVORU^ SEKRETARJA BREŽNJEVA
Ob petju «lnternacionale» slovesno zaključen kongres komunistične partije Sovjetske zveze
Neznatne spremembe v sestavi vodilnih partijskih organov Politični urad razširjen od 11 na 15 članov - Tudi Valentina Tereškova (prva žena v vesolju) izvoljena v novi CK
MOSKVA, 9. — Ob petju »Internacionale* se je po desetih dneh ?***tanja zaključil v Moskvi 21.
komunistične partije So-^Jeteke zveze. Kongres je z zelo »faitkim govorom zaključil general-^tajnik Leonid Brežnjev, ki je v *®opdh obrisih napravil obračun obsežne razprave, izrazil zadovoljstvo zaradi vzdušja, v katerem je koti-pes potekal, ter se zahvalil de-‘®8atom za prispevek, ki so ga 'feb diskusiji.
prej je sam Brežn.jev prebral fe^ena izvoljenih članov v vodilnih °n?anih partije: po predvidevanjih ^ Prišlo do nobenih bistvenih spre-jn®*b. Vodilna »trojka* je bila pomična v celoti: Brežnjev ostane «jnik partije, Podgomi predsed-nik vrhovnega sovjeta in Kosigin Predsednik vlade. Edino vidno no-Vost pomeni razširitev političnega Prada od 11 na 15 članov. Vsi dolarji člani so bili potrjeni (gobice o zamenjavi predsednika sindikatov Šeljepina in priletnega Pel-“eja se bile torej neosnovane), njim P? so pridružili še štiri. Novi čla-j* so: 574etni Viktor Grišin, sekre-fer partije v Moskvi, Djumukhamed Kunajev, 56 let, prvi sekretar KP Kazahstana, Vladimir Ščerbitski, 53 predsednik vlade Ukrajine in <>3-letnd Fjodor Kulakov. Prvi trije ?° že bili v politbiroju kot «člani kandidati* (sodelovali so na sejah, “kfe brez volilne pravice), četrti Ps praktično edini «novi človek* v Politbiroju. Kulakov, ki je star 53 ter izhaja iz kmečke družine, ^agronom, namestnik ministra za Potjedelstvo Ruske federacije ter že °d leta 1965 član tajništva CK KP.
Kot rečeno, so ostalih enajst čla-“?.v potrdili. Brežnjev je prebral •VUhova imena «po hierarhični lestvi-_U: Brežnjev, Podgomi, Kosigin, “JJJov, Kirilenko. Pelše (ki je bil *j°~jen tudi za predsednika nadzor komisije), Mazurov (prvi namest ,.k ministrskega predsednika). Polanski (prav tako namestnik ministrskega predsednika), Šelest (prvi ekretar KP Ukrajine), Voronov 'ministrski predsednik Ruske fede-, aQje), šeljepin (predsednik sindi-T®")v), sledijo pa štirje novi člani.
1 vse člane kandidate so potrdi-’ seveda razen treh, ki so jih po-'ksali na redne člane politbiroja.
tajništvo CK je ostalo nespre-^Pjeno ,tudi imena članov tajništva f Režnjev prebral po hierarhični jjfjVjci: Brežnjev, Suslov, Kirilenko, lifki ov (bi je z izvolitvijo v po-znatno okrepil svoj položaj), tinov, Demičev, Kapitonov, Pono-p j°v, Katušev in Solomencev.
^ zaključku kongresa so objavili ki novo sestavo centralnega ko--l.	®» ki ga je včeraj izvolilo
_^aJ Pet tisoč delegatov na kon-oa Ul število članov CK je naraslo 2? na 241, pač pa so število Ujkoidatov* zmanjšali od 165 na t„,' Skupno število članov znaša 23	prejšnji CK, izvoljen na
v- kongresu, pa je štel 360 članov. imZ.110 Prejšnjih članov so potrdili, ovali pa so tudi vrsto novih, nj"?. katerimi je nekaj znanih oseb-
ti.	njjmj naj nave^emf, sa.
rl; ®?vjetskega veleposlanika v Wa-u n8t°nu Anatolija Dobrinina ter lf.n/?K>navta Alekseja Leonova in Va-ent'no Tereškovo.
Indeks cen
dob2^'	Splošni indeks. cen na
sti^-0, ki ga računa osrednji stati-j. , orad Istat je zabeležil februar-v ^vOsnjega leta 0,3 odst. zvišanje javi meriavt z januarjem, v primer-Sfl s februarjem lanskega leta pa jJjfoene zvišale za 3,8 odst. skp” • s cen na drobno za delav-fpčLln uradniške družine pa se je riiarja zvišgi za o,3 odst. v pri-v J?'1 z januarjem in za 4,8 odst. ga j joerjavi s februarjem lanske-
' J
Sovjetski voditelji s skupino delegatov na 24. kongresu KP SZ. Od desne proti levi Brežnjev, Podgomi in Kosigin
OSTRA PROTESTNA NOTA SFRJ ZARADI ZLOČINSKEGA NflPflDfl V STOCKHOLMU
Švedske oblasti so omogočile ustašem da so po TV reklamirali svojo dejavnost
Zdravstveno stanje ranjenega veleposlanika Roloviča še vedno zelo resno
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. — Pomočnik državnega. tajnika za zunanje zadeve Hija Topalovski je sinoči izročil švedskemu veleposlaniku v Beogradu Finnmarku noto, s katero državno tajništvo po nalogu jugoslovanske vlade najodločneje protestira proti terorističnemu napadu na jugoslovansko veleposlaništvo in atentatu na veleposlanika Roloviča in nameščenko Miro Štempiharjevo. V noti se med drugim ugotavlja, da švedska vlada ni izpolnila svoje obveznosti glede preprečevanja teroristične dejavnosti emigrantskih skupin. čeprav je bila opozorjena na njihovo dejavnost.
Državno tajništvo zahteva strogo kaznovanje zločincev in odločne u-krepe, da se odkrijejo in kaznujejo organizatorji tega zločina in da se razpustijo njihove organizacije. Jugoslovanska vlada opozarja švedsko vlado, da bi nepodvzemanje odločnih ukrepov, za preprečevanje podobnih dejanj, lahko imelo težke posledice za nadaljnji razvoj odnosov med obema državama. Pri izročitvi note je Tapoiovski opozoril švedskega veleposlanika, da teroristični napadi niso prenehali tudi po tragičnih dogodkih 7. aprila, da teroristi nadaljujejo z grožnjami
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiifHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi
SKLEPI TAJNIŠTEV CGIL, CISL IN UIL
Skupne konkretne pobude sindikatov zn učinkovito uveljavitev reform
Združenje industrijcev vali izključno na delavce krivdo za trenutne gospodarske težave - Danes kongres italijanske federacije anarhistov
RIM, 9. — Danes so se ponovno sestali člani vsedržavnih tajništev sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL ter so se dogovorili o konkretnih pobudah, ki jih bodo napravili po splošni stavki 7. aprila za uveljavljenje reform.
V skupnem poročilu je rečeno,
da so sindikalna tajništva sklenila, da bodo obrazložila svoje stališče o stanovanjski reformi članom komisije za javna dela poslanske zbornice ter zahteve sindikata glede davčne reforme pa članom komisije za finance in zaklad senata. V tej zvezi so zaprosili za sprejem pri predsedniku poslanske zbornice Per-tiniju in predsedniku senata Fan-faniju. V poročilu je nadalje rečeno, da so tajništva sklenila, da bodo s posebno pozornostjo spremljali priprave za zakonski predlog o zdravstveni reformi, ki ga mora najprej odobriti vlada, nato pa bo prišel v razpravo v parlament.
Sindikalna tajništva so poleg tega sklenila, da se bodo sestali s predstavniki političnih strank, da bi skupaj obravnavali vprašanja re-
form ter gospodarskega in socialnega razvoja. V tej zvezi so poslali pisma naslednjim strankam: KD, KPI, PSI, PSDI, PRI, PSIUP in PLI.
V pismih je rečeno, da bi bilo primemo, da bi prišlo do sestanka, na katerem bi ocenili predloge sindikatov glede politike reform. Nadalje pravijo sindikati, da gre za nujna vprašanja in pri tem navajajo stanovanjsko politiko, zdravstveno politiko ter dvačno politiko, ki predstavljajo konkreten pričetek politike reform, kar vse pa je tudi v izredno velikem interesu delavcev in celotne družbe na splošno. V pismu končno govore o tesni povezavi med politiko reform in zakonodajno dejavnostjo, zaradi tega pravijo, da bd bilo primemo, da bd sestanku s sindi-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiimmiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiuainiiiiiiiiimi
KLJUB POZIVU MINISTRA ZA TURIZEM
Nadaljuje se stavka uslužbencev hotelov
RIM, 9. — Sindikati kategorije so potrdili, da se bo nadaljevala razčlenjena stavka hotelskih uslužbencev, ki se že vrši in ki je proglašena za 20. april. Stavko so proglasili v zvezi z zahtevami za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe.
Minister za turizem in predstave je skušal pomirjevalno vplivati in je pozval sindikate, da stavko prekličejo med sedanjim prazničnim
Ministrstvo za Javna dela Avtomobilisti,
Rim, 10. aprila 1970
spomladanska sezona, ki je pred vrati, bo odpravila težke in zahrbtne nevarnosti zime, ki jih povzroča vožnja v megli, na snegu in na ledu.
Povratek pomladi pa še ne pomeni, da čudežno iz-Oinejo vse nevarnosti prometa. Seveda bomo imeli sedaj na razpolago več ur svetlobe in bolj ugodne pogoje vožnje. Prav iz teh razlogov pa se bomo bolj pogonoma posluževali avtomobila pri naših potovanjih ter na ta način še bolj otežkočali promet, ki se je v primerjavi z lanskim letom povečal za en milijon vozil. Mogoče bodo nekateri izmed nas preveč pritisnili na Plin ter se spuščali v ekshibicijsko in nepreudarno vožnjo.
Prav tega pa se moramo izogibati, če nočemo še volj povečati tragičnega obračuna prometnih nesreč, mrtvih, ranjencev, ki označuje naše ceste.
Spomnimo se, da je nevarnost prometa v različ-hih oblikah venomer prisotna, ter da avtomobil ni orožje, ki naj bi ga uporabili proti drugim voznikom, Poč Po, bolj enostavno, sredstvo za prevoz, za razvedrilo, za delo.
Tega sredstva se tore) poslužujmo previdno. Na
način bomo napravili veliko uslugo samim sebi in *Kupnosti.
S prisrčnimi pozdravi
Salvatore Lauricella minister za javna dela
razdobjem, tako da ne bi povzročili težav tujim turistom. Sindikalne organizacije pa so poziv ministra zavrnile, ker delodajalci niso sprejeli nobenega stališča.
Pomorščaki zahtevajo razgovor z vlado
RIM, 9. — Vsedržavna tajništva sindikatov pomorščakov FILM -OGIL, FILM-CISL in UIM-UIL so poslala ministru za delo ter predsedstvu vlade telegram z zahtevo po takojšnjem sestanku, da bd preučili vprašanja socialnega zavarovanja pomorščakov Znano Je, da so sindikati že napovedali stavko od 20. do 30. aprila, ko se bodo ustavile vse ladje z italijansko zastavo v domačih ln tujih pristaniščih.
Pomorščaki zahtevajo dva zakonska ukrepa, od katerih se prvi nanaša na lzračunanje penzlj v višini 74 odst. plače, na olajšave prt prispevkih za upravno osebje in za vodilno osebje družb PIN, glede česar Je vlada odobrila zakonski predlog 26. januarja, še vedno pa ga niso predali parlamentu In čaka na ministrstvu za delo. Drugi zakonski ukrep pa se nanaša na zvišanje plač, ki se upoštevajo pri pokojninah za mornarje zasebnih ln državnih brodarskih družb Sinddikafae organizacije Izražajo že-Ijo, da bi vlada takoj Izpolnila svoje obveznosti, tako da ne bi prišlo do stavke, ki pomeni resni zastoj Italijanskega pomorskega prometa.
kati prisostvovali tudi poslanci parlamentarnih skupin zainteresiranih strank.
Danes se je sestal izvršni odbor združenja industrijcev. ki je pod predsedstvom ing. Iombardija proučil gospodarski in socialni položaj tudi z vidika skupščine Con-findustrie, ki bo 21. aprila v kongresni palači EUR v Rimu.
V	poročilu je rečeno, da je odbor obsežno preučil gospodarski in produktivni položaj ter da .je ugotovil, da so dogodki potrdili opozorila podjetnikov o nevarnosti slabe konjunkture. To so sedaj potrdili tudi odgovorni člani vlade, kar pa bi moralo privesti do ustreznih ukrepov, da se ustvarijo novi pogoji za odločilno izboljšanje gospodarskega stanja.
Združenje industrijcev je mnenja, da je eden izmed razlogov sedanjega zastoja proizvodnje zadržanje sindikalnih organizacij, ki brezobzirno uporabljajo stavke in to z utemeljitvami, ki so že prešle področje sindikalnega pogajanja in pomenijo pritisk na parlament in na vlado s posledicami, «ki so prav gotovo resne tudi glede demokratične ureditve*.
V	nadaljevanju je rečeno, da je lahko rešiti probleme reform samo z gospodarsko okrepitvijo, saj zmanjševanje proizvodnje vodi samo k resnim izgubam za gospodarstvo, ki se ne omejujejo na čas stavke, temveč imajo dolgotrajne posledice na raznih ravneh. Poleg tega pravijo, da .je treba uskladiti reforme z gospodarskim načrtovanjem, kjer se mara ustvarjati usklajevanje dialektike socialnih skupin. V tej zvezi pravijo, da so sedaj občutne negativne posledice pretekle politike, ko se ni dopustilo, da bi si podjetja ustvarila dovolim kapital za premaganje rizika in s katerim se lahko ob težavni konjunkturi odkrivajo novi produktivni sistemi.
Končno pravi Comfindustria, da bo znižanje obrestne mere sicer olajšalo kreditiranje, da pa ne bo odločilno za spreminjanje sedanjega koniunkturnega razdobja. Predvsem zahtevalo gospodarsko politiko, ki naj vodi k produktivnemu razvoju v stabilnosti in predvidljivosti. Končno govorijo tudi o tem, da .je treba odstraniti prepreke za izvajanje investicijskih načrtov.
Jutri se prične v Carrari kongres italijanske anarhične federaoije. Ravnatelj tednika »Umanita Nuova*. ki .je glasilo anarhistov, je dejal, da bodo anarhisti najbolje praznovali velikonočne praznike, ko bodo govorili na delovnem kongresu o politiki in ideologiji partije.
proti jugoslovanskim konzularnim zastopnikom in državljanom in napadi na jugoslovanska zastopstva.
Pomočnik državnega tajništva je nadalje seznanil švedskega veleposlanika o ogorčenju, ki ga jugoslovanski državljani, delovni kolektivi, družbeno - politične organizacije in druge organizacije izražajo v številnih protestnih brzojavkah, v katerih se med drugim zgražajo zaradi popustljivega stališča švedskih organov do terorističnih zločincev in njihovih organizacij. Te protestne brzojavke bo državno tajništvo izročilo švedskemu poslaništvu, da bo lahko podrobno obvestilo svojo vlado o razpoloženju jugoslovanske javnosti.
Poslanci zunanjepolitičnih odborov, sveta narodov in družbeno -političnega sveta zvezne skupščine so danes na skupni seji, po poročilu pomočnika državnega tajništva Rije Topalovskega o napadih usta-ških teroristov v Stockholmu in u-krepih, ki jih je podvzel zvezni izvršni svet po tem napadu, izrazili mišljenje, da nosi za te napade švedska vlada težko odgovornost, ker kljub opozorilom ni pod vzela učinkovitih ukrepov proti terorističnemu delovanju emigrantskih skupin.
Odbora sta sklenila obrniti se na švedske poslance s pozivom, da se pri svoji vladi in javnosti zavzemajo za dosledno in odločno preprečevanje teroristične dejavnosti. Zaradi možnosti, da pripadniki terorističnih organizacij po atentatu na švedski televiziji javno prikazujejo svoje sovražno stališče do Jugoslavije, so poslanci sprejeli skrajno zaskrbljenost za nadaljnji razvoj odnosov s Švedsko.
Predsedstvo švedskih sindikatov v brzojavnem odgovoru na protest jugoslovanskih sindikatov ob terorističnem napadu v Stockholmu v celoti podpira izjavo jugoslovanske vlade. Mednarodna zveza udeležencev odporniškega gibanja je brzojavno izrazila svoje ogorčenje zveznemu odboru Zveze borcev Jugoslavije ob terorističnem napadu na osebje jugoslovanskega veleposlaništva v Stockholmu.
Jugoslovanska javnost je danes z velikim ogorčenjem sprejela vest, da je švedska televizija sinoči o-mogočila voditelju ustaške organizacije (Hrvatski narodni odbor) v Gi>-teborgu Stipu Mikuliču in njegove mu pomočniku Tomislavu Rebrinu, da v javni oddaji branita in reklamirata zločinsko dejavnost njune organizacije, ki jo zagovarjata kot politično borbo za novo neodvisno Hrvatsko.
V zvezi s to oddajo, ki je povzročila val protestov in ogorčenje med jugoslovanskimi delavci na Šved skem, je odpravnik poslov na veleposlaništvu v Stockholmu Miodrag Vukadinovič izrazil danes švedskemu zunanjemu ministrvu svoje presenečenje, ogorčenje in protest.
kategorijami državnih in poldržavnih uslužbencev, ki jih je uvedla vlada z zadnjimi ukrepa o reformi državne uprave.
Napad na sedež KPI v Este
ESTE (Padova), 9. — Preteklo noč je požar uničil sedež KPI.
Okrog 1. ure sta se zločinca pripeljala z avtomobilom «fiat 124» zelene barve. Skočila sta iz vozila, razbila steklo na vhodnih vratih in nato vrgla v prostore KPI posodo z bencinom. Plameni so uničili vse, kar je bilo v prostorih, čeprav so gasilci zelo kmalu prispeli na kraj požara. Uspelo pa jim je, da so požar omejih, tako da se ni razširil na prvo nadstropje, kjer prebivata dve družini.
Tajnik sekcije KPI Antonio Gam-barin je povedal, da je požar uničil vso opremo ter knjižnico in ar-
hiv...	senecenje, ogorčenje in protest. pa ne bo Izrael nikoli pristal.
.....................................u..imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnmniiumiimm.i....
V KONGRESU ZDA PRIPRAVLJAJO NOVE POBUDE PROTI VIETNAMSKI VOJNI
Nixonovo trdovrntno stnlišče okrepilo demokratsko opozicijo
Demokratska stranka in pacifistične skupine hočejo prisiliti pred* sednika, da umakne vse čete iz Vietnama do konca letošnjega leta
Jugoslovani, zaposleni na Švedskem, po tej oddaji resno dvomijo v vrednost švedske demokracije, kajti nepojmljivo je, da država, ki se ponaša s svojo demokracijo, nudi zatočišče ubijalcem in teroristom in članom njihovih organizacij omogoča, da javno reklamirajo to svojo dejavnost. Svoje ogorčenje bodo jugoslovanski delavci zaposleni na Švedskem izrazili z jutrišnjo demonstracijo v Stockholmu. Pričakuje se, da bo na to demonstracijo prišlo več Jugoslovanov iz raznih krajev Švedske.
O stanju ranjenega veleposlanika Roloviča so prispele danes iz Stockholma prve malo bolj hrabrilne vesti. Po današnjem zdravniškem posvetovanju je bilo sporočeno, da so se po težki krizi včeraj popoldne javili znaki lahkega izboljšanja, ki so se ponoči povečali. Zboljšal se je pulz, pojavili so se neki refleksi, ki dajejo upati, da gre na boljše. Prav tako je minila nevarnost krvavitve v možganih. Če se bo to stanje obdržalo za prihodnja dva dni, tedaj bo Rolovič, po mišljenju zdravnikov prebolel prvo krizo. Kljub tem majhnim znakom zboljšanja, pa je stanje Roloviča še vedno kritično.
B. BOŽIČ
Fortuna o kršenju človečanskih pravic
RIM, 9. — Socialistični poslanec Fortuna je v svojstvu predsednika gibanja za državljanske pravice vložil interpelacijo na notranjega ministra in na pravosodnega ministra v zvezi z antamilitaristi, ki so .jih zaprl v Milanu. Fortuna pravi glede teh aretacij, da gre za kršitev čl. 21 ustave.
Karabinjerji so v Milanu zaprli 26. marca 21-letnega Massima Maz-zantija in 23-letnega delavca Fran-cesca Milazza. Obdolžili so jih podpihovanja vojakov naj izvršijo vojaške zločine in žalijo oborožene sile, ker sta lepila plakate, ki so zelo podobnim onim, ki .jih objavlja u-prava javne varnosti, ko dela reklamo za nabor. Na tem plakatu pa je rečeno: »Vojski gospodarjev je treba odgovoriti: gospod ne.» in »Vojska je steber sistema: oni, ki se upre biti vojak, bistveno prispeva k napredku razrednega boja in k izgradnji družbe brez izkoriščani hin brez izkoriščevalcev*.
aiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiunniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
Eban o možnosti odprtja prekopa
Izraelski zunanji minister verjame v možnost sporazuma med Kairom in Tei Avivom - Popuščanje napetosti v Jordaniji
TEL AVIV, 9. - »Mislim, da je delna sporazum med Izraelom in Egiptom o odprtju Sueškega preko pa možen glede na to. da obstaja okrog te točke neka sovpad-nost interesov*, je izjavil izraelski zunanji minister Aba Eban v intervjuju telavivskemu dnevniku «Haaretz». Ministrove izjave so pritegnile pozornost opazovalcev tudi zaradi tega, ker so mnogo bolj popustljive od stališč, ki so jih zavzeli v preteklih dneh glede tega vprašanja predsednica vlade Gol-da Meir in drugi izraelski voditelji.
V intervjuju je Eban izrazil tudi mnenje da bi Sovjetska zveza verjetno ne bila povsem nasprotna nekaterim pogojem, ki jih postavlja Izrael — kot na primer priznanje pravice izraelskim ladjam, da od vsega začetka plujejo po kanalu — ker da so v Moskvi močno zainteresirani za odprtje te vodne poti. Eban je omenil, da je ena najbolj spornih točk egiptovska -ahte-va, da bi smeli poslati svoje čete na vzhodni breg prekopa, na kar
14. aprila stavka PTT
RIM, 9. — Vsedržavna tajništva sindikatov poštnih uslužbencev, treh konfederacij CGIL, CISL in UIL so potrdila, da se bo 14. aprila pričela 48-uma stavka uslužbencev PTT. Osebje osrednjih in pokrajinskih uradov bo stavkalo od polnoči 14. aprila, medtem ko bo osebje, ki se vozi, prekinilo delo ob 20. uri 13. aprila.
Od 15. aprila dalje uslužbenci pošte, telegrafa in telefona ne bodo več delali nadur in bodo prekinili z akordnim delom. Sindikati pravijo, da so proglasili stavko, da se odstranijo nesorazmerja med raznimi
NEW YORK, 9. - S svojo tiskovno konferenco o položaju v In-dokini je predsednik Nixon hudo razočaral ameriško javno mnenje, ki se vedno bolj odločno zavzema za konec udeležbe sil ZDA v vojni in zahteva vrnitev vojakov v domovino. Negativni odmev, ki ga je imel govor med širokimi plastmi prebivalstva, je opogumil demokratsko opozicijo, ki pripravlja nove politične ter demonstrativne akcije proti politiki šefa Bele hiše.
Američane zelo skrbi dejstvo, da bo ostalo prihodnje leto v Vietnamu še 184 tisoč ameriških vojakov ter da bo njihov umik odvisen v največji meri od vojaške in politične okrepitve sajgonskega režima, ki pa je z vojaškega vidika pokazal vso svojo šibkost pri ponesrečeni pustolovščini v južnem Laosu, politično pa ni imel nikdar podpore ljudskih množic, pač pa se je držal na nogah izključno z ameriškim orožjem in z ameriškimi dolarji.
Nemalo negodovanja je povzročila tudi ugotovitev, da je Nixon podredil interese države lastnim volilnim interesom. To dejstvo poudarjajo danes številni listi, ki so mnenja, da ni hotel Nixon določiti volilni adut. «New York Times* u-gotavlja tudi, da ni Nixon sprožil nobene nove ideje o načinih, kako napraviti konec krizi v Indokini ter doseči politično rešitev. Nixon — piše list — je govoril ameriškemu, južnovietnamskemu in mednarodnemu javnemu mnenju, ignoriral pa je sovražnika, kateremu je samo ponovil zastarele predloge od oktobra 1970. Še to pa je storil tako površno, da je dal vtis, da je
hotel minimizirati še tistih nekaj pozitivnih strani, ki so jih ti predlogi vsebovali.
Amerški časopisi poročajo tudi o premiku, do katerega naj bi prišlo v parlamentu, potem ko je Nixon zavrnil zahtevo, da bi do konca leta umaknil vse vojake iz Vietnama. Opozicijske sile v kongresu so že začele pripravljati akcijo, s katero naj bi predsednika prisilili, da pristane na zahtevo poslancev. «Moramo izglasovati take zakone — je dejal senator Edmund Muskie — ki bodo privedli do popolnega umika naših čet iz Vietnama do konca letošnjega leta. Muskie je tudi javno napovedal svojo podporo veliki manifestaciji, ki bo v Washingtonu 24. aprila proti Nixonovi politiki v Indokini. »Podpiram to pobudo — je dejal — ker pomeni učinkovit, občuten in miren protest proti vojni*. Manifestacijo organizira 'National Pea-ce Action Group’, okrog katerega se počasi ponovno združujejo pacifistične skupine, ki so priredile masovne demonstracije spomladi 1970.
Ameriško javno mnenje zelo skrbijo tudi vesti, ki jih objavljajo nekateri listi o težki gospodarski vojaški in politični krizi, ki je zajela Kambodžo. Časopisi pišejo, da so tu komunistične sile prešle v ofenzivo, v Plinom Penhu pa študentje in izobraženci demonstrirajo proti proameriški vladi ter zahtevajo politične in družbene reforme. Gospodarstvo države je na robu popolnega zloma, kot dokazuje n. pr. dej'stvo, da so cene
jestvin v letošnjem letu narasle za celih 250 odst., medtem ko je industrijska in poljedelska proizvodnja zaradi vojne skoraj popolnoma blokirana. To seveda še bolj zapleta celotni položaj v Indokini ter sili ZDA, da dobavljajo čedalje večjo gospodarsko pomoč tej državi.
Sajgonski kolaboracionistični režim se medtem še vedno ni odrekel upanju, da bi prikril sramotni poraz, ki ga je doživel v Laosu. V te propagandne poskuse prikrivanja resnice spada tudi današnje uradno sporočilo, da se je zaključila operacija »Lamson 719», kot so v Sajgonu imenovali vojaško pustolovščino v Laosu. Sajgonske vojaške oblasti so objavile rezultate operacije, ki pa so tako napihnjeni, da jim nihče ne verjame. Samo kot zanimivost naj navedemo, da so po teh poročilih Sajgon-d ubili 13.042 »severnih Vietnamcev*, zase pa priznavajo samo 1.445 mrtvih, 201 pogrešane in 4106 ranjenih. V vojaških krogih v Sajgonu pa so pojasnili, da bodo kljub zaključku operacije južnovietnamski komandosi še dalje vpadali na la-oško ozemlje, seveda s pomočjo a-meriških helikopterjev in letal, da pa bodo te akcije trajale največ en dan ali dva.
Iz Pariza poročajo, da se je načelnik severnovietnamske delegacije na pogajanjih o Vietnamu Xuan Thuy vrnil danes v francosko prestolnico iz Moskve, kjer se j'e razgovarjal s prvim sekretarjem severnovietnamske delavske partije Le Duanom in namestnikom ministrskega predsednika DR Vietnama Duy Trinhom.
Z razliko od Golde Meir ni Eban zahteval, da bi ZAR proglasila ko nec vojnega stanja ali podpisala premirje. Minister je tudi poudaril, da je odprtje kanala v interesu Izraela, ker bi to pomenilo konec tistega vojnega vzdušja, ki se v vsakem trenutku lahko sprevrže v pravo vojno.
Za odprtje Sueškega prekopa se je zavzel tudi izraelski veleposlanik v Washingtonu Rabin, ki je v intervjuju listu «Yedioth Aharonoth* izjavil, da bi neuspeh sedanje akcije za odprtje kanala imel kot
Izraelski zunanji minister Aba Eban
posledico ponoven izbruh sovražnosti. Po njegovem mnenju bi bilo to neizbežno ter bd do vojne prišlo v prihodnjih sedmih mesecih.
List »Jerusalem Post* pa poroča danes o včerajšnjem razgovoru med ameriškim veleposlanikom v Tel A-vivu Barbourjem in Goldo Meir ter pravi, da ie bila glavna točka razgovora vprašanje odprtja prekopa. List poroča, da je Meirova še enkrat zavrnila ameriški predlog, po katerem bi se morale izraelske čete umakniti za 30 ali 40 kilometrov v notranjost Sinajskega polotoka ter ameriškega diplomata seznanila z načrtom, ki so ga pripravili izraelski izvedenci in ki določa urnik na položaje kakih 10 do 15 kilometrov od kanala. List dodaja, da je Golda Meir zahtevala od Američanov nekatera jamstva, da bi Egipt ne imel od odprtja kanala preveč praktičnih in strateških koristi.
V Amanu se medtem zmqpjšuje napetost med vojsko in Palestinci. Vrhovni povel.jnik sirskih oboroženih sil general Mustafa Tlas, ki je dospel v Jordanijo, da bi posredoval v sporu, je ob vrnitvi v Damask sporočil, da so dosegli sporazum za ustanovitev mešane komisije, ki bi morala urediti odprta vprašanja med jordanskimi oblastmi in palestinskim odporništvom ter skrbeti za izvajanje sporazumov iz Kaira in Amana. V komisiji bosta dva sirska voditelja, dva predstavnika kraljeve vlade in dva Palestinca.

TRŽAŠKI DNEVNIK
10. aprila 1971
NADALJNJA DELA PO PRVI POLOVICI APRILA
ACEGAT bo izdal za metanizacijo eno milijardo in 287 milijonov lir
Prihodnja dela bodo zadevala področja med Valmauro in Naseljem sv. Sergija, nato mestno središče in pas od Rojana do Sv. Ivana
Občinsko podjetje za dobavo vode, elektrike ta plina ACEGAT je sporočilo preko svojega tiskovnega urada nadaljnji program metanlza-cije Trsta ta predmestij. V glavnem predvideva program dela v drugi polovici aprila, se pravi po velikonočnih praznikih, za metanizacijo južnega področja tržaške občine, ki gre od Naselja san Gior-gio do Valmaure, Naselja sv. Sergija ta industrijsko področje. V prvih dneh maja bodo vpeljali metan na področje, katerega središče je Borzni trg. Ko bodo dela na tem področju končana bodo na vrsti rajoni, ki se vijejo v pasu od Rojana mirno mestnega središča k Sv. Ivanu.
Nekateri potrošniki so pri Acega-tu zahtevali podrobnejša pojasnila o pogojih dobave naravnega plina, zato navaja v tiskovnem sporočilu tudi točke Iz sporazuma med podjetjem SNAM in ACEGAT. Slednja bo dovajala plin za domače ta druge sorodne potrebe, kakor tudi za pogonsko silo ta ogrevanje nekaterih industrijskih p>odjetij, ki trosijo manj kot 219 tisoč kub. metrov plina letno. SNAM si pridržuje pravico sklepati sporazume za dovajanje plina tudi večjim podjetjem potem ko bo ACEGAT sporočila njihova imena in njihovo letno potrošnjo plina.
V teh pogojih dobavlja piodjetje pita «franiko priključek na metano-vodu» in v najmanjši količini 4000 kub. metrov v eni uri. V prvi, prehodni fazi, je dovajanje skrčeno na 1000 kub. metrov za uro.
Cena plina Je v teh primerih zra-čunana na osnovi efektivno dovajanega plina ta koločine, ki ga Je ACEGAT morala imeti na razpolago. Osnova za ta račun bo številka 9, ki Jo bodo pomnožili s kvocienti glede na ceno tekočega olja v tistem mesecu, plačilnim bremenom za delovno silo v podjetju, draginjo. V februarju letos so bile kvote, na primer, sledeče: 12,592 lir za količino dobavljenega plina, plus en milijon za plin na razpolago v enem mesecu. Fakture za dobavljen plin morajo podjetja plačati v roku enega meseca.
Končno sporoča ACEGAT finančna bremena m nadaljnjo metanizacijo. Skupno bodo javna dela za to operacijo staja eno milijardo ta 287 milijonov lir, ki bodo tako razdeljene: 81 milijonov ta pol lir za 'Hekompresijsko postajo pfTHTčma-mjih, 35 milijonov lir za podobne dčkompresijske postaje pri Brole-tu, Rojanu, ulicah Giulia ta Flavta, 12 milijonov lir za zamenjavo števcev, 179 milijonov lir za dodatne cevi od Ricmanj do Broleta, 30 milijonov lir za odcep od Rovt do Ul. Flavta (Zavije), 90 milijonov lir za obnovitev obstoječih cevi, 860 milijonov lir za posege raznega značaja ta za prilagojevanje naprav, ki so last potrošnikov.
• Tržaški župan je odredil uvedbo enosmernega prometa po Ul. A. Fortunio in sicer v smeri Ul. Pic-cardi - Ul. Ananian. Tudi po Ul. Ananian bo na odseku Ul. Fortunio -Ul. Piccardi enosmerni promet. Isti ukrep velja za odsek Ul. Revoltelle
od Ul. Piccardi do Ul. Settefontane in za odsek Ul. Bartoletti od Ul. Ananian do Ul. Revoltella.
Nova šola
pri Kjadinu
V	Skednju, pod lesnim pristaniščem, .je manjše podjetje, ki se ukvarja z rušenjem starih ladij. V njem je zaposlenih približno 60 delavcev, od katerih je večina iz Soriške pokrajine, kar 25 pa jugoslovanskih državljanov s koprske obale. Ti so bili že lani, po pritisku sindikalnih organizacij, sprejeti v službo z rednim postopkom in delajo po sindikalnih pogojih.
V	tem podjetju, OREN, se že dva meseca vodi dolga, utrudljiva, a ostra stavkovna akcija za dosego boljših življenjskih pogojev. Uprava podjetja se namreč brani sprejeti zahteve tovarniških delegatov o izboljšanju delovnih in gmotnih razmer. Do 16. marca so delegati vodili svoj boj sami, ko pa so ugo-
■laillllllllllliaillftUlMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIBIIliaMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIRlIltUIlllltlllllllllllllllllllllltllllllllUIIIIIIIMMIIIIlllll
je ogledal slovenski kulturni klub v Ul. Donizetti, zavod v Ul. Risorta, Marjanišče pri Sv. Ivanu, nato mladinske krožke v Dolini, Boljuncu, Borštu, v Ricmanjih ter v Bazovici in Marjanišče na Opčinah.
Odbornik Stopper, se .je povsod zanimal za dosežene uspehe in za nerešene probleme, ki se tičejo kulturnega, športnega in vzgojnega napredka slovenske mladine.
Danes zjutraj, ob 10.30, bodo na krajši svečanosti izročili občini novo dograjeno osnovno šolo pri Kjadinu. V njej je 15 razredov, telovadnica in drugi učni prostori. Stroški za dagraditev znašajo 162 milijonov lir za zidavo in 37 milijonov lir za napeljavo vode, ureditev sanitarij in napeljave električnega toka.
V PODJETJU OREN POD SKEDNJEM
Stavke italijanskih in jugoslovanskih delavcev
60 delavcev zahteva boljše življenjske pogoje - Posegi sindikalnih vodstev naleteli na nepopustljivost lastnikov - Včeraj nove prekinitve dela
OB BLIŽNJIH VELIKONOČNIH PRAZNIKIH
Okrepitev policijskih sil za večjo varnost prometa
Na vseh cestah bodo v teh dneh stalno krožile avtomobilske patrulje agentov cestne policije, kvesture in karabinjerjev
Odbornik Stopper obiskal nekatere slovenske ustanove
Deželni odbornik za načrtovanje ih delo Stopper, ki je pooblaščen tudi za vprašanja slovenske narodne skupnosti, je pred kratkim obiskal slovenske kulturne ustanove na Goriškem, v sredo pa nekatere slovenske kulturne ustanove na Tržaškem. Med obiskom so ga spremljali deželni svetovalec dr. Drago Štoka, predsednik slovenskega katoliškega prosvetnega društva prof. Mauri, Mario Maver, prof. Josip Peterlin, prof. Maks Šah in prof. Zorko Harej. Odbornik Stopper si
S prihodom bližnjih velikonočnih praznikov dobiva tudi cestni promet svojo živahnejšo podobo, saj vse sili ven, v naravo, na krajši oddih, čeprav včasih za visoko ceno — ceno življenja.
V predvidevanju velikega prometa, ki se bo od 8. do 12. aprila odvijal po naših cestah, so agenti cestne policije sprejeli vrsto ukrepov in okrepili nadzorstveno službo tako, da bodo lahko vsak hip opozorili nediscipliniranega avtomobilista na nevarnost, ki jo povzroča sebi in drugim s svojo vožnjo, pa seveda tudi priskočili na pomoč vsem, ki se bodo zaradi cestnega avtomobilskega vrveža znašli v zadregi.
Kot rečeno je poveljstvo cestne policije okrepilo svojo službo s številnimi agenti, ki bodo v teh dneh stalno krožili po najbolj prometnih cestnih ožiljih in sproti poročali poveljstvu o vsem, kar se dogaja na cestah, istočasno pa s sodelovanjem slednjega usmerjali promet na manj prometne ceste.
Prav tako so okrepili tudi službo hitre pomoči, bodisi da gre za nesreče s človeškimi žrtvami kot tudi za okvare pri avtomobilih, kar se v teh dneh pogosto dogaja. A-genti cestne policije so se tudi v ta namen sporazumeli z osebjem Rdečega križa in ACI, ki bo v stalni pripravljenosti za priskočite v na pomoč. V neposrednih bližinah pomembnih cestnih križišč pa bodo usmerjale in kontrolirale promet avtomobilske patrulje kvesture. Agenti cestne policije bodo seveda zelo ostro ukrepali proti tistim avtomobilistom, ki se bodo nedisciplinirano vedli med vožnjo. V ta namen bodo šoferju, ki je povzročil hujšo prometno nesrečo takoj odvzeli vozniško dovoljenje. Posebno prometno varnostno službo pa bodo opravljali tudi karabinjerji.
Za velikonočni prometni vrvež so po točnih navodilih ministrstva za notranje zadeve mobilizirali tudi vsa poveljstva krajevnih policijskih komisariatov, ki bodo morali skrbeti za normalen potek prometa, zlasti ob izhodu iz mesta in poznejšem prihodu avtomobilistov. Meščanom bodo na razpolago tudi posebne informacijske službe, ki bodo delovale na vsakem policijskem poveljstvu.
Ker predvidevajo velik dotok tujih turistov v naše mesto, so v sporazumu s poveljstvom finančne straže okrepili tudi osebje na vseh
maloobmejnih prehodih, letališčih in pristaniščih.
Natečaja za živinorejce in kokošerejce
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo v Trstu sporoča, da je s sredstvi deželnega kmetijskega odbor-ništva razpisalo dne 31. marca 1971 sledeča natečaja:
1.	Nagradni	natečaj	za	izboljšanje	hlevov in	senikov	ter prosto-
rov za shranjanje mleka. V ta namen je določenih 21 nagrad za skupno 5.000.000 lir.
2.	Nagradni	natečaj	za	izboljša-
nje, oziroma izgradnjo kumikov s 13 nagradami	za skupno	2.000.000
lir.
Natečajev se lahko udeležijo kmetovalci iz tržaške pokrajine. Prošnjo na navadnem papirju je treba nasloviti na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Trstu, Ulica Ghega št. 6 do vključno 15. maja 1971.
Razen osebnih podatkov mora biti v prošnji navedena površina posestva in pa splošen opis izboljše-valnih del.
Dela je treba izvesti do najkasneje 30. novembra 1971 in o tem obvestiti Kmetijsko nadzorništvo, o-benem pa predložiti splošen merski obračun stroškov o izvedenih delih.
Nagrade ne bodo smele presegati 50 od sto dopustnih izdatkov za material in delovno silo.
Za vsako nadaljnjo pojasnilo naj se kmetovalci obrnejo na Kmetijsko nadzorništvo v običajnih delovnih urah (razen sobote).
................... ............
OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH
Bomo po mokri oljki imeli suhe pirhe?
Kdor le more, gre iz spet več Jugoslovanov •
Velikonočni prazniki, vrvež po Ulicah, gneča v trgovinah, dolge kolone avtomobilov na cestah, zlasti pa na mejnih blokih. Bolj kot kidaj koli velja v teh časih splošne motorizacije stari italijanski ljudski Izrek «Natale col tuol, Fasqua con chl vuoi» ali ((Božične praznike s svojimi, velikonočne pa s komer se ti zljubi«. Zato smo že v četrtek, še bolj pa borno danes, opazili vse polno avtomobilov z različnimi evidenčnimi tablicami, kako so vozili proti mejnim blokom, drugi pa po obalni cesti; vsi lz mesta, k morju ali v hribe, kjer je de sneg.
Zato se vsi sprašujejo, kakšno bo vreme, saj Imamo dva praznična dneva skupaj, marsikdo pa je prost že danes. Upati je, tako si vsaj želimo, da bo tudi glede vre-mena veljal stari ljudski izrek, ki po mokri oljki napoveduje suhe pirhe. Ce bo to držalo, bi moralo biti tudi jutri ta v ponedeljek le-
mesta - Te dni v Trstu • Vsem vesele počitnice 1
po, suho vreme, saj je v nedeljo pošteno deževalo.
Ni treba še posebej poudarjati, da je tok velikonočnih izletnikov usmrjen predvsem v Istro, ta to tudi zaradi tega, ker imajo mnogi Tržačani tam svoje sorodnike ta prijatelje.
Te dni smo tudi opazili v našem mestu večje število jugoslovanskih turistov, tako da sq se mnogi trgovci spet razveselili saj so bili zadnje čase zaskrhljenl. Se bodo povrnili zlasti časi? Nekateri resno dvomijo, ker sl je marsikateri Jugoslovan izbral drag trg, kjer so predvsem nižje cene.
Vellkančnl prazniki — velikonočne počitnice za vse šolarje. Vsem želimo, da bi jih srečno ln veselo preživeli ln si nabrali novih moči, saj se bo šolski pouk zaključil šele čez dva meseca.
Gostilna »Pri lipi* v Bazovici Je želo znana in med najstarejšimi v tej vasi. Današnji gospodar Maks Horbat je prevzel gostilno v Bazovici leta 1955. Kot priden gostilničar, ki je imel od leta 1919 več gostiln v mestu, je imel namen to gostilno obnoviti in jo povečati. To se mu je posrečilo šele sedaj in v četrtek zvečer je povabil goste in prijatelje iz mesta in okoliških vasi, da si ogledajo obnovljene in nove prostore znane gostilne ter pokusijo dobre
jedi in pristna domača vina, posebno pa teran.
Poleg obnovljene kuhinje in male dvorane je še nova velika dvorana in 11 spalnih sob. Nova dvorana je zelo okusno opremljena. Sam gostilničar Maks je napravil načrt, delo pa je opravila tvrdka Marcon.
V vhodu je obešenih kot okras več starih jarmov. V dvorani pa je lep dimnik ter več železnih umetniških predmetov, katere je Maks kupil v
Kropi. Gostilničar Maks je znan po vsem Tržaškem ozemlju kot izkušen pokuševalec vin, posebno kraškega terana. Zato je obesil na zid dvorane več diplom in pergamen, ki so mu bile poklonjene na raznih razstavah vin za sodelovanje kot izkušenemu enologu.
Prepričani smo, da bo Maks z ženo in ostalim osebjem, kot vedno, dobro postregel gostom ter mu želimo rM'o uspeha v5 ohovlieni ter lepi domači gostilni »Pri lipi*.
Lažji potresni sunek včeraj na Krasu
Včeraj so v Trstu zabeležili lažji potresni sunek, ki odgovarja tretji-četrti stopnji Mercallijeve lestvice, Sunek je točno ob 7. uri 09 min. in 32 sek. zaznal potresomer eksperimentalne geofizične opazovalnice, u-meščen v potresni postaji v Brišč-kih.
Ugotovili so, da je bil epicenter potresnega sunka kakih 45 km vzhodno od Briščkov, to se pravi na Krasu, nekje med ^ostojno in Snežnikom.
V tovornjaku so našli 20 tisoč kilogramov vtihotapljenega masla
Agenti finančne straže so se včeraj v okviru borbe proti tihotapstvu spet proslavili z uspešno akcijo. V tovornjaku - hladilniku genovske registracije ter z mednarodno spoznavno značko TIR so namesto prijavljene živalske masti zagledali kar 20 tisoč kilogramov svežega masla.
Šofer tovornjaka, Genovežan Er-manno Formi ter njegov tovariš, Luigi Corazza iz Voghere sta prispela v Trst, od koder sta nameravala nadaljevati pot proti Švici. Dva funkcionarja finančne straže sta si sprva ogledala tovornjak le od zunaj, pri pregledu dokumentov pa jima je vsa stvar malce zasmrdela tako, da sta, kljub znački TIR, sklenila pregledati notranjost tovornjaka oziroma hladilnika, kjer sta tudi našla pretihotapljeno maslo.
Oba šoferja so po zaslišanju izpustili ter ju istočasno prijavili sodnim oblastem pod obtožbo tihotapstva, sam tovornjak pa odpelja-1 li v staro prosto pristanišče.
tovili, da je nepopustljivost podjetja nepremakljiva, so se obrnili na o-srednje sindikalne organizacije kovinarjev s prošnjo, naj jih podprejo v tem boju. Res so sindikalna vodstva dvakrat zahtevala srečanje z upravo podjetja, a sta bila sestanka brezplodna.
Upravnik, oziroma lastnik podjetja, se je izgovarjal, da sam ne more veliko ukrepati, tudi zato, ker so možnosti krčenja dobička podjetja skrčene na minimalni odstotek.
Kaj pa pravzaprav zahtevajo delavci v podjetju? Predvsem' povišek osnovne minimalne plače za 100 lir od ure, in sicer enako za vse. Nadalje zahtevajo povišek «dokla-de za menzo*. Delavci se namreč hranijo po gostilnah, podjetje pa .jim mora izplačevati doklado za hranjenje. Doslej je bila ta do klada v višini 250 lir, sedaj pa zahtevajo 500 lir na dan za obrok hrane. Večina se mora na delo tudi voziti od daleč, iz goriške pokrajine in Posočja ter s koprske obale. Za prevoz, ali točneje, za «neugodje» zahtevajo dnevno doklado 600 lir. Končno zahtevajo tudi, naj podjetje prizna kratki delovna teden, kot ga določa delavna pogodba in kot se izvaja skoraj v vseh industrijskih podjetjih.
Sindikalni boj so delegati organizirali po obratih, z razčlenjenimi prekinitvami dela. To je naj-učdnkovitejše sredstvo za dolgotrajno borbo, ker omogoča delavcem, da dalj časa vzdržijo, podjetje pa tak boj pritisne hitreje ob zid. Včeraj so, na primer, prekinili delo za tri ure, v glavnem od 9. do poldne. Take stavke pa se bodo še nadaljevale.
Vsekakor so nam sindikalisti zaupali, da gre tu za podjetje, ki ni neodvisno, ker je večina večjih naprav (mostovi, žerjavi itd.) last milanskega koncerna »Falck*. ta pa navideznega upravnika, ali lastnika podjetja, prav tako izkorišča.
Zanimivo je, da so se jugoslovanski delavci v podjetju popolnoma vključili tudi v novo sindikalno stvarnost, kar je posledica urejenih delovnih razmer.
Nagrade pisateljem F. — J. K.
Za prozo D. Dardijn za poezijo Martelliju
V dvorani deželnega sindikata avtorjev in pisateljev Furlanije - Julijske krajine so s kratko slovesnostjo podelili nagrade pisateljem in pesnikom. Prva nagrada za prozo je pripadla pred kratkim preminulemu Dirtu Dardiju iz Trsta, i-sto nagrado za poezijo pa je osvojil Tržačan Claudio Martelli.
Med slovesnostjo, med katero so se z enominutnim molkom poklonili spominu pok. Dina Dardija, so poklonili Aureliu E. Peterlinu, ki je že 25 let upravni tajnik deželnega sindikata avtorjev in pisateljev, v znak priznanja zlato kolajno.
Požar suhljadi
pri Repentabru
Včeraj popoldne, nekaj pred 16. uro, je izbruhnil pri Repentabru požar, ki je zajel okrog 120 tisoč kv. metrov suhljadi. Po približno treh urah gašenja so gasilci z Opčin, katerim so pomagali tudi kolegi iz Trsta, popolnoma pogasili požar.
Kraška hiša spet odprta
Od nedelje, 11. t.m. dalje bo v Velikem Repnu spet odprta Kraška hiša. Ogled bo možen od 11. do 12.30 in od 14. do 18. ure vsako nedeljo in praznik.
Predavanje o davčni reformi
Krožek »Giuseppe Toniolo* prireja v torek, 13. t.m. predavanje posl. Pandolfija v dvorani trgovinske zbornice o »davčni reformi: bomo plačali več ali manj?*. Začetek ob 19. uri .
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi na otvoritev razstave najnovejših del
KLAVDIJA PALČIČA
ki bo danes, 10. aprila oh 18. url v Kraški galeriji (Kraška hiša) v Velikem Repnu. Razstava bo odprta ves mesec in sicer ob nedeljah ln praznikih.
P. d. »Ivan Grbec« v Skednju
prireja od 3. do 11. aprila v društvenih prostorih
razstavo slikarja
Livija Možine
Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure, v nedeljo od 10. do 13.
Vabljeni 1	Vstop prost!
Včeraj-danes
Danes, sobota, 10. aprila MARKO
Sonce vzide ob 5.29 ln zatone ob 18.43. Dolžina dneva 13.14. Luna vzide ob 18.44 ln zatone ob 4.57.
Jutri, nedelja, 11. aprila VELIKA NOC
Vreme včeraj: naj višja temperatura 19,7, najnižja 11,7, ob 19. uri 16,6 stopinje, zračni tlak 1010,9 stanoviten, veter severovzhodnik 2 km na uro, vlaga 48 odst., nebo 8 desetin pootolačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,8 stop.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. aprila 1971 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 16 oseb.
Umrli so: 91-letma Pia Galto, 55-letmi Antonio Bldu/t, 76-letnl Remo Pappucla, 81-letna Valeria Petelin vd. Buda, 83-totma Ivane Monsomo, 23-letml Enrico Wentz, 48-letni Ar-turo Buseechian, 92-letna Caterlna Nesman vd. Seltes, 75-tetna Orsoda Panter vd. Cheriach, 83-letna Gio-vamma Zanchi vd. Alefft, 84-Iebna Giovamna Padovan por. Doz, 70-Iet-na Maria Rustia, 66-letna Nalij Mazzl por. Manigagll, 73-letna A-mella Tauoer por. de Maroo, 62-letni Angelo Rossi, 75-letna Maria Camiei vd. Klein.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
AU’Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8, Clpolla, Ul. Belpoggio 4, Al Due Luccl, Ul. Gimnastica 44, Miani, Drev. Miramare 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14, Man-zani, Largo Sonmino 4, INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2, Al Gemalll, Ul. Zorubti 19/c.
POTOVALNI URAD
AURORA
TRST, ULICA CICER0NE 4
sporoča, da so vsi prostori za potovanja v
PALMO DE MALLORCA
z odhodi dne 13. in 24. aprila že oddani. Sprejemajo pa se prijave za štirinajstdnevna bivanja v PALMI z odhodi 3. in 20. maja, 3. in 17. junija, 1., 15. ln 29. julija ter 12. ta 26. avgusta. Cena bivanja, vključno s potovanjem v reaktivnem le-ietalu Iz Ljubljane do Palme ta nazaj stane 85.000 lir.
Potovalni urad Aurora sprejema nadalje prijave za potovanje z reaktivnim letalom v Sovjetsko zvezo, in sicer v
MOSKVO IN LENINGRAD
od 6 do 9. maja 1971. Izredno ugodna cena: 67.500 Ur.
Informacije pri Aurori v Ulici Cicerone 4, telefon 29243.
V Slovenskem klulbu
bo predaval v torek,
13. aprila ob 20.30 diplomirani filozof Iztok Hohn Iz Nove Gorice o
ŠPANIJI V GLASBI, BESEDI IN SLIKI
Na zanimivo predavanje vljudno vabljeni.
Prosimo točnost.
'	,/>/*-	~	fr.. *
Prosvetno društvo Ivan Cankar
priredi v petek, 16. aprila ob 20.30 v društveni dvorani pri Sv. Jakobu, Ulica Montecchl 6, zanimivo predavanje
«SPREH0D PO PARIZU>
Predaval bo tov. Rudi Honn, ki nam bo prikazal lepote in zanimivosti francoskega velemesta ob spremljavi barvnih diapozitivov.
Vstop prost!
Vljudno vabljeni!
GLASBENA MATICA — TRST
V nedeljo, 18. aprila 1971 ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega doma
koncert
orkestra Glasbene matice
s popularnim sporedom vokalno - instrumentalnih skladb
Solisti:
ILEANA BRATUŽ-KACJAN, sopran
IVAN SANCIN, bas ACI BERTONCELJ, klavir
Dirigent:	OSKAR KJUDER
Spored:
Addlnsell: Varšavski koncert, Suita na temo Straussovih valčkov ter vrsta drugih popularnih skladb za orkester in arije lz znanih oper.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi na 1. predavanje sezone 1971/72. Na sporedu izredno predavanje
prof. MARIJANA KRIŠUA
urednika oddaje ((Odmevi Iz gora« na RTV Ljubljana, ki bo predaval o temi:
DNEVI MOJIH GORA
Predavanje bo spremljalo veliko število barvnih diapozitivov formata 6x6, z glasbeno spremljavo umetniško besedo in Intervjuji.
Predavanje bo v PETEK, 23. aprila v mali dvorani KULTURNEGA DOMA ob 20.30. Prosimo točnost 1
P. d. ((Valentin Vodnik« iz Doline priredi 18. aprila enodnevni Izlet na Koroško. Informacije ln vpis na sedežu društva v četrtek od 20. do 20.30.
* * *
P.d. «Ivan Grbec« v Skednju priredi v nedeljo, 25. t.m. celodnevni izlet v Poreč. Vpisovanje za Izlet ta informacije vsak dan v društvenih prostorih od 18. do 20. ure.
• • •
SPDT organizira v nedeljo, 18. a-prila avtobusni Izlet na Nevejsko sedlo ob priliki tekmovanj za tržaško prvenstvo (Trofeja Tomma-sini). Mesta za tekmovalce rezervirana. Vpisovanje v Ul. Geppa do srede, 14. aprila. Cena 1.500 Ur; za tekmovalce 1.000 lir.
# # #
SPDT organizira v soboto, 1. maja in v nedeljo, 2. maja, turlstično-smučarski Izlet na MARMOLADO. Cena 10.500 za odrasle, 9.000 Ur za mladince pod 15. letom vključuje: v soboto — kosilo, večerjo In nočnino v hotelu ob jezeru ALLEGHE, prevoz z žičnico (s povratno vožnjo) do Punta Rocoa (3.320 m), v nedeljo zajtrk, kosilo v koči na Marmoladil ter prevoz z avtobusom. Možnost krasne smuke na ledeniku tudi za začetnike. Ker je število mest omejeno, je vpisovanje do 20. aprila (torek) v Ul. Geppa 9. Ob vpisu poravnati polovico zneska.
Mali oglasi
STARE KOLEDARJE OSVOBODIL NE FRONTE za leta 1948 ta 1949 odkupujeta uprava ta uredništvo Primorskega dnevnika, In sicer po 1000 lir. Knjige Je treba prinesti v Ul. Montecchl 6, n. nadstropje, soba št 10 (tajništvo uredništva), Trst, Knjige ne smejo biti raztrgane. IŠČEMO HIŠNO POMOČNICO za zaposlitev v poletnem času v Gra-dežu, po možnosti z znanjem Italijanščine^ Ponudbe nasloviti na: Ello Basso, Plezza S. Marco, Grado.
Z bogato izbiro prekrasnih BELOKRANJSKIH PISANIC in vsakovrstnih drugih s slovenskimi narodnimi motivi poslikanih velikonočnih Jajc (delo Julija Učaka) ter miniaturnih butar, dokaj prijetno in domiselno razvrščenih v prikupnih pletenih košaricah in najrazličnejših drugih izdelkih slovenskega rokodelstva vam TRŽAŠKA KNJIGARNA (Ulica sv. Frančiška 20, tel. 61-792) vošči prav vesele velikonočne praznike! Oglejte sl jih in sl ne boste mogli kaj, da jih ne bi kupili...
Darovi in prispevki
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča (tel. 23988) se nadaljuje prodaja vstopnic za drugi simfonični koncert, ki ga bo dirigiral Paul Paray. Z orkestrom gledališča Verdi bosta kot solista nastopila violinist Angelo Stefanato in pianistka Margaret Barton.
Koncert bo v sredo, 14. t. m. ob 21. uri.
POLITEAMA ROSSETT1
Pri centralni blagajni v Pasaži Prottl (tel. 36372 - 38547) so v prodaji vstopnice za prvo predstavo ln naslednjih pet ponovitev drame Giuseppa Fave «La violenza« (Nasilje). Premiera bo danes, 10. t. m.
V	nedeljo ta za velikonočni ponedeljek bosta tudi dnevni predstavi in sioer obakrat z začetkom ob 17. url.
V	tej osmi ln zadnji abonmajski predstavi nastopajo v glavnih vlogah Turi Ferro, Michele Abruzzo, Umberto Spadaro, Floretta Mari ta drugi člani Teatra Stablle Iz Ca-tanfe v režiji Giacoma Gollija.
Predstave se bodo zaključile ne preklicno 21. t.m., ker je za 22. tm-najavljeno izvenabanmajsko gostovanje skupine Amna Proolemer-Gabriele Ferzettt z Igro «štlri oči v sobi«.
Razstave
NATURA VIVA — TRŽAŠKI EXOTARIUM, Drevored XX septembra 31. Razstava ln trgovina troplfr nlh, sladkovodnih ln morskih rib eksotičnih živali (sesalcev, ptic, pl* zilcev, dvoživk) Odprto vsak dani tudi ob nedeljah, od 10. do 13. ure ter od 16. do 20. ure. Zares spektakularna razstava.
V	galeriji moderne umetnost)
«Russo» (Pasaža Rossoni) samo še danes razstavlja mladi te žaškl slovenski slikar DezideriJ Švara
V	galeriji »Loža« v Kopru je do 15. aprila razstava del Černigojev« šole.
V	umetnostni galeriji Rossoni j«
slikarska razstava slikarja Lid« Dambrosija. Razstava bo odprte samo še danes.
V	občinski umetnostni galeriji)
v palači Costanzi, je razstava slik z gorsko tematiko. Razstava Je odprta od 10 do 13. ure ln od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure.
V TRŽAŠKI KNJIGARNI v 01 sv. Frančiška 20 razstavlja od ! do 30. aprila najnovejše grafik Edvard Žerjal.
Josip Vidau daruje 2.000 lir za šoio-spomemik NOB v Cerknem.
Za športni krožek so darovali Stojan Fabjan 1.000, Janko Trampuž 2.000 ln Angea Milič 1.000 lir.
V	galeriji Tergeste v Ul. Battl stl 23 razstavlja do 19. aprila Vilma Predomzand svoje najnovej« slike. Razstava Je odprta od 10.3C do 12.30 in od 17. do 19.30. Ob praznikih od 11. do 13. ure. V sredai popoldne zaprto.
V	umetnostni galeriji Torbandenl je na ogled razstava del Carla Hoi lescha. Razstava, ki bo do 23. tm-bo odprta ob delavnikih od 10.30 do 12.30 ta od 16.30 do 19.30, ot praznikih pa od 11. do 13. ure.
V	Nemškem kulturnem klubtli Koronejska ulica, bodo prihoda)1 petek, 16. t.m ob 18. uri odprti V prisotnosti umetnika razstavo del slikarja Josepa Kiena.
Nazionale 15.30 ((UnTndagtne su a gatto al di sopra dl ogni sospri to«. Speedy in Silvestro. Techrt color.
Fenice 15.30 «Rio Lobo«. John Waj ne. Technloolor.
Eden 15.30 «Dumbo», «Penna bial ca« «La balena Ugoladaro*. Wd Disney. Technicolor.
Grattacielo 16.00 «Morire d’amore> Annie Girardot Technicolor.
Excelsior 15.00 «Per grazia rlcevt ta*. Nino Manfredi, Llonel Stal der, Della Boccardo. Eastmat color.
Ritz 15 30 «Stanza 17-17, palazz1 delle tasse, ufficio lmposte«. Ug1 Tognazzi. Gastone Moschin, Phi lippe Leroy, Franco Fabrizi. Tect nlcolor.
Alaharda 16.30 «Ma che mušic1 maestro«. Gianni Nazzaro, AgC stina Belli, Franchl e Ingrassi* Technicolor.
Filodrammatico 16.00 (deri .ogg1 domani«. Sofla Loren, Marceli* Mastroiannl Colorscope.
Aurora 16.00 «Lo chiamavano Tfl nitk«, Terence Hill. Technicolof
Impero 16.30 «Operazione C rep® Suzette«, Julie Andrews, Rod Hudson. Technicolor.
Cristallo 16.30 ((Tom e Jerry ,me-tt un formaggino a cena«. Techri color
Capitol 16.00 (do non rompo... spe* zo» Enrico Montesano, AlighieJ* Noschese. Technicolor.
Moderno 16.30 «L’uomo venuto d* Cremlino« Anthony Queen, LaO renče Oliver Technicolor
Vlttorio Veneto 16.30 ((Brancaleor* alle croclate« Vlttorio Gassmart Stefani a Sandrelli. Technicolor
Ideale 15.30 «La ballata della dtt* senza nome«, C. Eastvvood, Jed Seberg Technicolor
Astra 16.30 »Tora, Tora, Tora!’ Technicolor
Abbazia 16.00 «11 corsaro«. Robci* Woods. Technicolor.
9. t.m. nas je za vedno zapus
Just Krevatin
Pogreb bo danes ob 17. uri Opčinah.
Žalujoči: oče Leopold, seri in drugo sorodstvo
Trst, Bane, Lonjer, 10. aprila T
PRIHODNJI TEDEN
V Trstu od četrtka do vključno nedelje zasedanje za deželne juridične študije
Glavni temi na VI. vsedržavnem zasedanju bosta podala prof. Pa-ladin in Pototsehing z univerz v Padovi oziroma v Paviji
Pod pokroviteljstvom predsednika republike in v organizaciji dežel s Posebnim statutom ter avtonomnih Pokrajin Trenta in Bočna bo v dneh od 15. do 18. aprila VI. zasedanje za deželne juridične študije, v okviru katerega bodo obravnavali dve glavni temi: »Zakonodajna vprašanja in njih tolmačenje pri ugotavljanju predmetov, za katere je dežela pristojna* ter «Prenos pristojnosti upravnih funkcij na krajevne ustanove ter uporaba njihovih uradov s strani dežele*. Zasedanje, n« katerega so mimo predstavnikov rimske vlade, povabili tudi člane ustavnega sodišča, parlamentarce. Predsednike in člane odborov in svetov dežel z rednim statutom, župane in predsednike pokrajinskih uprav, predstavnike sodišč, državnega sveta, državnega pravobranilstva ter univerzitetne docente in strokovnjake za deželno pravo, je Pomembno iz dveh ozirov; prvič ser gre po ustanovitvi dežel z rednim statutom, za prvo tovrstno študijsko zasedanje v vsedržavnem fnerilu, drugič pa, kot so izrecno Poudarili v krogih deželnega odbora Furlani je-Julijske krajine, bodo na zasedanju poglobili nekatera bistvena vprašanja, ki v okviru predstavljenih tem, še posebno zadevajo dežele s posebnim statutom.
Kot rečeno, bo zasedanje trajalo od 15. do 18. aprila in sicer prihodnji teden v četrtek, petek, soboto in nedeljo. Prvemu, četrtkovemu dopoldanskemu zasedanju bo predsedoval predsednik sicilske de-zele, pričelo pa se bo s pozdravnimi govori gostiteljev in gostov, nakar bo uradno odprl delo zasedanja predsednik našega deželnega odbora Alfredo Berzanti. Ob tej priložnosti bodo tudi nagradili zmagovalce natečaja za »izvirne prispevke na temo deželne avtonomije*, ki *a je organizirala dežela Furlanija-"Ulijska krajina, namenjen pa ie hi študentom pravnih, ekonomskih in socialnih fakultet.
Prvo predavanje bo imel prof. Uvio Paladin, redni docent ustavnega prava na padovanski univerzi, Popoldanskemu zasedanju pa bo Predsedoval predstavnik bocenske avtonomne pokrajine, posvečeno P® oo diskusiji na podano temo.
Petkovemu dopoldanskemu zasedanju bo predsedoval predstavnik sardinske dežele, nadaljevalo pa se bo prav tako z diskusijo na temo Predavanja prof. Paladina, popoldne Pa bo prof. Umberto Pototsehing, redni docent upravnega prava na univerzi v Paviji podal drugo temo Nasedanje. Petkovemu popoldanskemu zasedanju bo predsedoval predstavnik avtonomne pokrajine Trenta.
V soboto dopoldne in popoldne bodo udeleženci zasedanja razpravljali o drugi temi, predsedstvo pa bo poverjeno predstavniku dežele *rident-Gomje Poadižje oz. predstavniku dežele Doline Aoste.
vi. zasedanje za deželne juri-uične študije se bo zaključilo v nedeljo, predsedoval pa mu bo predstavnik dežele Furlanije-Julijske Krajine.
OB DALMATINSKI OBALI
Zaplemba grške ladje s 6 milijoni cigaret namenjenih v Trst
Včeraj je izvidniški čoln jugoslovanske vojne mornarice ustavil pri "toku Mljetu ob dalmatinski obali.
grško tovarno ladjo »Georgius Z.», na kateri so našli nad šest milijonov tujih cigaret sama ladja pa naj bi bila namenjena v Trstu, kljub temu, da je bila na plovnih dokumentih označena smer Malta.
Grško ladjo so preusmerili v dalmatinsko pristanišče Gruž, pri Dubrovniku, poveljniku ladje pa so naprtili globo treh milijonov starih dinarjev.
Po informacijah zadevnih krogov s strani jugoslovanskih oblasti, naj bi plulo vzdolž dalmatinske obale okrog štirideset tihotapskih ladij s panamsko, grško in liberijsko zastavo.
Kar zadeva samo zaplembo grške ladje «Georgius Z.», pomorske jugoslovanske oblasti domnevajo, da je bi tovor cigaret namenjen italijanskim tihotapcem, ki so zelo verjetno pričakovali ladjo s hitrimi motornimi čolni v bližini italjanske jadranske obale.
'■'omllc! In žeparji na dnevnem redu . . .
Včeraj se je zglasil na barkov-ljanskem komisariatu javne varnosti 65-letni Francesco Dussi iz Ul. Sara Davis 156 in potožil agentom, da so mu neznani vlomilci izmaknili preteku četrtek iz predala nočne omarice v spalnici razne dragocene predmete za pribUžno pol milijona lir vrednosti.
79-letnemu Giorgiu Ghersiachu iz Ul. dei Porta 17 pa je neznani žepar izmaknil na Acegatovem filobusu proge št. 11 denarnico z okrog 200 tisoč lirami in dokumenti.
Moški je o tatvini obvestil agente letečega oddelka kvesture in jim povedal, da je okrog poldne vstopil v Ul. Tarabocchia na omenjeni avtobus, na postajališču v Ul. PascoU pa izstopil in se napotil v ribarnico, kjer je kajpada tudi kupil ribe. Ko pa jih je hotel pla-
čati, se je zavedel, da nima več ne denarnice ne denarja. Ghersiach ni znal povedati, kdo bi mu lahko sunil denarnico, čeprav je dejal, da je opazil na avtobusu, tik za njim, mlajšega, precej sumljivega človeka, visokega približno 1.80 m, s črnimi lasmi, njegov «profil pa je bil zelo podoben boksarju Benvenutiju ...».
Lažje trčenje
med vespo in avtom
Včeraj ob 13.15 so dali v glavni bolnišnici prvo pomoč 37-letnemu Giuseppeju Brecu iz Naselja Sv. Sergija, Ul. Rita Rossoni 2/1, ki se je pri trčenju vespe v avto pobil po čelu in desni roki, okreval pa bo v 10 dneh.
Do nesreče je prišlo, ko je Giuseppe Sottocorona iz Ul. Puccini 18 hotel s Trga Valmaura zaokre-niti svoje vozilo «ford taunus* tržaške registracije na Istrsko ulico, pri tem pa .je v smeri proti Ul. Baiamonti privozil omenjeni Breč s svojo vespo ter se zaletel v avtomobilista.
Nalezljive bolezni
Zdravstveni funkcionar tržaške občine je javil potek nalezljivih bolezni v obdobju od 29. marca do 4. aprila letos. V tem času so zabeležili 17 primerov škrlatinke, 2 paratifusne mrzlice (1 izven občine), 14 primerov ošpic (4 izven občine), 13 primerov noric, 29 primerov vnetja prisušesne mrene (1 izven občine), 7 primerov rdečice, 4 primere srbečice (3 izven občine) in 7 primerov nalezljivega vnetja jeter.
Partizani in aktivisti NOB spomnite se Cerknega
I
IlliuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuii
Fotoamaterski natečaj skedenjskega p. d. «Grbec»
Končno smo jo dočakali! Pomlad namreč. Dolgo se je obirala predrto nas je prišla objskat. Sedaj je čas sprehodov in izletov. In pomladanski izleti so najlepši. To ve tudi Slovensko planinsko društvo, ki vabi svojo mladino na izlet na velikonočni ponedeljek. Tudi taborniki rodu Modrega vala so te dni po hiteli na idrijski Javornik, kjer se bodo poslovili od snega. Te praznične dni bo šlo v naravo vse: staro in mlado.
Rekli bomo besedo o mladih, da najmlajši. Izletništvo je za otroke in mladostnike vaien dejavnik v njihovem fizičnem razvoju, a prav gotovo ima stik z naravo tudi dosti duhovno vzgojnih komponent. Ena izmed teh je tudi vzgoja estetike. Otroka in mladega človeka moramo navajati na opazovanje narave in ji prikazovati njene lepote. Ne bi rekli, da je naša mladina brez osnov estetskega opazovanja in vrednotenja. Lepi uspehi, ki jih dosezajo tudi naši osnovnošolci in niiiešolci na raznih ne le v slovenskih krog omejenih risarskih natečajih, kažejo, da ima naša mladina dovolj smisla za lepoto. Doslej je bilo takih natečajev v najrazličnejšem obsegu kar precej. Nismo pa še imeli fotoamaterskih
natečajev, ki bi jih raztegnili tudi na šoloobvezno mladino. In vendar opažamo na ekskurzijah in izletih vedno več fotoaparatov v rokah nedorasle mladine. Torej je že čas, da povabimo naše otroke in mladostnike, da svojega objektiva ne usmerjajo le v bolj ali manj posrečene spominske slike s skupinami izletnikov, temveč iščejo tudi v naravi motive za svoj objektiv. Tako se bodo naravi še bolj približali, pazljiveje opazovali in odkrivali nove lepote, ki bi jih sicer mimogrede prezrli.
Spodbudno za tako slikanje v naravi jim nudi fotoamaterski natečaj, ki je raztegnjen tudi na šolsko mladino. Prireditelj natečaja, prosvetno društvo tlvan Grbec» v Skednju, je določil za natečaj prav posrečeno tematiko pod naslovom «Pomlad». Naslov natečaja dopušča zelo širok okvir izbora motiva. Zato se utegne natečaja udeležiti večje število fotoamaterjev. Mladina izpod 14 let bo imela svojo kategorijo, ločeno ocenjevanje in nagrajevanje. Rok natečaja poteče na kraju maja. Časa torej dovolj, da objektivi naših mladih fotoamaterjev posnamejo čimveč pomladnih motivov.
S SEJE OUBOHA TUGOVINSKE ZBORNICE
Kriza v tekstilni industriji je predvsem tehnološkega značaja
Proti ribarjenju ob morski obali z vlečno mrežo
Na svoji običajni tedenski seji je upravni odbor trgovinske zbornice v Gorici obravnaval važne gospo darske orobleme goriške pokrajine.
Predvsem so obširno razpravljali o položaju tekstilne industrije in o krizi v največjem tekstilnem obratu na Goriškem, v tovarni v Pod-gori. Ugotovili so, da gre v bistvu predvsem za tehnološko krizo, ne pa za krizo na tržišču. Zato bi bilo potrebno pritegniti k sodelovanju vse prizadete proizvodne sile in faktorje: podjetnike, sindikalne organizacije, krajevne in finančne organe. Predvsem je nujno potrebno s primernimi ukrepi poiskati u-strezna sredstva za reorganizacijo nekaterih proizvodnih oddelkov. Da bi dosegli primemo rešitev v tem smislu, bo trgovinska zbornica napravila vse potrebne korake pri pristojnih organih.
Podrobneje so razpravljali tudi o prošnji ribiške zadruge iz Gra-deža, ki bd rada dobila dovoljenje za ribarjenje z vlečno mrežo vzdolž morske obale na Goriškem. Odborniki so ugotovili, da je tako ribar jenje nasprotno koristim pokrajinskega ribištva ker uničuje ribiški zarod. Zato so prošnjo odbili in sklenili, da se bodo zanimali pri deželni upravi, kako bi s posebnim odlokom prepovedala ribarjenje z vlečno mrežo vzdolž morske obale na področju celotne dežele. Le na ta način bd rešili propadanje ribjega zaroda na področju Tržaškega zaliva.
Pri nadaljevanju seje so odobri li še vrsto drugih ukrepov, predvsem upravnega značaja, in med njimi nekatere v korist osebja trgovinske zbornice.
Tekstilci v Podgori bodo stavkali
Začenši s 13. aprilom bodo delavci podgorske tekstilne tovarne stavkali najmanj po tri ure na teden, seveda v soglasnosti in skladnosti z delavci ostalih tekstilnih obratov, ker glavno ravnateljstvo ni sprejelo enotno izraženih zahtev sindikalnih organizacij delavcev.
Za pričetek stavkovnega gibanja so se odločili na včerajšnjem gori-škem sestanku pokrajinskih izvršnih odborov tekstilnih strok CGIL CISL in UIL.
Za včerajšnji sestanek so se odločili na podlagi sklepa vodstva tovarne od 4. aprila, s katerim so skrajšali delovni čas tudi v podgorski tekstilni tovarni za 1320 delavcev ter jih vpisali v dopolnilno blagajno. Sindikalni odbori hočejo
hkrati zvedeti za načrte o reorganizaciji družbe in o drugih problemih, ki se tičejo delavcev in njihovih delovnih pogojev.
Izleti prekomorcev na Sardinijo in v Francijo
V maju, septembru in oktobru letos bodo priredili izlete borcev prekomorskih brigad na Sardinijo in v južno Francijo. Izlete prireja Osrednji odbor prekomorskih brigad pri republiškem odboru Zveze
borcev NOV Slovenije v Ljubljani. Tehnično plat priprave izleta pa ima turistična agencija Avtopro-met Gorica v Novi Gorici. Zainteresirani dobijo v tej pisarni v Novi Gorici podrobnejše informacije.
Mestni avtobusi za veliko noč
Vodstvo mestnih avtobusnih podjetij v Gorici sporoča, da bo za Jutri veliko noč, 11. aprila v veljavi skrajšani nedeljski vozni red. Avtobusi bodo začeli voziti ob 7. uri ter bodo vožnje prekinjene od 12.30 do 14.30.
NEKAJ VESTI Z VRHA
Ustanovni občni zbor krajevne sekcije AN Pl
Izvolili so odbor, ki mu predseduje Ludvik Devetak
Pretekli torek zvečer so imeli na Vrhu ustanovni občni zbor sekcije ANPI, ki se ga je udeležilo precej vaščanov, bivših borcev, sorodnikov padlih in simpatizerjev. Glavna točka na dnevnem redu je bila izvoldtev odbora.
Po krajši debati so prisotni izvolili naslednje odbornike: predsednik je Ludvik Devetak; tajnik Franc Grilj, odborniki pa: Virgil Černič, Stanko Černič Jožef Moro in Viktor Fonzari. Novi odbor bo že od samega začetka imel precej dela, zlasti kar se tiče priprav za postavitev spomenika padlim domačim borcem.
Po volitvah se je razvila živahna diskusija pozno v noč. Govorili so o vlogi, pravicah in dolžnostih ANPI in o aktualnosti antifašistič-
MllllllllllllllllllimllllllllimillllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIMmillllllllllllllllllllllllMIlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIinill
ONESNAŽENJA NAŠIH VODA
Ob raznih prilikah spuščajo v Vipavo barvila ter obrabljeno gorilno olje
Oblast večkrat nastopila proti odgovornim sovodenjske papirnice - 1. aprila letos je bil ravnatelj tovarne oproščen na gorički preturi
nega boja. Fašizem s porazom v zadnji vojni se še ni povsem končal in v zadnjih mesecih smo bili priča naraščanju fašističnega terorja v Kalabriji, Aquili, Milanu, Trstu in po številnih drugih mestih. Zato morajo biti vse antifašistične sila zelo budne ter se zavedati da boj, ki so ga pričela osvobodilna gibanja v zadnji vojni, še ni zaključen in ga je treba nadaljevati, pa čeprav v drugačni obliki
Dr. V. D
Tržačan R. Tosti razstavlja v Gorici
V razstavni dvorani goriške Pro loco v pasaži v Gorici razstavlja svoja olja tržaški slikar Riccardo Tosti, ki je znan pod vzdevkom tsli-kar sonca*, ker so njegove pokrajinske slike polne sonca in svetlobe. V tem nas spominja tudi na našega domačega slikarja Faganela, ki se mu pozna, da je bil svoj čas Tostijev učenec. Razstava bo ostala odprta do 15. aprila. Tosti, ki ima sedaj 61 let, je na pravil že kakih 80 osebnih razstav in tudi sedanja razstava v Gorici ima precej obiskovalcev ter vet prodanih slik.
Vprašanje oneznaženja naših voda je vsak dan bolj pereče. V nekaterih člankih, ki smo jih že v našem listu objavili, smo pisali o nekaterih primerih onesnaženja zraku v Gorici. Dotaknita se hočemo danes vprašanja, ki živo zanima Sovoden.jce, saj gre za primere, ki so se pripetili na območju njih občane, v Vipavi.
Pred več leti so v Sovodnjah, tik pri Vipavi, zgradili papirnico, v kateri proizvajajo sanitetni material iz papirja. Izdelki te tovarne, katere lastnik je plemič, ki se v bližnji Koprivi ukvarja tudi z veleposestvom in ki ima v Gorici še en tovarniški objekt, gredo do bro v prodajo ker vlada po njih zelo veliko povpraševanje. Izdelke prodajajo tudi v številne prekomorske države in njih naslove beremo mesec za mesecem v biltenu goriške trgovinske zbornice. V tovarni dela precej ljudi, plače so boljše kot v marsikateri bližnji tovarni, v ujej je zaposlenih precej domačinov.
Vse to so dobre lastnosti tovarne, v kateri je našlo zaposlitev veliko naših ljudi, ne smemo pa prezreti negativnih plati, ki so lastne vsem tovarnam. Tovarne, ki so nastanjene ob rekah, spuščajo v vodo vse mogoče odpadke in ker so ti danes kemične narave je nevar-
nost po okužba voda zelo velika. To j tobra opažajo zlasti sladkovodni ribiči, ki tarnajo, da nimajo več kaj iskati v takih vodah, v katerih ribe ne vzdržijo več. To seveda Domeni, da je voda okužena. Včasih pa niso v vodo spuščeni odpadki okuženi in ljudski glas je tudi neupravičen.
Tudi v sovodenjski papirnici spuščajo odpadke v vodo. Domačini vedo povedati da je včasih Vipava tako rdeče pobarvana kot da bi bila krvava. Včasih pa spuščajo v vodo belo barvilo. Tudi ribiči so se večkrat pritožili. Večkrat je prišlo tudi do ovadb orožnikom ter sodni oblasti.
Največkrat so iz te tovarne spu stili v Vipavo barvila ali obrabljeno olje. V juliju 1969 so v vodo spustili nafto. Sodniku so takrat prijavili ravnatelja tovarne. Ta je bil obsojen na 60.000 lir kazni ker .je nafto spustil v Vipavo brez dovoljenja ustreznega urada, oproščen pa je bil ker so ugotovili, da ni bila voda onesnažena. Zaradi amnistije so ga oprostili tud denarne kazni.
Lani julija so tovarni (ne vemo če je bilo to namenjeno ravnatelju ali lastniku) orožniki dali kazen zaradi podobnega spusta odpadkov v Vipavo. 13. avgusta lani so v Vipavo spustili gorilno olje. 27. ok-
........,UJnl......lumiiiniuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiNiiimiiiiiin.m....
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Vsak tretji Novogoričan ima že vozniški izpit
Domače avto-moto društvo sodi med najštevilnejše tovrstne organizacije v Jugoslaviji - Nova kulturna dvorana v Šempetru
m
V novogoriški ob* u ima 15.835 prebivalcev vozniške izpite za motorna kolesa ali osebne avtomobile, ali že vsak tretji občan. Seveda pa je motornih vozil nekoliko manj. Skupaj jih je registriranih 11.719. To pomeni, da pride po eno motorno vozilo na skoraj vsakega petega občana. Tako po številu imetnikov vozniških izpitov kot motornih vozil se novogoriška občina uvršča v sam vrh Slovenije in seveda Jugoslavije V takih razmerah je delo stanovske organizacije avtomoto društva še kako potrebno in hvaležno. Na nedeljskem občnem zboru tega društva smo slišali, da vključuje skupaj 2.979 članov. S tem se uvršča po številu članstva na drugo mesto v Sloveniji takoj za Ljubljano, medtem ko je v jugoslovanskem merilu na šestem mestu.
Društvo kot stanovska organizacija skrbi predvsem za interese svojega članstva. Med drugim prireja tečaje za voznike motornih vozil, jim nudi brezplačno pravno pomoč, poravnava stroške za tehnične preglede vozil ter opravlja razne druge storitve ob potovanjih v tujino. Razen tega skrbi tudi za vzgojo članstva ter organizacijo raznih prireditev, med katerimi naj posebej omenimo vsakoletne avto dirke za nagrado Nove Gorice.
Ko so na nedeljskem občnem zboru pregledovali uspehe svojih prizadevanj, so v razpravi zlasti poudarjali, da bi se morale tudi druge organizacije bolj vključevati v vzgojo voznikov. V zadnjih dveh letih so na primer našteli v občini 1053 prometnih nesreč, ki so terjale 21 smrtnih žrtev, medtem ko je bilo 730 ljudi telesno poškodovanih. Pri analiziranju vzrokov nesreč so ugotovili, da so jim največkrat botrovali neprimerna hitrost, vpliv alkoholnih pijač, izsiljevanje prednosti ter pomanjkanje znanja pri vožnji. Delni vzrok za tolikšno število nesreč so bile tudi pomanjkljive priprave za vozniške izpite. Društvo je v zadnjih dveh letih sicer organiziralo 27 tečajev za voznike, ki so zajeli 1.454 kandidatov. Vendarle jih je veliko opravljalo teoretsko in praktično šolanje s privatnimi inštruktorji, ki so bili mnogokrat zaradi pomanjkanja znanja ali časovne stiske precej po-
vršni. Posledice seveda potem čutijo na cestah, ko vozniki niso dovolj izkušeni.
Omenjeno število motornih vozil v občini ima seveda za posledico veliko zanimanje za razna potovanja. Društvo je v minulem letu oskrbelo svojim članom kar za 50 tisoč 800 litrov goriva bencinskih bonov. Največ bonov je bilo prodanih za potovanja v sosedno Italijo in sicer kar za 33.540 litrov. Potnikom v druge države je izdalo tudi 151 kreditnih pisem za primere prometnih nesreč. Ob tem naj še povemo, da je poglobilo in utrdilo sodelovanje s podobnimi organizacijami v tujini, posebno z avtomobilskim klubom Italije, s federacijo motociklistov Italije ir> z moto klu-
bom Meteot iz Gorice.
• • •
Šempeter je dobil novo lepo urejeno dvorano za kino predstave in druge kulturno-umetuiške prireditve. Ob otvoritvi so prikazali domač film »Rdeče klasje*, ki obravnava oovojno ustvarjanje kolhozov na Šta jerskem v zelo kritični obliki. Ob prikazu filma sta se predstavila občinstvu tudi glavna igralca Jože Zupan ter Majda Potokarjeva, Prijeten kulturni program pa sta izvedla domači goriški oktet ter skupina harmonikarje,' šempetrske glasbene šole. Dvorana, ki je zelo akustična ter ima globok oder za prireditve, razpolaga z nad 260 sedeži. Novogoriško kino podjetje ie vložilo vanio okoli milijon dinarjev
so v Vipavo spustili rdeče barvilo. Ob tej priliki je bila Vipava vsa rdeča.
1. aprila letos .le bila na goriški preturi razpirava proti ravnatelju tovarne zaradi enega takih primerov. Sodnik ga je oprostil ker je ugotovil, da ie imel omenjeni ravnatelj, dovoljenje za tako de lo. Mimo ugotovitve sodne oblasti je treba razmisliti ali je tako onesnaženje Vipave za to vodo in za ribe v njej škodljivo ali ne.
Ribijevi avtobusi za velikonočne praznike
Avtobusno podjetje Ribd javlja, da bodo ob priliki velikonočnih praznikov avtobusi vozili po posebnem, skrajšanem voznem redu:
Na veliko noč, Jutri, 11. ar prila bo vozil le avtobus Milan-Gorica. Vožnje v obratno smer ne bo.
Na progi Gorioa-Tržič bodo avtobusi odpotovali lz Gorice ob 8., 12.30, 15. in 19. url, iz Tržiča pa ob 9., 13.30, 16. In 20.15.
Na progi Gorica - Trat bo veljal nedeljski vozni red.
Vse ostale vožnje bodo ukinjene.
Na veliko noč, jutri, 11. a-
Na velikonočni ponedeljek, 12. a-prila, bo avtobus lz Gorice odpotoval proti Milanu. Povratne vožnje ne bo.
Na progah Gorica - Steverjen, Gorica - Trst In Gorica - Gradež bo veljal nedeljski vozni red.
Na progi GoricarGradiAka-Tržič bodo avtobusi vozili po istem voznem redu kot na veliko noč.
Na progi Gorica - Palmanova bodo avtobusi odpotovali iz Gorioe ob 14. in ob 19. uri, iz Palmanove pa ob 12.30 in ob 17. uri. Proga bo nekoliko spremenjena.
Iz Gorioe bo proti Čedadu avtobus odpeljal ob 19 45, iz Čedada pa ob 12.45.
Umik trgovin za praznike
Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da velja za velikonočne praznike naslednji umik za trgovine na Goriškem:
Danes, 10. t. m. pekarne in mlekarne bodo razdelile kruh In mleko tudi za naslednji dan. Mesnice bodo obratovale tudi popoldne.
Jutri, 11. t. m. vse trgovine bodo ves dan zaprte.
V ponedeljek, 12 t.m. trgovine bodo ves dan zaprte z izjemo pekam, mlekarn ln cvetličarn, Id bodo odprte v dopoldanskih urah.
llllllllllllllllllll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII||||||MMtl|i|||t||||||||||||||||||||||||||||m|l,|,„|„m||||||||m||M||||||||||||||)|n|||||m|m|||||||||||||||M||||||n||||||N|||aM||||N||u
OKRAJNO SODIŠČE V GORICI
Duhovnika pred oltarjem je ozmerjal z Luciferjem
Mladenič je na takšen način protestiral, ker redovnici niso izročili rož, ki jih je zanjo prinesel
Pred okrajnim sodnikom dr. Man gornjem v Gorici se je pri zadnji razpravi moral zagovarjati tudi 30-lebnii modelar Luigi Piani iz Go rice. Ul. Favetti 11.
V nedeljo dne .9. novembra lani je obtoženec prisostvoval maši v kapucinski cerkvi v Gorici. Ne nadoma se je prerii med verniki do pred oltarja. Tam je s prstom pokazal na razpelo in zaklical pro ti mašujočemu duhovniku, kapuci nu Riccardu: »Ti si hudič, Lucifer, in tvoji tovariši ti bodo sledili o-krog po svetu Effetal* Ker je s svojim kričanjem in gestami razburil vse prisotne, so poklicali do-ličijo, ki ie moža odpeljala iz cer kve ter ga prijavila sodišču zaradi motnje cerkvenega obreda na lavnem Tostoru.
Pri razpravi |e obtoženec priznal svoje dejanje ter dodal, da ie pri nesel v cerkev šop rož z naročilom, da jih izročijo neki redovnici.
Ko pa je opazil, da tega niso sto rili, se je razburil. Dodal je, da hodi večkrat v cerkev, čeprav ima o veri in cerkvenih obredih poseb no mnenje, in da mnogo čita. Orne njene žalitve, da je izrekel nename roma in da nima nič proti redovniku Riccardu.
Sodnik je spoznal Piani.ja za krivega ter ga je obsodil na 15 dni zapora in plačilo sodnih stroškov, vendar pa je kazen pogojna in brez vpisa. Uradno ga ie zagovarjal odv. Mamolo.
Zakonca ranjena pri trčenju v Gorici
Prejšnji večer ob 22.30 sta na stičišču Korza Itaiia in Ul. Buo-narroti v Gorici trčila mini minor in fiat 500, pri čemer sta bila lažje poškodovana zakonca 26-letna Ga briella Arin, por. Tola in 39-letni Ottavio Tola iz Gorice, Ul. Rossini
13. Oba sta se zatekla po pomoč v splošno bolnišnico ter bosta o-krevala v 7 dneh.
Ob tisti uri je 28-letnd Daniele Stanta iz Gorice, Ul. Sassari 81 privozil s fiatom 500 po Korzu v smeri proti postaji ter hotel zaviti v Ul, Buonarroti. Iz nasprotne strani je privozil po Korzu Tola s svojim mini.iem; obe vozili sta trčili z navedenimi posledicami. Cestna policija je ugotovila nekaj škode na obeh avtih.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA v sodelovanju z E.M.A.C. lz Gorice
Dominik Smole
ANTIGONA
V	četrtek, 15. t.m. ob 20.30 za okoliške abonente
Avtobus št. 1 vozi skozi: Pev-mo odhod ob 19.35, Oslavje, Steverjam . Dvor odhod ob 19.45 — Bukovje. Podgora. Avtobus št. 2 vori skozi Vrh odhod ob 19.45, Rupo, Peč. Avtobus št. 3 vozi skozi Doberdob odhod ob 19.45 — Poljane.
Avtobus št. 4 vosi skozi Jemlje odhod ob 19.45 — Dol, Gabrje, Sovodnje, Standrež.
V	petek, 16. t. m. ob 30.80 za mestne abonente
v Katoliškem domu v Goric!
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici Je danes ve6 dan ln ponoči dežurna lekarna AT.ES ANI. Ul Oarduoct 12, tel. 2368,
V	TRŽIČU
Danes ves dan ln ponoči Je v Tržiču dežurna lekarna Centrale na Trgu republike 26 — tel. 73341.
Razna obvestila
GRUPA U mladih slikarjev i: Trsta razstavlja svoja dela v pro štorih Katoliškega dama v Gorici Razstava bo odprta še do 15. apri la ob delavnikih od 17. do 20. ure na veliko noč pa od 10. do 13. ure
lz guriškega matičnega uradu
Dne 9- aprila so na goriškem m? tičnem uradu prijavili 6 rojstev ii 3 smrti.
ROJSTVA: Diego Marega, Chiar Zannier, Marco Soprani, Brunett Zagato, Andrea Davanzo in Dan lo Durcik.
UMRLI: gospodinja 85 letna C; terina Marussi vd. Fin; upokojen'-74-letni Edoardo Pittoli in upokoji nec 66-letni Massimiliano Perco.
VERDI 17.15—22 00: «L'ultima va le», P. Balkan m O. Sharif; kin ma&kopski film v barvah.
CORSO 17.15—22.00: «Io non spe zo... rotnpo«, A. Noschese ln 1 Man tesano; Italijanski kinem. skopski film v barvah.
MOUERN1SS1MO 16.15—22.00: «1 calde notti di Don Giovanni«, K Hoffmanu ln 1. FUrstenbert mladini pod 18 letom prepoveda.
VITTOR1A 17.15—21.30: «11 sllenz. , sd paga con la vita«, L. J. Cob ln L. Falana; ameriški film v barvah.
CENTRALE 17.15—21.30:	«L’lnm,
ferrablle, invtnclbile mr. tnvis. blle», D. Jones in G. Moachln; film je v barvah.
trii«
AZZURRO 17.30: «L’uomo che ven-ne dal n.ord». V OToole in L. Philips. Kinemaskop v barvah.
EXCELSIOR 16.00: «La supertesti-mone», Monica Vittl in Ugo To gnazzi. barvni film.
PRINCIPE 17.30: «Io non spemu rampo«, E. Montesano in A. No schese. Barvni film.
SAN MICHELE 18.00: »Stttl, siriti. bang», D. V. Dicke. Klnemasco pe v barvah. Dodatek, barvna slikanica
■\oca fiorlra
SOČA (Nova Gorioa): «Mash», ameriški barvni film — ob 18. ln 20
SVOBODA (Šempeter); »Človek Imenovan hrabrost«, ameriški barvni film — ob 18. ln 20.
RENČE: «Vrv in samokres«, ame riški barvni film — ob 19.30.
DESKLE:	«Mbstobran»,	ameriški
barvni film - ob 19.30.
SEMPAS: »Rdeče klasje«, slovenski barvni film — ob 19.30.
KANAL: »Ljubil sem hlppy dekla«, ameriški barvni film — ob 19.30.
PRVACINA: Prosto
DEŽURNA CVETLIČARNA
Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna BANDELJ JOŽEF, Travnik, ted. 5442.
LETOS ZAČNO GRADITI CESTO MED SPLITOM IN ZAGREBOM
Najprej odsek Bihač-Knin
Na tem področju se najbolj potrebujejo ceste - Vsa cesta bo dolga 323 km, prvi odsek pa 101 km Cesta bo v celoti široka 26 m - Sodelovanje tujcev
ŠE SE ZBIRAJO PODATKI 0 PREK0M0RCIH
Enote in ustanove ki še nimajo zapisane zgodovine
V poštev pridejo dnevniki, slike, sleherna beležka
____NOV^ KNJIGE_____
Hans Hellmut Kirst:
PRAVICA PESTI
Roman o nemških ujetnikih v zavezniških taboriščih
Po dolgih in često tudi dokaj živih in živčnih razpravah so se končno odločili, da bodo povezali Split, t.j. Dalmacijo in Jadran z Zagrebom oziroma z notranjostjo dežele z moderno cesto. Sicer je cesta med Zagrebom in Karlovcem že v gradnji, toda to je odsek ceste, ki bo povezoval Zagreb s Splitom in tudi z Reko, začetek del na cesti Zagreb — Split pa bo 26. julija, na 30. obletnico vstaje na Hrvaškem. Zanimivo pa je, da bodo začeli graditi to 323 kilometrov dolgo avtomobilsko cesto v Kninu in da bodo najprej opravili odsek med Kninom in Bihačem, to se pravi nekako osrednjo tretjino ceste med Zagrebom in Splitom. Zakaj?
Odgovor je približno tale: Na cesti od Zagreba do Splita je prav področje od Bihača do Knina tako rekoč brez cestne zveze. Če se modernizira ta odsek, če se Bihač poveže s Kninom z moderno cesto, bi že ob sedanjih cestnih razmerah-na ostalih dveh odsekih bilo možno priti iz Zagreba do Splita ozi-rima iz Splita do Zagreba v petih urah, kajti od Zagreba do Karlovca je cesta v gradnji, od Karlovca do Plitvic je cesi še kar dobra, slabša je od Piitvic do Bihača, ostaja pa »praznina* vse do Knina.
Cestni odsek med Kninom in Bihačem je najdaljši na tej relaciji in meri 101 kilometer. Hkrati je ta odsek tudi najtežji. Tu bodo morali graditelji napraviti dva predora, od katerih eden bo dolg nekaj nad poldrugi kilometer, nadalje bodo morali postaviti tudi tri velike mostove, enega nedaleč od Knina z razponom 3370 m, drugega med Kaldermo in Lapcem, ki bo dolg tudi nekaj nad 3000 m, tretji bo na odseku med Lapcem in Bihačem in bo dolg 2650 m.
Najvišje področje. Koder bo speljana cesta, je področje blizu Ličke Kaldrmo, kjer bedo graditelji dosegli 688 m nadmorske višine. Ker gre za 26 m široko avtomobilsko cesto, se bodo graditelji skušali izogniti slehernemu večjemu vzponu in bo največji vzpon znašal le 3,75 odst. in to nekje blizu Knina, drugod bodo vzponi le do 3 odst.
Idejni načrt za to magistralno prometno žilo med Dalmacijo i> notranjostjo dežele so izdelali v zagrebškem inženirsko-projektant-skem zavodu, ki so na tej prometni žili predvideli tudi štiri »deteljice*, to se pravi štiri križišča, na katerih se bodo odcepile ceste v bližnja središča. Ta križišča bodo na tem odseku ceste v samem Bihaču in v Kninu, vmes pa še v Donjem Lapcu ter v Kaldermi. Pozneje, ko bo zgrajena vsa cesta med Zagrebom in Splitom, pa bodo križišča še v Karlovcu, Kladuši, Drnišu, Sitnu in drugod.
Cesta bo, kot smo že rekli, dolga 323 km, široka pa 26 m. Dve prometni stezi avtomobilske ceste bo ločil 4 m širok zeleni pas. Na vsaki strani bosta na razpolago vozačem po dve 3,75 m široki stezi, ob robu ceste bosta na obeh straneh po 3 m široka varnostna pasova in končno bo tu še po pol metra robnega pasu.
Omenili smo že, da so idejne načrte napravili strokovnjaki v Zagrebu, vendar so pri tem sodelovali tudi strokovnjaki iz Italije in iz Anglije, ki so prinesli poleg svojih pogledov na moderno cesto tudi svoje izkušnje. Italijani imajo prav gotovo glede tega veliko izkušenj, ker so gradili svoje ceste na različnih reljefih, Angleži pa imajo izkušnje glede zime, ki na področju Like pride še posebej do izraza.
Kadar je govor o tolikšni gradnji, se logično postavlja vprašanje, od kod denar. Po dosedanjih načrtih bi 40 odst. sredstev dobili iz posojila, 20 odst. bi dala republiška blagajna, 10 odst. bi dobili z
razpisom notranjega posojila, 10 odst. bi krile občine, ki so za cesto zainteresirane in bi odstopile v tem smislu teren brezplačno, preostalih 20 odst. stroškov pa bi krili s krediti domačih in tujih bank.
Že v začetku smo rekli, da gre za zelo potrebno cesto, za prometno žilo, ki bo povezovala Dalmacijo z notranjostjo dežele. Vele-bitsko pogorje je, poleg zgodovine, največja ovira za povezavo med osrednjo Dalmacijo in notranjostjo Jugoslavije. Sedaj so se končno odločili, da bi to prirodno oviro odstranili. Politični forumi Dalmacije so v zvezi s tem načrtom izdali proglas, v katerem med drugim beremo:
»Politični sabor Dalmacije vsestransko podpira gradnjo tega velikana, ker ga smatra kot osnovo za hitrejši gospodarski razvoj in za zgodovinsko prelomnico, ki ruši pregraje med dalmatinsko in panonsko Hrvaško, pregraje, ki jih je že od davnine vsiljeval tujec. Knin in Bihač sta dve stari križišči, v katerih se stekajo ceste iz notranjosti in iz primorja in spajata najbolj prirodne zveze med srednjo in južno Hrvaško, med Dalmacijo in ostalimi deli Jugoslavije, pa tudi med Jadranom in srednjo Evropo. Področja, ki težijo na avtomobilsko cesto Zagreb — Split, štejejo dva milijona prebivalcev. Ni ga gospodarskega objekta za razvoj Dalmacije, Črnogorskega primorja in zahodne Bosne, ki bi bil bolj koristen kot ta. To je hkrati zgodovinska arterija — arterija bratstva in edinstva — ki povezuje in zbližuje štiri pomembna področja: Dalmacijo, Banijo, Kordun in Bosansko Krajino.*
Samo ob sebi se razume, da politični forumi Dalmacije »to akcijo podpirajo v prepričanju, da bo posojilo za gradnjo naletelo na širok, na plebiscitaren odmev delovnih ljudi in delovnih organizacij Dalmacije*.
LIGHTNING RIDGE, 9. — V tem rudarskem mestecu v Avstraliji so pred nedavnim nekateri rudarji odkrili v pokrajini Clengarry velik opal, katerega vrednost znaša 100 milijonov lir. To dejstvo je med prebivalci mesteca na jugovzhodu celine vzbudilo pravo «mrzlico na opale*. Desetine in desetine moških odhaja vsak dan na kraj, kjer so odkrili dragi kamen, ki so ga , poimenovali «kraljica orienta* in ki meri 6,3 centimetra za 3,8 centimetra, v upanju, da bi odkrili še nove dragocene opale.
Doslej ima največjo vrednost — 120 milijonov lir — opal, ki so ga odkrili pred dvema letoma v južni Avstraliji.
COMUNITA’ EUROPEE. Mensile. Febbraio 1971.
Vojeslav Mole: IZ KNJIGE SPOMINOV. Slovenska matica, 1970.
Siegfried Lenz: NEMŠKA URA. Roman. Mladinska Knjiga, zbirka Levstikov hram, 1970.
Anton Ingolič: PRETRGANA NAVEZA. Roman. Mladinska knjiga, zbirka Levstikov hram, 1971.
Roger Garaudy: VSA RESNICA. Mladinska knjiga, zbirka Pričevanja, 1971.
Agostino Montone: LA CRITICA Dl FRONTE ALUONTOLOGISMO. -Edizioni Regione ietteraria, Bologna.
Franco Bello:	ASTERISCHI. Ed.
Regione Ietteraria, Bologna.
Lucilla Antonia Macculi: FRANCE-SCA. Ed. Regione Ietteraria, Bologna.
Giovanni Cardella: I .EGGENDA Dl
Po izidu knjige «Prekomorci», ki je pri nekdanjih prekomorcih in tudi v širši javnosti naletela na ugoden odmev, se je začelo širše prizadevanje za pisanje monografij o posameznih prekomorskih brigadah in o drugih prekomorskih enotah NOVJ. Pobudo za to sta dali komisija za zgodovino in za razvijanje tradicij NOB ter osrednji odbor prekomorskih brigad, ki je bil ustanovljen po proslavi prekomorcev v Ilirski Bistrici 1964. Knjige o prekomorcih, vključene v knjižnico NOV in POS, govore zlasti o tem, kako se je slovenski človek daleč od domovine in pogosto prepuščen samemu sebi, odločal za narodnoosvobodilni boj, ne glede na to, ali je bil v ječi, internaciji, v posebnih kazenskih enotah, ali v prisilni mobilizaciji v tujih vojskah. Ves boj naših ljudi je bil usmerjen k istemu smotru, k osvoboditvi naših narodov in k združitvi v skupno demokratično državno skupnost.
Po zaslugi komisije za zgodovino in za razvijanje tradicij NOB ter po zaslugi osrednjega odbora prekomorskih brigad je doslej izšlo že deset knjig, ki obravnavajo
komorski brigadi, knjiga o tretji prekomorski brigadi, nadalje dve knjigi o četrti in peti prekomorski brigadi, nadaljnja publikacija je bila posvečena prekomorcem topničarjem, nato prekomorcem letalcem, prekomorcem tankistom, nadaljnja knjiga je bila posvečena Primorcem in Istranom na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji, posebno publikacijo je dobil pevski zbor »Srečko Kosovel* in končno je posebno knjigo dobil tudi narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki. Da bi bila podoba prekomorskih enot čimbolj popolna, se pripravljajo še nova dela, in sicer dela o slovenskih partizanskih pomorščakih, o enotah za zvezo NOV in POS, knjiga o saniteti v NOV in POS. Itd.
Politična priprava in kulturno-prosvetna dejavnost v bazah NOV v južni Italiji je naslov priprav posebne komisije pri osrednjem odboru prekomorskih brigad. Da bi omenjeni komisiji omogočili uresničenje naloge, se naprošajo vsi bivši borci prekomorskih brigad in drugih prekomorskih enot, da pošljejo vse dokumentarno gradivo, ki ga imajo na razpolago, to se pravi osebne dnevnike, spise, časopise, slike, življenjepise, morebitne spomine, stenčase itd. Slike naj vsak posameznik, če je le mogoče, komentira, to se pravi, naj pove, kdo je na sliki, kdaj je bila slika posneta in kje. Zgodo-
UN’AMICA. Ed. Regione lettera-ria, Bologna.
Alba Giani Biondi: UN MAZZOLI-NO Dl STELLE E ALTRE NO-VELLINE DIVERTENTI. Ed. Regione Ietteraria, Bologna.
Guilberto Veroli: LA VOCE DEL-L’ARZELLA. Ed. Regione lettera-ria, Bologna.
Vera Puoti: MA NON C’E’ STATO GIORNO. Ed. Regione Ietteraria, Bologna.
ČASA, ARREDAMENTO, GIARDI-NO. Časa 71. 1/7971, gennaio. Sede, direzione, redazione a Milano.
NOVINARSTVO. Izdaje Jugoslaven-ski institut za novinarstvo. Beograd, broj 3-4 1970.
SREČANJA. Revija za družbena vprašanja. Januar - februar 1971. Izdaja ČZP «Soča», Nova Gorica.
PLANINSKI VESTNIK. Glasilo Planinske zveze Slovenije. Letnik LXXI, april 1971.
vinsko gradivo naj se pošlje na naslov: Študijska knjižnica — Koper, Trg revolucije 1, s pripisom, da gre za odbor prekomorcev, ali pa naj se gradivo pošlje na Osrednji odbor prekomorskih brigad, Ljubljana — Beethovnova 10. Rok za dostavo je — čimprej!
Po uporabi bo vse gradivo zagotovo vrnjeno lastnikom.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neki tekmec se je uveljavil. Več pobude nasproti novemu poznanstvu.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušajte nalogo, ki vam je bila poverjena, čimprej opraviti. Ne zvračajte krivde na druge ljudi.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zelo razgiban dan in temu ustrezni uspehi. Neki sorodnik se vam bo skušal približati.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Zelo obetajoč dan za poslovne ljudi. Kar se čustvenih zadev tiče, veliko drobnih zadoščenj.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Počakajte malo, da ne tvegate vsega. Utrujeni boste in to se bo odražalo v vašem razpoloženju.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Več realizma, da ne bo šlo vse narobe. Vaše srce je že dolgo preveč prosto.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Hansa Hellmuta Kirsta slovenskim bralcem ni treba več predstavljati. V slovenskem prevodu so izšla njegova poglavitna dela, ki so tako kot po vsem svetu vzbudila živo zanimanje za tega sodobnega nemškega pisatelja. Seveda to predvsem zaradi tega, ker je Kirst specialen pisatelj, ki v svojih delih opisuje življenje v nemških vojaških krogih med vojno, pred in po njej, pri tem pa je izrazito kritičen, satiričen, obenem pa tudi duhovit in zanimiv. Kir-
Predstojniki radi vidijo iniciativnost, vendar ne pretirano. Ne zanemarjajte družine.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Z drznostjo ne boste nič opravili. Več previdnosti. Zaupen pogovor z neko osebo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Možnosti napredovanja pri delu ali v službi so tu, na vas je, da jih izkoristite. Preveč ste ljubosumni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Neki vaši predstojniki vam puščajo proste roke. Ne izkoristite tega v celoti. Ponovno zbližanje z drago osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nekoliko previdnosti v poslih ne bo odveč. V čustvenih zadevah pa niste preveč trdni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nesporazumi in prepiri, ki niso prav nič na mestu. Tudi v družini kaprice in negodovanja.
stovi romani *08 — 15», «Upor vojakov'», «Noč generalov», «08 — 15 danes», vTovama oficirjev», «Pravili so mu obešenjakt, ki jih vse imamo tudi v slovenščini, so ponesli sloves tega pisatelja po vsem svetu. Zaradi naravnost kometne-ga vzpona tega pisatelja v enem samem desetletju, v katerm je ustvaril veliko večino svojih del, je za vsako Kirstovo novo delo povsod obilo zanimanja.
Tudi za najnovejšo stvaritev, za roman «PRAVICA PESTh, se je Cankarjeva založba v Ljubljani odločila predvsem na podlagi pisateljevega slovesa. Vsekakor bolj kakor pa zaradi kvalitete romana, ki gotovo ne seže v vrsto najboljših Kirstovih stvaritev. Toda to delo je vendar na dostojni višini in Kirst je kljub vsemu tako dober pisatelj, da tudi njegova poprečna dela zadovoljujejo bralce. Zato ni dvoma, da bo tudi Pravica pesti kot solidno, čeprav ne najboljše delo, vendarle našlo tudi pri nas dovolj hvaležnih bralcev.
Pisatelj je v romanu Pravica pesti posegel po novi tematiki, po tematiki iz nemških ujetniških taborišč. Dogajanje romana se odvija v nekem taborišču severne Afrike, v taborišču, ki naj bi po namerah komandanta, angleškega polkovnika Nelsona, bilo neke vrste vzorno taborišče za nemške ujetnike. V tem taborišču je med tisoči drugih ujetnikov tudi vojak Faust, ki so mu nacisti pobili starše. Zdaj, ko je vojne konec, — roman se namreč dogaja leta 1945, — hoče na vsak način pobegniti v Nemčijo, da bi se tam maščeval nad morilci staršev. Seveda mu to ne uspe in vsak njegov pobeg sproži številne zaplete in nenavadne situacije med nemškimi ujetniki in angleškim osebjem taborišča. Pri tem se razkrinkajo nekdanji nacisti, Faust va slednjič po raznih konfliktih sklene z Angleži sporazum in s ser-žantom Silversom, s katerim sta si bila prvotno nasprotnika, postaneta sodelavca in z vsako skupno akcijo spravljata taborišče v zadrego. Dogajanja pa segajo tudi izven taborišča, predvsem v Kairo, kamor odhajajo Angleži in tudi nekateri ujetniki. Tako se pred bralcem zvrsti cela galerija likov obeh vojskujočih se strank, angleških in nemških vojakov, obenem pa splete in razplete cela vrsta zgodb in dogodivščin, ki se potem do kraja srečno razvozljajo.
Dogajanje v taborišču je dovolj zanimivo, je tudi dovolj prepričljivo, čeprav se nam včasih vendar zdi, da pisatelj tudi malce na silo spleta in razpleta zgodbe in ustvarja zapletene situacije. Zdi se nam namreč, da je morda zapletov preveč, da sploh ni nujno, da bi do njih prišlo in da so zgodbe in posamezne usode skonstruirane bolj kakor pa da bi bile resnično življenjske. Kljub temu pa prisluhnemo zanimivim in napetim dogajanjem ter z zanimanjem sledimo pripovedi prav do zadnje strani, če torej lahko delno govorimo o neki prisilni skonstruiranosti zapletov in razpletov pa je zato pripoved toliko bolj sama po sebi vendarle zanimiva.
Prav tako predsravljajo jasni značaji, ki so tudi prepričljivi in življenjski, odliko romana. Satira na račun vojakov, zlasti nacističnih oficirjev, rahel humor in dovolj sočen jezik, so tudi odlike romana, v katerem oa sama zgodba morda ni tako privlačna kot v ostalih Kirstovih delih. Gre vendar za vojno komedijo, za roman, ki po neštetih vojnih tragedijah prinaša satiro, po grozi širok, odrešujoč smeh, kot v predstavitvi teksta pravi založba.
Čeprav torej najnovejši roman Hansa Hellmuta Kirsta t Pravica pesth ni kako veliko delo, čeprav ne sodi v sam vrh njegovih stvaritev, bo zaradi svoje solidnosti, našel dovolj bralcev. Delo je v slovenščino prestavil Silvester Škerl, za opremo pa je poskrbel Boro Rotovnik.
Sl. Ru.
Iliuaiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiitiiiii
V mali dvorani Kulturnega doma je v ponedeljek gostoval zagrebški umetnik Miroslav Supanc z recitalom tekstov Miroslava Krleže z naslovom «Ulica v jesenskem jutru leta dcvetstosedemnajstega*
V torek je v Slovenskem klubu predaval prof. dr. Ignacij Vojc o temi «Srečanje s slavno srbsko preteklostjo v srbskih srednjeveških samostanih*
V sredo je v prostorih svetoivanskega PD »Slavko Škamperle* predaval Rudi HSnn iz N. Gorice, ki je pripovedoval o svojem potovanju po Poljski
■lllllllll...........................................................................................m........Hilli................................................................................................................ i n ......m m m i m......... i m .....milil
PREJELI SMO
HOROSKOP
DR. FRAN VATOVEC:
Časnikarski fenomen: goriška Soča
Dognanja in razmišljanja ob robu njene stoletnice
17.
Presenečajo pa Sočini polemični bodljaji z nekaterimi ljubljanskimi liberalno naprednimi časniki. Tu je predvsem dnevnik «Slovenski Narod» (1868—1945), osrednje glasilo liberalne Narodno napredne stranke. Predvsem gre tu za vprašanja taktike gori škili liberalcev v goriškem deželnem zboru. Gabršček se predvsem zaganja v urednika Malovrha, ker objavlja v ((Slovenskem Narodu* dopise nadučitelja Petra Medveščeka, ki kritizira abstinenčno politiko liberalnih deželnih poslancev. Uredništvo Soče pa je tudi želelo namigniti, da zavrača kljub lastnemu liberalnemu programu vsako soljenje pameti v nenačelnih političnih vprašanjih. Prav ob podobnem pojavu se je spopadla Soča tudi z mlado liberalnim dnevnikom, s Plutovim «Jutrom» (Ljubljana — Trst 1910—12), ki priobčuje surove dopise iz Gorice zoper Sočo, ter jugoslovansko obarvanim dnevnikom «Dan» (Ljubljana 1912—4), ki se tudi vtika v goriške razmere. Oba dnevnika sta zbudila A. Gabrščkov časnikarski odpor, ko sta kakor z vrha navzdol grajala goriškd liberalizem ter Sočino publicistiko.
4. Polemika z neslovenskimi časniki. Gre za Sočine bodice v obrambo goriškega slovenstva pred nasilnim valjarjem italijanizacije in germanizacije. V Gorici leti Sočina polemična os zoper liberalna italijanska časnika «L’Isonzo» (Soča) in «Oorriere di Gorizia* (Goriška pošta) ter zoper katoliška italijanska časnika «L’Eco del Friuli» (Furlanski odmevi) ter «11 Popolo» (Ljudstvo), glasili furlanske katoliške stranke pod vodstvom goriškega stolnega prošta dr. Faiduttija, po rodu beneškega Slovenca iz Spetra Slovenov v videmskem pokrajinskem območju. Seveda se je Soča spoprijemala tudi i nemškim časnikom «G6rzer Zeitung» (Goriški časnik).
Prav tako obračunava Soča tudi z nekaterimi neslovenskimi tržaškimi časniki. V ospredju je «čifutsko» liberalni (kakor ga označuje Soča) in šovinistični dnevnik «11 Piccolo» (Ta mali). Ob njem pa še časnika «11 Mattino» (Jutro) ter «Sen-tinella» (Straža). Pa tudi proti nemškima tržaškima časnikoma «Triester Zeitung» (Tržaški časnik) in «Triester Blatt» (Tržaški list) brusi Soča svoje polemične rapirje.
Razen tega pa še curki zoper graški liberalno nacionalni dnevnik «Die Tagespost» (Dnevna pošta) in dunajski osrednji avstrijski dnevnik «Neue freie Pressen (Nov svobodni tisk).
Kljub plohi očitkov je Soča vzdržala in rasla
Ploha očitkov z vseh strani je treskala na Sočo in Gabrščkov časnikarski krog zaradi polemične ostrine, srditosti ter brezobzirnosti. Deklarativno je bilo sicer Sočino uredništvo za dostojno polemiko: «Mi smo za to, da neha v naši javnosti vsak surov ton, vsako grdo osebno napadanje... Polemika bodi dostojna in stvari vredna.* A. Gabršček sam priznava, da je bil ta boj «grd do skrajnosti, a ne bojim se sodbe poštene kritike poznejših časov.* Da se Soča izogne temu strupenemu političnemu ozračju, se je A. Gabršček nekoliko umaknil. Založništvo je prevzela Družba za izdajanje listov «Soča» in ((Primorec* (1912—4). Žerjavica, ki je tlela iz Sočinih stolpcev, je ugašala. Njeno mesto zavzemajo zunanje politični prispevki. Omenjena družba je objavila, da prepušča polemično prerekanje drugim. Kaj se je zgodilo? Na nasprotni strani so prevladala gluha ušesa. Soča je propadala. A. Gabršček pa ni pustil svojega časniškega otroka na cedilu. Zavihal je rokave in zopet oživel Sočo. Šele nasilje med prvo svetovno vojno jo je potlačilo, saj je Gabršček metal v koš vojne objave z okrajnega glavarstva. 29. januarja 1915 je odjeknil med goriškimd Slovenci njen poslovilni labodji spev. Ni dvomiti, da bi se bila razrasla Soča v dnevnik, če bi bila izbruhnila prva svetovna vojna nekaj let pozneje.
V	vrtincu polemičnih bojev je Soča vzdržala. Vihar, ki je silovito butal vanjo z vseh strani, je ni upognil. Napovedovali so njen konec, pa se je krepko razvijala in rasla. Skupno s tednikom ((Primorec*, ki je bil namenjen podeželskemu ljudstvu na Goriškem, je tvorila v času, ko je prihajala na svetlo trikrat tedensko, nekak mali slovenski liberalni dnevnik v Gorici. Gabrščkovi podjetnosti se je posrečilo, da je Soča nekaj časa lahko izhajala v dveh izdajah (mestna in okoliška ter jutranja in večerna). Na podoben pojav naletimo v slovenski časnikarski publicistiki le še ob dnevniku ((Slovenski Narod*, ki je prihajal v času od 1. julija pa do J 31. decembra 1910 na svetlo zjutraj in zvečer, ter ob tržaški • »Edinosti*, ki je izhajala od 2. aprila 1898 pa do kraja 1899 j dvakrat dnevno.
Nosilec eksplozivne časnikarske dinamike: A. Gabršček
V	vrelišču Sočine eksplozivne, neukrotljive časnikarske dinamike pa je bil Andrej Gabršček, za Viktorjem Dolencem, prvim Sočinim urednikom, drugi poklicni slovenski časnikar: na Goriškem. Še več: založnik pomembnih knjižnih zbirk (Slovanska, Mladinska, Svetovna ter Salonska knjižnica in Talija), politik, organizator, knjigarnar in tiskarnar. V nje- : govi Goriški tiskarni je prihajala na svetlo med drugim libe-' ralno, jugoslovansko in masarykovsko usmerjena revija «Ve-da», (1911—5) razen tega tudi socialistična revija «Naši za-i piski» v goriškem obdobju njenega izhajanja (1911—4). Svojo j, puljsko tiskarno je pozneje odstopil istrskim hrvatskim dol moljubom. Kot politik je bil razvpit v vrhovih avstrijskih j režimov kot panslavist in kot izrazito srbofilsko ter jugoslo-' vansko usmerjen Slovenec. Nedvomno osrednja postava v krogu radikalnega, bojnega, meščansko naprednega in avstrij-j skega vladstva naveličanega goriškega slovenstva.
(Nadaljevanje sledi)
m
TOJIE SVETIMA
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll PRVA KNJIGA
Mož ima težave s srcem, svoji domovini pa bi rad koristil. Naj se izživi! Bil je precej premožen. Od nemške vojske je bogatel. Iz gostilnice je napravil majhen hotel. Vojakom je skrbel za cipe, homoseksualcem iz mesta pa za mlade vojake, ki so rabili denar. Tako si je zagotovil obtok kapitala, dokler se ni zameril strankinemu vodstvu. Pri njem so se ga vodilni možje precej nažrli in mu razbili lokal, pa jim je poslal račun. Seveda je dobil plačilo — v nekaj dneh je moral v vojsko.
Po odhodu se mu je izneverila še žena in se na debelo začela cipariti. Kot so mu njegovi prejšnji klienti pisali, ima sedaj polovico mlajšega pritožnika, enega od tistih, ki so ga spravili od doma.
Napravil je še to neumnost, da je vse prepisal na ženo, ker se je ukvarjal s stvarmi, ki niso bito dovoljene. Sedaj ga Ščitim, da ne bi povsem obupal.*
«Zdaj, ko ste to povedali, mi Je še bolj všeč. Takile zamaščene! so največkrat skriti gospodarski talenti.*
Potem sta se vračala skozi naselje. Komandantu so se odprle zatvomice, da je govoril kar naprej o težavah življenja v tej luknji, ki je gotovo težje kot življenje na vzhodni fronti. Bdnke ga je na pol poslušal. Nekaj ni razumel. Ko sta gledala razdejanje po napadu, je začel razmišljati, kakšna volja žene te ljudi, da se spoprimejo z betonom in železom
skoraj goloroki, z zastarelim topom, z nekaj granatami. Odgovora ni našel. Skoraj strah ga je bilo tega vprašanja, ki se je porodilo samo in ni našlo odgovora.
Od cerkve je prihajalo vpitje. Pri vratih se je nagnetlo mnogo vojakov. Iz radovednosti sta zavila tja. Žal sta predstavo, ki so jo priredili njegovi in žandarji, že zamudila. Za oltarjem so ujeli dva ranjena partizana. Ko sta vstopila, je eden od policije kriknil: «Mimo!» Kakor sveče so se zravnali. Sredi cerkve sta na kamnitem tlaku ležala oba partizana in z zmaličenima obrazoma strmela v strop. Roke sta imela razklenjene, kot bi ju pripravili na križanje, prsi pa stokrat prebodene z bajoneti. Bttnke se je namrdnil, kot da ga vsa stvar ne zanima in se utrujeno obrnil. Komandant žandarjev pa jih je opravičeval: «Ljudje si dajo duška, ker so bili vso noč ogroženi. Nad nekom se morajo znesti.*
Poročniku ni bilo do takih prizorov, zato se je obrnil in odšel, kakor včasih sredi slabega filma.
Vračala sta se v postojanko. Ulice so bile še vedno prazne. Komandant je poklical namestnika in mu dal povelje, naj privlečejo vse pobite za cerkveno steno, kjer naj jih zlože in pripravijo za ogled. Potem sta odšla v postojanko in sedla v komandantovo sobo.
Medtem je Renner v rečni strugi skoraj dokončal svoj posel. Ko so oficirji odšli, je svojo nalogo po svoje dopolnil. Dosegljive mrtvece Je oropal prstanov in drobnarij po žepih. Čeprav te stvari niso bile veliko vredne, so mu prinesle zadovoljstvo.
Le en sam mrlič Je še ležal na drugem bregu reke blizu jeza. Ker se je podoficirju zazdelo, da se je telo premaknilo, je šel bliže, dvignil pištolo in pomeril. Krogla je tlesknila v vodo in vrgla visok curek vode, ki je brizgnil fantu v obraz. Po strelu se je okrvavljena glava dvignila, človek se je oprl na komolec, druga roka pa se Je, oborožena s pištolo, prav počasi dvigala. Renner se je nerodno prestopil in izbuljeno pogledal. Srečal se Je s pogledom, s temo v zenicah. Roka se je težko dvigala nadenj. Pomeril je s pištolo. Cev se Je tresla. Potem je pritisnil. Orožje pa je obmolknilo. Spet je
pritisnil in kaplje potu so zdrsnile po tolstih licih. V možganih je začutil prsteno kepo. Z one strani rečice pa je jeknil strel. Zapeklo ga je v trebuhu. Lahno se je zgrbil in nakrem-žil obraz. Pištola mu je padla iz rok. Z obema rokama se je zgrabil za trebuh. Se to je videl, da je fant na oni strani reke omahnil in mrtvo obležal.
Mrmraje je vse poslal k hudiču. Vso vojno se je bal strela v trebuh in sedaj ga je dobil. Vso noč je imel prazna čreva, to proti jutru ga je zamikalo, da se je nabasal z marmelado, ki jo je vzel s seboj v bunker. Obrnil se je in racal počasi proti postojanki. V drobovju pa ga je vse bolj žgalo.
Na vratih ga je sprejel komandant, ki mu je hotel naročiti zakusko za poročnika. Renner se je naslonil na podboj in z rokami na trebuhu poročal s slabotnim glasom, da je izvršil povelje. Komandant ga je začudeno gledal, in šele ko je Renner belo zavil z očmi in se mu zavalil kakor sod pod noge, se je zavedel, kaj se je zgodilo. Poklical je ljudi, da so ga odnesli.
Poročnik je nalil dva velika kozarca ruma, trčila sta in na dušek izpraznila. Bledo se je nasmehnil komandantu: «Ta, ki je prinesel čreva v rokah, mi je všeč. Vzgled discipline in vdanosti komandi. Vidite, vse je bilo v redu v njegovem življenju, samo tisto z računom ga je polomil. Ni ga poslal na pravi naslov.*
«Dober vojak, ta moj Renner. Dobil bo svoj rum, če mu zakrpajo čreva. Ce ne, ga bomo mi popili v njegov spomin. Tudi o tem poročajte nadrejenim, poročnik. AH pa objavite notico v vojaškem listu. Hvaležni vam bomo.*
«Seveda, obvezno,* je pribil Bftnke in znova nalil.
Izza oblakov je zasijalo sonce in razlilo medlo zimsko luč po naselju. Poročnik je pogledal skozi okno. Ob cerkvenem zidu je bilo po vojaškem redu položenih osemnajst trupel.
((Poglejte no, gospod poročnik, moji fantje so opravili svoj posel. Ce ste zato, oglejva si od blizu mrtve sovražnike in učinek našega orožja na teh človeških izvržkih,* je predlagal komandant ,ki je opazoval skozi okno zlaganje trupel.
«Nič nimam proti,* je odvrnil poročnik in zvrnil vase
še en kozarček ruma. Spustila sta se na dvorišče in se napotila k mrtvecem, okoli katerih se je drenjala gruča policistov in žandarjev in pasla radovednost.
Bonke jih je takoj razgnal, da sta ostala sama s komandantom in stražar.
Sla sta ob vrsti močno okrvavljenih trupel. Večina so bili mladi ljudje, v cvetju svoje moči, največ jih je bilo oblečenih v nemške uniforme. ((Sedemnajst mož in eno dekle,» je ugotovil komandant.
«Kar dober človeški material, poglejte obraze in postave, dostojen nasprotnik,* je mrmral Bonke med zobmi in se ustavil ob dekletu, katere obraz je bil spokojno veder in vzvišen. Na čelo ji je padal koder las, zaprte oči pa so pokrivale dolge trepalnice.
«Ena vlačuga manj,* Je dejal žandar, ko je opazil poročnikovo pozornost.
((Oprostite, gospod komandant, vi ste popoln laik za ocenjevanje žensk, to je lepa ženska, ideološki fanatik, poglejte oznako na njenem rokavu, če se kaj spoznate na njihove čine, strankin funkcionar je, pomočnik političnega komisarja-Veste, kaj bi dobili od nje, če ne bi bilo mojih, kroglo v trebuh, če bi vas dobila v roke. Ni mi všeč, da brcate mrtvega leva,* je zaničljivo končal Bonke, si prižgal cigareto, se obrnil in odšel nazaj v zgradbo.
Cez čas, ko so vojaki odšli in so trupla samevala, je prišla iz naselja ženska, oblečena v črno. Napotila se je naravnost k mrtvecem ob zidu. šla je od trupla do trupla. Potem Je kriknila in padla na kolena. Objemala Je prestreljeno telo in na ves glas jokala. V postojanki so jo zagledali, prišel je vojak, snel puško z ramena in jo dregnil v hrbet. Komandant in poročnik sta gledala skozi okno. Vojak se Je drl na žensko, ki se ni niti zmenila zanj. Poročnik je odprl okno in vojaka spodil. Komandantu pa je rekel: «Pustlte žensko, naj se stuli. Oživiti ga itak ne more. Ne nakopljite si novega srda teh ljudi, saj nas dovolj sovražijo. Prav nič mi ni do tega, da bi vas moral priti spet reševat. Računajte na to, da lahko pademo v zasedo. Prav tako ni rečeno, da vas bo
/
PRTiflCRHKI DNEVNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
10. aprila 19?t
DOMAČI ŠPORT
D A N K S
Sobota, 10. aprila 1971
ODBOJKA
ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA
10.30	v Doberdobu
Mladost — Dom * * *
NOGOMET
naraščajnika liga
16.00	v Padričah
Gaja — Olimpia Greta * * *
15.15 v Trstu pri Sv. Alojziju Libertas TS — Primorje
* * *
14.45 v Padričah
Breg _ CGS
* * *
JUTRI
Nedelja, 11. aprila 1971
NOGOMET
1. AMATERSKA LIGA
15.30	v Pierisu
Pieris — Vesna A * * *
2- AMATERSKA LIGA
10.00	v Trstu, Sv. Sergij
CRDA — Primorje A * * *
J- AMATERSKA LIGA
10.30	v Trstu, stadion «1. maj*
CMM — Devin
* * *
10.30	v Bazovici
Breg —. Esperia
♦ # *
15.30	v Bazovici
Zarja — Bar Veneto
* * #
15.00	v Podgori
Piedimonte — Juventlna * * *
15.30 v Sovodnjah
Sovodnje — Brazzanese * * *
POJUTRIŠNJEM
Ponedeljek, 12. aprila 1971
ODBOJKA
Moška d liga
10.00	v Trstu, stadion «1. maj» Breg — Turriaco
* * *
2ENSKA PROMOCIJSKA LIGA
09.00	v Gradišču
'orrlana — Sovodnje * * *
09.00 v Doberdobu
Hrast — Corrldoni B
NOGOMET
Ladinsko prvenstvo
J0-00 v Podgori
•uventina — Virtus
PROMOCIJSKO ODBOJKARSKO PRVENSTVO Nfl GORIŠKEM
Druga zaporedna zmaga predstavnikov Doma
Tokrat je domovcem podlegla doberdobska Mladost
DOM-MLADOST 3:1
(15:13, 16:18, 15:10, 15:5)
V	četrtkovi tekmi moškega promocijskega prvenstva v odbojki je goriški Dom dosegel že drugo zmago v tem tekmovanju. Tokrat je močnejšim domovcem podlegla ekipa doberdobske Mladosti, ki je ob tej priložnosti letos prvič nastopila. Slovenski derbi je priklical v telovadnico šole Galilei precej, navijačev, ki so navdušeno bodrili svoje igralce. Na žalost se .je na tej tekmi pripetil primer, katerega si ne želimo. Sodnik .je, upoštevajoč ukaz zastopnika italijanske odbojkarske zveze prepovedal slovenski pozdrav, s katerim sta se predstavili obe slovenski ekipi. Ker ic bil o podobnih primerih že govor na Tržaškem in ker niti tam tega vprašanja če nas spomin ne vara, niso rešili, upamo, da bo v bodoče to vprašanje rešeno.
V	tej tekmi so doinovci igrali slabše kot v svoji tekmi proti Au-daxu prejšnji teden. Najboljši tolkač je bil Komel, igro celotne ekipe pa je uspešno vodil Cej. Med člani doberdobske ekipe pa se je odlikoval Starec.
V	prvem setu sta se ekipi večkrat menjavali v vodstvu. Toda Dom je bil s svojimi tolkači na mreži uspešnejši in set se .je zaradi tega zaključil v korist gori-ške ekipe s tesnim rezultatom 15:13. Lepšo igro smo videli v drugem setu, v katerem so se z nekaterimi lepimi akcijami odlikovali Dober-dobci. Tolčene žoge Goričanov so zadevale ob pripravljeno obrambo gostov. Kljub začetnemu vodstvu ni znal Dom obdržati premoči in ob zelo razburijivih menjavah je Mladost zaključila set v svojo korist.
V	tretjem setu sta se ekipi zagrizeno borili v začetku, vztrajnost domačih tolkaoev pa je spravila v zadrego doberdobsko ekipo, ki je podlegla. V zadnjem nizu pa smo opazili pri gostih utrujenost in delo domovcev je bilo zaradi tega zelo poenostavljeno.
* • »
V	tem prvenstvu je dosedaj Dom odigral dve terni in obe zmagal. Dve tekmi je igral tudi Audax ki je osvojil eno zmago. Štandreški Velox je dosedaj obe tekmi izgubil (na prvo se ni niti predstavil), medtem ko .je UGG dobila eno tekmo, ne da bi sploh igrala. Mladost pa .je doslej edino tekmo izgubila.
Povedali smo, da , ,1e. štandreški Vek« podlegel Audaxu. Rezultat je bil 3:1 za Audax (15:3, 15:10, 14:16, 15:7). Za Velox so igrali Marussi, Zavadlav, Faganel, Nanut, Bressan, Brisco, Braini.
Moških tekem do prihodnjega četrtka ne bo. Danes in y ponedeljek pa so na sporedu nekatere tekme ženskih promocijskih prvenstev. V Doberdobu bo nocoj slovenski derbi med žensko ekipo Mladosti in žensko ekipo Doma, na ve-
Bloch
Polet: tudi mlade Openke so začele s prvenstvenimi nastopi
spet obvestil. Potem vas bodo popokali, kot smo ml tele ? ,v«s lepo zložili v vrsto k zidu, seveda, s preluknjanimi “^buhd.))
- "Najbrž imate prav,» se je nevoljno nakremžil koman-se obrnil od okna in obema zvrhoma nalil kozarca.
Skozi pokrajino, pokrito s snegom, ki ga je brazdal stru-X1 veter, sta drvela jezdeca. Za seboj sta pustila vzvalovljeno, 8 kraško planoto z otoki kamnitih hrbtov, poraščenih . Sozdom. Po skalnatih rebrih se je razlivala divja samota 86 stapljala z obokom nizkega neba. Za njima so ostajali 'T^ki, kd so se boječe stiskah k obronkom gozda. Dim, ki jr J® veter sproti razblinjal, pa je bil edini znak življenja *}Jhni samotni poti.
j. . Slabo	zgažena cesta se je	nalahno	spuščala v dolino, odpi-
Vzri^°	^	proti vzhodu, kjer	je	nebo	lahno bledelo in so	se
sle r0val® mogočne pregraje zasneženih gora. Jahala sta mrtve, zapuščene vasi, kjer je veter tulil skozi okna J Je sneg zastiral sledove ognja in krvi. Podkve so pele po zemlji in iz konjskih nozdrvi je puhtela vroča sapa.
0l^a in jezdeca sta bila vsa bela od iv j a. i Jfriri jezdec, mlad fant, z brzostrelko, obešeno čez prsi, £ ^ kurir korpusa. Neštetokrat je že premeril pot od štaba do divizije, zato se	ni	dosti	menil za pokrajino.	Le
v^ih	se	je ozrl nazaj, da	bi	videl	,če mu mož, ki ga	Je
sledi in če si česa želi. Ob pogoriščih sta se večkrat vJ?vlJala in kurir je pripovedoval, zakaj so Nemci zaselek
in koga go ubiii
K. Drugii jezdec se je nekam zamišljeno oziral po svetu, po sta jahala, in z zanimanjem ogledoval sleherno vzpe-stezo, Id Je križala pot in skalo, ki je molela iz zameta, t^Sano hišo in izrazitejše drevo. Jezdil je močnega vranca, rT*°lJiko namimn nanrel z nemško brzostrelko DOd pazduho.
likonočni ponedeljek pa bo ekipa Sovodenj igrala ob 9.00 v Gradiški proti Tarriand, v Doberdobu pa bo ekipa Hrasta imela v gosteh ekipo Corridoni B.
OBVESTILO
Slovensko planinsko društvo Trst obvešča, da mladinski izlet na Grmado, ki bi moral biti v ponedeljek, 12. aprila odpade iz organizacijskih razlogov.
Helenio Herrera išče delo
RIM, 9. — Med malimi oglasi nekega rimskega časnika je danes nekdo objavil naslednji oglasek: «Iščem nogometni klub z resnim predsednikom, ki spoštuje svoje obveze. ki spoštuje svoje moštvo in
™n,	_	„	, .	, „	,	,	,,	ki bi hotel osvojiti italijanski naslov.
CRDA - Breg: Rudi Škrinjar tolče preko nasprotnega bloka	Ponudbe pod p. p 121 SPI Tritone*.
PO ZAKLJUČKU NAMIZNOTENIŠKEGA SP V NAGOJI
TU IN TA M
Nixonu zlata kolajna
RIM, 9. — Mednarodni odbor za vojaški šport je danes sklenil podeliti predsedniku ZDA Nixonu zlato kolajno kot častnemu članu te organizacije. Odličje je Nixonu izročil kontraadmiral Aldo Massarini, ki se te dni mudi pri Beli hiši. Zlato kolajno te organizacije je pred Nixonom prejelo še drugih 14 državnih poglavarjev, med katerimi sta tudi italijanski predsednik Sa-ragat ter papež Pavel VI.
Ali je Evropa že dohitela Azijo v borbi za premoč v pingpongu?
Prvo mesto Bengtssona in vrsta dobrih uvrstitev kaže, da je premoč vzhodnih mojstrov prenehala
NAGOJA, 9. — Z zmago Šveda Stellana Bengtssona nad Japoncem Šigeom Itom je Evropa končno o-svojila naslov svetovnega prvaka v namiznem tenisu, ki ga je zadnjič osvojil Madžar Ferencz Sido leta 1953 v Bukarešti. Od takrat je bil naslov svetovnega prvaka domena raznih Satoha, Ogimure Tanake, Jungkuotana, Čuangcetun-ga, Hasegave, Ita in drugih japonskih ter kitajskih mojstrov. To kar ni uspelo izrednim igralcem kot
na. Če pomislimo, da ima Evropa vsaj še nekaj zelo talentiranih i-gralcev, poleg tistih, ki smo jih navedli, vidimo, da je v zadnjih dveh letih Evropa vzgojila več sposobnih igralcev kot pa Azija.
Domačini, Japonci, so na tem svetovnem prvenstvu razočarali. Če ne bi bilo svetovnega naslova, ki ga je osvojila njihova ženska vrsta, bi Japonci ostali brez zlate kolajne. Problem Japoncev je v tem, da nimajo, kljub veliki selek-
ZMAGOVALCI V NAGOJI 1971
Moške ekipe: L. R. Kitajska
Zenske ekipe: Japonska
Posamezniki: Stellan Bengtsson (švedska)
Posameznice: Linhuičing (L. R. Kitajska)
Moške dvojice: Klampar - Jonyer (Madžarska)
Zenske dvojice: Linhuičing - čengmnihčin (L. R. Kitajska) Mešane dvojice: čangšihlin - Linhuičeng (L. R. Kitajska)
so bili Dolinar. Andreadis, Berezik, Schoeler. Markovič. Alser in drugi je naredil neverjetno talentiran švedski junior Stellan Bengtsson.
Med posameznicami je bilo vprašanje naslova privatna vojna med Kitajkami. V finalu sta se srečali dve izrazito obrambni igralki. Zmagala je Linhuičing, ki smo jo videli že leta 1965 na SPENT v Ljubljani. Linhuičing je med drugim' bila absolutno najboljši udeleženec letošnjega svetovnega prvenstva, saj je poleg naslova med posameznicami, osvojila še naslov v ženskih dvojicah z rojakinjo Čeng-mihčin, ter v mešanih dvojicah s starim Linhuičengom. Zares izreden podvig majhne, debelušne Kitajke.
Po tekmovanju posameznikov prevladuje mnenje, da je Evropa vse bliže azijski ravni v moškem namiznem tenisu. Še več, nekateri trdijo, da so Evropejci popolnoma enakovredni svojim vzhodnjaškim tekmecem. Drugi spet pravijo, da smo letos zabeležili tudi gotovo prednost Evrope pred Azijo. To trditev lahko utemeljujemo z Bengt-ssonovo zmago ter z dejstvom, da sta bila v polfinalu dva Evropejca ter Japonec in Kitajec, med prvimi osmimi pa kar pet Evropejcev proti trem Azijcem.
Kateri so razlogi uveljavitve evropskega namiznega tenisa?
Predvsem vzhodni igralci niso več tako hitri, kot so bili nekoč, zahodnjaki pa ne nasedajo več fin-tiranim servisom in raznim čudnim rotacijam bele žogice. Pred leti so Kitajci ustavljali vsak »spin* še preden je zdrsnil po mizi, zdaj pa imajo velike probleme s »spini* Klampara, Jonyera, Stipanči-ča, Šurbeka in jasno tudi Bengtsso-
ciji, izrazitih talentov. Med mladimi sta dobra verjetno edino Niši in Tasaka. Ito, Kono in Hasegava, stari borci, prekaljeni v borbah na vseh igriščih sveta niso več to, kar so bili nekoč. Od 1965.-do 1971. je Japonska nedvomno naredila korak nazaj. Lekcija iz Nagoje bo nedvomno Japonce precej naučila. Z njihovo metodičnostjo se bodo lotili dela in čez nekaj let bo to že obrodilo sadove.
Kitajci niso igrali na svetovnih prvenstvih od Ljubljane 1965. Zato lahko ocenimo njihov nastop kot v glavnem pozitiven. S športnega odra odhajajo tisti, ki so se takrat proslavili: odhajajo čuangli, Čulan, Čangšihlin. Imajo pa zelo dobre namestnike, ki že prevzemajo njihova mesta. Govorimo o mladih Hsientingu, Liangkoliangu ter Li-čingkuangu, ki bodo čez dve leti ko bo svetovno prvenstvo spet v Jugoslaviji, se pravi v Sarajevu, gotovo med favoriti, če bodo tokrat Jugoslovani Stipančič, Šurbek, Karakaševič in Korpa igrali kot v Nagoji, bo bera kolajn mnogo izdatnejša za Jugoslavijo.
Jugoslavija se z nastopom svojih pingpongarjev ne more pritožiti. Ohranili so svoj prestiž najboljše evropske ekipe. Bili so tretji v ekipni konkurenci, za Kitajsko in Japonsko, prvo evropsko moštvo Stipančič je v paru z Romunko Alexandrujevo osvojil srebrno kolajno v mešanih dvojicah, šurbek je osvojil tretje mesto med posamezniki, igral je od tekme do tekme bolje. Niti Karakaševič ni razočaral, ne smemo pozabiti, da ga je nekdanji svetovni prvak Ito izločil le po petih setih, v katerih sta se oba ogorčeno borila.
Organizacija je bila dobra, edi-
no, na kar so se vsi pritožili je bilo majhno število gledalcev, ki si je ogledalo ta vrhunski športni dogodek.
NA M!IN! TENIS
ZSŠD organizirala tečaj pod vodstvom trenerja Sazonova
V Nabrežini se je včeraj začel namiznoteniški tečaj, ki ga vodi ljubljanski trener Anatol Sazonov. Tečaj, ki ga je priredila Zveza slovenskih športnih društev, obiskuje pet igralcev Sokola in šest igralk Krasa. Sazanov bo vodil tečaj še danes in jutri, ko se bo v popoldanskih urah zaključil.
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
V nedeljo važni tekmi za Sovodnje in Juventino
v
Standrežci se borijo za prestop v višjo kategorijo Sovodenjci pa za čim boljšo končno uvrstitev
Domnevajo, da je to nova domislica Helenia Herrere, ki ga je Roma prav včeraj odpustila. S 3.710 lirami, koliko stane tak oglas, je Herrera še enkrat poudaril svoje nasprotovanje do predsednika Rome Alvara Marchiniia.
Ekipo so med tem predstavili novemu trenerju Lucianu Tessariju.
CANNES, 9. — Na mladinskem nogometnem turnirju je madžarska reprezentanca premagala Torina 1:0, Brazilija pa ekipo Chelsea z istim rezultatom.
Alpinistični odsek SPDT
obvešča, da se v nedeljo, 18. APRILA prične
PLEZALNI TEČAJ V GLINŠČICI
Zainteresirani se lahko vpišejo v Tržaški knjigarni do 10. aprila.
Ostali podatki bodo pravočasno objavljeni v dnevnem tisku.
ODBOJKA
Breg bo v četrtem povranem kolu moške odbojkarske D lige končno nastopil na domačem igrišču. V gosteh bo imel ekiptrTofbertasa iz Turjaka.
Turjak je po slabem začetku zelo izboljšal svojo igro in tako nanizal celo vrsto pozitivnih nastopov. Dovolil sd .je celo zmago nad CSI, kar je predstavljalo nedvomno izredno presenečenje. Tudi v zadnjem kolu je Turjak zmagal in sicer proti 01ympii iz Gorice.
Gostje bodo torej nastopili proti Bregu kot favoriti. Brežani so še vedno brez točke na lestvici, igra, zlasti pa morala ekipe, je v zadnjih nastopih vidno napredovala, tako da .je tekma odprta vsakemu rezultatu. Brežani so imeli med tednom zelo vestne treninge, celotna ekipa se je močno potrudila, tako da se bodo igralci lahko mimo spustili v borbo.
Večina igralcev je v precej dobri formi, le nekateri so še vedno v zaostanku, to pa skušajo nadomestiti z voljo. V dolinskem taboru je torej vzdušje mimo in nadvse pozitivno. Fantje vsekakor u-pa.jo na dober nastop, tudi spričo dejstva, da bodo nastopili na domačem igrišču in pred domačim občinstvom, ki jim bo nedvomno nudilo tisto moralno oporo, ki jim je manjkala skoraj skozi vse prvenstvo.
Tekma Breg - Libertas Turjak bo na sporedu v ponedeljek, 12. aprila ob 10.00 na stadionu 1. maj v Trstu.
GOTEBORG, 9. — V okviru mednarodnega ženskega turnirja v Go-teborgu je italijanska odbojkarska reprezentanca zgubila proti Finski 3:0 (15:6, 15:7, 15:11).
Po nedeljsjti tekmi v Comu di Rosazzo, ki so .jo prekinili zaradi dežja, bodo Sovodenjci jutri igrali spet na domačem igrišču, tokrat proti ekipi Brazzanese.
Dnevi postajo čedalje bolj topli, kar nedvomno vpliva tudi na igro posameznikov. Igralci, ki redno trenirajo, ne bodo občutili velike razlike, slabše bo za tiste, ki jim manjka trening. Pri Sovodnjah trenirajo vsi dokaj redno, ni strahu, da bi kdo odpovedal zaradi tega.
Sovodenjci potrebujejo točke, da bi se na končni lestvici čim višje uvrstili. Na lestvici so nastale zadnje dni neke komplikacije, tako da se zdi, da so Sovodnje v resnici trenutno na dobrem četrtem mestu za Morarom, Juventino in Pod-goro.
Upamo, da se bodo v čim večjem številu odzvali tudi navijači, da bi pomagali svojim ljubljencem z bodrenjem.
Trener Marson je za tekmo proti enajsterici Brazzanese sklical naslednje igralce Tomazin. Kuzmin, Batistič, Čeme, Bevilacqua, Gruden, Marson, Dužman Tomšič E., Mozetič, -Zavadlav- Tomšič-L.
* * *
V naraščajniškem prvenstvu bodo odigrali zaostale tekme. Sovodnje torej ne bodo igrale.
* * *
Stajndrežce čaka v nedeljo ena odločilnetjših tekem za prestop v višjo kategorijo. Vodstvo na lestvici skupine L tretje amaterske kar tegortje si namreč delijo ekipe Mo-
rara, Juventino in PiedJmonta, kajti ostala moštva so praktično izven konkurence za napredovanje. Boj med tremi navedenimi ekipami ni ie za prvo mesto, ki zagotavlja avtomatičen prestop v višjo kategorijo, hud je tudi za drugo mesto, kajti tudi ekipa, ki Je druga na lestvici, iona precej možnosti, da prestopi v višjo kategorijo, a mora odigrati še nekaj izločilnih tekem z drugouvrščenimi ekipami ostalih skupin iste kategorije. Srečanje med Juventino in Piedimon-tom bo odločilo, katera od teh dveh ekip bo Izključena iz tega boja. Spet bo tu merjenje moči med najmočnejšo obrambo te skupine, ki jo ima Juventlna (le 8 prejetih gotov) in dobrim napadom Piedimonta, ki se ponaša z 48 zadetki.
* * *
V ponedeljek ob 10. url Igrajo v Podgori mladinca Juventine in Vtr-tusa zaostalo tekmo, ki ni bila odigrana zaradi slabega vremena. Za to srečanje naj se predstavijo ob 9.15 na igrišču v Standrežu ..Plesni-, čar, Rozze, Zanki, Bratovič, Pigo, Collinl, Marvin, Montioo, Dean, Volk, Brešan.
D. R.
Odbojkarice Sovodenj naj se zberejo v ponedeljek. 12. aprila pred sedežem društva, od koder bodo ob 8.15 odšle na tekmo v Gradiško proti Tomani. Tekma je na sporedu ob 9. uri.
NATEČAJ ŠT. 33 Bologna - Cagllari Foggia - Fiorentina LR Vtcenza - Juventus Milan - Napoli Roma - Catania Sampdoria - Lazio Torino - Verona Varese - Inter Bari - Palermo Livorno - Arezzo Ternana - Novara Trento - Rcggiana Sorrento - Internapoll
1
X 1 X 1 1 X 1
X 1 1 X Z X 1 X 1 1 1
STAVNI LISTEK ZA NEDELJO, 18. APRILA
Bologna - Roma CagUari - Catania Juventus - Inter Lazio - Fiorentina Milan - Torino Sampdoria - Foggia Varese - Vicenza Verona - Napoli Casertana - Livorno Modena - Mantova Piša - Palermo Trevlso - Triestina Messina - Crotone
prvi	1	
drugi	2	
prvi	1	
drugi	2	
prvi	1	2
drugi	2	X
prvi	1	2
drugi	2	1
prvi	1	X
drugi	2	1
prvi	1	X 2
drugi	X	2 1

VARESE: Carmignani; Perego (Andena), Rimbano; Sogliano, Dellagiovanna, Dolci; Carelli, Tamborini, Braida (Traspedi-ni), Brignani, Nuti.
INTER: Bordon; Bellugi, Fac-chetti; Bedin, Giubertoni, Burg-gnich; Jair, Bertini, Boninse-gna, Mazzola, Corso. SAMPDORIA: Battara; Sabadini, Sabatini; Corni, Spanio, Lip-pi; Salvi, Lodetti, Cristin, Sua-rez, Fotia.
LAZIO: Di Vincenzo; Wilson, Legnaro; Governato, Papadopu-lo (Polentes), Marchesi; Mas-sa, Mazzola, Chinaglia, Dolso, Fortuna to.
BOLOGNA:	Vavassori; Prini,
Fedele: Cresci, Janich, Gregorij Perani, Rižo, Savoldi, Bul-garelli, Pace.
CAGLIARI: Albertosi; Martira donna, Mancin; Poli, Niccolai Tomasini; Domenghini, Nene' Gori, Greatti, Riva.
FOGGIA: Trentini; Montepaga ni, Colla; Pirazzini, Lenzi, Mon tefusco; Saltutti, Villa, Bigon Maioli, Re Cecconi. FIORENTINA: Superchi; Gal diolo, Longoni; Esposito, Fer rante, Brizi; Mariani, D’Alessi, Vitali, De Sisti, Chiarugi. ROMA: Ginulfi; Liguori, Pe-trelli; Salvori, Bet, Santarini; Cappellini, Vieri, Amarildo, Cor-dova, Žigoni.
CATANIA : Rado; Bernardis, Cherubini; Buzzacchera, Reg-giani, Biondi; Pasqualotto, Ko-gli, Baisi, Pereni, Bonfanti.
L. VICENZA: Bardin; Cisco, Volpato; Scala, Carantini, Ca-
- - • ~ .:
'
v—Mko nagnjen naprej, z nemško brzostrelko pod pazduho, aj^dik nemškega plašča je imel privihan, da Je laže ^“bovai vetru, kil Je neusmiljeno bril. To je bil Lazar, od
spomladi 1943 komandant proslavljene Gubčeve brigade. Komandant glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske Slovenije ga je pošiljal na Primorsko v 9. korpus, da prevzameta s tovarišem Perom 30. in 31. divizijo, ki sta zrastli po italijanski kapitulaciji iz mladih in večji del neizkušenih borcev.
Lazar je s težkim srcem zapustil brigado, v kateri je zrastel iz borca v komandanta. Težko se je poslovil od fantov, kjer se je prijateljstvo prekalilo v krvi, dimu in ognju. Ko je odhajal, so se objemali in Jokali. Tudi napili so se. Vsak dan je kateri od starih odhajal. Padali so, bili so ranjeni ali premeščeni. Vedno manj jih je bilo, ki so z brigado prehodili tisoče kilometrov podolž in počez po Dolenjskem, Štajerskem in Hrvaškem, kjer so prižigali plamen revolucije, uničevali okupatorja in domače izdajalce ter osvobajali zemljo. Zato je bilo toliko teže, kadar je odhajal kdo izmed njih, ki so jih družile vezi skupnih bojev od ustanovitve brigade.
V dolgih urah vzpenjanja in spuščanja skozi kraško pokrajino, vso tajinsiveno in težko, se je Lazar spominjal grobov ob valovih zelene Krke, ob železnicah in cestah, po dolenjskih gričih z belimi zidanicami in po belokranjskih bregovih in gozdičih, kjer so utonili v večnost njegovi prijatelji, kot bi zaostali za kolono, ki se vije v neskončnost, in jih ndkoli več ne bo srečal.
Zdaj, ko sta bila s kurirjem dolge ure sama s kamenjem in drevjem, z zameti in negotovim pričakovanjem, se je spominjal, kako je vodil kolone v napad prek žičnih ovir in bunkerjev. Bili so strgani, lačni, včasih tudi bosi, pa so vseeno vztrajali in se prebijali od zmage k zmagi, preboleli vse poraze, dokler niso zrasli v veliko vojsko.
Komandant Stane mu je ob slovesu krepko stisnil roko, ga dolgo gledal s svojimi ostrimi očmi in mu s smehljajem na ustih, tako, kakor je znal samo on, priporočil:
«Lazar, od tebe pričakujemo, da tej mladi vojski na Primorskem in Gorenjskem, ki je zrasla v divizijo, posreduješ izkušnje triletnega boja. Bijte Nemce, kot so jih Gorenjci v Dražgošah, kot ste jih v Ajdovcu in v Jelenovem žlebu! Tako kot ste Dolenjsko, osvobajajte tudi Primorsko in Go-
renjsko!«
Ko sta jahala mimo požganih hiš, se mu je zazdelo, da si je v tem času vsa slovenska zemlja, čeprav tako raznolika, v nečem podobna. Ne more prenašati okupatorja. Kjer koli je hodil, so ga spremljale razvaline. Opustošene kočevske vasi, kjer so divjali Italijani, pogorišča na Notranjskem, prav takšna kot na Primorskem, kjer so požigali Italijani in Nemci. Povsod so znaki upora, rane zasekane v zemljo, ki težko ležejo v človeka in se ne celijo. Trpko mu Je postajalo pri srcu. Nagnil se je nad konja in ga potrepljal po vratu. Žival je zahrzala in občutek bližine živega bitja se je pomešal z osamljenostjo, ki je dihala iz mrzlih, porušenih zidov, ugaslih dimnikov in razpadlih ognjišč. Tudi sam ni imel več doma. Ne matere ne očeta. V začetku 1942 so dom izropali Italijani, gospodarska poslopja požgali, iz hiše pa napravili postojanko. Vseh deset otrok, ki so bili že nekaj let pred vojno brez roditeljev, se je razteplo po svetu, štirje bratje v partizanih, eden v nemškem ujetništvu, pet sestrš pa pri znancih. Brat Lojze Je bil prva žrtev, padel je na Dolenjskem. V spopadu, v katerem je maščeval njegovo smrt, je kosil s strojnico Italijane v močerad as tih pajacih. Takrat je prvikrat ob mrtvem sovražniku, oblitem s krvjo, začutil opojno slast moči in pozabljenja. Zavedel se je, kako globoko prezira in zaničuje Italijane in začutil je, da mora zbrati ljudi in jih peljati v boj. Najprej Je poslušal in izpolnjeval povelja. Kmalu pa so mu zaupali, da je vodil .Vedno več borcev, četo, bataljon, brigado Sledili so mu in ni jih razočaral.
«Tri tisoč mož ima divizija,« mu je dejal komandant korpusa Novljan, ko mu Je dal ukaz in navodila, da od Duleta, ki je od ustanovitve štiri mesece vodil divizijo in je bil določen za novo dolžnost, prevzame poveljstvo.
Tudi Novljan, nekoč komandant Gubčeve, ga je opozoril:
«Lazar, zavedaj se, da so tu pogoji boja nekoliko drugačni. Moral se boš najprej spoprijeti z nevidnim sovražnikom, z gestapom, šele potem z nemško vojsko in belogardisti.«
Ob besedi gestapo je imel Lazar podoben občutek kot pred zasedo, ki jo je slutil, pa ni vedel zaipjo. Kot pred reko,
ki jo mora prebresti, pa ne ve, kako je globoka. Ni se bed krogel. Ni drhtel pred spopadom moža z možem. Novljanove pripombe in kratek oris položaja po brigadah, ki mu ga je dal Pero, ki je že partizanll po Gorenjskem, vse to ga je skrbelo.
V mladih letih je gledal na vojno naivno. Kot otrok Je rad bral zgodovino, se potapljal v opise bitk in pohodov, opajal se je nad	žrtvovanjem	in se	navduševal nad	slavo,	ki so jo
dosegli	junaki. Večkrat sl	Je	želel postati	vojak,	vendar se
je v stari jugoslovanski vojski, ki jo je služil pri inženirski četi, nekoliko razočaral. Vojno si Je predstavljal le kot veličastne prizore bitk, polne napetih dejanj. Zato Je potreboval precej časa, da je prebolel klavrni propad stare jugoslovanske vojske	ob nemškem	napadu.	V splošnem razsulu	ni mogel
nič drugega kakor zbirati orožje in municijo in Ju spravljati v skrivališče, šele tveganje v prvih akcijah oboroženega odpora mu je pomagalo premagati porazen vtis sramote pod# jarmi j enih. Ni mogel videti majhnih, črnih Kalabrežev z dolgimi puškami, ki so se mu zdeli bolj lutke kot vojaki. Pa' vendar	so mu ubili	brata	in	požgali dom.	Sam sl je nato
smelo začrtal pot in se ni menil za mnoge nevarnosti, ki so ugonabljale druge. Družina so mu postali njegovi borci, na katere se je močno navezoval in Jim zaupal. Izvor njegove moči je bila odločnost, s katero se je loteval nalog, v katere je fanatično verjel in Jih znal izpeljati v še tako okoliščinah. Zato se ni bal prevzeti divizije, čeprav ga Je Pero plašil pred Nemci.
Po nekaj urah samotne Ježe sta se spustila v dolino, kjer se je vijugala reka, ujeta med strme bregove in se izgubljala v soteski, nad katero so se vzdigovali skalni skladi. Mostovi so bili porušeni. Na obrežju sta naletela na skupino partizanov, ki se je čez reko prevažala po žičnici. Po dva sta čepela v leseni gajbi, ki je drstila po žici proti drugemu bregu. Vabili so ju, da bi se prepeljala v tej svojevrstni pripravi, ki jih je po svoje zabavala.
Lazar in kurir pa sta prebredla reko na konjih. V zimskem času Je bila plitva.	(Nadaljevanje sledi)
losi; Damiani, Cinesinho, Ma-raschi, Fontana, Ciccolo. JUVENTUS: Tancredi; Spinosi, Salvadore; Furino, Morini Za-niboni; Causio, Marchetti, A-nastasi, Capello. Bettega. TORINO :	Castellini; Agroppl
(Poletti ali Zecchini), Fossati; Puia, Cereser, Ferrini; Ram-panti, Madde’, Petrini, Sala, Bui (Pulici).
VERONA:	Pizzaballa;	Nannl,
Sirena; Ferrari, Batistom, Ma-scalaito; Bergamaschi, Mazzan-ti, Orazi, Mascetti, Clerici. MILAN : Cudicini; Anquiletti, Trapattoni; Rosato, Schnellin-ger, Biasiolo: Combin, Casone, Benetti, Rivera, Prati. NAPOLI: Zoff; Ripari. Poglia-na; Zurlini, Panzanato, Bian-chi:	Altafini, Juliano, Umile,
Sormani, Ghio.
Uradniitvo TRST	Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638
Podružnica	GORICA	Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82
Uprava	TRST	Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823
Ul. sv. Frančiške 20 Telefon 37 338
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
Za SFRJ	Tekoč račun pri Ndrodm banki v Ljubljani 5U1-3 2/0/1
«ADIT» - DZS. Ljubljana Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400 osmrtnice 'n sožalja 200 lir «Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročaio pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «$ocietš Pubblicita Italiana*.
Izdaia in tiska ZTT • Tnf
10. aprila 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko
DRŽAVLJANSKA VOJNA V VZHODNEM PAKISTANU
V treh smereh vladna ofenziva proti upornikom Vzhodne Bengalije
Zahodnopakistanska vlada skuša razbiti uporniške sile s kopenskimi, letalskimi in pomorskimi silami
NOVI DELHI, 9. - Indijska tiskovna, agencija «Press Trust af India («PTI») sporoča danes, da se secesijske sile Vzhodnega Pakistana (»Bangla deš») v glavnem omejujejo na obrambo položajev, ki so jih zasedle do sedaj. Vladine pakistanske sile pa so prešle v protinapad z vsemi razpoložljivimi sitemi, kopenskimi, letališkimi ln tudi pomorskimi. Pakistanska vladna o-fenziva se razvija v treh smereh, in sicer na področjih mest Džesore, Kuštja in Dinažpur.
Pakistanske vladne sile so menda tudi zasedle mesto Comillo ter požgale in porušile vse vasi v oddaljenosti petih kilometrov od letališča. Vzhodne pakistanske osvobodilne sile pa so baje zasedle dve vojaški oporišči blizu Saidpura in Dinažpura.
Zahodnopakistanska vojska upo rablja vedno češče letalske sile v boju proti bojevnikom osvobodilne fronte «Bangla deša.» Uporniki pro ti osrednji pakistanski vladi trdijo, da so posegi pakistanskega letalstva naperjeni proti velikim obljudenim središčem. Te obtožbe pa u-radni pakistanski radio zavrača ter trdi. da so napadi usmerjeni le proti skupinam, ki postavljajo cestne bloke in ki so se vrinile v Vzhodni Pakistan, z namenom, da bi napravile zmedo. Kazno je, da pakistanske oblasti v Ravaipindiju skušajo zmanjšati obseg in pomen upora v svoji vzhodni pokrajini, ki je oddaljena več kot 1500 km od matične države.
Po zadnjih vesteh je v teku huda bitka blizu mesta Čaudangan, Ki je oddaljeno le kakih 15 km od indijske meje. Opazovalci na indijskem področju so razločno slišali topovske strele ter opazili visoke stebre dima.
Napredovanje zahodnih pakistanskih sil na področju mesta Kuštje je po zadnjih vesteh zelo počasno, ker je odpor osvobodilnih sil »Bangla deša» silovit. Hude bitke divjajo baje tudi na področju mesta Dinžpur. Pakistanska vojska je poslala tja precej močno vojaško enoto, ki je odšla iz mesta Rangpur. Zdi se, da se enote o-svobodilne vojske uspešno upirajo prodiranju teh sil.
Vsak dan prihaja čez mejo v Indijo vedno več beguncev. Do se daj je prišlo v Zahodno indijsko Bengalijo že več kot 7.000 beguncev. Manjše število beguncev so zabeležili tudi v indijski državi Ra-žastan.
Indijska agencija «PTI» sporoča še, da so pakistanske oblasti baje aretirale 80 predstavnikov zveze »A-vvami*, ki jo je pakistanska vlada predsednika Jahje Kana postavila izven zakona.
Zahoctooipakisitajiske oblasti je včeraj zelo prizadela obtožba ameriških krogov, češ da uporabljajo ameriško orožje za pobijanje vzhodnopakistanskega odpora. Vladne oblasti v Ravaipindiju trdijo, da so te vesti popolnoma izvite iz trte. Obtožba je precej huda, ker je Pakistan član obrambne organizacije «Cento», pri kateri imajo Američani vodilno vlogo. Uporabljanje ameriškega orožja v namene reševanja notranjih spopadov v samem Pakistanu je torej zelo kočljiva zadeva, ki meče čme sence na ameriško politiko v Aziji.
Zadnja vest, ki Jo Je sporočil pakistanski radio, zadeva prisego, ki jo je danes položil gen. Tikka Kan v roke predsednika visokega sodišča v Daki P. A. Siddilquija. Ta vest preseneča v določeni meri, ker je visoki sodnij skl funkcionar odbil pred časom, da bi zaprisegel vojaškega guvernerja, ki ga Je imenovala pakistanska vlada ter ga zadolžila, da zatre upor v vzhodni pokrajini.
Indijska časopisna agencija «PTI» sporoča še, da je poveljnik osvobodilnih sil Vzhodne Bengalije Abu Osman Caiudury izjavil da bo nova oblast svobodne Vzhodne Bengalije sporočila v enem tednu sestavo nove vlade. Poveljnik Je Izjavil še, da njegove sile nadzorujejo popolnoma zahodne predele Vzhodne Bengalije od Saidpura na severu do pristanišča Oalne na Jugu ter celotno področje pri Sjdhetu na severovzhodu. Visoki uporniški poveljnik je nadalje izjavil, da bodo uporniške sile sprožile splošno ofenzivo v južnih in osrednjih pokrajinah Vzhodne Bengalije.
zahtevane reforme (predvsem korenita agrarna reforma) šele po zrušenju sedanje vladne koalicije, v kateri so predstavniki demokratičnih meščanskih strank in filo-sovjetska komunistična partija.
Val terorističnih akcij je pričela »Ljudska osvobodilna fronta*, ki jo vodi maoist Rohana Wijewera, uživa pa prikrito podporo in simpatije ZDA. Zahodne agencije so v ta namen tudi prekrstile gibanje »v »guevaristično*, medtem ko KP Ceylona obtožuje voditelje gibanja, da se poslužuje fašističnih metod in da stoje za njim ogroženi gospodarski krogi, ki jih je začetek uresničevanja agrarne reforme na otoku prizadel.
Pri svoji dejavnosti izkorišča «fronta» podporo zemlje lačnih kmetov, ki so nezadovoljni s počasnim uresničevanjem reforme.
Glavnino »fronte* pa sestavljajo budistični in nacionalistični študentje, ki so pomnožili veliko armado brezposelnih v tej državi, ki jo Zahod gospodarsko bojkotira odkar je stopila na tradicionalno pot angažirane nevtralnosti v zunanji politiki.
RIM, 9. — Družba Agip skupine ENI bo dobavljala Alžiru vsa tekoča goriva, ki so ootrebna za kritje potreb v letih 1971 in 1972 ter delno tudi 1973. Pogodbo so podpisali z državnim podjetjem So-naprach in predvideva dobavo 90-120 tisoč ton naftinih derivatov. Agip bo nudila tudi tehnično pomoč pri ustvarjanju trgovinske mreže v Alžiriji.
«Premirjc» v Ulstru
LONDON, 9. — Ulstrski minister za stike med severnoirskimi vladnimi skupinami je pozval prebivalstvo, da bi ne prišlo do spopadov in incidentov ob velikonočnih prašnikih. Tako katoličani kot protestanti pripravljajo vrsto procesij in slavnosti, med katerimi se najraje pripetijo incidenti. Minister David Bleakley je poudaril, da se je ozračje v Belfastu zadnje čase rahlo izboljšalo, tudi napetost je nekoliko popustila in ponovni incidenti bi s prekinitvijo »premirja)) lahko povzročili vrsto reakcij, nad katerimi bi oblasti le s težavo lahko imele pregled. Ulstrski ministrski predsednik Brian Faulkner je izjavil, da bo policija vsako nedovoljeno manifestacijo onemogočila, če bo potrebno tudi s pomočjo vojške.
Ulstrska vlada se boji v prvi vrsti proslav tn svečanosti, ld bi jih lahko organizirali severnoirski republikanci ob spominu na dublinski upor proti angleški vojski m leta 1916.
ZARADI SPORA Z ALŽIRSKO VLADO
«Renault - Algerie» približno tisoč uslužbencev
Oblasti so ustanovile posebno komisijo, ki naj preuči in reši spor
Val terorizma je preplavil Cejlon
C0L0M30, 9. — Ceylon je zajel val terorističnih akcij, napadov na policijske in vladne urade, spopadov med vladi zvestimi četami in oboroženimi skupinami razdraženih kmetov in študentov. Osrednja oblast gospe Sirimavo Bandaranai-ke je oklicala policijsko uro po vsej državi in izjavlja, da bo strla do zadnjega poskuse upora proti prvi demokratični vladi Ceylona, ki je na oblasti šele eno leto, odkar je bil zrušen desničarski in zahodnjaški režim. Gospa Banda-ranaike, ki je bila ena izmed pobudnic gibanja »nevezanih držav*, poziva študente, ki so jedro terorističnega gibanja, naj se osvestijo in prenehajo z nesmiselno akcijo pod geslom, da se lahko uresničijo
V neki cementarni v Cobkstownu pri Tyromu Je policija našla davi izredno močno bombo (skoraj 30 kilogramov eksplozije). Bombo je dejansko opazil neki delavec, ki je takoj obvestil vojaške izvedence, katerim je uspelo, da so preprečili eksplozijo. Gre za najmočnejšo bombo, ki bi jo policija našla letos v Ulstru.
TAORMINA, 9.	— Predsednik
finske vlade Karjalainen je danes prispel v Taormino skupaj z 11-let-nim sinom Sperem na teden dni počitnic. Gre za strogo zasebni obisk.
PO DODELITVI 645 MILIJONOV S STRANI AVSTRIJSKIH OBLASTI
Tudi na Koroškem gradnja novih šolskih poslopij
Baje se pripravlja načrt za gradnjo slov. realne gimnazije v Celovcu
Izredno lepo vreme je ob velikonočnih počitnicah privabilo že marsikoga k morju. Prvi so se odzvali vabilu Rimljani, ki so se že začeli »sicer oprezno* kopati v Ostii
...........................■ininiiuuniHimmaniimMtiiniiniiiiiimiiinr.umil.umi.........................................................mu......mu.....mm
V FRANCOSKIH IN AVSTRIJSKIH ALPSKIH PREDELIH
RUDARSKA NESREČA V HRASTNISKEM PREMOGOVNIKU
Doslej štirje mrtvi v poplavljenem rovu
Upi, da bi našli še žive štiri rudarje, so malenkostni - Dva dneva žalovanja v Hrastniku
LJUBLJANA, 9. — Včeraj pozno popoldne okrog 18.30, je, kot smo že poročali, v jašek «Ojstro» premogovnika v Hrastniku, 120 metrov pod zemljo, nepričakovano vdrla voda in zakopala v blatu skupino rudarjev, ki so bili na det lu. Brez težkih poškodb se je od 22 ljudi rešilo šest rudarjev. Reševalne skupine, ki so se do kraja nesreče prebijale v dveh smereh, so najprej poleg dveh smrtno ponesrečenih rešile 7 težko poškodovanih, ki so bili pripeljani v bolnišnico v Trbovljah. Kljub napornemu delu, ki je trajalo celo noč, se je reševalnim skupinam šele danes zjutraj posrečilo prebiti še do dveh mrtvih, tako da se Je število smrtno ponesrečenih rudarjev povečalo na štiri, še vedno je negotova usoda štirih rudarjev, za ka-tere pa je le malo upanja, da bi bili še pri življenju. Skupščina občine Hrastnik je proglasila današnji in jutrišnji dan za dneva žalosti. To je po letu 1933, ko je v rudniku izgubilo življenje šest rudarjev, največja nesreča v zgodovini premogovnika Hrastnik. Vzroki nesreče, ki jih preiskuje posebna rudarska komisija, še nišo znani.
žar neki nočni čuvaj, ki je tudi obvestil gasilce. Zdi se, da je požar izbruhnil zaradi okvare na električni napeljavi. Škoda naj bi presegala 50 milijonov lir.
Snežni plazovi terjali 11 mrtvih in 5 ranjenih
Pri Madunjochu je plaz podrl tri nemške planince, ki so se čudežno rešili brez vsake poškodbe
MONZA (Milan), 9. — Mogočen požar je napol uničil tovarno lutk pri kraju Cascina Giringhelli (A-grate Brianza). Prvi je opazil po-
Kubansko gledališče ne bo nastopalo v Firencah
FIRENZE, 9. — Na mednarodnem festivalu stalnih gledališč v Firencah ne bo nastopalo kubansko gledališče «Estudio». Zdi se, da je treba odsotnost pripisati programu, ki si ga je gledališče že pripravilo doma.
Gledališče »Estudio* je nameravalo nastopiti v Firenzah 20. in 23. aprila s posbeno priredbo šestih Boccacciovih novel iz «Decamero-na», ki naj bi jih režiral Hector Quintero.
Povišek plač britanskim avtomobilskih delavcem
LONDON, 9. — Britanska avtomobilska industrija Vauxhall je sklenila, da poviša plače in mezde u-službencev za 15 odst. takoj in za ostalih 13 odst. do septembra. Odločitev ravnateljstva družbe je vzbudila precejšnje ogorčenje v vladnih krogih, ki so v zadnjih časih zelo odločno nastopili proti vsakemu povišku plač v okviru avtomobilske industrije kljub vztrajnim zahtevam delavstva. Vlada je »dovoljevala* samo poviške do 10 odst., da bi ne prišlo do inflacije. S tem poviškom skupnih 28 odst. se je Vaux-hall približala ponudbi družbe Ford, ki je pripravljena povišati plače delavcem za 30 odst. čeprav v roku 16 mesecev.
ALŽIR, 9. — Avtomobilska industrija »Renault - Algerie* je odpustila vse svoje uslužbence in sporočila, da ne namerava več delovati, če bodo alžirske carinske oblasti vztrajale s svojimi zahtevami.
V obratih »Renault - Algerie* je bilo zaposlenih — kot uradniki in kot delavci — skoraj 1000 oseb. Montažna zmogljivost podjetja je znašala 84 vozil na dan. Med družbo in alžirsko carino pa je prišlo do spora, ker je alžirsko finančno ministrstvo zahtevalo od družbe skoraj 90 milijonov frankov za poravnavo starih carinskih davkov. Družba ni nikoli plačevala carinskih davkov, ministrstvo pa je trdilo, da družbe ni nikoli uradno oprostilo davkov. Zdi se, da so alžirske carinske oblasti že večkrat zahtevale poravnavo »dolga*, po drugi strani pa bi lahko družba povišala cene in tako prenesla carinsko breme na potrošnike, česar ni storila. S tem dejstvom se »Renault - Algerie* tudi zagovarja.
Alžirska vlada je ustanovila posebno komisijo, ki naj preuči zahteve obeh strank in naj reši spor. Delo te komisije pa je strogo tajno.
Opazovalci sklepajo, da gre za nov izraz alžirskih poskusov, da bi se osvobodili francoskega gospodarskega vpliva, ki se odraža seveda tudi na politični ravni. Pred kratkim je namreč prišlo do ostrega spora med obema državama v zvezi s petrolejskimi pogajanji, vendar je podatkov o sporu z »Renault - Algerie* še premalo, da bi bilo mogoče utemeljeno sklepati o vzrokih ln posledicah zahtev alžirske vlade.
MADRID, 9. — V Bilbau snemajo film »Beg na sonce*, ki naj bi prikazal pravo baskovsko ozračje in življenje. Režiser je mladi Juan Inzunza.
BRIANCON, 9. — Snežni plaz je podrl, zasul in povzročil smrt petih smučarjev pri Ceillacu v Franciji. Šele po mnogih urah vztrajnega kopanja so lahko reševalne skupine prišle do ponesrečencev, bilo pa je že prepozno. Šesti smučar, ki je bil v isti skupini, ni dobil nobene poškodbe in je lahko pohitel v dolino, da je prosil za pomoč.
Med petimi žrtvami, ki so vse francoske narodnosti, so 16-letni mladenič in dve dekleti, stari 23 in 18 let. Bili so v skupini devetih članov planinskega kluba Tho-lon les Balns, ki so bili namenjeni proti majhnemu smučarskemu središču Ceillac. Sklenili so, da bodo šli po krajši poti, mimo običajne proge, ko jim je plaz prestregel pot. Kakor smo omenili je plaz zasul šest oseb, 19 letnega mladeniča pa so reševalne skupine rešile. Ostale tri osebe so dobili samo lažje odrgnine.
Krajevni meteorološki urad je pozval vse planince in smučarje, naj posebno pazijo na plazove, ki niso redek pojav v tem letnem času.
* » *
DUNAJ. 9. — Tudi v Avstriji so snežni plazovi danes poželi dosti žrtev. V Jamtalu na Tirolskem so izgubile življenje štiri osebe — zdi se, da gre za francoske planince — drugi dve iz iste skupine pa sta bili huje ranjeni. Pri kraju Telfs vedno na Tirolskem je snežni plaz zasul 25-letnega fotografa, ki se je pa na čudežen način rešil, čeprav je dobil zelo hude poškodbe. Še dve osebi je hudo poškodoval plaz pri Serfausu.
Pri Madunjochu (Tirolska) je snežni plaz podrl tri Nemce, očeta dvema sin<Woma. Po nekaj metrih pa so se vsi trije izkopali iz snega, ne da bi dobili niti najlažje rane.
Dvem osebam, katerih imeni še nista znani, je bil usoden plaz, ki se je nenadoma sprožil pri Kaprunu (Salzburg). Reševalne skupine so dospele do ponesrečencev, ko je bilo že prepozno.
Ansambel se je razpustil leta 1967. Dva člana — John in Michel-le Philips — sta namreč zaprosila za razporoko. Hichelle Phillips se je nato poročila z režiserjem Dennisom Hopperjem, od katerega se je tudi ločila samo nekaj dni kasneje. Napetost med bivšima zakoncema je tako popustila. Člani ansambla so se spet sestali — ostala dva sta Denny Doherty in Cass Elliot — in sklenili, da se ponovno združijo in začnejo nastopati ter snemati plošče.
DUNAJ, 9. — Na vprašanje nekega parlamentarca je avstrijski minister za gradnjo Moser povedal, da je vlada določila vsoto 645 milijonov šilingov za šolska poslopja, ki naj se zgradijo v letu 1971. Poleg te vsote je za načrtovanje objektov že rezerviranih 500 milijonov šilingov.
Minister je poudaril, da bi morali še letos začeti graditi sto športnih objektov, dalje pa je še omenil, katera so najnujnejša šolska poslopja. Posebno zanimiv je ta seznam, v katerem je predvidena vrsta poslopij, ki naj bi se zgradila v nekaterih koroških krajih in celo za Slovence, čeprav v majhni meri.
Poleg načrta za kemijsko fakulteto na graški univerzi, za knjižnico tehnične visoke šole v Gradcu in za učiteljišče v Wellsu, predvidevajo oblasti tudi dodatne stroške za gimnazijo v Velikovcu in za slovensko realno gimnazijo (znanstveni licej) v Celovcu. Ti dve poslopji se namreč že gradijo, ni pa jasno kolikšen del 645 milijonov šilingov jima bo dodeljen. Dalje predvidevajo oblasti še gradnjo učiteljišča v Beljaku in trgovske akademije v Špitalu. Oblasti so torej dobro poskrbele za Koroško, od štirih predvidenih šolskih poslopij, ki naj bi se zgradila še letos, pa je samo eno namenjeno Slovencem.
je bog v mladosti rešil hude bo-lezni.
Policija je med križanjem nekajkrat posegla in skušala med fa-natizirano in vreščečo množico narediti red. Ni bilo ranjenih.
Mlad jamar v pasli podivjanega morja
SIRACUSA, 9. - Že od sinoči je v teku reševanje 26-letnega jamarja Ninnija Lulla, ki je v družbi dveh tovarišev preiskoval neko jamo ob morski obali. Nenadoma je zabesnela nevihta, ki je povzročila visoke valove. Medtem, ko sta se tovariša rešila na bližnje višje četrti, je Lullo ostal v jami, dohod v katero so blokirali visoki valovi. Tovariša nesrečnega jamarja sta o nezgodi obvestila policijske oblasti. Kmalu je prišlo na kraj nesreče več policistov, gasilcev in prostovoljnih reševalcev. Žal pa vsaj v začetku niso mogli nuditi ponesrečencu v jami nobene moči. Skozi vodne gmote so skušali izstreliti zavoje s hrano, spalno vrečo in oblačila, toda poskus se ni posrečil zaradi visokih valov. Neki reševalec se je skušal približati vhodu v jamo, toda vrv s katero so ga spustili s pečine, se je pretrgala ter je padel v morje. Moral se je boriti precej časa preden se je dokopal do obale. Pozneje so prišli na kraj nesreče poklicni plezalci, ki sodelujejo pri reševanju. Medtem se je reševalcem že posrečilo poslati ponesrečencu spalno vrečo in toplejša oblačila. Reševalna akcija se bo nadaljevala jutri zjutraj.
Mednarodna ekspedicija na Evercst sc pripravlja na zadnji vzpon do vrha
KATMANDU, 9. — Mednarodna ekspedicija, ki se je po južnozahod-ni strani podala na Čomolungmo (Mount Everest), je uredila svojo tretjo bazo. Iz te bosta dve skupini krenili proti vrhu. Prva bo na jugozahodni strani ubrala najkrajšo pot, medtem ko bo druga skušala doseči vrh po zahodnem grebenu, preko katerega je že šla neka ameriška ekspedicija leta 1963.
V mednarodni ekspediciji so gorniki 13 narodov, med njimi tudi Italijan Carlo Mauri.
VIDEM, 9. — Preteklo noč je zemeljski usad prekinil za skoraj deset ur promet na državni cesti št. 13 ali »pontebski* pri Klužah (Chiusaforte), ki pelje mimo Trbiža v Avstrijo. 40 metrov cestišča je pokrilo skoraj 6 tisoč kubičnih metrov zemlje. Že zjutraj so tehniki ustanove ANAS omogočili enosmerni izmenični promet za manjša vozila, večja vozila in tovarnjake pa so preusmerili v Jugoslavijo.
Mlad Filipinec se je dal križati
SAN FERNANDO, 9. — Kot vsako leto pred veliko nočjo, je tudi letos prišlo do grozljivega primera verskega fanatizma na Filipinih. Pred množico pet tisoč ljudi se je 31-letni delavec Juanito Pering dal pribiti s pet centimetrov dolgimi žeblji na križ. Peringa je množica pospremila iz vasi San Pedsro po ozki prašni uličici sredi riževih polj. Na glavi je imel trnjevo krono in nosil težek lesen križ. Nekaj sto ljudi, ki so ga obkrožali, je glasno molllio in se bičalo.
Ko so Peringa pribili na križu je zastokal in omedlel. Eno minuto pozneje so ga sneli in odnesli v bližnjo zgradnjo, kjer so mu skušali zaustaviti kri.
Pering je izjavil, da je s svojim dejanjem zadostil zaobljubi, ker ga
Trčenje dveh ladij v Rokavskcm prelivu
EASTBURNE, 9. — Angleška o-balna straža je sporočila, da je angleški tanker «Hullgate* s tremi tisoči tonami surovega petroleja trčil v dansko ladjo «Ida Hoyer», ki je prevažala 500 ton plina v tekočem stanju. Po prvih vesteh trčenje ni zahtevalo človeških iv- i tev, toda je povzročilo več lukenj na angleškem tankerju, od koder j je steklo v morje kakih 500 ton surovega petroleja.
Nesreča se je pripetila na obali j Sussexa v Rokavskem prelivu, med Hastingsom in Brightonom. Zaradi izteka velikih količin surovega pe; ; troleja so takoj prispele na kraj ! nesreče ladje za pobijanje nevarnosti onesnaženja morja. Na srečo so na tistem področju nekatere ladje, ki so posredovale zaradi trčenja dveh ladij v bližini kentske o-bale.
PALMI (Reggio Calabria), 9. — Trije dečki — od katerih je najstarejši star komaj 9 let, najmlaii- j ši pa 5 — so s kamenjem pobili žensko, ki je boil-na ležala v poste Ijl. Nameravali so pokrasti nekaj S predmetov iz njenega stanovanja-ženska jih je opazila in je začela kričati, dečki pa so jo napadli * kamenjem, dokler se ni onesvesti-! la in je nato zaradi hudih ran tudi izkrvavela.
Terence Stamp bo nastopal v & mu režiserja Nela Risija «Una st* gione aU’infemo» v vlogi Arthurf Rimbauda
iiimiiiiiimmiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'11*
n!7
Neka londonska frizerka je zahtevala od svojih uslužbenk, da odvržejo minihalje in si nabavijo modernejšo delovno uniformo:	majice
in mini -shorts	,
Spet združen ansambel «Mamas and Papas»
HOLLYWOOD, 9. - Vokalni ansambel »Mamas and Papas* se je spet združil in pripravlja novo ploščo. Ta vest je že razveselila o-gromno oboževalcev znanega ansambla.
TRST A
14.15,
7.15, 8.15, 11.30, 13.15,
17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šostakovič: godalni kvartet: 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Popoldanski koncert; 14.45 Haydn: »Stabat Mater; 15.55 Autoradio; 16.05 Klavirske skladbe; 16.30 Dramatizirana zgodba; 16.55 Duhovne pesmi; 17.20 Simfonične skladbe; 17.55
SOBOTA, 10. APRILA 1971
19.30	Giovanni Bottesini; 20.20 Nabožne pesmi; 22.10 Praški zbor; 23.00 Haydnova simfonija.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30. 19.30,
22.30	Poročila; 8.40 Schubert; 9.35 Radijska priredba zgodbe A. Čehova; 10.35 Pri orglah Hans Musch; 11.50 Svetovno znani zbori; 12.35 Koncerti W. A. Mozart in
Kitarist Bnan: mi	STEE
15.00 Gluckov koncert; 15.40 Kla-
prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.40 Gallusovi moteti; 20.00 Šport; 20.40 Goethejeva dramska pesnitev: «Faust».
TRST
12.10 in 14.40 Komorna glasba;
15.10	Knjižne novosti; 15.30 Klavirski duo Agostini Gulli; 16.35 Koncert za violino in orkester.
KOPER
6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila;
7.10	Jutranja glasba; 8.30 Pesmi; 9.00 Mi in naši otroci; 9.05 Znani pevci; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.30 Ansambel Santo-John-ny; 10.45 Plošče; 11.00 Znani orkestri; 11.45 Glasba in pesmi; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 13.30 Marlboro musical; 14.15 Ansambel lahke glasbe; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Sestanek ob juke boxu; 16.20 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni
sične skladbe; 16.35 Nabožna glas ba; 17.40 Edvvard Grieg; 18.00 Kako in zakaj; 18.10 G. F. Haendel;
18.35 Beethovnova skladba; 19.55 Viottijev kvartet; 22.10 Camille Saint Saens; «Samson in Dalila*;
22.40 Poje zbor »Cittš di Parma*;
23.05 I. Stravinski: «Perzephone».
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11.15 Vera v glasbi; 12.20 Italijanske orkestralne skladbe; 13.00 Medigra; 14.00 Doba klavirja; 14.40 Simfonični koncert; 16.10 Italijanska sodobna glasba; 17.00 Pregled tiska; 17.10 Simfonična glasba;
18.45 Tedenski kulturni pregled;	_____ r____________
19.15 Vsakovečerni koncert; 21.30	ri	med	karmeličankami*;	22.40 V*-
R. Schumann odlomki Goethejeve-	likonočno	srečanje;	23.15	Dnevnik'
Vieroslav Matušik; 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem: 10.15 Pri vas doma; 12.10 Blaž Arnič: Pesem planin (simfonična pesnitev) ; 12.30 Kmetijski nasveti! 12.40 Poje mezzosopranistka Cvetka Ahlin; 13.15 Zabavna glasba! 13.30 Priporočajo vam...;	14.1?
Glasbena pravljica; 14.30 Vedri zvoki z domačimi ansambli; 15.3? Glasbeni intermezzo; 15.40 Pesm1 in plesi jugoslovanskih narodov! 16.00 «Vrtiijak»; 16.40 Dobimo se ob isti uri; 17.10 Gremo v kino! 17.50 Kitara v ritmu; 18.15 Od. mevi z opernih odrov; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč’ otroci!; 19.15 Minute z ansambloh’ Borisa Kovačiča; 19.30 Novici komentarji, šport; 20 00 «Nove melodije*; 21.15 Parada zabavne glasbe; 22.20 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom ^ novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
12.30 Kulturna oddaja; 13.3? Dnevnik; 17.00 Kotiček za najmlajše: 17.45 TV za otroke; 18.4?j Kulturna oddaja; 19.50 Športa1 dnevnik in kronike; 20.30 DneV': nik; 20.50 TV priredba «Pogov°-
ga »Fausta*; 23.20 Radijska priredba.
FILODIFUZIJA
8.00 in 17.00 Koncert za začetek; 9.35 in 18.35 Mahlerjeve simfo-
ljudje; 17.30 Orkestri; 18.00 Iz- niie! 9-45 in 18.45 Italijanska so-brali ste; 19.00 Orkester Billyja dobna glasba; 10.10 in 19.10 Kla-
Maya; 19.30 Prenos RL; 22.15 in
22.35	Plesna glasba; 23.00 Prenos RL.
NACiONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Klasična glasba;
11.35	Galerija melodrame; 12.10 Klasične skladbe; 13.15 Operna antologija; 14.05 »I virtuosi di Roma*; 15.20 Klasična glasba; 15.20 Srečanje z znanostjo; 16.30 Skladbe za klavir; 17.10 Nabožna glasba; 19.00 Življenje za glasbo;
sična glasba; 10.20 in 19.20 Arhiv plošče; 11.00 in 20.00 Medigra; 12.00 in 21.00 Chopinove in Lizsto-ve skladbe; 12.20 in 21.20 Louis Spohr; 12.30 in 21.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 13.30 in 22.30 Haendel; 15.30 do 16.30 Lahka glasba-stereo.
SLOVENIJA
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.15 Risanke; 22.40 TV-film: »Vrtnica za L0>' gia*; 23.10 Teden v parlamente
JUG. TELEVIZIJA
9.35 TV v šoli; 16.25 Državn0 prvenstvo v košarl-i — srečanj? CZ: Lokomotiva in Jugoplastik*1 Oriolik; 18.00 Obzornik, 18.15 Narodna glasba; 18.45 Holandski dr? gulji - film; 19.15 Mozaik; 19.2" Sprehod skozi čas; 20.00 TV dne*? nik; 20.35 Glasbena križankej 21.35 Rezervirano za smeh; 22-0® »Nepremagljivi* — film; 23.15 P<r ročila.
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11,00, 12.00,	.
13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJ*
19.00 Barvni monoskop; 19-^ Oddaja za mladino; 15.15 Risanka; 20.00 Glasbeni spored. ^
24.00, 01.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.06 Pionirski tednik; 9.35 Četrt ure z orkestrom