Odgovorna urednica NT Milena Brečico Poklič
Urednica NT Tatjana Cvirn
ŠT. 24 - LETO 55 • CELJE, 15. 6. 2000 - CENA 300 SIT - 23 KUN
preplah zaradi plenic, stran 5
»Čeprav od
nas tega
nihče ni
zahtevai.
smo sporne
plenice
umaicnili iz
prodaje.«
ASFALTNE
ZDRAHE
Je za prepire v veliki Pirešici v resnici
icriv Icamnolom? Stran 11.
Foto: GREGOR KATIČ
MINISTER, KI SE BO ZAGOVARJAL
V DOMAČI GOSTILNI
Dr. Jože Zagožen o delu ministrstva
za gospodarske dejavnosti in
položaju celjskega gospodarstva, stran 2.
SLOVENIJA BO OSVOJILA ODLIČJE
V Celju začetek 3. svetovnega kadetskega prvenstva v kegljanju. Stran 20.
Kronika s Celjskega
na strani 48.
LOPAR NAMESTO MOBITELA
MODRI TELEFON
031 569 581
2
DOGODKI
Pomladni podaljšek do zime
Prehodna vlada dr. Andreja Bajuka izvoljena - Do jesenskih volitev je malo časa; ministri pohiteli s prevzemom nalog
Slovenija ima od minule
srede vlado z vsemi pooblasti-
li. Čas, ko smo imeli novoi-
zvoljenega predsednika vlade
in ministre, ki so svoje delo
opravljali kot vršilci dolžno-
sti, saj njihovi nasledniki še
niso bili imenovani, sta prese-
kali poslanki Polonca Do-
brajc in Eda Okretič-Salmič.
Obe sta svoja glasova podpore
prehodni vladi javno obrazlo-
žili in utemeljili, češ da je pol
leta brezvladja preveč za dr-
žavo, sploh za državo, ki hiti
po poti vključevanja v Evrop-
sko unijo.
Čeprav so ženske v držav-
nem zboru v manjšini, sta prav
poslanki presekali zapletene
niti parlamentarnih nesoglasij
in vztrajanj na dveh ločenih
bregovih, ki so se stopnjevala
od aprila naprej. Razmerje mo-
či v državnem zboru, na kate-
rega podporo mora računati
vlada pri svojem delu, je po-
dobno kot zadnjih 8 let. Vlada-
joča koalicija ima spet en sam
samcat glas večine, a glede na
obljube oziroma napovedi
vseh strankarskih prvakov, da
bodo podpirali »evropsko« us-
merjeno zakonodajo, bi to za
tekoče delo v državnem zboru
moralo zadoščati. Za razliko
od prejšnjih vlad, vse od De-
mosove ob osamosvojitvi Slo-
venije naprej, pa imamo zdaj
prvič vladno koalicijo, ki je no-
tranje homogena.
Kakorkoli že človek gleda
na čas do jesenskih volitev,
tako v političnih strankah kot
v državnem zboru ga bo moč-
no zaznamovalo dejstvo, da
se bo treba odločiti za model
volilnega sistema, ki mu bodo
v kar največji meri priznavali
legitimnost. Še en, zagotovo
trd oreh, za katerega bi bilo
najbolje, če bi se ga poslanci
lotili tako, da bi bilo na njem
strtih kar najmanj zob.
Nova vladna
imena
Predsednik vlade dr. Andrej
Bajuk je svoj kabinet skrčil na
17 ministrov, od tega je dr.
Tone Jerovšek minister brez
listnice, ki odgovarja za po-
dročje zakonodaje, dr. Bajuk
pa je opustil ministrstvo za
evropska vprašanja, saj bo po-
slej vse naloge, povezane z
vključevanjem v EU, usklaje-
val sam.
Ministrstvo za zunanje za-
deve je prevzel Lojze Peterle,
ki je bil prvi predsednik slo-
venske vlade, spomnimo pa
se ga tudi še kot zunanjega
ministra. Ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve, ki
letno gospodari z okoli 800
milijardami tolarjev prora-
čunskega denarja in ga mnogi
ocenjujejo za enega najbolj
»občutljivih« resorjev, vodi dr.
Miha Brejc, ministrstvo za
okolje in prostor pa je prevzel
dr. Andrej Umek. Ministrstvo
za zdravstvo bo v občutljivem
času, ko zdravniki grozijo s
stavko, če ne bodo dobili po-
višanih plač, vodil dr. Andrej
Bručan, Zvonko Ivanušič pa
je na čelu ministrstva za fi-
nance. Edina ženska v vladi.
Barbara Brezigar, je ministri-
ca za pravosodje, ministrstvo
za notranje zadeve pa je prev-
zel bivši ustavni sodnik dr.
Peter Jambrek. Ob Jambreku
in Jerovšku je bivši ustavni
sodnik tudi minister za šols-
tvo in šport dr. Lovro Šturm,
na čelu ministrstva za obram-
bo imamo spet Janeza Janšo,
dr. Jože Zagožen, edini v
vladnem kabinetu, ki po rodu
izhaja z našega območja, pa
je prevzel ministrstvo za gos-
podarske dejavnosti. Mlnj.
strstvo za kulturo vodi mag,
Rudi Šeligo, v vladi pa so
ostali še nekateri od »bivših«
ministrov ljudske stranke; z^
kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano Ciril Smrkolj, 23
ekonomske odnose in razvoj
dr. Marjan Senjur, za malo
gospodarstvo in turizem Jan-
ko Razgoršek, za znanost in
tehnologijo dr. Lojze Marin-
ček in za promet in zveze
mag. Anton Bergauer.
Delo generalne sekretarke
vlade opravlja 38-letna dr. Ve-
rica Trstenjak, od leta 1996
državna sekretarka v mini-
strstvu za znanost in tehnolo-
gijo, sicer tudi docentka mari-
borske pravne fakultete ter
predavateljica Visoke uprav-
ne šole, ki je bila med leti 1990
in 1993 sekretarka družbeno-
političnega zbora slovenske
skupščine, ki mu je predsedo-
val dr. Ludvik Toplak. V teh
dneh bo tudi dokončno zna-
no, kako bodo kadrovsko za-
sedena mesta državnih se-
kretarjev v posameznih mini-
strstvih. Znano je namreč, da
so vsi državni sekretarji ot
zamenjavi ministra dolžni po-
dati svoje odstopne izjave,
novoizvoljeni ministri pa se
odločijo, ali jih bodo sprejeli
ali ne.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: SAŠO BIZJAE
Po izvolitvi v državnem zboru je dr. Andrej Bajuk svoje ministre popeljal na praznovanje pred
Prešernov spomenik, kjer je nastala tudi priložnost za sproščeno fotografijo. V prvi vrsti od
leve: dr. Marjan Senjur, mng. Anton Bergauer, dr. Miha Brejc, dr. Jože Zagožen, Janez Janša,
Barbara Brezigar, dr. Andrej Bajuk, Lojze Peterle in dr. Tone Jerovšek; v drugi vrsti: mag. Rudi
Šeligo, dr. Andrej Bručan, dr. Andrej Umek, Janko Razgoršek, dr. Lovro Šturm, dr. Franc
Zagožen (ni član vlade), Ciril Smrkolj, dr. Lojze Marinček in Zvonko Ivanušič. V ozadju na
levi strani fotografije še dva naključna opazovalca, manjka pa dr. Peter Jambrek.
Minister, ici se bo zagovarjal
v domači gostilni
Dr. Jože Zagožen, minister za gospodarske dejavnosti, o delu ministrstva in položaju celjskega gospodarstva
V	novi slovenski vladi pod vodstvom dr.
Andreja Bajuka, ki so jo poslanci izvolili minu-
lo sredo, je mesto ministra za gospodarske
dejavnosti zasedel dr. Jože Zagožen, doma z
Ljubnega ob Savinji.
Dr. Jože Zagožen se je rodil leta 1951 na
Ljubnem, končal Ekonomsko poslovno fakulte-
to, opravil magisterij iz ekonomije in leta 1984
doktorat iz ekonomskih znanosti. Pred četrt
stoletja se je zaposlil v velenjskem Gorenju, kjer
je bU med drugim tudi član uprave. Leta 1991 je
začel delati na obrambnem ministrstvu kot direk-
tor Uprave za logistiko, kasneje pa v Tiskarni
Ljudska pravica. Dr. Zagožen je kot poslanec SDS
sodeloval v državnem zboru, bil predsednik
parlamentamega odbora za gospodarstvo; kljub
temu, da je bil izvoljen v Ljubljani, pa smo ga
nekako prištevali med poslance s celjskega oziro-
ma zgomjesavinjskega območja.
Katera temeljna izhodišča za delo ste postavi-
li v ministrstvu za gospodarske dejavnosti?
V	ministrstvu se zavedamo kratkega časa, ki
nam je na voljo do jesenskih volitev. Predvsem
bomo napravili analizo stanja
po resorjih, potem pa predvideli
seznam urgentnih u^epov in
ukrepov, ki bodo imeli dolgo-
ročnejši značaj. Podobno sem
svoje delo predstavil tudi parla-
mentarnemu odboru za gospo-
darstvo. Mislim, da se bo na
zahtevo Evropske unije zmanj-
šala neposredna pomoč podjet-
jem v obliki finančnih injekcij,
večjo težo pa bodo dobili hori-
zontalni ukrepi, ki vplivajo na
splošne pogoje gospodarjenja.
Vedeti je treba, da na gospodar-
jenje vplivajo štirje resoiji (mini-
strstva za delo, ekonomske od-
nose, malo gospodarstvo in fi-
nance), zato si bomo prizade-
vali za čimbolj pozitivne učinke.
Poleg tega bosta v ospredju raz-
bremenitev gospodarstva in us-
posabljanje podjetij za izvoz.
Kot sem že rekel, se zavedamo,
da so možnosti omejene, ne le
zaradi časa, tudi zato, ker je
precej denarja že porabljenega
oziroma je fiksne narave.
Kaj konkretnega boste po-
storili do jesenskih volitev?
Dokler se posamezna po-
dročja ne analizirajo in dolder
se ne formira ekipa, kar bomo
storili v najkrajšem možnem
času, je težko r^ kaj konkret-
nega. Ne mislimo se lotevati
stvari na pamet niti nismo za
surovi liberalizem - smo za po-
moč, vendar selektivno. Torej
tam, kjer je uspeh realno priča-
kovati, kjer so učinki merljivi in
čas pomoči omejen.
Po osamosvojitvi Slovenije
vsi ministri za gospodarstvo,
razen Metoda Dragonje, pri-
hajajo s celjskega območja.
Vendarle pa lahko rečemo, da
položaj na Celjskem ni ravno
rožnat. Si lahko obetamo kak-
šne spremembe?
Marsikje se ocene o uspešno-
sti gospo^enja neke regije da-
jejo za teritorialno področje.
Vprašanje je, ali je več podjetij s
težavami zgolj slučaj ali pa so te
težave posledica kadrovanja lju-
di, ki niso bili kos pogojem gos-
podarjenja. Vendar pa so ti po-
goji za vse enaki; mogoče je
konkurenca na nekaterih ob-
močjih večja. Veliko možnosti
vidiin v zakonu o regionalnem
razvoju, ki naj bi olajšal težak
položaj na posameznih območ-
jih, čeprav dvomim, da bodo vsa
dosegla enake pogoje kot Zasav-
je. Bolj verjetno je, da bomo
pomagali od primera do prime-
ra, sploh tam, kjer bomo ocenili,
da konkretna pomoč vpliva na
socialno perspektivo. Poleg tega
predvidevam, da bodo v okviru
zakona sprejeti še dodatni ukre-
pi, pogoj za to pa je, da se
izpostavi kriterij nerazvitosti re-
gij. Pomagalo bo tudi dejstvo, da
bomo delali trdo in transparent-
no, pa tudi previdno ob vnaprej
znanih merilih in kriterijih ter da
bomo vse karte položili na mizo
- ne pa da bi jih skrivali.
Kje bo našlo svoje mesto
zgomjesavinjsko gospodars-
tvo?
Zgomja Savinjska dolina je za
Slovenijo manjši zalogaj, ven-
dar pa ogromen za Zgomjesa-
vinjčane. Dolina je fizično zapr-
ta, večje migracije niso možne.
Lahko rečem, da sem že doslej
kot predsednik parlamentame-
ga odbora za gospodarstvo
marsikdaj poskušal doseči, da
bi se pogoji gospodarjenja v
dolini izboljševali. Bojim se, da
bo nastal paradoks, ker kot mi-
nister tega ne bom mogel ude-
janjati v tolikšni meri, saj ne
želim očitkov o priviligiranih
območjih. Vendar sem prepri-
čan, da zgomjesavinjskemu
gospodarstvu niso potrebni pri-
vilegiji, temveč mu je treba po-
nuditi možnost enakopravnega
dostopa do sredstev.
Kljub temu, da že dolga leta
živite v Ljubljani, se pogosto
vračate na Ljubno, kjer se ved-
no najdejo »kritiki« vašega de
la. Bo tu^ v prihodnje tako?
Poskušal bom prihajati, koli-
kor se bo dalo. Upam, da ljudi ne
bom razočaral in da bom tudi
vnaprej delal tako, kot sem rekel
že včasih - namreč tako, da lah-
ko svoje delo branim tudi v do-
mači gostilni. Poudarjam, da
bom delal transparentno, moral-
no, strokovno in z ustrezno so-
cialno noto, saj nisem bil in ne
bom pristaš nekega mafijaštva
US, Foto: IGOR NAPAST
Dr. Jože Zagožen
Kapela za vernike, :
ne za glasove I
Splošna bohiišnica Celje bo letos za izgradnjo kapelice za
opravljanje verskih obredov namenila 10 milijonov tolarjev,
kar je med nasprotniki direktorja Sama Fakina, dr. med., spet^
dvi^iilo nekaj prahu. Menijo namreč, da lektor s teio
plačuje nekaterim glasove za ponovno izvolitev, saj bi bolni-
šnica denar bolj potrebovala kje drugje.
Danijela Gorišek, ki je v bolnišnici zadolžena za stike z
javnostmi, pojasnjuje, da so denar za izgradnjo večnamenskega
sakralnega objekta načrtovali že lani, a jim je potem zmanjkalo
sredstev, zato so ureditev prostorov za verske obrede v kletnih
prostorih v novem delu bolnišnice uvrstili v investicijski plan za
letos. Kapelico naj bi dokončali še v tem letu in s tem vemikofl)
končno ponudili primeren prostor za nedeljske maše, ki zdaj
začasno potekajo v kirurški sejni sobi.
Celjska bolnišnica je namreč edina med slovenskimi bolnišni-
cami, ki nima sakralnega prostora. Odločitev o izgradnji so sicer
sprejeli že leta 1995, vend^ dlje od tega niso prišli. Cerkev je zato
vsa leta morala za bogoslužje uporabljati dokaj neprimerni
prostore.	^
3
Partnerji, ki
ponujajo tudi nasvete
Po besedah avstrijskega
veleposlanika v Sloveniji dr.
Gerharda Wagnerja in nje-
govega trgovinskega svetni-
Ita mag. Georga Krauchen-
berga, ki sta v torek obiskala
Celje, si Avstrijci ne želijo
samo dobrega gospodarske-
ga sodelovanja, ki se med
državama sicer iz leta v leto
Izboljšuje, ampak so sloven-
skim sosedom pripravljeni
na osnovi svojih izkušenj
tudi svetovati pri vključeva-
nju v Evropsko unijo.
Dr. Wagner se kot avstrijski
veleposlanik v Sloveniji zav-
zema za čimbolj tesno sode-
lo\ianje s posameznimi lokal-
nimi skupnostmi, za tokratni
obisk Celja pa se je-dogovoril
že ob odprtju spomladanske-
ga mednarodnega sejma Flo-
ra. In, če ne prej, bo v Celju
zagotovo spet septembra, ob
mednarodnem obrtnem sej-
mu, je poudaril. Avstrija in
Slovenija zadnja leta vse bolj
tesno gospodarsko sodeluje-
ta, Avstrijci pa so s 37,5-od-
stotnim deležem tudi na pr-
vem mestu med tujimi vlaga-
telji v Sloveniji. Po ocenah tr-
govinskega svetnika mag.
Georga Krauchenberga je v
Sloveniji trenutno naloženega
za 1,1 milijardo dolarjev av-
strijskega kapitala, pri nas pa
deluje okoli 700 avstrijskih
podjetij, pri čemer velja opo-
zoriti, da ne gre samo za trgo-
vino, ampak je sodelovanje
močno tudi v ostalem gospo-
darstvu in tudi bančništvu. V
Celju velja omeniti zlasti fur-
nirnico Merksha, ki zaposluje
okoli 270 delavcev, župan Bo-
jan Šrot pa je Avstrijcem
predstavil še druge možnosti
za gospodarsko sodelovanje.
Celovito informacijo o tem,
kaj lahko Celje, vključno s
komunalno opremljenimi
zemljišči za industrijsko proi-
zvodnjo, ponudi Avstrijcem,
bodo v občinski upravi pri-
pravili do konca poletja.
Torkov obisk sta avstrijska
gosta izkoristila še za obisk
Cinkarne Celje, ki sta si jo
izbrala kot eno najuspešnej-
ših in doslej tudi uspešno
ekološko saniranih celjskih
podjetij, v imenu avstrijskih
podjetij pa sta se pozanimala
tudi o tem, pod kakšnimi po-
goji bodo v Celju z medna-
rodnim razpisom iskali izva-
jalca za gradnjo centralne či-
stilne naprave, saj so med
večjimi avstrijskimi družbami
kar 4 močno zainteresirane
za to delo.
I. STAMEJČIČ,
Foto: G. KATIČ
Trgovinski svetnik mag. Georg Krauchenberg, avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard
Wagner in celjski župan Bojan Šrot.
Poziv k zavezništvu
v Celju se je v ponedeljek
popoldne na delovnem obi-
sku mudil predsednik
Združene liste socialnih
demokratov Borut Pahor.
Med drugim je poudaril, da
se je stranka izkopala iz
krize in je povsem priprav-
ljena, da v partnerstvu z
drugimi levosredinskimi
strankami po uspehu na je-
senskih volitvah vstopi v
vlado. Še več, ZLSD je tre-
nutno edina politična
stranka, ki ima za obdobje
2000-2004 pripravljene
programske prednostne
usmeritve vlade.
Zanje je, kot je poudaril Pa-
hor, stranka že doslej dobila
nekaj komplimentov, celo iz
nasprotnega političnega tabo-
ra, v njih pa so izpostavili
pomen znanja, konkurenčne
sposobnosti gospodarstva,
socialnega razvoja ter ob zu-
nanji politiki še nekaj pred-
nostnih usmeritev. Pahor
poudarja, da je Slovenija tre-
nutno na razpotju in za svoj
razvoj nujno potrebuje alter-
native. »Desnosredinske
stranke ponujajo svojo alter-
nativo, mi pa se zavzemamo,
da bi levosredinske stranke
oblikovale programsko in
kadrovsko zavezništvo, ki bo
zmoglo prevzeti odgovornost
za pot naprej,« je med drugim
poudaril in dodal, da imamo
Slovenci trenutno preveč dra-
go državo in bo v prihodnosti
nujno več ustvariti, da bi lah-
ko pravičneje delili. »Tisti, ki
se ne zaveda, da bo v vladi
treba potegniti tudi nekaj ne-
priljubljenih potez, da bi to
dosegli, živi v utvari.«
Pahor se je v Celju sestal z
vodstvom občinskega odbo-
ra ZLSD in strankinimi svet-
niki v mestnem svetu ter
predstavniki borčevske orga-
nizacije, zatem pa je bil še
gost javne tribune Tretja pot
- zavezništvo za novo Slove-
nijo v Celjskem domu, kot
vodja slovenske delegacije v
Skupščini Sveta Evrope pa je
na povabilo Mladinskega
centra Celje mladim sprego-
voril o vključevanju Slovenije
v Evropo.	IS
O ravnateljih in
direictorjih
v Šentjurju se je občinski svet v ponedeljek odločil o
mnenjih za ravnatelje osnovnih šol ter dva direktorja.
Svetniki so podali pozitivna mnenja k imenovanju Marjana
Gradišnika za ravnatelja šentjurske šole Franja Malgaja,
Roberta Gajška za šolo v Hruševcu ter trem kandidatom za
ravnatelja šole na Ponikvi: sedanjemu ravnatelju Jakobu
Ratajcu, Andreji Lavrič in Miheli Jug, pri čemer Ratajc
predhodno ni dobil soglasja občinske komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja.
Svetniki pa niso dali pozitivnega mnenja k imenovanju obeh
l^andidatov za ravnatelja šole v Dramljah, to je za Stanislava
Jančiča in Bojana Jurasa. Pozitivno mnenje so podali še za
direktorja Ljudske univerze Šentjur Ludvika Mastnaka in
direktorja Doma starejših Šentjur Branka Gorečana. BJ
Šmarje sprejema
cestitice
v občini Šmarje pri Jelšah
se že od začetka meseca vrsti-
jo prireditve v počastitev ob-
činskega praznika. Za včeraj
zvečer so napovedali župa-
nov sprejem za najboljše
učence ter predstavitev razi-
skovalnih nalog.
Prireditve se bodo vrstile vse
do začetka julija. Tako bosta v
šmarskem kulturnem domu
jutri, v petek 16. junija. Veseli
vrtiljak domačega vrtca in pre
davanje o pomenu kalvarije
pod svetim Rokom, v Jelšin-
gradu pa odprto prvenstvo v
tenisu. V soboto, 17. junija, bo
pohod domačih upokojencev
po poti Šmarje-Škofija-Koret-
no-Šmarje, v kulturnem domu
predstava Sophoklesove Anti-
gone v izvedbi Have fun cluba
celjskih gimnazijcev (v režiji Zi-
jaha Sokoloviča) ter v Svetem
Štefanu 15. meddruštveno ga-
silsko tekmovanje za pokal
Štefana Krumpaka.
V nedeljo, 18. junija, bo v
cerkvi sv. Roka nad Šmarjem
še letni koncert domače vokal-
ne skupine Freya, ki jo vodi
prof. Mihaela Pihler. Vrhunec
praznovanja letošnjega občin-
skega praznika bo konec pri-
hodnjega tedna, ko bo podeli-
tev letošnjih občinskih priz-
nanj.
Sicer pa bodo v šmarski ob-
čini za letošnji praznik med
drugim predali namenu nov
stanovanjski blok, začeli z
gradnjo Mercatorjevega naku-
povalnega centra, odprli cesto
Sladka Gora-Sveti Mihael in
most v Vršni vasi pri Zibiki.
BJ
PO SVETU
Bližnji vzhod brez
Asada
Bližnji vzhod je ostal brez
politika, ki je pošteno zazna-
moval dogajanje na tem ob-
močju. V Damasku je za po-
sledicami srčnega napada
umrl sirski predsednik Asad,
ki je državo vodil skoraj 30
let. Smrt 69-letnega sirskega
voditelja bo verjetno precej
vplivala na nadaljevanje bliž-
njevzhodnega mirovnega
procesa.
Hafez al Asad je namreč ve-
ljal za trdega in neizprosnega
pogajalca^ v arabskem svetu,
kjer njegovo ime pomeni lev,
pa so ga celo poimenovali lis-
jak. Zaradi njegove zvitosti,
sposobnosti, da skuje zarote
in pripravi presenečenja. Naj-
bolj trd oreh je veljal za izrael-
ske voditelje, s katerimi ima
Sirija še največ odprtih vpra-
šanj. Najbolj sporna je Golan-
ska planota, ozemlje, ki si ga je
Izrael priključil v šestdnevni
vojni leta 1967. Ozemlje je po-
leg strateškega vojaškega po-
mena pomembno in dragoce-
no tudi zaradi ogromnih zalog
pitne vode. Asad je bil tudi tisti,
ki je razvil idejo o združenem
boju vseh arabskih voditeljev
proti Izraelu. Prav Asad pa je s
politiko trde roke imel največ
zaslug za to, da je devetmili-
jonska Sirija po dolgem ob-
dobju nenehnih državnih pre-
vratov, ki so sledili osamosvo-
jitvi od Francije leta 1946, dose-
gla politično, ne pa tudi eko-
nomsko stabilnost.
Izetbegovic se
poslavlja
Alija Izetbegovič, nekdanji
bosanski predsednik, sedaj pa
predsednik predsedstva BiH,
je napovedal svoj odstop. V
televizijskem nagovoru pre-
bivalcem je predsednik, ki bo
avgusta dopolnil 75 let, dejal,
da je njegov glavni razlog za
odstop starost in slabo zdrav-
je. Po njegovem delo v pred-
sedstvu zahteva fizične spo-
sobnosti, ki jih več nima.
Dobršen del razloga za od-
stop - slabo zdravje - je realen.
Izetbegovič je namreč zaradi
težav s srcem leta 1996 kar
nekaj tednov preživel v sarajev-
ski bolnišnici, lani pa je med
obiskom v ZDA prestal kar ne-
kaj preiskav. Drugi veliki razlog
za njegovo odločitev pa je nje-
gov slab odnos z mednarodno
skupnostjo. Kot meni Izetbego-
vič, ta pri nekaterih stvareh pre-
več hiti in to počne na škodo
prebivalstva. V televizijskem
govoru je mednarodno skup-
nost tudi obtožil, da povsem
odkrito cenzurira bosanske
medije. Na drugi strani pa Za-
hod kritizira Izetbegoviča in
njegovo stranko, da prepočasi
uvajata gospodarske reforme
ter da nista poskrbela za dovolj
številčno vrnitev srbskih in hr-
vaških beguncev na svoje po-
rušene domove. Kljub vsemu
Izetbegovič med prebivalci uži-
va velik ugled in za večino velja
za očeta naroda.
Pinochet ob
imuniteto
Sodišče v Santiagu se je
odločilo, da nekdanjemu
čilskemu predsedniku in
diktatorju generalu Pinoc-
hetu odvzame imuniteto, ki
jo je užival kot dosmrtni se-
nator. S tem je odpravljena
ovira za več kot 100 najav-
ljenih tožb proti 84-letne-
mu generalu zaradi kršenja
človekovih pravic v času, ko
je bil na oblasti.
To, da je izgubil imuniteto,
pa še ne pomeni, da mu bodo
tudi dejansko sodili. Ko je še
bil na oblasti, so namreč spre-
jeli zakon, po katerem so vsi,
ki so odgovorni za preganjanje
političnih nasprotnikov med
letoma 1973 in 1978, oproščeni
krivde. Vendar pa je njegova
vladavina trajala bistveno več,
kar 17 let, v tem času pa je bilo
ubitih več kot tri tisoč ljudi, ki
naj bi simpatizirali s strmo-
glavljenim levičarskim pred-
sednikom Alendejem. Na tiso-
če ljudi še vedno pogrešajo,
več tisoč pa jih je pred vojaško
hunto pobegnilo v tujino. Ge-
neral Pinochet je doslej veljal
za nedotakljivega in se mu je
marca letos, potem ko je po
aretaciji v Veliki Britaniji tam
kar 16 mesecev preživel v hi-
šnem zaporu, uspelo izmakni-
ti roki pravice.
Microsoft na dva
dela
Podjetje Microsoft se mo-
ra razdeliti na dva dela. Ta-
ko je v pričakovani sodbi
odločil ameriški zvezni sod-
nik Jackson. Sodišče je na-
mreč v več kot dve leti dol-
gem procesu ugotovilo, da
je Microsoft s svojimi po-
slovnimi potezami kršil
protimonopolne zakone.
Skupaj z opieracijskim siste-
mom Windows je namreč
dajalo internet brkljalnik
Explorer in s tem delalo
škodo konkurenčnemu
Netscapu.
Microsoft ima zdaj tri mese-
ce časa, da se pripravi na teme-
ljito pritožbo - in dokler se
pritožbeni postopek ne konča,
podjetje lahko ostane enotno.
Nekateri menijo, da do raz-
družitve ne bo nikoli prišlo.
Drugi so mnenja, da bosta ob-
stajali dve podjetji: prvo bo
nadaljevalo delo na področju
operacijskega sistema Win-
dows, drugo se bo ukvarjalo z
vsemi drugimi aplikacijami in
proizvodi doslej enotnega Mi-
crosofta. Prihodnost podjetja
je odvisna tudi od bodoče
ameriške politike, novega
predsednika, in pa od tega,
koliko bo še prispevalo glavni-
ma političnima strankama; v
zadnjem letu je Microsoft vsa-
ki dal po milijon dolarjev. Ne
glede na razplet pa ima lastnik
in soustanovitelj Microsofta
Bili Gates že sedaj veliko ško-
de. Z izgubami skoraj 50 mili-
jard dolarjev v vrednosti delnic
pa je celo izgubU primat najbo-
gatejšega Zemljana.
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
□
DOGODKI
Peta obletnica Žalskih lekarn
Žalske lekarne so pred dnevi praznovale peto obletnico
delovanja. Okrogli jubilej so zaznamovali z dvema prire-
ditvama, okroglo mizo Farmacevtska skrb v Sloveniji in
dnevom odprtih vrat.
Namen okrogle mize je bil dobiti povratne informacije o
projektih, ki sta v tem letu zaživela pod okriljem Europharm
foruma. Ta je bil ustanovljen v začetku devetdesetih let in
povezuje farmacevtska združenja po Evropi z namenom
izboljšati kvaliteto življenja. Projekta obvladovanja poviša-
nega krvnega pritiska in izboljševanje kvalitete življenja
obolelih za sladkorno boleznijo vodi Lekarniška zbornica
Slovenije, ki je že usposobila moderatorje iz posameznih
lekarn, Lekarne Žalec sodijo med aktivnejše pri uvajanju
projekta v prakso.
Na dnevu odprtih vrat pa so na parkirišču pred lekarno
pripravili pester razvedrilnim programom. Obiskovalci so
lahko pobliže spoznali Lekarne Žalec, se seznanili s projek-
tom Farmacevtske skrbi, si izmerili krvni tlak, dobili kup
nasvetov glede zdravilnih pripravkov za poletne dni, si
ogledali kolekcije za sončenje, mimogrede prejeli še kakšno
nagrado, predvsem pa se sprostili ob glasbi Alenke Lesjak s
prijatelji.	A. NOVAK
IZ OBČINSKIH SVETOV
Šentjur je za termično obdelavo
ŠENTJUR - V zvezi s projektom termične obdelave odpadkov iz
naselij severovzhodne Slovenije in deponiranja odpadkov po sežigu
so svetniki dali soglasje h konzorcialni pogodbi. Občina naj bi zato
plačala 18 tolarjev po prebivalcu. Občine, ki bodo sodelovale v
projektu, bodo ustanovile gospodarsko družbo, ki bo prejela
koncesijo. Sežigalnico bi imeli v Kidričevem, pri čemer je slišati, da
je tamkajšnji prebivalci nočejo. Šentjurska občina ima sicer že
podpisano pogodbo za deponiranje odpadkov na deponiji v
Bukovžlaku. (BJ)
Vrtec bo se dražji
ŠENTJUR - Šentjurski občinski svet se je v začetku tedna strinjal
s 15- oziroma 10-odstotno podražitvijo cene vrtca, ki bo veljala od
začetka septembra letos do konca marca prihodnjega leta. Po
novem znaša v tej občini ekonomska cena za otroke od 1. do 3. leta
53 tisoč tolarjev ter od 3. do 7. leta 45 tisoč tolarjev. Starši plačujejo
povprečno približno 30 odstotkov od zneska ekonomske cene.
Zadnja podražitev je bila marca letos, novo pa utemeljujejo s
potrebo po napredovanju zaposlenih v plačilnih razredih, z dodatki
v spremembi v kolektivni pogodbi in rasti cen na drobno. Sicer pa
beležijo v šentjurskem vrtcu bistveno višje vpisne številke kot v
preteklih sedmih letih. V jeseni bo v vrtcu 433 otrok, ki jim je treba
prišteti še 60 otrok v skrajšanem programu male šole. (BJ)
Giz Rogia Zreče
ZREČE - Razpravo o ustanovitvi Gospodarsko interesnega zdru-
ženja Rogla Zreče so začeli že pred leti, bolj resno pa so o nameri
ustanovitve prvič razpravljali na zadnjih lanskih sejah. Takrat so
svetniki pooblastili župana Jožeta Koširja, da pogodbo dokončno
uskladi s soustanovitelji. Tako jim je župan v delovnem gradivu
tokratne seje posredoval tudi predlog pogodbe, ki so jo svetniki brez
razprave potrdili. Kako privabiti več gostov, da bo zreški turizem
lahko živel, pa bo osnovna naloga novega združenja. (V.M.)
Kultura in denarna matematika
ZREČE - Svetniki so potrdili pravilnik o finančnih intervencijah
za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pravilnik o vrednotenju
programov v ljubiteljski kulturi. Prvi določa pogoje, način in merila
za dodeljevanje sredstev intervencije v kmetijstvu, na njegovi
osnovi pa bodo vsako leto objavljeni razpisi za tovrstno pomoč.
Pravilnik za vrednotenje programov v kulturi določa, kako se bo
proračunski kulturni tolar za dejavnosti društev porazdelil med nje.
Sestavljen je na osnovi točkovnika. Koliko točk bo pridobilo vsako
društvo, je odvisno od (uresničenega) programa dela, ki ga bodo
društva predložila občinskemu odboru za kulturo. (V.M.)
Sprejet zaključni račun
BRASLOVČE - Svetniki so po krajši razpravi vendarle sprejeli
odlok o zaključnem računu proračuna Občine Braslovče za leto
1999. Lanski prihodki so bili nekaj več kot 315 milijonov tolarjev,
odhodki 259 milijonov, nerazporejeni prihodki v višini 56 milijonov
tolarjev pa so se prenesli med prihodke proračuna Občine Braslovče
za letošnje leto. (TT)
Po novem krajevni odbori
BRASLOVČE - Sprejeli so Odlok o ustanovitvi krajevnih odborov.
Z njim se na območju občine Braslovče ustanovijo krajevni odbori
Braslovče. Letuš. Trnava in Gomilsko. Krajevni odbor Braslovče
sestavlja enajst članov. Letuš in Trnavo po sedem članov in
Gomilsko devet članov. Občinski svet mora pred vsako odločitvijo, ki
se nanaša na krajevno skupnost, obvezno pridobiti mnenje krajev-
nega odbora. (TT)
Odkup zemljišča za potrebe sole
BRASLOVČE - Svetniki so se strinjali, da se za potrebe OŠ
Braslovče in podružnične šole v Letušu odkupi del zemljišča, ki
je ob šolah. Pri OŠ Braslovče bi zemljišče potrebovali za gradnjo
nove telovadnice, pri podružnični v Letušu pa si želijo zgraditi
igrišče. (TT)
Prenovljena
zdravstvena postaja
v Vojniku nujno potrebujejo otroškega zdrovnika
Ob zaključku obnovitvenih del in 20-letni-
ci Zdravstvene postaje Vojnik so včeraj slo-
vesno odprli zgradbo, za katero je temeljni
kamen postavil splošni zdravnik Stanko
Silan, dr. med., zdravstveno osebje pa se je v
prostore takrat nove zdravstvene postaje
preselilo v začetku februarja leta 1989.
Sedaj že dotrajano stavbo so začeli obnavlja-
ti v lanski jeseni, ko so sprva načrtovali le
prenovo fasade, kasneje pa so se odločili, da
hkrati zamenjajo še okna. Celotna naložba, ki
jo je financiral Zdravstveni dom Celje, je tako
vredna 32 milijonov tolarjev. »Mislim, da je
zgradba precej lepša kot je bila prej. poleg tega
pa bomo z boljšo izolacijo tudi prihranili
nekaj energije,« je povedala predstojnica ZP
Vojnik-Dobrna Jana Govc Eržen, dr. med. V
petih letih, odkar je na tem položaju, so na
novo opremili sobo za fizioterapijo in labora-
torij, v katerem lahko sami opravljajo preiska-
ve s pomočjo novega hematološkega števca,
urinskega analizatorja, aparature za določanje
sedimentacije in centrifuge. Med pridobitve
sodi tudi oprema za nujno medicinsko pomoč,
nova računalniška oprema ter vozila za zdrav-
nike in patronažno službo. Slednje naj bi bilo
po besedah Erženove nujno, saj nekateri njiho-
vi pacienti živijo v visoko ležečih vaseh, do
koder ni urejenih prometnih povezav in so
obiski oziroma zdravljenja na domu, zlasti
pozimi,- skoraj nemogoči.
Trenutno so v Zdravstveni postaji Vojnik
zaposleni trije zdravniki, dva specialista splo-
šne medicine in zdravnica na specializaciji.
»Tako v hiši ostaneva le dva zdravnika, dela pa
je absolutno preveč,« je povedala Erženova in
dodala, da bodo v prihodnje zaposlili še enega
zdravnika, ki bo skrbel za predšolske in šolske
otroke. »Prepričana sem, da bodo naši pacienti
mnogo bolj zadovoljni, saj ne bo več tako
dolgih čakalnih dob, obenem pa se bodo lah-
ko, zlasti kronični bolniki, kar po telefonu
dogovorili, kdaj bo njihov zdravnik dosegljiv.
Za nujne primere smo seveda na razpolago
vsak dan ob vsaki uri. S sodelavci dobro
sodelujemo, kar precej prispeva k rednemu in
strokovnemu delu. Veliko vlagamo v izobraže-
vanje vseh kadrov, kar se nam zdi nujno
potrebno. Le tako bomo lahko zadovoljni mi
in naši pacienti.«
B. JANČIČ
Predstojnica ZP Vojnik-Dobrna Jana Govc
Eržen, dr. med.
Hudoumikovi helikopterji za nujno pomoč
Podjetje Hudournik, ki je pred
leti razširilo dejavnost tudi na
helikopterske polete in na ob-
močju Bukovžlaka zgradilo tu-
di lastno vzletišče in hangar, se
je odločilo, da enega od dveh
helikopterjev opremi z najso-
dobnejšo opremo za nujno me-
dicinsko pomoč in ga ponudi v
uporabo celjskemu zdravstve-
nemu domu in seveda tudi dru-
gim, ki bi takšne polete potre-
bovali. Kot je povedal lastnik
podjetja Stanko Zakelšek, je
celotna naložba v helikopter,
opremo in montažo vredna pre-
ko 330 milijonov tolarjev. Plo-
vilo je med drugim opremlje-
no tudi s trenutno najsodob-
nejšim transportnim inkuba-
torjem pri nas. Čeprav Zakel-
šek doslej še ni dobil koncesijo
ministrstva za zdravstvo za
opravljanje tovrstnih storitev,
bo v kratkem prispelo v Celje
še eno plovilo, namenjeno re-
ševanju ljudi. JI, Foto; GK
Aerobika za zdravje
V projektni pisarni Celje - zdravo mesto pripravljajo v
sodelovanju s Centrom za zdravje in rekreacijo Top Fit
predstavitev vadbe aerobike.
Pod sloganom Vadimo zdravo skozi vse leto bo prireditev v
soboto med 10. in 12. uro v središču mesta, med 18. in 21. uro
pa pred Top Fitom na Ipavčevi 22 v Celju, kjer bo show program
in vadba z gostjami.	IS
PODRZAVIi
Brez dogovora
LJUBLJANA, 7. junija
(Delo) - Predstavniki vlade,
delodajalcev in delojemal-
cev se zopet niso mogli us-
kladiti o spremembah do-
govora o politiki plač. Ka-
men spotike je usklajeva-
nje izhodiščnih plač z mi-
nimalno. Sindikalisti so za-
to za 14. junij napovedali
protestni shod pred zgrad-
bo GZS.
Novinci V
parlamentu
LJUBLJANA, 8. junija
(Delo) - Ker so bili trije
poslanci izvoljeni za mini-
stre v Bajukovi vladi, bo
morala državna volilna ko-
misija na podlagi volilnih
izidov ugotoviti, kdo bo lah-
ko prevzel funkcijo nado-
mestnega poslanca. Za zdaj
se omenjajo imena Irene
Virant, Vide Čadonič Špe-
lič in Janeza Cimpermana*.
Kadrovik Janša
LJUBLJANA, 9. junija
(Delo) - Vlada je na konsti-
tutivni seji za vodjo komi-
sije za kadrovske zadeve
imenovala Janeza Janšo, ko-
legij za evropske zadeve pa
bo vodil Andrej Bajuk.
Denar za Mačka
LJUBLJANA, 9. junija
(Delo) - Nekdanji Elanov
finančnik Pavle Koder je
pred parlamentarno prei-
skovalno komisijo zatrdil, s
da je v letih 1985 do 1989
vsake tri mesece v Celovcu
izročil enoodstotno provi-:
zijo od prodanih deviz Ela-|
na takratni »sivi eminenci«
slovenske partije Ivanu Mač-
ku. Vsega skupaj naj bi bilo
za 286 milijonov mark de-
narja.
Zdravniški štra jk
UUBUANA, 12. junija
(Delo) - Stavkovni odbor
Fidesa je podrobno začrtal
potek splošne stavke zdrav-
nikov in zobozdravnikov ter
dopolnil stavkovne zahteve
z novo zahtevo o 40-urnem
delovnem tednu. Vlada.se
doslej na nobeno od stav-
kovnih zahtev še ni odzva-
la.
Cene ostajajo
UUBUANA, 13. junija
(STA) - V Petrolu so se
odločili, da maloprodajnih
cen motornih bencinov ne
bodo zopet spremenili. Na-
bavne cene na svetovnem
naftnem trgu so v zadnjih
štirinajstih dneh sicer zvi-
šale, vendar se bodo v ena-
kem znesku znižale bruto
marže naftnih družb.
»Kaznovani«
poslanki
UUBUANA, 13. junija
(STA) - Državni zbor je na
redni seji na zahtevo demo-
kratične stranke upokojen-
cev in nacionalne stranke
spremenil sedežni red po-
slankama Poloni Dobrajc
in Edi Okretič Salmič, ki
sta glasovali za novo vlado
dr. Andreja Bajuka.
AKTUALNO
5
Skrb za
otroške ritke
Celjski trgovci so se različno odzvali na obvestilo o domnevno nevarnih otroških plenicah
s : •	•	.	.	..	.
Obvestilo o odkritju ne-
varnih organskih kositro-
vih spojin v plenicah Lino-
star, ki so ga konec minule-
ga tedna objavili vsi slo-
venski dnevniki, vsaj za
zdaj ni razburilo celjskih
trgovcev. Izjema je le druž-
ba Potrošnik, kjer domnev-
no spornih plenic nimajo
več na policah, prekinili pa
so tudi njihovo dobavo.
»Čeprav ni to nihče od nas
zahteval, smo plenice Lino-
star umaknili iz prodaje,« je
povedal direktor Potrošnika
mag. Andrej Cvetko. »Od-
ločili smo se pač za preven-
tivni ukrep. Od inšpektorjev
doslej nismo dobili še nobe-
nega navodila, da bi bilo
treba prodajo teh plenic us-
taviti, distributer Pejo Tra-
ding iz Kopra pa je poslal
obvestilo z izjavo združenja
proizvajalcev otroških ple-
nic, tudi plenic Linostar, da
njihova uporaba ni škodlji-
va in da je vsebnost kositr-
nih spojin v njih stokrat
manjša od vrednosti, ki so
jih postavili v Svetovni
zdravstveni organizaciji.«
Cvetku se preplah, na kate-
rega so se sicer v njihovem
podjetju takoj odzvali, zdi
bolj posledica konkurenč-
nega boja med različnimi
proizvajalci, saj so prav ple-
nice Linostar po prodajnih
rezultatih takoj za Pamper-
som. Prepričan je tudi, da si
bo v primeru, da je bilo
obvestilo pretirano, Lino-
star le stežka povrnil dobro
ime. Mamice so pač občut-
ljive, ko gre za njihove otro-
ke.
V poslovalnicah Centra
plenic Linostar ne namerava-
jo umakniti iz prodaje, saj
takšnega ukrepa doslej ni še
nihče zahteval, pa tudi sicer,
pravi direktor Gorazd Urat-
nik, je prodaja teh plenic v
njihovih trgovinah zelo
skromna.
Podjetje Engrotuš, ki med
drugim prodaja celotno lini-
jo Linostar, za zdaj umika s
prodajnih polic le plenice
Linostar mini, če se bo izka-
zalo, da so izdelki res opo-
rečni, bodo umaknili iz pro-
daje tudi ostale plenice tega
proizvajalca.
Za podobno ravnanje so se
odločili tudi v celjskem In-
tersparu, kjer se bodo o
ukrepih odločili šele potem,
ko bodo dobili mnenje inš-
pektorjev ter dopise dobavi-
teljev in proizvajalcev.
JANJA INTIHAR
Nagrajeni raziskovalci
v veliki dvorani celjskega Narodnega doma so preteklo sredo pripravili slovesnost za vse
tiste osnovnošolce in srednješolce, ki so tudi v letošnjem šolskem letu, že dvaindvajseto leto
zapored, sodelovali v projektu raziskovalno delo po šolah.
Vsi avtorji 125 raziskovalnih nalog (na sliki dijaka Poklicne in tehniške elektro in kemijske
šole Šolskega centra Celje) so prejeli posebna pisna priznanja, najboljši pa bodo nagrajeni še s
strokovno ekskurzijo po Sloveniji. Kulturni program za slovesnost so pripravili dijaki celjskih
srednjih šol in učenci III. OŠ Celje.	IS, Foto: GK
Srečanje brigadirjev
Koordinacija klubov MDB celjske regije pripravlja pri-
hodnjo soboto, 24. junija ob 11. uri, v Jurkloštru srečanje
brigadirjev akcije Kozjansko.
Tisoči mladih iz vse Slovenije in takratnih jugoslovanskih
republik in pokrajin, ob njih pa tudi mladi iz evropskih držav,
so poldrugo desetletje, do leta 1987 ljudem na Kozjanskem
pomagali pri popotresni obnovi krajev. Na srečanju v Jurklo-
štru - prijave nekdanjih brigadirjev sprejemajo v območnih
klubih brigadirjev - bosta zbrane pozdravila laški župan Jože
Rajh in predsednik države Milan Kučan, ki je bil tudi sam
brigadir.	IS
Rolarji, dobimo se
jutri zvečer!
V desnem delu parkirišča
za Spodnjim gradom v Celju,
ob zelenici, bodo jutri ob 18.
uri s priložnostno slove-
snostjo odprli v mestu ob
Savinji dolgo pričakovan
poligon za rolanje. To bo, na
rolerjih seveda, storil kar
sam župan Bojan Šrot.
Na poligon bodo do jutriš-
njega večera namestili še vso
potrebno opremo, kot pou-
darjajo v Komunalni direkciji
Mestne občine Celje pa bodo s
postavitvijo tribun za obisko-
valce počakali še nekaj časa,
saj želijo najprej preveriti, ka-
ko se bo poligon med mladimi
in nekoliko manj mladimi (ki
pa jih v Celju na rolerjih ni
tako malo videti) prijel. Ob
odprtju poligona bo Celje obi-
skal tudi dvakratni svetovni
prvak v rolanju Alojz Žumer,
na otvoritev pa so, zato da
poligon čimprej preizkusijo,
vabljeni zlasti tisti, ki si bodo
obuli rolerje in nadeli vso po-
trebno opremo.
IS
Precej besed, a (pre)nia[o iconicrelnili
Na pobudo gornjegrajskega
župana Tonija Riflja in v orga-
nizaciji Zgornjesavinjskega
podjetniškega centra so v Na-
zarjah pripravili posvet o mož-
nostih financiranja razvoja le-
sne dejavnosti v Zgornji Sa-
vinjski in Šaleški dolini.
V poldrugo uro dolgem refe-
ratu je Miloš Kuret, svetovalec
vlade iz ministrstva za znanost
'n tehnologijo, predstavil mož-
fiosti financiranja iz petega ok-
virnega programa raziskoval-
f^ih in tehnološko razvojnih ak-
tivnosti Evropske unije. Preko
trideset udeležencev, večji del
gospodarstvenikov, je kljub po-
zornemu spremljanju iz pove-
danega silno težko izluščilo kar-
koli koristnega. Prisotne je naj-
bolj zanimalo, kako pridobiti
sredstva, ki jih ima Evropska
unija na razpolago.
Posvet je vendarle nakazal
določene možnosti. Poleg vi-
zije bo zelo pomembna regio-
nalna povezanost in koordina-
cija, Zgornja Savinjska in Ša-
leška dolina sta določene ko-
rake v smislu povezovanja že
storili. Potrebno bo poskrbeti
za nove programe in tehnolo-
gijo, brez dodatnih sredstev
pa bo težko ohranjati obstoje-
ča delovna mesta. V zadnjih
letih se je število zaposlenih
precej zmanjšalo, zato težava
ni zgolj v denarju, ampak tudi
v dobrih idejah. V Sloveniji se
uspešnost meri tako, da prido-
biš toliko, kot daš za davke, je
bila nič kaj vzpodbudna ugo-
tovitev udeležencev posveta.
EDI MAVRIČ
Šentjurcani se bodo naspali
Na Šentjurskem je bilo dol-
go slišati vse mogoče pritož-
be občanov, ki so zahtevali
nočni mir. Občina je v začet-
ku tega tedna naredila pravni
red, saj so sprejeli podrobno-
sti o tem, do kdaj so lahko
odprti gostinski lokali.
Po novem odloku veljajo v
stanovanjskih naseljih za čas po
22. uri različni odpiralni časi.
Tako so lahko restavracije, gostU-
ne, kavarne in turistične kmetije
odprte do 2. ure zjutraj, slaščičar-
ne, okrepčevalnice, bari in vino-
toči pa do ene zjutraj. Tisti, ki
vrtijo plesno glasbo, jo morajo
utišati do 4. ure, v večnamenskih
objektih pa velja za gostince hišni
red. Drugače je seveda v gostin-
skih objektih in na kmetijali iz-
ven stanovanjskih naselij.
Za obratovanje po 22. uri je
nujno občinsko soglasje, ki ga
bodo napisali praviloma za leto
dni. Prositelj mora pridobiti so-
glasje lastnika objekta in mne-
nje krajevne skupnosti. Občin-
ski svet se je še odločil, da bodo
dovoljenje za podaljšani obrato-
valni čas vzeli v primeru upravi-
čenih pisnih pritožb sosedov, ki
so oddaljeni od gostinskih obra-
tov in kmetij v razdalji do največ
sto metrov, pa tudi ob dovozni
poti do lokala. Prav tako bodo
upoštevali, če bo potrebno poli-
cijsko posredovanje v dveh me-
secih več kot trikrat.
BRANE JERANKO
Ne kopajte se
v Savinji!
Zdravstveni inšpektorat
Republike Slovenije, območ-
na enota Celje je začasno
odsvetoval kopanje na neu-
rejenem kopališču ob Savi-
nji v Medlogu.
Zaradi rednega letnega re-
monta čistilne naprave Kasa-
ze deluje le mehanska stop-
nja čistilne naprave. To po-
meni, da odplake niso biološ-
ko prečiščene in se kanaliza-
cija Žalca, Petrovč, Arje vasi
in mlekarne izteka direktno v
Savinjo. Na dodatno onesna-
ženost Savinje vplivata še ni-
zek vodostaj in počasen pre-
tok reke. Po kemičnih anali-
zah odplak Javnega komunal-
nega podjetja Žalec ribe v
Savinji zaradi povečane one-
snaženosti še niso ogrožene.
Remont čistilne naprave bo
končan konec meseca.
NATAŠA LESKOVŠEK
□
GOSPODARSTVO
Kljub normi pod minimalcem
Za težave v tekstilstvu so krivi menedžerji - Vse vec prisilnih poravnav
v območni organizaciji
svobodnih sindikatov Celje
ugotavljajo, da se letos števi-
lo stečajev na Celjskem zopet
povečuje. Do konca maja je
bil objavljen stečajni posto-
pek v desetih podjetjih, kjer
ima ta sindikat svoje člane, v
tem času sta bila vložena tudi
dva predloga za prisilno po-
ravnavo. Razmere so zlasti
zaskrbljujoče v tekstilni in
usnjarsko-predelovalni in-
dustriji, v velikih težavah je
tudi lesna industrija.
Sekretar Ladislav Kaluža
opozarja, da v podjetjih, ki so
prijavila stečaj, sicer ni veliko
zaposlenih, izjema je le Kora
Radeče, kjer je delo izgubilo
100 ljudi. Precejšnje težave
pričakujejo tudi pri stečajnem
postopku nekdanjega Emo
Holdinga, oziroma podjetja
Emo - emajlirnica, metalna in-
dustrija in orodjarna, kjer ima
pravico vložiti terjatve okrog
2.600 bivših delavcev. Prijavi-
jo lahko le neizplačane neto
razlike osnovne plače, ki jim
jih je za namene lastninjenja
priznalo ministrstvo za eko-
nomske odnose in razvoj, vse
ostale terjatve pa so že zasta-
rane. V sindikatu ocenjujejo,
da ima holding še zadosti pre-
moženja za oblikovanje ste-
čajne mase. vendar bo zaradi
neurejenih premoženjskih
razmer stečajni postopek, ki
ga vodi Zvonimir Hudej. dol-
gotrajen. Za tiste, ki bodo to
želeli, bo terjatve prijavil sin-"
dikat, pooblastila pa bodo
zbirali do konca junija.
Poleg omenjenih dveh pod-
jetij je letos stečaj doletel še
Pletivat Šentjur. Hmezad Hram
- Kmetijstvo in trgovina iz
Šmarja, Koplast Mizarstvo Slo-
venske Konjice. Fitness Rogaš-
ka Slatina, Emo Kontejner. Ko-
stroj Slovenske Konjice ter
družbi Ingstor in Vzdrževanje
iz sistema Slovenskih železarn.
Prisilno poravnavo sta vložili
podjetji Kors iz Rogaške Slatine
in Zarja Scala iz Petrovč. ven-
dar lahko po mnenju sindikata
zaradi nelikvidnosti številnih
drugih podjetij že v kratkem
pričakujemo še več takšnih po-
stopkov, ki pa bodo poleg fi-
nančne marsikje potegnili za
sabo še kadrovsko sanacijo, to
pa seveda pomeni tudi odpuš-
čanje delavcev.
V tekstilni industriji na Celj-
skem, ki še vedno zaposluje
preko 4.000 delavcev, je največ-
ji problem izplačevanje plač.
Sekretar območnega odbora
tekstilne industrije Forto Turk
opozarja, da v skoraj vseh
družbah dobiva veliko delav-
cev minimalne plače, regres iz-
plačujejo v več obrokih, delno
tudi v bonih, zaposleni si mora-
jo sami plačevati malico in pre-
voz na delo. Najhuje pa je do-
seganje norm, saj uprave pre-
računavajo normo iz dosežene
cene, tako da delavci običajno
šele v desetih urah dosežejo
normo, ki je predpisana za se-
dem ur in pol dela. Sindikat je
več takšnih primerov že prijavil
republiškemu inšpektoratu za
delo. Zaradi zmanjševanja na-
ročil iz tujine je zadnje čase
znova aktualen problem pre-
sežnih delavcev, ki se jih upra-
ve skušajo med drugim znebiti
tudi prek disciplinsldh postop-
kov. »Pokazalo se je,« pravi
Turk. »da tekstilna družba ni
uspešna, če dela za nižji cenov-
ni razred, in tudi delavci, ki
dosegajo stoodstotno normo,
ne zaslužijo niti minimalne pla-
če.« Ladislav Kaluža poudarja,
da so za slabe razmere v tej
industriji še najmanj krive de-
lavke. »Problem je v menedž-
mentu, ki ne zna prodati kako-
vostnega dela.«
Na Celjskem se poglabljajo
težave tudi v lesni industriji. V
Pohištvu Celje, kjer je zapo-
slenih 47 ljudi, so sprejeli
sklep o likvidaciji podjetja, v
podjetju Lumar na Gomil-
skem s 93 zaposlenimi čakajo
na potrditev predloga za pri-
silno poravnavo, na razplet
dokaj nenavadnih razmere
pa čaka tudi 73 delavcev sla-
tinskega Mizarstva.
JANJA INTIHAR
Mizarstvo Rogaška Slatina je imelo lani 9,2 milijona
tolarjev izgube. V sindikatu so že opozorili, da izguba in
druge težave v poslovanju terjajo ukrepe, vendar jim direk-
tor Marjan Žogan noče prisluhniti, za razmere pa krivi
delavce. Načrtuje tudi zmanjšanje števila zaposlenih in
odločitev o presežkih prepušča sindikatom. Delavci kot
notranji lastniki nimajo nobenega vpliva na soodločanje,
Žogan, ki na) bi od Aktive odkupil 20-odstotni lastniški
delež, pa doslej sploh še ni sklical skupščine delničarjev,
češ da je to za podjetje predrago.
Avto Celje uspešen tudi letos
Prodaja avtomobilov presega slovensko povprečje - Za naložbe preko 400 milijonov tolarjev - Vse družbe kot profitni centri
Medtem ko je prodaja av-
tomobilov v Sloveniji v pr-
vih petih mesecih v primer-
javi z enakim lanskim ob-
dobjem padla za dobro peti-
no, so v Avtu Celje prodali
približno toliko vozil kot la-
ni, ko so tako po fizičnih kot
finančnih kazalcih krepko
presegli vse načrte. Kljub
izredno hudi konkurenci
med avtomobilskimi trgovci
so namreč v preteklem letu
prodali kar za 33 odstotkov
več avtomobilov kot leta
1998 in še bolj okrepili svoj
tržni delež.
»Primerjava letošnjega in
lanskega prvega polletja sicer
ni povsem realna, saj se je
lani v tem času prodaja avto-
mobilov krepko povišala za-
radi pričakovanja davka na
dodano vrednost, vendar po-
datki o rasti prodaje kažejo,
da krepko presegamo sloven-
sko povprečje,« pojasnjuje
predsednik uprave Avta Celje
Anton Guzej. Družba je lani
ustvarila 3,4 milijarde tolarjev
prometa, od tega polovico s
prodajo novih avtomobilov,
drugo pa s servisno dejav-
nostjo, prodajo nadomestnih
delov in starih vozil ter s fran-
šizingom. Čistega dobička je
bilo za 48 milijonov tolarjev,
ki pa ga, kot so na nedavni
skupščini sklenili lastniki
družbe, ne bodo razporedili.
Avto Celje namreč tudi za na-
slednja leta načrtuje obsežna
vlaganja v posodobitev in raz-
širitev servisov in prodajaln,
saj so prepričani, da je njiho-
va konkurenčna prednost
prav v kakovostnem servi-
snem omrežju.
V začetku leta so že odprli
nov prodajni salon v Velenju,
letos pa bodo za naložbe na-
menili preko 400 milijonov
tolarjev. Največja med njimi
je izgradnja prodajno-servi-
snega salona za vozila Peu-
geot ob Ipavčevi ulici, kamor
bodo že v začetku julija pre-
selili sedanjo trgovino ob
Ljubljanski cesti, na tej lokaci-
ji pa naj bi v začetku prihod-
njega leta uredili tudi poslov-
ne prostore za upravo druž-
be. Ob Ipavčevi gradijo tudi
prizidek k prodajnemu servi-
su za tovornjake Iveco, vre-
den 50 milijonov tolarjev,
približno toliko pa jih bo stal
tudi nakup zgradbe bivšega
Avtomotorja na Ravnah, v ka-
teri bodo do 1. septembra
uredili prodajno-razstavni sa-
lon Peugeot. Prodajno mrežo
želijo razširiti tudi v Rogaško
Slatino in še v kakšen drug
kraj v regiji, vendar bodo po-
drobnejši načrti znani šele
potem, ko bodo dokončno
uskladili naložbe za prihod-
nje leto.
Avto Celje ima od 1. aprila
pod svojim okriljem le še eno
hčerinsko družbo. Avto La-
va, kjer tržijo Fiatov pro-
gram. Zaradi nekoliko slab-
ših poslovnih rezultatov so
namreč podjetje, ki prodaja
Fordove avtomobile, preobli-
kovali v enega od profitnih
centrov, pa tudi sicer, pravi
Anton Guzej, nameravajo že
do konca tega leta celotno
dejavnost in vse prodajne
programe organizirati kot
profitne centre, ki bodo delo-
vali v okviru delniške druž-
be. »Pričakujemo, da bomo
na tak način občutno znižali
stroške poslovanja,« meni
Guzej. »Avtomobilov ni več
enostavno prodajati, še zlasti
na Celjskem, kjer se zaradi
nizke kupne moči ljudje raje
odločajo za manjša in cenej-
ša vozila. Priložnost vidimo
zlasti v prodaji avtomobilov
Peugeot, računamo tudi, da
bo kmalu spet začela rasti
prodaja Fordovih vozil.«
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIČ
V zadnjih treh letih, od-
kar so delnice Avta Celje na
prostem trgu ljubljanske
borze, se je število delničar-
jev zmanjšalo s prvotnih
1.400 na 578. Največja del-
ničarja sta finančna družba
Afining iz Velenja in Factor
banka s 40- oziroma 22,6-
odstotnim deležem. Celjsko
trgovsko podjetje Potrošnik
ima 6,9 odstotka delnic,
podjetje Saval iz Postojne
3,8, pid Trdnjava pa 3,3 od-
stotka delnic. Ostalo so
manjši delničarji, med kate-
rimi so tako pravne kot fi-
zične osebe. V nadzornem
svetu družbe so po novem
namesto šestih le trije člani.
Predstavnika kapitala sta
Darko Zupane, ki je tudi
predsednik sveta, in Branko
Sibakovski, predstavnik de-
lavcev pa je Franc Cehner.
Prodajno-servisni salon Peugeot ob Ipavčevi ulici, ki ga bodo odprli v začetku julija, bo doslej
največji salon Avta Celje. Ima 1.200 kvadratnih metrov pokritih površin, njegova predračun-
ska vrednost pa znaša 300 milijonov tolarjev.
Center Gorenja na Češkem
Gorenje je v Mešicah pri Pragi dogradilo novo poslovno
središče s 34 tisoč kvadratnimi metri površin. Naložbo,
vredno okrog milijardo tolarjev, so končali v enem letu.
V poslovnem središču že delujeta servis in skladišče za
belo tehniko ter dokupni program, v kratkem pa bodo tja
preselili še proizvodnjo in montažo kuhinj. Del prostorov bo
Gorenje oddalo v najem. Od slovenskih podjetij se za novo
lokacijo zanimata Intereuropa in Luka Koper, med znanimi
tujimi pa TNT Logistic Company, British American Tobaco,
Kodak, Zepter International in drugi.	JI
BAROMETER
Cetisovi delničarji
brez dividend
Zaradi prevelikega osnov-
nega kapitala glede na ob-
seg poslov bo Cetis, kot so
na nedavni skupščini skleni-
li lastniki družbe, umaknil
20.642 delnic v nominalni
vrednosti 247,7 milijona to-
larjev. Zmanjšanje osnovne-
ga kapitala bodo opravili v
breme nerazporejenega do-
bička iz let 1998 in 1999 ter
nj^ove revalorizacije. Za
enako vrednost se bodo po-
večale rezerve družbe. Cetis
je lani ustvaril preko 359 mi-
lijonov tolarjev dobička, zla-
sti na račun izvensodne po-
ravnave v primeru Cetis
Graf in že prej odpisanih
terjatev, sicer pa je imel iz
poslovanja za 220 milijonov
tolarjev izgube. Delničarji
družbe so namesto Radova-
na Tesliča za članico nadzor-
nega sveta kol predstavnico
skladov imenovali Goranko
Volf.
Odločitev šele v
jeseni
Delničarji laškega trgov-
skega podjetja Izbira so
sklenili, da ostane čisti lan-
ski dobiček, ki znaša dobrih
44 milijonov tolarjev, neraz-
porejen, oziroma da ga bo-
do razporedili v prihodnjih
letih v skladu s poslovno
politiko. Izbira je eno redkih
samostojnih trgovskih pod-
jetij na Celjskem, vendar naj
bi se do jeseni dokončno
odločili o poslovni in kapi-
talski povezavi z eno od
večjih verig.
Klasje pokriva
izgubo
Na današnji skupščini bo-
do delničarji celjskega Klas-
ja odločali o pokrivanju iz-
gube iz preteklih let. Uprava
družbe predlaga, da bi izgu-
bo, ki v revaloriziranem
znesku znaša 166,7 milijona
tolarjev, pokrili iz dobičkov
iz preteklih let v skupni viši-
ni 58,9 milijona tolarjev ter
iz 107,7 milijona tolarjev re-.
valorizacij skega popravka
rezerv. Klasje je imelo lani
16,9 milijona tolarjev dobič-
ka, ki pa naj bi, kot predlaga
uprava, ostal nerazporejen.
Birooprema na
Lavi
Prodajni center Mladinske
knjige Birooprema je včeraj :
odprl svoje nove poslovne
prostore na LaVi, v nepo-
sredni bližini Ingradove
zgradbe. Center. Prej je bil v
središču mesta, na novi lo-
kaciji pa ima okrog 220 kva-
dratnih metrov prodajnih in
skladiščnih površin, poleg
tega pa je dostop do prosto-
rov za mnoge poslovne
partnerje in kupce lažji in
enostavnejši kot doslej. JI
GOSPODARSTVO
□
Kdo je zapravil skoraj tri
milijarde?
Celjani se še dolgo ne bodo sprijaznili z izgubo Kovinotehne - Merkur bo zaprl vse manjše trgovine - Prevzem
rešil nakelsko podjetje
^■■■■■■■■■■■■■HBR
Okrogla miza celjskega druš-
tva ekonomistov o združeva-
nju Kovinotehne in Merkurja
je bila najbrž zadnja in, roko
na srce, doslej tudi edina jav-
na strokovna razprava Celja-
nov o izgubi enega svojih naj-
pomembnejših podjetij. Člani
društva so izrazili številne dvo-
me o vzrokih in posledicah
združitve, na katera pa sta
predsednik uprave Merkurja
Bine Kordež in novi predsed-
nik uprave Kovinotehne Alojz
Burja suvereno odgovarjala,
svoje trditve pa podkrepila tu-
di s podatki.
Bernard Krivec, nekdanji dol-
goletni direktor Kovinotehne,
je menil, da je Merkur poceni
kupil Kovinotehno in da se je
za nakup pravzaprav odločil
zato, da reši svoj položaj, saj bi
celjsko podjetje čez dve leti,
ko bi se dokončno saniralo,
pomenilo zanj še večjo konku-
renco na domačem trgu. Vpra-
šal se je, ali bo Merkur spošto-
val dosedanjo vpetost Kovino-
tehne v življenje mesta, to pa je
zanimalo tudi podžupana Zden-
ka Podlesnika, ki je zaskrb-
ljen zaradi izgube delovnih mest
in morebitnega pritiska Mer-
kurja na proizvajalce, boji pa
se tudi, da bodo Gorenjci zem-
ljišča, ki so v lasti Kovinoteh-
ne, prodali kateri od velikih
trgovskih verig. Kritičen je bil
tudi Emil Kolenc, nekdaj di-
rektor maloprodaje v Kovino-
tehni, ki se je vprašal, zakaj
prejšnji nadzorni svet Kovino-
tehne, v katerem »so sedela
sama eminentna imena«, ni pra-
vočasno ukrepal zaradi vse slab-
ših poslovnih rezultatov v pod-
jetju. Za propad Kovinotehne
je krivo slabo vodenje, je me-
nil Kolenc in poudaril, da bi za
vse, kar se je zgodilo, moral
kdo tudi odgovarjati, vprašal
pa se je tudi, ali je smiselno
ukiniti blagovno znamko Kovi-
notehne. saj je bilo vanjo vlo-
ženega veliko denarja, znana
pa ni le v Sloveniji in v jugoslo-
vanskem prostoru, ampak tudi
drugod po svetu.
Predsednik uprave Merkurja
mag. Bine Kordež je priznal,
da Merkur sčasoma ne bi več
vzdržal pritiska vse večje tuje
konkurence, zato se je tudi
odločil za prevzem Kovinoteh-
ne. od katerega pričakuje iz-
boljšanje nabavnih pogojev in
precejšnje sinergijske učinke.
Poleg že znanih dejstev o tem,
kako bo organizirano združe-
no podjetje, ki bo imelo upra-
vo v Naklem, je Kordež še
povedal, da namerava Merkur
v prihodnje razvijati le večje
prodajne centre. Zato bodo za-
prli sedem ali osem manjših
trgovin, ki imajo skupaj le
okrog 5.000 kvadratnih me-
trov prodajnih površin. Poja-
snil je tudi. da bi bilo vzdrževa-
nje dveh blagovnih znamk pre-
drago. saj jih že ena stane leto
od 3 do 4 milijone mark.
Kordež je še poudaril, da
razume slabo voljo Celjanov,
ki pa ni usmerjena na pravo
mesto in vprašal, ali bi Kovi-
notehna v dosedanji obliki sploh
lahko poslovala naprej. Ugo-
tavljal je tudi, da so v zadnjem
letu vsi govorili in pisali le o
prevzemu, nihče pa se doslej
še ni vprašal, kdo je zapravil
tiste dve in pol milijarde tolar-
jev. kolikor je znašala izguba
celjskega podjetja v letu 1998.
JANJA INTIHAR
Intereuropi je uspelo
Le še dobri štirje odstotki delnic STC v rokah Celjanov - Intereuropa pripravljena
sodelovati pri gradnji Interfructovih cash&carry centrov
Koprski družbi Intereuropa je v drugem poskusu uspelo
prevzeti podjetje STC Celje. Ponudbo je sprejelo 197 delničar-
jev, ki bodo Intereuropi prodali 237,325 delnic ali 45,39
odstotka celotne izdaje. Skupaj z delnicami, ki so jih imeli
že pred javno ponudbo, bodo Koprčani imeli zdaj 501.546
delnic, kar pomeni nekaj manj kot 96-odstotno lastništvo
celjske družbe. Dobri štirje odstotki delnic so še ostali v
rokah notranjih lastnikov.
jjabaaiMiiii iiiiii iiiii 11 iiiiii iii
Kot je znano, je agencija za trg vrednostnih papirjev tik pred
iztekom ponudbe za odkup delnic zahtevala zvišanje cene. tako
da je morala Intereuropa namesto prvotno ponujenih 2100
tolarjev plačati za delnico 2820
tolarjev. Prevzem jo bo tako
stal 186 milijonov tolarjev več
kot je sprva načrtovala, bivši
lastniki delnic STC pa bodo
denar dobili te dni. Pooblaš-
čena investicijska družba In-
fond Zlat ter odškodninski in
kapitalski sklad so imeli v celj-
ski družbi skupno 38.3 od-
stotka delnic, zaposleni pa do-
brih 10 odstotkov. »Upali smo,
da bo čim več notranjih delni-
čarjev obdržalo svoje deleže,
saj imajo tudi v naši družbi
zaposleni 25-odstotni lastniš-
ki delež, vendar je bila, očit-
no, ponudba zelo privlačna,«
je povedal član uprave Inte-
reurope Radovan Vrabec. V
Kopru se za zdaj še niso do-
končno odločili, kako bo prev-
zem vplival na poslovanje in
organizacijsko strukturo v
STC, vsekakor pa bo že kmalu
prišlo do zamenjave v nadzor-
nem svetu družbe. »Trenutno
je pomembno le to, da si naša
filiala v Celju in STC nista
konkurenčni, učinki prevze-
ma pa bodo tako za Intereuro-
po kot za celjsko podjetje zelo
pozitivni,« pravi Vrabec.
V Intereuropi, tako vsaj trdi
Vrabec, tudi še nimajo jasnih
načrtov o tem. kaj bodo nare-
dili z 49-odstotnim lastniškim
deležem, ki ga ima STC v
mešani družbi STC-Interfruct.
Podjetje je bilo ustanovljeno
lani skupaj z nemško multina-
cionalko Tengelmann, letos pa
je v Celju odprlo svoj prvi
cash&carry center. Slovenski
in nemški predstavniki druž-
be so takrat napovedali, da
nameravajo v naslednjih petih
letih zgraditi v Sloveniji še
deset tovrstnih centrov. »Last-
ništvo v mešanem podjetju nas
sploh ne moti,« pravi Radovan
Vrabec. »Če bodo poslovni re-
zultati dobri, se bo v širitev
prodajne mreže vključila še
Intereuropa. Prepričani smo,
da bi STC-Interfruct s pomoč-
jo našega podjetja in lokacij,
ki jih imamo po Sloveniji,
lažje izpeljal projekt izgrad-
nje novih cash&carry centrov.«
JANJA INTIHAR
llalilansko pohištvo v
Oktobra lani ustanovljeno podjetje Eco Design iz Petrovč je v
•Nekdanjem Hmeljarskem domu odprlo svoj prvi salon pohiš-
tva. Podjetje, ki je v lasti Dušana Goriška in Sama Karata, se
Poleg prodaje pohištva na drobno ukvarja še z veleprodajo in z
inženiringom. Nov razstavno prodajno salon na 250 kvadratnih
•Jetrih površin nudi zlasti pohištvo srednjega in višjega kako-
vostnega razreda, med pretežno italijanskimi proizvajalci pa je
tudi nekaj domačih. Poleg pohištva za dom. vrtnega pohištva in
pohištva za poslovne prostore, ki ga Eco Design uvaža sam in so
^to cene nekoliko ugodnejše kot drugod, so v salonu poskrbeli
za dopolnilni program, lastnika pa napovedujeta tudi stalno
prodajno zbirko slik različnih avtorjev.
JI. Foto: GK
FINANCE
Vrednostni papirji delniških družb
Vrednostni papirji investicijskih družb
Tecajnica
Borzni indeksi
Presežki v papirnici Radeče
Te dni so v radeški papirni-
ci poslali na čakanje 158 pre-
sežnih delavcev. S tem se je v
podjetju, ki je v izgubah že
od leta 1991, lanska pa je
znašala okoli 400 milijonov
tolarjev, začela prva faza sa-
nacije, ki jo je že aprila spre-
jel nadzorni svet.
Program reševanja presežnih
delavcev predvideva razpore-
ditve na druga delovna mesta
in dokupe let, kar nekaj delav-
cev pa bo pristalo na zavodu za
zaposlovanje. Direktor papir-
nice Ludvik Sotlar, ki je na tej
funkciji v začetku marca zame-
njal Petra Lampiča, pojasnju-
je, da je bila kadrovska sanaci-
ja nujna, saj so plače predstav-
ljale kar 18 odstotkov vseh stroš-
kov. Finančni učinki zmanjša-
nja števila zaposlenih se bodo
pokazali šele v prihodnjih le-
tih. saj bo letos, pravi Sotlar.
veliko denarja šlo za nadome-
stila delavcem na čakanju in za
odpravnine.
Prvi fazi sanacije bo kmalu
sledila še druga, v kateri bo
novo vodstvo podjetja mora-
lo poskrbeti za racionalizaci-
jo poslovanja tudi na drugih
področjih. Letos naj bi v Ra-
dečah proizvodnjo v primer-
javi z lani količinsko poveča-
li s 26 na 40 tisoč ton papirja,
še bolj kot doslej naj bi se
usmerili v specializacijo iz-
delkov, tržno priložnost pa
vidijo tudi v izdelkih, nareje-
nih po željah kupcev. Ludvik
Sotlar letos še ne pričakuje
pozitivnega poslovanja, saj jih
med drugim pesti tudi vse
višja cena celuloze na svetov-
nih trgih.	JI
V najboljši časih je bilo v radeški papirnici zaposlenih
preko 1000 ljudi. Pred štirimi leti so imeli 800 delavcev, zdaj
jih je, skupaj s presežki, še 540. Pod okriljem papirnice
deluje tudi invalidsko podjetje s 140 zaposlenimi.
□
KULTURA
Tretji orgelski
koncert
Zreška družina Kolping in
KUD Vladko Mohorič vsak
mesec organizirata orgelski
koncert v zreški farni cerk-
vi. Tretji koncert bo v nede-
ljo, 18. junija, ob 19. uri,
nastopili pa bodo sami mladi
izvajalci.
Občinstvu se bo tokrat pred-
stavil orglar Lucijan Cetin, štu-
dent na Akademiji za glasbo v
Ljubljani, na koncertu pa bo-
do sodelovali še vokalna sku-
pina Zlata harfa ter pevke An-
dreja Štravs, Metka Gobec in
Gabriela Hren.	ZI
Češki pevci v
Vojiiiku
v soboto sta otroški in
mladinski pevski zbor Os-
novne šole Vojnik pripra-
vila koncert, na katerem so
kot gostje nastopili tudi pev-
ski zbori osnovnih šol iz
Jirkova in Chomutova s Češ-
ke. To je že drugo skupno
srečanje v Vojniku, do so-
delovanja pa je prišlo pred
tremi leti, ko so se poveza-
le sedanje zborovodkinje
Emilija Kladnik Sorčan, Lia-
na Jichova in Eva Steinbac-
hova.	Bo.J.
Glasbeniki iz Singena in celjske plesalke so med intenzivnimi vajami v drugi polovici
aprila za vadbo izkoristili tudi celjski Stari grad.
Get Back najprej za Nemce
v nedeljo je bila v Celju
partnerskem nemškem me-
stu Singen premiera kopro-
dukcijskega plesno-glasbe-
nega projekta Get Back, ki
so ga v zadnjih mesecih us-
tvarile plesalke Plesnega fo-
ruma Celje in glasbeniki Mla-
dinskega godalnega orkestra
iz Singena.
Projekt je nastal na pobudo
dirigenta Mladinskega godal-
nega orkestra iz Singena An-
dreasa Schmidta, ki je celj-
ske plesalke spoznal ob nasto-
pu na Eurotreffu '97 v Singe-
nu, nedeljska premiera ple-
sno-glasbene novitete na veli-
kem odru festivala Landesgar-
tenschau v mestnem parku Sin-
gena pa je nekakšno nostalgič-
no popotovanje skozi različna
glasbena obdobja 20. stoletja.
Glasbeno popotovanje v ča-
sovnem stroju projekta, ki ga
na sebi lasten, izviren način
dopolnjujejo celjske plesalke,
se zaključi razigrano in živah-
no, v ritmu časa, ki se večno
vrti v magični spirali.
Ansambel Plesnega foruma
Celje se je z gostovanja v Sin-
genu vrnil predvčerajšnjim, do-
mače, celjsko občinstvo pa si
bo plesno-glasbeno predstavo
lahko premierno ogledalo na
poletnem odru dvorišča Spod-
njega gradu ob slovesnosti ob
dnevu državnosti v soboto, 24.
junija.	IS
Črna komedija
v Vojniku
Po desetletnem premoru
je svojo dejavnost znova oži-
vilo KUD France Prešeren iz
Vojnika, ki se je letos lotilo
priljubljenega besedila an-
gleškega dramatika Petra
Shafferja Črna komedija.
Z zamenjavo navadnega
električarja za milijonarja se
pokažejo prave plati izbrane
družbe, ki jo prevevajo sve-
tohlinstvo, malomeščanstvo,
šovinizem in militantnost. Pre-
mierna predstava režiserja Re-
nata Jenčka bo jutri, v petek,
ob 20. uri v Kulturnem domu
v Vojniku, ponovitev pa v
nedeljo, 18. junija, prav tako
ob 20. uri.	Bo.J.
Brezplačen vpis v knjižnico
V ponedeljek se bodo odpr-
la vrata nove Knjižnice Voj-
nik na Prušnikovi 5, ki bo
lahko odslej neovirano delo-
vala in še dodatno razširila
ponudbo gradiva.
Vojniška knjižnica je eden
od oddelkov za izposojo Osred-
nje knjižnice v Celju, ki je bila
poleg Občine Vojnik in mini-
strstva za šolstvo soinvestito-
rica projekta, ki je vključeval
prenovo in rekonstrukcijo sta-
rega objekta, pridobitev do-
datnih prostorov in opreme za
knjižnično dejavnost in več-
namenski prostor. Zaradi pro-
storske stiske je bilo delo v
nekdanji knjižnici precej otež-
kočeno, zato so novi knjižnič-
ni prostori nadvse dobrodošli.
Omogočali bodo lažji dostop
uporabnikom, zlasti invalidom,
pestrejša bo ponudba knjig, v
knjižnici bodo lahko različne
prireditve itd.. Z novimi pro-
stori in spremenjenim nači-
nom dela se želi knjižnica čim-
bolj približati občanom. Skup-
na vrednost projekta je okoli
50 milijonov tolarjev, zaradi
pomanjkanja denarja pa bo v
celoti predvidoma končan
(oprema dodatnih prostorov)
v naslednjem letu.
Otvoritveni dnevi bodo od
19. do 23. junija, v tem času
pa se bo lahko vsakdo vpisal
brezplačno, vsak deseti pa bo
prejel knjižno nagrado. Knjiž-
nica bo odslej odprta ob pone-
deljkih in petkih od 13. do 18.
ure, ob torkih in četrtkih pa
od 10. do 14. ure.
B. JANČIČ
Ljubitelji gledališča pod
Celjskim stropom
V avli Osrednje knjižnice Celje so sinoči odprli razstavo
Ljubitelji gledališča, otvoritev pa združili z nastopom
gledališkega igralca Janka Petrovca pod Celjskim stro-
pom v Stari grofiji.
Razstavo so v sklepnem delu projekta Odprte Šole pripravi-
li dijaki Splošne in strokovne gimnazije Lava Šolskega centra
Celje, ki so v projektu sodelovali vse od lanskega novembra
do letošnjega junija. Dijakom se je ob odprtju razstave sinoči
predstavil tudi igralec Stalnega slovenskega gledališča Trst
Janko Petrovec, ki se je z mladimi pogovarjal o igralskem
poklicu.	rs
O rokodelcih mojega mesta
V Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice Celje so včeraj, v
sredo, predstavili študijo
mag. Aleksandra Žižka Ro-
kodelci mojega mesta.
Študijo obrtniškega vsakda-
na izpred dveh stoletij so izda-
li v Zgodovinskem arhivu Ce-
lje, avtor pa je ob virih iz
Štajerskega deželnega arhiva v
Gradcu ter temeljitem prou-
čevanju dosegljive domače in
tuje strokovne literature s tega
področja svoje pisanje zveči-
ne zasnoval na virih, ki jih
hranijo prav v celjskem arhi-
vu. Rokodelce mojega mesta
je občinstvu včeraj predstavil
izredni profesor dr. Janez
Cvirn z Oddelka za zgodovino
Filozofske fakultete Univerze
v Ljubljani.	IS
ZAPISOVANJA
Drugi v Evropi
Pravzaprav povsem razu-
mem tistega osemnajstletni-
ka, ki sem ga srečal, ko je z
obrito in sklonjeno glavo drvel
z igrišča naravnost domov in
se pri tem nehote zaletel va-
me: »Ej. sorry. Zdaj je pa živ-
ljenje zakon. To je zakon. Ma-
lo na igrišče in potem pred
televizor, kjer je fuzbal. Pa
spet nazaj na igrišče. In spet
pred televizor, kjer je že na-
slednji fuzbal.«
Ja, verjetno ni bilo še nobe-
no evropsko prvenstvo v nogo-
metu tako zelo medijsko zani-
mivo kot je letošnji Euro 2000
v Belgiji in na Nizozemskem.
Jasno; med aktivnimi udele-
ženci je tudi slovenska nogo-
metna reprezentanca. Kar ni
isto. če je tam jugoslovanska
reprezentanca. Kar ni isto, če
je tam hrvaška nogometna re-
prezentanca na čelu s Čirom
Blaževičem. Kar ni isto. če je
tam makedonska ali bosan-
ska reprezentanca. Ne, evrop-
sko nogometno prvenstvo je
bilo vselej zelo zanimivo, tudi
medijsko izjemno privlačno,
konec koncev smo vedno za
koga navijali, smo tam vedno
imeli svojega predstavnika, ali
jugoslovanske ali hrvaške no-
gometaše. za katere smo sti-
skali pesti, pa vendar je na-
stop nogometašev, ki na prsih
nosijo grb slovenske nogomet-
ne zveze, nekaj povsem dru-
gega. Ni več samo stvar navi-
janja. pač pa stvar slovenske
nacionalne identitete. Ne ver-
jamete? Hm. saj ne rečem, da
je gledanost tokrat kaj večja
kot je bila pred leti. ko so
slovenski nogometaši samo sa-
njali. da bi nekega dne zai-
grali tudi sami na evropskem
nogometnem prvenstvu, saj ne
rečem, da je evropsko prvens-
tvo kaj bolj zanimivo, ker gre
za prvo tovrstno tekmovanje v
novem tisočletju, ne, gre pred-
vsem za to. da smo končno
dobili priznanje, da dejansko
res sodimo v tisti del sveta, ki
se imenuje Evropa. Če do se-
daj tega nismo vedeli, so nas v
to prepričali drugi. Če tega
niti sami nismo verjeli, so nam
morali to razložiti drugi.
Drugi, ja. In kdo so ti drugih
Kdo so tisti, ki so nas tja pripe-
ljali? Kdo so tisti drugi, če niso
to ravno taisti ljudje, ki po
svetu potujejo s slovenskim pot-
nim listom? Hja, tisti drugi so
drugi zgolj zato, ker so tam y
Evropi že nekoč bili. Ki si niso
delali utvar, da so v Evropi
samo gostje. Da so samo prišle-
ki, ki trkajo na vrata Evrope,
da za njih veljajo drugi kriteriji
za vstop skozi ta ozka vrata. Ti
drugi žal ne živijo med nami.
Ti drugi se na žalost - ali pa
srečo! - ne sprehajajo po sb-
venskem parlamentu, ne dvi-
gujejo rok in ne pritiskajo na
parlamentarne gumbe, si ne
belijo glav s tako nepomem-
bnimi stvarmi, kakršne pred-
stavljajo volitve, glasovanja o
zaupnicah in nezaupnicah, tem
drugim ni treba vsak dan zno-
va dokazovati, da dejansko ra-
zumejo Evropo in da jim je
popolnoma jasno, kaj to Evro-
pa in kaj to evropsko bivanje in
sobivanje pomeni. Ne. tem dru-
gim je to jasno.
Si predstavljate osemnajst-
letnika, ki teče z igrišča do-
mov. ker se pričenja glasovanje
o novi vladi? Si predstavljate
osemnajstletnika. ki drvi na
rolerjih domov, ker se bo na
ekranu vsak čas prikazal nov
predsednik vlade in nagovoril
javnost, hmm, si predstavljate
osemnajstletnika, ki ve. kdo je
predsednik vlade, ki pozna ves
ministrski zbor na pamet, ki
ve, kdo je notranji in kdo mini-
ster za drobno gospodarstvo?
Kaj hočem povedati? Pred-
vsem to, da nam je šele z nasto-
pom slovenske nogometne re-
prezentance na evropskem pr-
venstvu v nogometu poštah kri-
stalno jasno, da so naša življe-
nja vse preveč prepredena z
nepomembnimi in marginal-
nimi dejavnostmi, da je moral
priti nek Srečko Katanec, pa
Zlato Zahovič, pa Mile Ačimo-
vič, da smo dojeli, da se življe-
nje ne odvija za štirimi stenami
vladnih in predsedniških kabi-
netov, marveč rm igrišču, na
travniku, tam zunaj. In tam
zunaj živijo ti drugi. Tisto zunaj
pa je tukaj. Naj bo to Evropa ali
ne. ni pomembno. Tukaj je! In
samo to ie bistveno!
Piše: TADEJ ČATER
Mlada pesem na zvezdi
Sobotnic celjske območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti na
zvezdi v središču mesta so se Celjani, zlasti tisti, ki sobotne dopoldneve radi izkoristijo za
sprehod in klepet v mestu, že navadili.
V soboto dopoldne so se predstavili mladi pevci iz OŠ Vojnik in njihovi češki gosti, Celjane pa
sta letos prvič pozdravila tudi grajska glasnika, v staroveška oblačila odeta oglaševalca, ki bosta
vse do konca septembra podložnike grofov Celjskih nagovarjala in obveščala o posameznih
prireditvah Poletja v Celju, knežjem mestu.	IS, Foto: GK
KULTURA
□
Sijajen večer z Aicordom
Lahkotno igrivo, pa vendar urejeno in zvočno polno je
izzvenel slavnostni koncert celjskega orkestra Akord. Pod
vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika je orkester z glasbo, ki jo
(jobro poznamo, proslavil 5. junija v dvorani Narodnega doma v
Celju svojo 55-letnico delovanja. Program svečanega koncerta
je vključeval znana in poslušalcem ljuba dela Hačaturjana,
j^amiča, Rossinija, Donizettija, Puccinija, Bizeta, Verdija in
johanna Straussa mlajšega.
Specifična zasedba orkestra
^kord zahteva, da se skladbe
priredijo prav zanj in avtor vseh
prirejenih izvedb je bil dirigent
j^atjaž Brežnik.
Matjaž Brežnik je eden naj-
vidnejših dirigentov mlajše ge-
neracije slovenskih glasbenikov
in njegova dirigentska kariera
postaja vse intenzivnejša. Izpo-
polnjeval se je na Univerzi za
glasbo in upodabljajočo umet-
nost v Gradcu pri maestrih Hoff-
manu, Hanigu in Zollmanu. Po-
leg orkestra Akord vodi Komor-
ni orkester ter Simfonični orke-
ster Glasbene šole Celje, od leta
1999 dalje pa je tudi stalni diri-
gent in umetniški vodja Aka-
demskega simfoničnega orke-
stra Savitra iz Ljubljane. Kot go-
stujoči dirigent dirigira različ-
nim orkestrom, med drugim
tudi simfonikom RTV Slovenija.
V 55 letih delovanja se je or-
kester Akord razvil v sodoben
sestav, ki je sposoben izvesti
najzahtevnejša glasbena dela iz
svetovne glasbene zakladnice.
Nivo igranja tamburaških in-
strumentov se je dvignil do ena-
kovredne stopnje vseh simfo-
ničnih instrumentov. Orkester
Akord je danes eden najpo-
membnejših nosilcev kulture v
Celju, ki vključuje veliko število
mladih glasbenikov, med Celja-
ni pa ima širok krog navduše-
nih poslušalcev.
Z izvedbami, ki so se vtisnile
v spomin, sta sodelovala tudi
pevca solista Lidija Horvat - so-
pran in Janez Lotrič - tenor. Oba
sta svoje zahtevne pevske parte
izpeljala z gibčno tehniko, s pri-
čAovano lahkotnostjo in
sproščenostjo.
V dvorani, ki je bila, tako kot
običajno, razprodana, smo do-
živeli sijajen in nepozaben ve-
čer.
■■■■■■■ DRAGICA ŽVAR
Šepetanje starih čajnilcov
V Hermanovem gledališču Muzeja novejše zgodovine v
Celju bodo danes, v četrtek, ob 18. uri odprli razstavo z
naslovom Šepetanje starih čajnikov.
Na ogled bodo izdelki dvajsetih učencev iz devetih osnovnih
lo\, ki so sodelovali na likovni koloniji za nadarjene učence. 10.
maja jo je v prostorih EMO ETT, ki je bil tudi sponzor kolonije,
pripravila OŠ Hudinja ob svoji 40-letnici. Pod vodstvom Mag-
dalene Klarer, dipl. slikarke-kostumografinje, so otroci slikali
na emajl.	TC
Pisano podzemlje
V Kulturno-umetniškem društvu Underground so kljub
vrelemu poletju na vso moč pognali svoj ustvarjalni stroj in
skušajo oživiti celjske večere in noči. Tako bo v petek ljubitelje
kulture in druženja na izvirnem avtorskem glasbenem večeru
razveseljeval Tomi Lorber, ki mu bo pomagal Vojko Hlupič.
V soboto, 17. junija, bo ob
20.30 uri pesniško-glasbeni
večer, na katerem se bo
predstavila slovaško-sloven-
ska pesnica Zuzanna Govednik
Kraskova, na kitaro pa bo igral
Jan Zoreč. V ponedeljek bo v
Undergroundu predstavitev
Srednje trgovske šole iz Celja.
Odprli bodo fotografsko raz-
stavo črno-belih fotografij z na-
slovom Čas, ki ga več ni dijaka
Toma Vrešaka, za kulturno
spremljavo pa so poskrbeli nje-
govi sošolci. Vse do nedelje pa
je v podzemlju hiše na Staneto-
vi 2 še na ogled razstava aktov
mariborskega slikarja Sama
Pajka - Jusa.	SKO
Ko se ti zdi, da je podnajemnilc špi jon...
Balkanski špijon bo prva od treh prireditev, ki jih v okviru
programa Poletja v Celju, knežjem mestu pripravljajo v
celjskem podjetju Fit media. Občinstvo si bo komedijo Špas
teatra iz Mengša lahko ogledalo v soboto, 17, junija ob 20.30
uri, na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju.
Celjsko občinstvo se je Bal-
kanskemu špijonu že nasmeja-
lo med Dnevi komedije, da je
Branko Durič-Duro spet reži-
ral predstavo, ki ljudi spravlja v
smeh, pa sta dokaz tudi nagra-
da za najboljšo komedijo po
izboru občinstva ter razglasitev
Borisa Cavazze v vlogi Ilije za
komedijanta leta. Sicer pa je
osnovni okvir zgodbe preprost;
Ilija si domišlja, da je njegov
podnajemnik (Janez Hočevar-
Rifle) špijon in ker državni or-
gani sedijo križem rok, se odlo-
či, da ga bo razkrinkal sam.
Zasleduje ga, opazuje, slika in
se podaja v zelo smešne situaci-
je, ko pa ne zmore več sam, na
pomoč pokliče brata Dura (Mu-
stafa Nadarevič), ob strani pa
mu zvesto stoji tudi žena (Mari-
jana Brecelj). Slovenijo je treba
rešiti, sporočajo igralci z odra,
občinstvo v dvorani pa ima več
kot dovolj razlogov, da se ob
tem ne dolgočasi.	IS
Po Šifrerju Zorko
Večere v Atriju Majolke, ki so se celjskemu občinstvu
Pretekla poletja že dodobra priljubili, je sinoči uvedel
'Andrej Šifrer.
Glasba bo rdeča nit tudi v sredo, 21. junija, ko bo Atrij Majolke
gostil Zorana Zorka&The Band. Vseh 13 poletnih večerov
"^odo, pod zvezdnim nebom v atriju, če bo slabo vreme pa v
'^stavracijskih prostorih, v Majolki začenjali ob 20.30 uri, za
^veste obiskovalce pa so pripravili tudi abonma.	IS
GUTENBERGOVA GALAKSIJA
Kirjasto
»Kirjasto? Take barve pa še
nisem videl,« bi zinila pov-
prečna pamet. Le redki poli-
gloti ali pa na kulturo pozorni
popotniki bi vedeli, da beseda
po finsko pomeni knjižnico -
javno knjižnico.
Finska. Dežela že skope se-
verne svetlobe, Kalevale in
kristalnih zvokov Jana Sibe-
liusa. In knjižnic. In to kak-
šnih knjižnic, brat Bibelj in
sestra Biblja! Sodelavka Mar-
tina se je aprila s študijsko
skupino vodilnih slovenskih
knjižničarjev tam mudila en
teden in ko se "je vrnila, je bila
nekaj časa zamišljena in sko-
pa v izjavah. Le nekam vro-
čično so se ji svetile oči, ko je
urejala materiale in priprav-
ljala diapozitive za predava-
nje. Potem je v dveh terminih
povedala, kar jo je tiščalo v
očeh in ji je sedlo v dušo.
Javne knjižnice na Finskem
uporablja redno 80% prebi-
valstva, včlanjenega pa je
49%. Knjižnice predstavljajo
njihov nacionalni ponos in na
njih se preizkušajo svetovno
znana imena oblikovanja, ki
svoje kreacije realizirajo v ta-
ko impozantnih
gradnjah in s ta-
kimi kvadratu-
rami, ki za nas
pomenijo
znanstveno fantastiko. Res je
sicer, da imajo s približno
25.000 dolarji nacionalnega
prihodka na prebivalca 1,5-
krat boljši rezultat kot mi in
da si tak nivo lažje privoščijo,
toda dosežek ni samo v mate-
rialu. Očarljivo je, da jim je
očitno skrajno jasno, kaj
knjižnica za okolje pomeni.
Njihov zakon o javnih knjiž-
nicah je približno trikrat kraj-
ši od našega, ureja pa vse
bistveno; namreč, kdo bo kaj
delal in kdo bo kaj plačal.
Knjižnica ima status enega od
temeljnih servisov za prebi-
valce neke lokalne skupnosti
in pomeni v svojem okolju
osrednjo točko vseživljenj-
skega izobraževanja in preto-
ka informacij - Je torej okno v
svet, odprto za vse, ki so od-
prte glave - ne glede na njihov
materialni status. In zadeva
deluje. Kot dokaz za to, da
čimveč je v glavi, tem manj je
treba na papirju.
Mi se s temi pogoji še ne
moremo primerjati, kar je ce-
lo v določeni meri spodbud-
no. Ni nam treba izumljati
tople vode, le z odprtimi očmi
je treba po svetu in presajati k
nam pač take rastlinice, ki se
imajo v naši zemlji možnost
prijeti. Saj gre, čeprav glede
na razvoj potreb veliko pre-
počasi. Naše članstvo se pre-
buja in leze že proti 23% pre-
bivalstva, kar je za tranzicij-
ske družbe zelo spodobno.
Počasneje gre pri prostoru in
kadrih. Naš razvoj je prava
šola potrpežljivosti, hkrati pa
se zavedamo, da se mentalni
vzorci družb preoblikujejo
šele z generacijami, ne pa v
parih letih.
Severnjaške legende - Vi-
kingi - niso bili strašni samo
zato, ker so imeli rogove na
čeladah in so radi predmetom
svoje pozornosti puščali kri in
zračili čreva, ampak tudi zato,
ker so bili sijajni organizator-
ji. Je današnja situacija tam
plod zgodovine ali narave, ki
težko odpušča neorganizira-
nost - to ni namen tega zapi-
sa. Očitno pa je, da cenijo
učenje in znanje, sicer jima ne
bi stavili takšnih templjev.
Najbrž jim tudi zaradi tega
ni treba hoditi po lekcije v
Bruselj.
Bibeljnik
PRIREDITVE
GLEDALIŠČE
SLG: Balkanski špijon - 17.
6. ob 20.30 komedija v izved-
bi Špas teatra iz Mengša, Jošt
in Jaka - 19. 6. ob 10.30 za-
ključena predstava.
SLG Celje 16. 6. ob 20. uri
komedija Dobri vojak Švejk,
komedija v izvedbi amater-
skega gledališkega ansambla
KUD Zarja iz Trnovelj.
Dvorana KS Pod gradom
Celje 17. 6. ob 20. uri komedi-
ja Štajerc v Ljubljani, v izvedbi
gledališke skupine KUD Svo-
boda iz Zagrada.
Večnamenska dvorana
Zreče 16. 6. ob 20. uri kome-
dija Dobrodošla miss Agata,
Farna cerkev Zreče 18. 6.
ob 19. uri orgelski koncert.
KONCERTI
Narodni dom Celje 17. 6.
ob 18. uri koncert Glasbene
šole Radovana Marvina.
Parkirišče za Spodnjim
gradom 17. 6. ob 16. uri festi-
val Crknu - Celjski ročk noče
umret.
Kapelica pri Sv, Danijelu 12.
6. ob 20. uri koncert baročne
glasbe Valerije Šoster, Simona
Dvoršaka in Viljema Babiča.
Mladinski center Celje 17.
6. ob 20. uri koncert skupine
Zaklonišče prepeva in drugih
skupin.
Dom kulture Polzela 18. 6.
ob 16. uri 2. srečanje malih
vokalnih skupin Vimperk 2000.
Grad Podsreda 17 6. ob 20.
uri koncert komornega zbora
Ave.
Atrij Majolke 21. 6. ob 20.30
Zorana Zorka & The Banda.
Kulturni dom Šentjur 19.
6. ob 18. uri zaključni koncert
Glasbene šole Šentjur.
Glasbena šola Velenje 16.
6. ob 19. uri koncert Rudar-
skega okteta.
RAZSTAVE
Club galerija Otto 20. 6. ob
18. uri otvoritev galerije z raz-
stavo slik Jureta Cekute.
Savinov likovni salon Ža-
lec 15. 6. ob 11. uri odprtje
razstave likovnih del učencev
OŠ Spodnje Savinjske doline.
Pokrajinski muzej Parfu-
mi - skrivnostni svet dišav in
stekla, do 30. 9,
Razstavišče Knjižnice
Šentjur ex librisi Arpada Ša-
lamona.
Galerija KC IN Velenje raz-
stava barvnih fotografij Ra-
faela Podobnika.
Galerija Mozaik razstava
akademskega slikarja Petra
Beusa.
Muzej novejše zgodovine
Živeti v Celju, stalna razstava.
V okviru razstave bo 15., 15.
in 18. 6. od 16. do 18. ure
zlatarska delavnica Miroslava
Bahčiča.
Osrednja knjižnica Celje
Razgledi našega mesta in raz-
stava Ljubitelji gledališča.
Kulturni center Laško Su-
sanne in Helmut Kortan.
Arheološko razstavišče
Pokrajinskega muzeja raz-
stava Vitezi v vrtcu.
Stekleni fotografski atelje
Josipa Pelikana, Razlagova
ulica 5, Celje, ki ga ni več.
Galerija Volk Vlado Ren-
čelj - Ver, do 30. 6.; Galerija
Borovo Vlado Renčelj Ver do
17. 8.; Etol Jožica Sefarin, do
30. 6.; Merx Marija Prevolnik,
do 1. 7.; avla Splošne bolni-
šnice Celje razstava ob Ted-
nu krvodajalstva, do 20. 6.
OSTALO
Mladinski center 12.in 19.
6. od 16.30 do 19.30 ustvarjal-
na delavnica; 13., 14. in 15. 6.
ter 20. in 21. 6. od 18. do 20.
ure računalniška delavnica;
15. 6. ob 20. uri potopisno
predavanje »S kolesom po
Južni Ameriki«; 16. 6. od 18.
do 20. ure angleška delavni-
ca.
Muzej novejše zgodovine
- muzejske ustvarjalne delav-
nice -15., 20 in 22. 6. ob 10. uri
Mozaik z obale.
Pokrajinski muzej 21. 6.
od 16. do 17.30 otroška delav-
nica za OŠ: Parfumi.
Stari grad Celje 21. 6. ob
20. uri celjski pesniški večer
starejše generacije.
Dom kulture Velenje 15. 6.
ob 20. uri predavanje Damja-
na Končnika o Škotski.
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Z baklami in zelišči začeto poletje
Vse do konca septembra prireditve Poletja v Celju, knežjem mestu
Pod gibkimi prsti piani-
sta Bojana Goriška je v to-
rek zvečer na dvorišču
Spodnjega gradu zazvenel
klavir; bolj kot se je temni-
lo, bolj se je podoba prizo-
rišča mehčala v soju sveč
in bakel in ocena udele-
žencev otvoritvene slove-
snosti prireditev Poletja v
Celju, knežjem mestu je
bila, da nas čaka dobro,
prijetno poletje. Vsaj kar
se zabave, druženja in kul-
turne ponudbe pod knežji-
mi zvezdami poletnih ve-
čerov tiče.
Strah, da bo spremenljivo
vreme z grozečimi plohami
pokvarilo otvoritveno slove-
snost na prostem, dvojno de-
lo, saj je bilo treba uglasiti
tudi klavir v dvorani Narod-
nega doma in potem, ko je
bilo le jasno, da bo nebo Ce-
ljanom naklonjeno, še zad-
nja ureditvena dela na dvo-
rišču Spodnjega gradu, so bili
pozabljeni takoj, ko se je ob-
činstvo z aplavzom odzvalo
besedam celjske podžupanje
in predsednice prireditvene-
ga odbora Poletja v Celju,
knežjem mestu Janje Ro-
mih: »Obe osrednji prizorišči
letošnjega celjskega poletne-
ga dogajanja bosta grajski.
Ob že uveljavljenem za ob-
zidjem Starega gradu, letos
oživljamo še dvorišče Spod-
njega gradu. Da bi tudi s pri-
reditvami opozorili celjsko in
širšo slovensko javnost na
lepoto grajske arhitekture in
nujo, da čimprej prenovimo
še preostali del zdaj zane-
marjene podobe objekta, ki
je bil vse od sredine osem-
najstega stoletja do pred dve-
ma desetletjema spremenjen
v kasarno. Zdaj pa mu počasi
vendarle dajemo novo po-
slanstvo.«
Najprej je
zadišalo
Množica obiskovalcev, toli-
ko, da je prostora pod Celj-
skim stropom v Stari grofiji
preprosto zmanjkalo, je v
zgodnjem večeru pozdravila
odprtje razstave Parfumi,
skrivnostni svet dišav in ste-
kla.
Razstavo, obogateno z
eksponati iz depojev slo-
venskih in tudi hrvaških
muzejev, so v Pokrajinski
muzej Celje pripeljali iz pri-
jateljskega avstrijskega mu-
zeja stekla v Barnbachu, za
ogled v Celju pa jo je odprla
soproga predsednika drža-
ve Milana Kučana, Štefka
Kučan. Svet dišav in stekla
bomo v Celju lahko spozna-
vali do konca septembra,
vse dotlej pa se bodo širom
mesta, na 35 različnih pri-
zoriščih, vrstile tudi poletne
prireditve za Celjane in
okoličane.
•••potein |e
zazvenelo
čeprav je večina obisko-
valcev nestrpno pričakova-
la odličnega slovenskega
pianista, 38-letnega Bojana
Goriška, je bilo na vrh ot-
voritvene slovesnosti ven-
darle treba še malo poča-
kati.
Najprej toliko, da so se
zbrali vsi gostje - mimogre-
de, Štefka Kučan, ki jo je
med steklom in dišavami
spremljal celjski župan Bo-
jan Šrot, se kar ni mogla
odtrgati od zanimive razsta-
ve - zatem pa še toliko, da
sta svoje povedala še graj-
ska glasnika. S pozdravi gro-
fov Celjskih sta napovedala
letošnje poletno dogajanje,
ki v veliki meri daje pred-
nost avtorskemu ustvarja-
nju mladih in na drugi strani
seveda tudi že uveljavljenih
umetnikov.
Organizatorjem torkove
otvoritvene slovesnosti Po-
letja v Celju, knežjem me-
stu je zagotovo pognal kak-
šen siv las tudi na račun
dejstva, da so televizijski
ekrani v celjskih domovih
že malce pred 21. uro vabili
predse občinstvo s prav po-
sebnim razlogom. Euro
2000 in prva tekma sloven-
ske nogometne reprezen-
tance, sploh, ker so bili nas-
protniki celo Jugoslovani,
pa vseeno nista zredčila ob-
činstva na dvorišču Spod-
njega gradu. Pozorno je pri-
sluhnilo zvokom klavirskih
skladb Philipa Glassa in Oli-
vierja Messiaena, ki jih je v
še vedno vroč celjski večer
pošiljal sijajni pianist Bojan
Gorišek.
•••za konec pa še
teknilo!
In ko je izzvenel klavir,
ko so bakle in sveče dodo-
bra zmehčale podobo od-
padajočega ometa z dela še
neobnovljenih zidov Spod-
njega gradu, je bil še čas za
klepet.
Ob prigrizku, ki so ga pri-
pravili v zeliščni galeriji Treb-
nik z Ostrožnega, kozarčku in
zlasti zadovoljstvu, da se v
Celju - vsaj kar se poletnega
dogajanja in kulturne ponud-
be za vroče poletne večere
tiče - le premika. Na boljše,
seveda!
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Brez grajskih glasnikov Celjskih tudi to poletje ne bo šlo!
Razstavo Parfumi, skrivnostni svet dišav in stekla je v Pokrajinskem muzeju Celje odprla
Štefka Kučan, soproga predsednika države Milana Kučana.
Celjani »zboleli« za nogometno mrzlico
Največja nogometna tekmovanja so po vsem svetu vselej privabljala najširše ljudske
množice, Slovenci smo bili redke izjeme, letos pa po zaslugi Katančevih izbrancev prvič
čutimo in doživljamo tisto, kar imajo veliki nogometni narodi v krvi.
Euro 2000 je ob olimpijskih igrah v Sydneyu pač daleč največji športni dogodek. In ker imamo
svoje zastopstvo v Belgiji in Nizozemskem, ga spremljamo do podrobnosti, še posebej ko gre za
naše junake. Mnogi so jih šli spodbujat kar na prizorišče, po neuradnih podatkih vsaj 500 ljubiteljev
čmo-belega usnja s Celjskega, tisti pa, ki so ostali v domovini, so se iz domačih naslonjačev preselili
v katerega iimed priljubljenih lokalov v mestu ob Savinji. Med najbolje zasedenimi je zagotovo Top-
fit na Ipavčevi ulici, kjer so kibici vneto navijali, negodovali, komentirali, preklinjali... in po utrujenih
grlih zlili ogromne količine osvežilnih (in drugačnih) napitkov. Ne glede na končni razplet
zgodovinskega obračuna med Slovenijo in Jugoslavijo (3:3).	T.L., Foto: G.K.
Otvoritvena slovesnost Poletja v Celju, knežjem mestu na dvorišču Spodnjega gradu. Ko pade
mrak, se v soju bakel in sveč zmehča tudi podoba krušljivega ometa na še neobnovljenih
grajskih zidovih.
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Asfaltne zdrahe
"Za asfaltno bazo ne potrebujemo soglasja" - Je bistvo prepirov v Veliki Pirešici v kamnolomu?
Kamnolom in asfaltna ba-
za v Veliki Pirešici sta bila
od nekdaj trn v peti tamkajš-
njih krajanov. Kako globok
je prepad med njimi in pod-
jetjem, je pokazal nedavni
zbor krajanov Velike Pireši-
ce, na katerem so predstav-
niki občine in upravne eno-
te Žalec ter vodstvo podjetja
Ceste mostovi Celje javno
predstavili načrte za rekon-
strukcijo in obnovo asfaltne
baze.
Direktor podružnice pod-
jetja Ceste mostovi Celje
(CMC) v Veliki Pirešici Alek-
sander Kerstein pravi, da
želijo postati gradbena
družba, ki bo gradila tudi
objekte, ne samo ceste. Ena
od njihovih referenc je dvoj-
ni viadukt Baba pred Troja-
nami. Po njegovih besedah
je avtocestni program v dru-
gi polovici izvedbe, kar po-
meni, da se oddaljuje od Ce-
lja in da je za tukajšnja pod-
jetja posledično manj dela.
Prav tako bo vedno manjša
količina v Sloveniji porablje-
nih asfaltov. Tako ga bodo
že letos po predvidevanjih
porabili pol manj kot lani (21
tisoč ton v primerjavi z lan-
skimi 53 tisočimi). Zato želi-
jo v CMC modernizirati svo-
jo proizvodnjo betona in se
osredotočiti na razvoj viso-
kokakovostnih betonov. Del
tega načrta je tudi gradnja
nove betonske mešalnice, ki
naj bi nadomestila doseda-
njo proizvodnjo kalcijevega
klorida. Po Kersteinovih be-
sedah bi z novim modernim
mešalnim stolpom, ki ima
vse potrebne evropske cer-
tifikate, celo zmanjšali vpli-
ve na okolje, hkrati pa bi ga
postavili na mesto dosedanji
naprav in se baza fizično ta-
ko ne bi širila v okolje.
Za proizvodnjo naj bi po-
trebovali vodo iz bližnjega
potoka, približno štiri do
pet kubičnih metrov na uro,
republiške ekološke analize
pa so pokazale, da naj bi
vodostaj omogočal takšno
izkoriščanje. Kerstein je ob
tem na predstavitvi projek-
ta v Veliki Pirešici krajanom
obljubil, da bodo v sušnih
obdobjih omejili črpanje iz
potoka in vodo celo vozili
od drugod, poleg tega pa
imajo v bazi dve veliki ci-
sterni za meteorno vodo.
Prebivalci okoliških kra-
jev so na zboru pokazali
precejšnje nezaupanje do
nameravane širitve. Pred-
vsem jih je zanimalo, koliko
se bo povečal hrup in količi-
na prahu v zraku, koliko
bodo uporabili surovin iz
kamnoloma in koliko jih
bodo dovažali od drugod,
kako bo nova proizvodnja
vplivala na povečanje pro-
meta težkih tovornih vozil
skozi kraj. Vodstvo CMC in
občine je sicer skušalo od-
govoriti na vprašanja, ki pa
so zvenela bolj kot obtož-
be. Zato je žalski župan Loj-
ze Posedel v nekem trenut-
ku dejal, da se je »težko
pogovarjati, če nočete po-
slušati argumentov«, za naj-
hujše obtožbe pa dejal, da
»samo svinja misli svinjske
misli«. Pri tem se mu je na
začetku zareklo, da CMC za
nameravan projekt ne po-
trebuje soglasja lokalne
skupnosti, kar je dodobra
razgrelo poslušalstvo in ni
pomagali niti večkrat po-
novljeno zagotovilo, da nih-
če ne želi ali namerava gra-
diti mimo njih.
Da je pravo jabolko spora
kamnolom in ne toliko na-
meravana prenova asfaltne
baze, je pokazala izjava ene-
ga od navzočih krajanov, ki
je dejal, da je »treba začeti
reševati nakopičene težave
pri kamnolomu, pa se bomo
drugače pogovarjali«. Prob-
lem naj bi bile predvsem
odškodnine zaradi minira-
nja in prahu, kakor je bilo
moč razbrati iz jeznih med-
klicev. Čeprav naj bi po Ker-
steinovih besedah podjetje
že opredelilo 80 odstotkov
vse neposredne škode zara-
di miniranja in dobre dve
tretjini zaradi prahu, so so-
govorniki ostali vsak na svo-
jem bregu. Vodstvo CMC tr-
di, da so občutno zmanjšali
število miniranj, hkrati pa je
zagotovilo, da se kamnolom
ne bo širil izven označenega
območja, prav tako pa se
zaradi nove betonarne ne bo
povečalo njegovo izkorišča-
nje. »Od leta 1996 smo za
ekološke projekte porabili
že več kot milijon nemških
mark, samo naprava za pra-
nje koles tovornjakov nas je
stala 150 tisoč nemških
mark,« je zagotavljal Ker-
stein, vendar se večina na
zboru v Veliki Pirešici ni da-
la prepričati. Res, da je k
temu pripomoglo predvsem
nekaj zelo razgretih posa-
meznikov, ki so z retoričnim
maloumjem dvigovali tem-
peraturo na predstavitvi,
kljub temu pa bo vodstvu
CMC težko premagati nako-
pičeno nezaupanje, do kate-
rega zagotovo ni prišlo sa-
mo po sebi.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Na območju sedanje asfaltne baze naj bi namesto zastarele proizvodnje postavili nov mešalni
stolp za proizvodnjo betonov. Fotomontaža ga kaže kot objekt na desni, vsi ostali stojijo že
sedaj.
»Če je življenje s kamnolomom res tako strašno, me zanima, zakaj je v zadnjih letih v
okolici nastalo toliko novih hiš,« se sprašuje direktor kamnolomu Aleksander Kerstein.
NOVEM Car Interior Design d.o.o.
Žalec
Išče kandidate za zasedbo delovnega mesta
KONTROLING in USKLAJEVANJE
POMEMBNIH POSLOVNIH FUNKCIJ
Pogoji:
-	min. višja strokovna izobrazba ekonomske smeri
-	aktivno znanje nemškega jezika, pasivno znanje angleškega
jezika
-	delo z 03. rač. (excel, word)
-	zaželene izkušnje v SAP sistemu
-	delovne izkušnje - izvajanje nadzora in analiz pri poslovanju
proizvodnih družb
Z izbranimi kandidati bo delovno razmerje sklenjeno za določen
čas z možnostjo sklenitve del. razmerja za nedoločen čas in 3-
mesečnim poskusnim delom.
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na r^aslov: NOVEM Car interior
design d.o.o., Ložnica 53 a, 3310 Žalec.
Kandidati bodo obveščeni o izbom v roku 15 dni po končanem
postopku izbire.
Z MOJEGA-OKNA^
Kmetje gnojijo pred dežjem,
komunalci pa v soncu
Ne vem, ali se kdaj vpraša-
te kam gre, kar pustite v pro-
storu, kamor gre še cesar
peš. Sama sem se s tem filo-
zofskim vprašanjem doslej
ukvarjala le posredno, kot
temu pritiče, v kakšnih po-
stranskih debatah o delova-
nju komunalnih služb. Am-
pak, da bi to mene osebno
zadevalo? Ne, doslej še ne.
Zadnjič je pa naneslo, da
sem se s sprehoda ob Savinji
odpravila na obisk k znan-
cem v Petrovče. Kot nalašč
so se pojavile biološke po-
trebe po stranišču, vmes je
pa radio poročal, da čistilna
naprava deluje le deloma in
da se zato kanalizacijske od-
plake Žalca, Petrovč, Arje
vasi in mlekarne iztekajo di-
rektno v Savinjo. Samo me-
hanično, ne pa tudi biološko
prečiščene... No, povejte, ali
bi šli ali ne bi?
Dilema je bila huda. Naj
najdem kak skrit kotiček na-
rave ob cesti in ga posvinjam
ter zraven tvegam kakšno
nespodobno ogledovanje ali
naj pozabim, kar sem slišala,
in kot človek uporabim lepo
dišeč in nališpan vecejček na-
še s higieno obsedene in eko-
loško osveščene Marice? Ker
mi domišljija deluje superso-
nično, se mi je poleg običajne
straniščne potrebe pojavila še
manjša slabost v trebuhu, ker
sem si kar preveč nazorno
predstavljala lačne ribice v Sa-
vinji in tiste race, ki jih včasih
hranimo. Tej strašni predstavi
se je pridružil še skorajda po-
polnoma realen vonj, ki se bo
tudi zaradi moje šibke človeš-
ke narave razlegal po Savinji
nizvodno... Ja, raje bi šla za
cesto, pa je bilo prometa ne-
kam hudo veliko, kakšnega
pametnega izogibališča nikjer
in razen še nizkih nasadov
hmelja ni bilo nobene prvo-
bitne rešitve na vidiku. Kaj
sem hotela - trudila sem se
grde podobe potlačiti (zago-
tovo mi bodo nekoč udarile
nazaj v obliki kakšnih freu-
dovskih frustracij) in zdržati
do Marice, s higieno obsede-
ne in ekološko osveščene.
Sem hotela vmes misliti na
strahote rimskih kloak in ka-
ko je večina življenja na Zem-
lji kljub temu preživela. Sem
se trudila v mislih obnavljati
vonje parfumov, ki se bodo v
vsem svojem razkošju te dni
začeli predstavljati na razsta-
vi v Celju. Pa ni nič zaleglo.
Nasprotno - jeza na komu-
nalce, ki je vztrajno kljuvala v
ozadju, me je še bolj pognala!
Že mogoče, da imajo kak
silno tehten razlog za to, da
se gredo remont čistilne na-
prave v prvem poletnem me-
secu. Ampak kar se mene ti-
če, ga ni argumenta, ki bi lah-
ko to svinjarijo opravičil! Naj
pa vestneje načrtujejo vzdr-
ževanje, hudiča! Že res, da je
letošnji junij temperaturno
peklenski in da se zna komu
zazdeti, da je za napako v
času pravzaprav kriva višja
sila narave. Ampak kdaj že so
empiristi razložiU, da se na
pretekle izkušnje ne gre za-
našati! In kje so se vendar
izgubili nekoč glasni zeleni, ki
so protestirali za vsako figo?
Še kmetje, ki zlivajo gnojnico
po svojih travnikih so jim bili
v napoto, pa se ve, da to
smrdljivo opravilo vestno
opravijo tik pred dežjem.
Zdaj bodo pa kar mirno stali
in čakali, da se izkaže ali lah-
ko remont čistilne naprave
kaj povzroči ribam ali ne? Le-
po vas prosim! Zadeva naj bi
trajala do konca meseca, mi
bomo pa vmes vzeli na zna-
nje, da Savinja ni primerna za
kopanje ljudi in to je vse? In
če upoštevamo, da obisk ba-
zena za dva odrasla in dva
otroka stane 2000 tolarjev, da
je zunaj vroče, da so otroci
sitni in da je v Celju precej
ljudi, ki jim 2 jurja veliko po-
menita, kdo lahko jamči, da
se v Savinji do konca junija
vsaj kakšna nadebudna mla-
dež ne bo kljub vsemu nama-
kala? Smrad, morda? In če ga
ne bo, voda bo pa vseeno
oporečna? Bodo tisti, v čigar
pristojnosti je čistilna napra-
va, morebiti postavili vsaj
kakšne opozorilne napise ob
Savinji?
Stavim, da ne bodo. In imam
zaradi tega na območju Pe-
trovč, Žalca in Arje vasi težave
tako rekoč biološke narave ...
P.S.: Ko sem primencala
na Maričina vrata, me - s
higieno obsedena in ekološ-
ko osveščena - ni spustila na
stranišče. Ima podobno raz-
vito domišljijo Itot jaz. Me je
nagnala v počitniško priko-
lico za hišo, kjer kraljuje
kemično stranišče. Kam bo
zlila njegove odplake, si je
pa nisem upala vprašati...
Piše: PIKA KUKERL
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Svetloba za Gregorjevo prihodnost
Akcija zbiranja denarne pomoči se še nadaljuje
v dobrih treh mesecih, od-
kar je pri Območnem zdru-
ženju Rdečega križa Celje
stekla akcija zbiranja denar-
ne pomoči za Gregorja Jane-
žiča iz Celja, ki ga je nesreča
pahnila na invalidski vozi-
ček, se je nabralo že
3,105.240 tolarjev denarja,
ki so ga na žiro račun naka-
zali številni darovalci.
Sedemnajstletni Gregor, ki
je avgusta 1998, po usodnem
skoku v jezero, postal in ostal
hrom od vratu navzdol, je po
dolgotrajnem bolnišničnem
zdravljenju in rehabilitacijskih
postopkih v ljubljanski Soči
zdaj v domači oskrbi. Napre-
duje počasi, a vztrajno, z veli-
ko volje do življenja.
Sredi marca je pri celjskem
Rdečem križu stekla dobro-
delna akcija za nakup vozila,
da bi Gregor ne bil odvisen
zgolj od invalidskega vozička,
na katerega je priklenjen, saj
mu vsako premikanje telesa
oziroma prestavljanje z vozič-
ka povzroča hude dodatne
zdravstvene težave, na primer
pri dihanju. Družina torej po-
trebuje večje vozilo, v kate-
rem bodo Gregorja lahko vo-
zili z vozičkom vred. Čas, ki
zanj drugače teče, kot teče
zdravim ljudem, pa bi lahko
Gregor najlepše zapolnil z de-
lom na računalniku, seveda
prirejenem za njegove gibalne
zmožnosti, ki pa so zelo ome-
jene, kot so omejene tudi fi-
nančne zmogljivosti družine
Janežič.
Z do zdaj zbranim denarjem
v	akciji RK so darovalci že
omogočili nakup najnujnejše
naprave, aspiratorja za čišče-
nje dihalnih poti (53 tisoč to-
larjev), v kratkem pa bo treba
poravnati tudi račun za nakup
vozila, Citroenovega Jumpy-
ja, ki je zaenkrat še v Cimoso-
vi	tovarni, kjer so v zaključni
fazi ustrezne predelave (teh-
nične rešitve) za potrebe inva-
lida, kakršen je Gregor. Prire-
diti bo treba tudi računalnik s
pripadajočo opremo, da bi ga
fant lahko uporabljal, nakup
pa je še v fazi zbiranja naju-
streznejših ponudb.
Mnogim darovalcem so se
od takrat, ko smo nazadnje
objavili seznam imen, pridru-
žili novi, pri čemer je nekaj
takšnih, ki so hoteli ostati ano-
nimni, drugi so se predstavili
zgolj s priimki, zato tokrat
posredujemo seznam, kakršne-
ga so nam posredovali v celj-
ski območni organizaciji RK:
Vida Praprotnik, Ivan Bud-
na, Ingrad Gostinstvo d.d.,
Manja Martelj, Anton Žli-
čar, Napetost d.o.o., Janja
Likovič, Angleški klub PF,
Zaje, Ana Poklič, Branko Ver-
stovšek, Mateja Končan Ver-
stovšek, Zupančič, Lipičnik,
Leskovšek, Rok Pelko, Rado
Bizjak, Emil Čater, Hermes
Softlab d.d., Danica Sustar,
Terme Čatež d.d., Rokomet-
ni klub Celje Pivovarna Laš-
ko, Elektro Celje (zaposle-
ni), Milan Petrovič, Babič,
Barbara Gornik, Rajko Pa-
vlič, Elektro Celje d.d., Va-
nja Kovačič, Mestna občina
Celje, Puc, Nada Vamberger,
Marko Gubenšek, Expert
d.o.o.. Srednja šola za go-
stinstvo in turizem Celje, dru-
žina Zupane, Erna Novak,
Srednja strokovna in poklic-
na šola Celje, Marjan Bra-
čun.
Članice Lions kluba Celje
Mozaik, ki so maja priredile
redno letno dobrodelno prire-
ditev v Zdravilišču Laško in se
odločile, da del izkupička od
prireditve, na kateri se je klicu
humanosti odzvalo okoli 130
udeležencev in več kot 100
sponzorjev s celjskega območja
in drugih delov Slovenije, na-
menijo Gregorju Janežiču. Na
sestanku prejšnjo sredo so se
dogovorile, da bodo v teh dneh
zanj prispevale 500 tisoč to-
larjev denarja, če bo potreb-
no, pa jeseni še dodaten zne-
sek. Del zbranih sredstev so
namenile tudi dekletu, ki se je
nanje obrnilo s prošnjo, doku-
mentirano z medicinskimi li-
stinami. Zdravstveno stanje de-
kleta je namreč takšno, da
zahteva dolgotrajno terapijo
in je odvisno od specialnih
zdravil, gmotno stanje njenih
staršev pa je tako šibko, da jih
ne morejo kupiti.
Akcija za Gregorja Janežiča
še ni zaključena. Kdor se še
želi vključiti v družbo pleme-
nitih src, lahko nakaže denar
na žiro račun 50700-678-
45410. sklic na št. 88, s pripi-
som »za Gregorja Janežiča«.
Jt-^^m MARJELA AGREŽ
Minuli petek je Gregorja Janežiča obiskala predsednica Lions kluba Celje Mozaik Vesna
Vrankič in mu izročila vrednostni ček.
Bolezen s tisoč obrazi
Vsi, ki so nedolgo tega prišli
na občni zbor celjske podruž-
nice Združenja multiple skle-
roze, so takorekoč soglasno
ugotovili, da so bolezen in
njihove težave večini Sloven-
cev še vedno velika neznan-
ka. Tudi bolezen sama deluje
kot neke vrste tabu, nekaj, o
čemer se ne govori... Res je
sicer, da je, vsaj zaenkrat,
neozdravljiva, jo je pa moč
učinkovito lajšati in upočas-
njevati njen potek in razvoj.
O tem je govorila primarij
dr. Beata Končan-Vrečko. Že
vrsto let obstaja kar nekaj obe-
tavnih zdravil za lajšanje te
težke bolezni, žal še velike
neznanke v strokovnem svetu.
Pomembno je pravočasno od-
krivanje, pri čemer je nevro-
logom v veliko pomoč mag-
netna resonanca. Zdravilo be-
taferon uporabljamo v Slove-
niji od leta 1994.
Predstavnica farmacevtske-
ga podjetja Schering, Sanja
Cerovac-Vodičar, ki je poka-
zala tudi videofilm, je zatrdi-
la, da njihove izkušnje govore
v prid zdravilu betaferon pri
bolnikih s sekundarno progre-
sivno obliko, ki ga bodo pri tej
vrsti bolnikov kaj kmalu uvedli
tudi pri nas, pri težjih pa ga ne
bo mogoče uporabljati.
Podpredsednik slovenskega
združenja Pavle Krajnc ni sko-
paril s pohvalami na račun
Celjanov, ki imajo danes sku-
paj s svojimi 140 člani (vseh v
Sloveniji jih je 1800) kako-
vostno in pestro dejavnost, do-
bro organizacijo, imenitno vo-
denje, uresničujejo pa tudi šte-
vilne zdravstvene in socialne
programe. Podružnica sicer za-
jema dvajset občin s pretežno
hribovitim, skrajno težavnim
terenom, ima pa zato nove
prostore v KS Trnovlje, kjer
uraduje vsak ponedeljek (še
posebej je bilo poudarjeno, da
je za številne drobne usluge,
pomoč, prijaznost, reševanje
v različnih, tudi finančnih sti-
skah zaslužna prav dolgoletna
predsednica Ida Brečko, kar ji
brez Ivice Zorko, poverjeni-
kov in drugih najbrž tudi ne bi
uspelo). Kličite po telefonu
031 491-54-51. Morda vam bo
življenje lažje in znosnejše.
Kot povsod, tudi društvu kro-
nično primanjkuje denarja za
opravljanje ne ravno skrom-
nih dejavnosti, vse pa so pove-
zane z varovanjem in ohranja-
njem zdravja ali blažitev. Druš-
tvo se povezuje z zdravniki v
zdravstvenih domovih, s cen-
tri za socialno varstvo, s patro-
nažnimi službami in invalid-
skimi organizacijami. Vseh de-
javnosti, od rekreacije, dopu-
stovanja, vsakotedenskega pla-
vanja in masaže v laških ter-
mah, ki učinkovito pomagajo
omenjenim bolnikom, ne bi
mogli opravljati brez uvidev-
itih in nadvse humanih do-
brotnikov, številnih sponzor-
jev in posameznikov. Kot pri-
mer dobrega sodelovanja med
Zdraviliščem Laško in druš-
tvom naj zapišemo, da je sled-
nje podarilo 250 kart za kopa-
nje in masažo, za kar je treba
doplačati manjše zneske.
Multipla skleroza je bole-
zen, ki napada možgansko,
mielinsko ovojnico, s tem pa
tudi uničuje ali prizadene
mnoge vitalne možganske
centre za različne življenj-
ske funkcije.
Zdravnik v Laškem, ki bdi
nad težavami teh bolnikov,
dr. Silvester Krelj, s prijazno
besedo in razumevanjem za
vsakogar, je zagotovil dvig do-
sedanje kvalitete medicinskih
storitev, kar bi bilo bolnikom
v veliko pomoč. Razveseljivo
je. da se obnovitvena dela na
lastnem objektu v Ankaranu
bližajo koncu in da bo. zlasti
še bazen, naslednje leto že na
voljo.
MILENKO STRAŠEK
PUSSER PETER s.p.
SVETOVANJE-RAZISKAVE-PROJEKTI-POSREDOVANJE
Ul. 1. Celjske čete 10, Šentjur 3230 (Uradni naslov: Drofenikova 3, Šentjur 3230)
Tel.: 00386(0) 749 18 57 /Fax: 00386 (0) 749 18 56/ GSM: 00386 (0)41 778 100
Po konkurenčnih cenah nudimo
izdelavo poslovnih načrtov, kakor tudi izdelavo
investicijskih elaboratov za potrebe:_|
-	pridobivanja kreditov pri bankah
-	za lastne potrebe
-	za potrebe kandidiranja na javnih razpisih
-	ostalo...
STANOVANJSKI SKLAD
OBČINE ŽALEC
na podlagi sklepa 2. seje upravnega odbora objavlja
RAZPIS
za zbiranje ponudb za nakup stanovanj
1.	Predmet nakupa so:
Enosobna, enoinpolsobna, dvosobna, dvoinpolsobna in
trisobna stanovanja v izmeri od 35 do 70 m^, ki so locirana na
področju občine Žalec, primerno vzdrževana in v starosti največ
do 40 let.
2.	Pogoji za vlaganje ponudb:
1.	Ponudbo lahko vloži fizična ali pravna oseba, ki namerava prodati stanovanje v teku
leta 2000.
2.	Ponudba mora biti pisna in vsebovati:	'
-podatke o prodajalcu, ■	j
-podatke o stanovanju,
- prodajna cena stanovanja.
3: K ponudbi mora ponudnik priložiti dokument iz katerega je razvidno, da je ponudnik
lastnik stanovanja (kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, sklep sodišča, ipd.).
4. Zainteresirani ponudniki posredujejo ponudbe na Občino Žalec, Oddelek za varstvo
okolja in urejanje prostora, Savinjske čete 5, Žalec v zaprti ovojnici s pripisom
»Ponudbe za nakup stanovanj - ne odpiraj«.
3.	Izbor ponudnikov:
1.	Upravni odbor sklada bo proučil prispele ponudbe.
S ponudniki, kateri razpolagajo s stanovanji, ki po opisu ustrezajo potrebam in
zahtevam, bo opravljen razgovor in ogled stanovanja.
2.	Po ugotovitvi ustreznosti stanovanja glede na velikost, lokacijo, starost in ceno, se bo v
skladu z dogovorom s ponudnikom sklenila kupoprodajna pogodba, ki bo opredelila
vse pogoje odkupa.
3.	Ta objava ni zavezujoča za Stanovanjski sklad občine Žalec, kar pomeni, da sklad v
primeru ugotovitve, da so stanovanja, ki jih ponujajo v odkup ponudniki neustrezna, ni
dolžan z nobenim izmed ponudnikov skleniti kupoprodajne pogodbe.
Podrobnejše informacije lahko zainteresirani ponudniki pridobijo pri
Urlep Tatjani ali Laščak Olgi, tel. 063/717-121.
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Tadej Kresnih in Špela Kader - v ekipi treh šestošolcev z najbolj nakravžljanimi možgani u
Sloveniji manjka Maruša Pozvek. ki se je z vrstniki iz dramskega krožka Facka IV. OŠ Celje med
fotografiranjem potepala na nagradnem izletu po Sloveniji.
Najbolj nakravži jani
možgani iz Celja
Med slovenskimi šestošolci
postaja vse bolj priljubljena
televizijska oddaja Male sive
celice. To dokazuje tudi pre-
ko 600 ekip iz okoli 300 slo-
venskih osnovnih šol, ki so v
predtekmovanjih merile koli-
čino svojih sivih celic. In, kot
smo lahko videli sinoči v pro-
gramu nacionalne televizije,
jih je največ v glavah Maruše,
Tadeja in Špele iz IV. OŠ Celje.
Vsi trije člani zmagovalne
ekipe - Maruša Pozvek, Tadej
Kresnik in Špela Kuder - so
se na televizijsko tekmovanje
v znanju začeli pripravljati že v
lanskem šolskem letu, med
šolo v naravi. Po besedah rav-
nateljice IV. OŠ Celje Nevenke
Matelič-Nunčič se je prvotno
število tekmovalcev skrčilo na
dve ekipi, ki so ju pod mentor-
skim vodstvom Helene Ču-
van v letošnjem šolskem letu
prijavili za tekmovanje. Prva
selekcija je bila opravljana na
regijskih predtekmovanjih,
potem pa je šlo zares, pred
televizijskimi kamerami. Po-
samezne ekipe so se sprva
pomerile naključno, glede na
žreb, potem pa so se naprej,
proti končni zmagi, prebijali le
najboljši. In letos je to uspelo
Maruši, Tadeju in Špeli, ki so v
finalu po izenačenem znanju
vse do zadnje igre »izberi te-
žavnost«, ko so si pridobili 6
točk prednosti, premagali 3-
člansko ekipo OŠ 1 iz Murske
Sobote!
Ves čas tekmovanj so jih
spremljali prav vsi sošolci, ki so
tekmovalce bodrili tudi v tele-
vizijskem studiu. In ker so Ma-
ruša, Tadej in Špela vsak iz
»svojega« 6. razreda, bo zdaj
kar nekaj težav, da sestavijo
ekipo nekaj več kot 30 šesto-
šolcev, ki bodo v torek potovali
na nagradni izlet v Gardaland...
No, najbrž tudi zamera med
tistimi, ki bodo ostali doma, ne
bo prevelika, saj so v finalni
oddaji ob razglasitvi zmagoval-
cev prav vsi navijači dobili v dar
košarkarske žoge. Maruša, Ta-
dej in Špela pa bodo med počit-
nicami preživeli teden dni še v
košarkarski šoli Petra Vilfana v
Strunjanu.
I. STAMEJČIČ
Dvojni praznik
f Konec tedna, v petek in soboto, bodo na Ljubečni pripra-
vili že 20. skupno praznovanje krajevnega praznika in
praznika tamkajšnjega najpomembnejšega podjetja Lju-
bečne d.d.
V petek bodo praznične prireditve začeli s pohodom na Sv.
Tomaž, v dvorani Gasilskega doma na Ljubečni bodo odprli
priložnostno razstavo, na igrišču pri opekarni pa se bo začel
teniški turnir, ki se nadaljeval še v soboto. Sobotno dopoldne
bo v znamenju športa; tekmovanj v streljanju z zračno puško
in kegljanju, malem nogometu, košarkarskih trojkah in šport-
no ritmični gimnastiki. Osrednjo praznično slovesnost pa
pripravljajo ob 17. uri pri Gasilskem domu na Ljubečni. IS
Špendetov jez bo
slovesno krščen
Spodnjerečičani in drugi krajani krajevne skupnosti Re-
čica bodo ob krajevnem prazniku krstili Grašinski jez na
Savinji, na meji med Spodnjo Rečico in Nazarji. Srečanje
pri jezu bo jutri popoldne, morda pa bodo s slovesnostjo
pozabljene razprave, da je novi jez višji in zadržuje precej
več vode ter tako ustvarja veliko akumulacijsko jezero.
Jez so krajani težko čakali celo desetletje po poplavah v
začetku devetdesetih, ki so porušile prehodni objekt. Investi-
tor je bilo ministrstvo za okolje in prostor, izvajalec pa podjetje
za urejanje vode iz Celja. Krstno srečanje bo poživil tudi
prihod splava s flosarji, ki bodo po flosarsko pozdravili
prisotne in se "jim zahvalili za dobro delo. Zato so organizatorji
povabili vse še živeče flosarje, naj si pridejo ogledat slove-
snost.	J. MIKLAVC
Končno športno igrišče v Gornjem Gradu
Vse kaže, da bo dolgoletna želja krajanov Gornjega Gradu in okolice letos uresničena.
Graditi naj bi začeli novo športno igrišče, ki bo omogočilo uspešen razvoj športa v kraju,
veseli pa ga bode tudi v tamkajšnji osnovni šoli.
Razpis za izvajalca del je bil že objavljen, prvi del projekta pa naj bi uresničili že letos. Po
predvidevanjih naj bi igrišče v celoti predali namenu prihodnje leto. Sredstva, ki jih preko
ministrstva za šolstvo in šport prispevala država, bodo morali v Gornjem Gradu porabiti do
konca leta.	-	EDI MAVRIČ
Odlični vseli osem let
Občini Laško in Dobrna sta ob koncu tega šolskega leta pripravili sprejem za odličnjake
tamkajšnjih osnovnih Šol in jim podelili priznanja za vzoren uspeh v vseh osmih letih.
Na OŠ Primoža Trubarja v Laškem je takšnih učencev 25. To so: Franci Šmerc, Andrej
Mačkovšek, Maja Deželak, Enej Kirn, Matjaž Oštir, Matic Polak, Ana Andelič, Anka Peganc,
Nastja Štern, Miha Jugovič, Bogo Klezin, Aleksander Ključevšek, Matej Špec, Alenka
Lapornik, Špela Lavrinc, Klementina Zalokar, Nika Damjanovič, Tanja Vodišek, Jelena
Rajkovič, Jasmina Pavčnik, Jure Travner, Denis Rajh, Vesna Kovač, Lucija Mali in Nina Drame.
Odličnjaki OŠ Antona Aškerca iz Rimskih Toplic so: Jernej Hribernik, Domen Lapornik,
Goran Malič, Janko Trupej, Petra Mišmaš, Monika Primon, Maja Plahuta, Sara Peterkovič,
Gordana Novakovič in Martina Krajnc, iz OŠ Dobrna pa Miha Deželak in Špela Pavlin. Bo.J.
Učenci 8. b OŠ Primoža Trubarja v Laškem s sošolko Ano.
Roke in srce za Ano
Pomoč laških šolorjev sošolki na invalidskem vozičku
8.b iz osnovne šole Primoža
Trubarja v Laškem ni običajen
razred. V osmih letih skupne-
ga guljenja šolskih klopi so se
marsikaj naučili. Med drugim
tudi to, kako obravnavati ljudi,
ki so po svoje drugačni. V
razredu imajo namreč sošol-
ko Ano, ki je invalidka. Skupaj
so že od prvega razreda, ko je
Anina mama s privolitvijo ta-
kratne ravnateljice Irene Mu-
lej deklico vpisala v šolo.
Novo sošolko so učenci nav-
dušeno sprejeli medse. Nekoli-
ko več pomislekov so imeli uči-
telji, saj so otroci večkrat ne-
predvidljivi in jim manjka čuta
za odgovornost. Ti dvomi so se
razpršili ob pogledu na skupi-
no, ki je bila kot eno. Zaradi
velike navezanosti so se na šoli
odločili, da razreda na prehodu
iz razredne v predmetno stop-
njo ne razdelijo, kot je bilo to
običajno. Težava se je pojavila,
ko naj bi se učenci selili iz razre-
da v razred, iz nadstropja v
nadstropje. Stopnice so bile za
Ano velika ovira, ki ji ni bila kos.
»Pri tem je imela precejšnjo
vlogo naša socialna delavka
Metka Čulk, ki je takratne os-
mošolce zadolžila, da poskrbijo
za našo Ano,« je pripovedovala
razredničarka Dragica Brino-
vec, ki pravi, da se še vedno z
grozo spominja prvega sreča-
nja z razredom, Id ji je sedaj v
ponos. Ko je videla, kako se
učenci z Ano vred lovijo in podi-
jo po hodniku, pravi, jo je kar
mrazilo. A te vratolomne vož-
nje so bile le del njihove vsakda-
nje igre. »Ker so bili takrat fantje
še premalo fizično močni in ne-
pripravljeni za tako odgovor-
nost, smo se odločili, da do
druge polovice sedmega razre-
da zanjo skrbijo ostali osmošol-
ci, nato pa to nalogo prevzame-
jo kar moji učenci,« je pojasnila
razredničarka.
»Fantje so samoiniciativno
ponudili pomoč, takšna skrb
pa je zanje vedno pomenila
nekakšen prestiž, čast, da smo
jim zaupali. Zanjo je tako skr-
belo šest fantov, med njimi tudi
nekaj iz drugega razreda, ki so
jo izmenično nosili po stopni-
cah in ji pomagali tudi zunaj
šole. Ne rečem, da tega niso
kdaj izkoristili, ampak to smo
jim nekako spregledali. Ana jih
je spremljala tudi na vsakem
izletu, v sedmem razredu pa so
jo sošolci nesli celo v dolino
Vrat. Res sem ponosna nanje
in reči moram, da smo se vsi
skupaj res dobro razumeli.
Ana gre sedaj v Za\'od za uspo-
sabljanje invalidne mladine v
Kamniku, kjer bo dobila nove
prijatelje, vedno pa bo imela
tudi te nekdanje sošolce in pri-
jatelje.«
Fantom je Območno zdru-
ženje RK Laško .nedavno po-
delilo nagrade in jim s tem
dalo javno priznanje za njiho-
vo srčnost in odgovornost, ki
sta v tej družbi vse premalo
cenjeni.
■Mlfiili^^ BOJANA JANČIČ
Balonarji letos v Vojniku
Balonarski festival v soboto, avgusta državno prvenstvo
Tretji balonarski festival
bo v soboto, 17. junija, na
igrišču Osnovne šole Voj-
nik. O tem je Balonarski
klub Vojnik prejšnji teden
na turistični kmetiji Dobro-
tin pripravil novinarsko
konferenco, na kateri je
predsednik Dušan Bojano-
vič na kratko predstavil tudi
delo vojniškega kluba.
Balonarski klub Vojnik de-
luje slaba tri leta in šteje 10
članov. Imajo dva balona, ki
ga upravljata dva pilota. Do-
slej so v klubu pripravili že
dva odmevna balonarska fe-
stivala v okviru praznika
Krajevne skupnosti Vojnik,
za podoben festival pa so se
odločili tudi letos. Pričakuje-
jo udeležbo kakšnih 20 balo-
nov iz Slovenije, Hrvaške in
Avstrije, v primeru lepega
vremena pa si bodo obisko-
valci lahko ogledali tudi skok
padalcev iz balonov. Pro-
gram, ki bo trajal od 6. do
predvidoma 23. ure, bodo se-
stavljali trije deli: jutranji po-
let, večerni polet in nočno
žarenje z začetkom ob 22.
uri. Medtem se bodo na igriš-
ču odvijale različne športno
rekreativne dejavnosti, med
drugim vlečenje vrvi, meta-
nje trojk ipd.
Sicer pa je Balonarski klub
Vojnik obenem tudi organi-
zator prvega odprtega
(mednarodnega) državnega
prvenstva, ki bo od 23. do
27. avgusta v Vojniku in na
letališču Leveč. Tudi takrat
pričakujejo udeležbo prib-
ližno dvajsetih balonov iz
Slovenije in tujine, tekmo-
valci pa bodo morali predvi-
doma opraviti skupaj šest
tekmovalnih poletov. Tek-
movanje bo, tako kot zadnja
štiri leta, vodil predsednik
Balonarskega kluba Ptuj
Branko Ambrožič, ki je po-
vedal, da takšna prireditev
zahteva še dodaten napor in
energijo tako organizatorjev
kot vodstva.
BOJANA JANČIČ
14
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Feniks iz blata
Zaposlili bi odpuščene delavke Metke In drugih tekstilnih tovarn
Usnjarstvo Grad iz Motni-
ka je pred dvema letoma doži-
velo kalvarijo poplave, ko je
narasla voda preplavila nji-
hove prostore in jih napolni-
la z blatom. Čeprav so mnogi
podjetje takrat že odpisali,
Usnjarstvo Grad danes raste
v veliko družbo z ambicioz-
nimi načrti. In okiteno z med-
narodnimi priznanji.
wmmmmmmmmmmmmmmsm
Janez in Tanja Samec Grad
sta bila med šestnajstimi ino-
vativnimi podjetji oziroma ino-
vatorji iz Slovenije, ki so se
konec maja predstavili na na-
jodmevnejši tovrstni 16. med-
narodni prireditvi Inpex v ame-
riškem mestu Pittsburgh. V
zelo zahtevni kategoriji zaš-
čitnih sredstev je bilo Usnjars-
tvo Grad za svoje zaščitne ro-
kavice Pan nagrajeno s srebr-
nim odličjem, organizatorji pa
so jih pohvalili tudi za izvirno
in nazorno predstavitev. Ro-
kavice so bile pred tem nagra-
jene tudi na 31. Mednarodnem
obrtnem sejmu v Celju, kjer
so prejele bronasti ceh in priz-
nanje Mestne občine Celje.
Ena od skrivnosti uspeha je
poseben postopek zaščite us-
nja, imenovan hidrofobiranje.
ki preprečuje vpijanje vode. Ta
ostaja na površini, rokavice,
izdelane iz tako obdelanega
usnja, pa imajo daljšo življenj-
sko dobo, hkrati pa ohranjajo
vse lastnosti naravnega usnja.
Janez Grad pravi, da postopek,
ki ga je iznašel, ni patentiran,
saj bi ga na ta način moral
razkriti. »Ni me strah, da bi ga
kdo prekopiral, saj gre za ke-
mijsko izredno zahteven po-
stopek,« je prepričan njegov
avtor. Zato niti ni čudno, da so
v Združenih državah proizva-
jalci s Tajvana, ki velja za ene-
ga največjih izvoznikov zaščit-
ne opreme, tako dolgo nadle-
govali Gradova, da sta jima
prodala vse razstavljene izdel-
ke iz Motnika.
Vodo in oljeodporne rokavi-
ce Pan so edine v Sloveniji, ki
so izdelane po evropskih zaš-
čitnih standardih EN 388 in
EN 420 ter preizkušene v teh-
ničnem centru usnja C.T.C. v
Franciji. Prav tako ne vsebuje-
jo šestvalentnega kroma, ki je
kancerogen in poleg tega pov-
zroča kožne alergije ter obole-
nja dihal. »Ne samo, da imajo
daljšo življenjsko dobo in so
varnejše in prijetnejše za upo-
rabo, njihova prednost je tudi
v tem, da imajo vse varnostne
ateste. To pomeni, da pri nor-
malni uporabi v primeru poš-
kodb rok delavcev delodajalci
niso premoženjsko odgovor-
ni, saj so poskrbeli za ustrezni
zaščito. In tudi to je izredno
pomemben vidik,« je prepri-
čan Janez Grad.
Končuje razvoj še enega no-
vega postopka, ki bo še bolj
presenetljiv kot hidrofobira-
nje. Vendar še ne želi izdati, za
kaj gre. Rokavice Pan so v
slovenski industriji sprejeli zelo
dobro, saj jih uporablja vse
več velikih podjetij. Gradova
sta v ZDA navezala stike s
številnimi tujimi poslovneži,
ki so se zanimali za njune
izdelke. Po tihem razmišljata
celo o širitvi proizvodnje v
Celje. »Veliko tekstilnih de-
lavk, izučenih šivilj, ki imajo
potrebno znanje, je trenutno
brez dela. S širitvijo proizvod-
nje bi jih lahko precej zaposli-
li,« pravita zakonca Grad. V
isti sapi pa dodajata, da ne
želita tvegati s prevelikim za-
dolževanjem podjetja zaradi
novih investicij.
SEBASTIJAN KOPUŠAR
Zakonca Grad pred svojim razstavnim prostorom na priredi-
tvi Inpex v ameriškem Pittsburghu.
PLANINSKI KOTIČEK
II. pohod po
obronkih
občine Dobrna
Občina Dobrna pripravlja
v soboto, 17. junija, s štar-
tom ob 8. uri pri Pekarni,
pohod po obronkih občine
Dobrna.
Pred pohodom bodo delili
bone za pivo in srnin golaž, ki
ga boste dobili pri Špeharju.
Pohod bo v vsakem vremenu.
Priporočajo pa vremenu pri-
merno obleko in obutev. Za-
ključek bodo pripravili na lov-
ski koči Dobrna ob 17. uri.
Dodatne informacije in prija-
ve: Martin Jurko, telefon 778-
243, Občina Dobrna, telefon
425-58-30 in kiosk Vida.
Na Snežnik
Planinska sekcija Društva
upokojencev Dolgo polje va-
bi planince na planinski iz-
let na Snežnik, ki bo v nede-
ljo, 25. junija.
Odhod z Glazije bo ob 6.
uri. Prijave sprejema Klobu-
čarstvo Tomažin v Linhartovi
ulici do srede, 21. junija.
MOJCA MAROT
V Voiniku živahno
Tudi letošnji junij bo v Voj-
niku minil v znamenju šte-
vilnih predstav, športnih iger
in tekmovanj, izletov in sre-
čanj. Krajevna skupnost Voj-
nik namreč v tem mesecu
praznuje svoj praznik v spo-
min na odpor skupine tam-
kajšnjih fantov proti okupa-
torju leta 1941.
Letošnje prireditve se bodo
vrstile kar štirinajst dni, in
sicer od 11. do 25. junija,
osrednja slovesnost pa bo v
soboto, 17. junija. Ob 7 uri
zjutraj se bo pričel balonarski
festival, sledila bodo športna
tekmovanja, praznovanje 120-
letnice gasilstva, pozno po-
poldne pa bodo na svoj račun
prišli ljubitelji glasbe in zaba-
ve. V mestu bodo postavljene
tudi stojnice z domačimi do-
brotami. V prazničnih dneh
bo tako vsakdo našel nekaj
zase, tudi najmlajši. Jutri ob
20. uri bo premiera Črne kc^
medije dramske sekcije KUD
F. Prešeren iz Vojnika, v nede-
ljo ob 6. uri izlet na Dobrčo,
ki ga organizira Planinsko druš-
tvo Vojnik, ob 20. uri pa po-
novno predstava dramske sek-
cije. V ponedeljek bo ob 19.
uri otvoritev knjižnice in obe-
nem razstave grafik po moti-
vih D. Hauser avtorja Jožeta
Žlausa, dan kasneje pa ob 17.
uri srečanje avtorice knjige
Male živali Lilijane Praprot-
nik Zupančič z otroki od 7 do
10	let, ob 19. uri pa večer s
prof. dr. Bogdanom Kolarjem.
V sredo, 21. junija ob 17. uri,
so pripravili srečanje otrok od
11	do 15 leta s pisateljico
Janjo Vidmar, ob 19. uri pa bo
v Kulturnem domu Vojnik
predstavitev raziskovalnih na-
log učencev OŠ.
Sicer pa krajevna skupnost
po mnenju predsednika Mar-
jana Kovača dobro deluje,
kljub težavam pri pridobiva-
nju denarja. To je še bolj
očitno v zadnjem času, ko
gradijo vodovod pri Franko-
lovem, v prihodnje pa imajo
v načrtu tudi vodovod proti
Malim Dolam in Ževčam. Tre-
nutno je v ospredju prizade-
vanj vojniški trg, ki ga želijo
čimbolj polepšati in oživiti.
Začeli so že z obnovo hiš,
prizadevajo pa si tudi, da bi
tod nastalo več različnih obrt-
nih lokalov. Poleg ureditve
kanalizacije in izgradnje po-
slopij v industrijski coni v
Arclinu namerava KS v krat-
kem asfaltirati tudi cestno po-
vezavo proti Lešju ob Šmar-
tinskem jezeru, ki povezuje
celjsko in vojniško občino.
B. JANČIČ
»Ipavci« na Koroško
Na avstrijskem Koroškem bodo praznovali v nedeljo, 18. junija,
20-letnico Kulturnega doma Danica, ki so ga pomagali zgraditi
slovenski manjšini tudi nekateri pevci šentjurskega moškega pev-
skega zbora Skladateljev Ipavcev in drugi Šentjurčani. Na veliki
slovesnosti v Šentprimožu pri Klopinjskem jezeru bo nastopil kot
gost iz matične domovine omenjeni šentjurski zbor, ki prijateljuje s
koroškimi pevci več kot dve desetletji. V Šentjurju je znano, da so se
njihovi prijatelji s Koroškega posebej izkazali v času, ko je kozjanske
kraje prizadela poplava.	BJ
Zobna zabava
Delavci v zobozdravstveni preventivi so že sedemnajstič zapored pripravili zaključno
prireditev tekmovanja za zdrave zobe. Učencem in učiteljem iz občin Celje, Štore, Dobrna in
Vojnik so se letos prvič pridružili še šolarji iz Šmarja in Šentjurja.
Na prireditvi v Modri dvorani hale Golovec v Celju se je tako zbralo blizu 1.400 otrok in
odraslih ter s prijetno zabavo zaključilo svoje celoletno delo, pri katerem že vrsto let sodelujejo
z zobozdravstvenimi delavci v njihovih preventivnih akcijah in nenehnem spodbujanju otrok k
skrbi za lastno zdravje in zdravemu načinu življenja. Za naj razred oziroma za regijskega
zmagovalca so razglasili učence petega razreda iz podružnične šole Šentvid v šmarski občini.
Pri organizaciji prireditve, na kateri so na veliko zadovoljstvo zdravstvenih delavcev sodelovali
tudi varovanci Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna, so pomagali tudi stomatološka sekcija
zobozdravstvenega društva. Zdravstveni dom Celje, zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
Lek Ljubljana, Etol Celje, Cvetličarna Novak ter občine, iz katerih so na zaključni zabavi
sodelovali učenci.	JI
DESKANJE
PO SPLETU
Kvaliteta na slepo
Včasih se je lepo sprehodi-
ti po spletu kar tako, brez
cilja ali kakšnega jasno do-
ločenega namena. Tako, kot
človek v knjigarni kar malo
pogleda po različnih oddel-
kih, ali kadar se odpravi na
sprehod brez zamišljene po-
ti. Na spletu je to še lažje kot
v resničnem svetu. Ja, celo
takšni servisi obstajajo, ki
so namenjeni prav za takšne
trenutke. Eden izmed njih je
Blindsurf.com (www.blind-
surf.com).
In kaj pravzaprav počne ta
spletni servis? S klikom vas
naključno napoti na eno iz-
med strani, ki so jo ustvarjalci
izbrali in uvrstili v svojo bazo
podatkov. Vsa stvar torej ni
povsem naključna, kajne? Se-
veda ne, kam pa pridemo, na
spletu se namreč nahaja toliko
balasta, da bi bilo naključno
deskanje prava muka. Tako pa
se obiskovalec po naključju
odpravlja na naslove, ki si
obisk po mnenju uredništva
tega imenika to tudi zaslužijo.
Kot pravijo sami, je Blindsurf
zbirka kvalitetnih strani. Kri-
teriji, ki jih pri izbir upošteva-
jo, so informativnost, zabav-
nost in kvaliteta. Pravijo torej,
da se nam ni treba bati, da se
bomo znašli na domači strani
z naslovom, recimo, »Moja
domača stran - kr neki. Imam
veliko zanimivih linkov in še
in še.« Ali pa: »To je moja prva
domača stran - je še v izgrad-
nji. Vabljeni.« in »Dobrodošli.
Zaenkrat še nimamo nič, bo-
mo pa kmalu dodali veliko
zanimivih stvari«.
Imenik je urejen po področ-
jih, ki segajo od humorja, poto-
vanj, čudaštva, preko referenc
kot so recepti ali nasveti za web
designerje, do zdravja, rekrea-
cije, nagrad in, da, tudi osebnih
domačih strani. Kar pomeni, da
lahko svojo naključno pot ukri-
vimo v določeno smer. Stvar
deluje povsem preprosto. S kli-
kom na izbrano področje nam
spletna stran v imeniku na-
ključno izbere spletni naslov in
nam vsebino tudi prikaže. V
zgornjem meniju imamo mož-
nost vrnitve na izhodišče, lahko
pa tudi zahtevamo nov naklju-
čen izbor. Seveda lahko izbira-
mo naključno med vsemi kate-
gorijami.
Pa sem si rekel, poglejmo,
kaj pojmujejo pri Blindsurfu
pod kvaliteto. Humor? Ja, kar
v redu. Priletel sem na Humor
Planet, pregledno in okusno
dizajnirano stran s šalami, ki
ima vice razvrščene v 23 kate-
gorij, nudi pošiljanje elek-
tronskih razglednic in poštni
seznam, ki vam vsak dan v vaš
elektronski nabiralnik pošlje
šalo dneva. Kakšna je današ-
nja šala? Moški pride v javno
hišo in pravi, da bo dal 20 tisoč
dolarjev tisti uslužbenki, ki bo
šla z njim v puščavo in tam
storila tisto na njegov način.
Ena se kljub vsemu opogumi in
po dobro uro trajajoči vožnji
po puščavi se ustavita, kjer ga
ona vpraša: »No, kakšen je tvoj
način?« »Na kredit,« odvrne
on. Vem, šala sodi na zadnjo
stran Novic in je že bolj v
mojih letih, toda zanjo mi vsaj
ni bilo treba plačati. Tudi fer.
Sicer pa so pri Blindsurfu
očitno pazili pri izbiri, saj kak-
šne brezvezne strani tudi po
večih poizkusih nisem uspel
zaslediti. Tudi med osebnimi
stranmi, kar je še najbolj pre-
senetljivo. Lahkotna zabava pa
tudi kaj resnega in koristnega
se dostikrat najde vmes. Kot
nalašč za vroče poletje.
Vasja Ocvirk
vasja@kibla.org
15
Koga še zanimajo
planinske poti?
Ce se boste odpravili nanje, vas bodo presenetile
V celjski provinci imajo pla-
ninci in ljubiteljski pohodniki
dovolj možnosti za spoznava-
nje pokrajine na krožnih in
točkovnih poteh z urejenimi
mesti za dokazana žigosanja.
Petnajst priljubljenih poti, ki
vam jih tokrat predstavljamo,
lahko izkoristite tudi za pre-
življanje dopustniških dni ali
za enodnevne izlete. Vabimo
vas, da nam sporočite svoje
vtise in opozorite na morebit-
ne pomanjkljivosti. Če ste sa-
nii odkrili še kakšno zanimivo
pot, nam pošljite svoj opis. Z
veseljem bomo na vaš pohod
povabili še druge bralce.
Savinjsko planinsko pot ima
na skrbi Meddruštveni odbor
za Savinjsko planinsko pot, ki
povezuje osem spodnjesavinj-
skih društev in eno šaleško.
Celomo pot je mogoče v celoti
prehoditi v manj kot tednu dni.
Ustanovili so jo leta 1972, ven-
lar so pred osmimi leti njen
x)tek delno spremenili.
Začetek je na Gori oziroma
>entjungerti nad Šmartinskim
ezerom, potem poteka čez
/imperk nad Polzelo, goro Olj-
(o, planinski dom na Čreti,
Vlotr^, Reško planino in Gola-
/0 nad Preboldom, čez Hom in
Kamnik nad Grižami, Gozdnik
n Bukovico ter se zaključi na
Srnici nad Libojami, na zadnji
kontrolni točki. Na poti je vsega
Jkupaj 26 obveznih kontrolnih
:očk, žigov.
V blizu treh desetletjih jo je v
:eloti prehodilo 2030 planincev
(med njimi en Avstrijec), od te-
ga v tem letu 35. Pot je ponekod
odlično, drugod nezadostno
markirana. Nov vodnik po poti
še čaka na izdajo, dnevnik za
planinske žige je mogoče dobiti
pri PD Zabukovica (Franc Je-
žovnik, Migojnice 4, Griže, tel.
717-078).
Planinska pot XIV. divizije,
za katero je koordinator PD
Celje, je ponekod boljše, drugje
slabše markirana. Od leta 1984,
ko je nastala (korenini v letu
1958), jo je v celoti prehodilo 272
planincev, od tega lani en plani-
nec. Prva kontrolna točka je v
Sedlarjevem ob Sotli, zadnja v
Rastkah pri Ljubnem ob Savinji,
do koder pridemo čez Bohor,
Lisco, Svetino, Paški Kozjak in
Smrekovec. Vodnik iz leta 1984
in dnevnik za žige lahko kupi-
mo v pisarni Planinskega druš-
tva Celje, v Stanetovi ulici 1 (tel.
492^-50).
Šaleško planinsko pot
upravlja Planinsko društvo Ve-
lenje. Pot vodi od Šaleka na
Paški Kozjak in Graško goro,
mimo Andrejevega doma na
Slemenu, v Bele vode ter na
goro Oljko (21 kontrolnih ži-
gov). Pot je ponekod boljše,
drugod slabše markirana. Pred-
sednik PD Jože Melanšek je
povedal, da nameravajo do
konca tega leta obnoviti prvo
polovico poti, do konca prihod-
njega leta pa še drugo polovico.
Odprli so jo leta 1974 ter praz-
novali lani njen srebrni jubilej.
Do sedaj jo je v celoti prehodilo
nad 5500 planincev. Vodnik iz-
pod peresa Danice Ževart iz leta
1974 ter posebni kartonček za
žige je mogoče kupiti v pisami
PD Velenje na Šaleški cesti 18 d
(tel. 587-11-34).
TVansverzalna pot Zveze
društev upokojencev Celje je
nastala leta 1993, leto pozneje
so jo razširili, tako da vsebuje
30 kontrolnih točk v celjski re-
giji ter bližnji okolici. Avtor knji-
žice-vodnika, ki ga dobite na
sedežu upokojenske zveze v
celjskem domu upokojencev
(tel. 435-369), je Rudi Mraz.
Vse kontrohie točke je obiska-
lo doslej nad tristo planincev,
tudi iz Ljubljane, Maribora in
Zagreba, med katerimi niso sa-
mo upokojenci.
Pot po poteh Vinske Gore
upravlja Planinsko društvo Vin-
ska Gora. Ustanovili so jo leta
1983 ter vodi po obronkih kra-
jevne skupnosti, kjer je najvišja
točka blizu tisoč metrov visoki
Ramšakov vrh. Kartonček s
kratkim opisom poti in prosto-
rom za 14 žigov je mogoče ved-
no dobiti v večnamenskem do-
mu v Vinski Gori (tel. 589-03-09,
informacije tudi pri predsedni-
ku PD Janezu Vanovšku 589-02-
57).
Pot, za katero pravijo, da je
dobro markirana, je mogoče
prehoditi v vsega skupaj 14
urah. Doslej jo je prehodilo več
tisoč planincev, med njimi tudi
iz Češke, Hrvaške, Nemčije in
Avstrije. V nedeljo, 18. junija (ob
14. uri), bo organizirani pohod
po delu omenjene poti.
Po poteh Andraža je planin-
ska pot, ki jo ima na skrbi pla-
ninska sekcija ŠD Andraž nad
Polzelo (za informacije pred-
sednik Vili Pižorn, tel. 572-03-
37). Leta 1992 ustanovljena pot
je speljana po obronkih Andra-
ža, z najvišjo točko na gori Oljki.
V tamkajšnji planinski posto-
janki lahko kupite vodriik in
dnevnik poti, t^o kot tudi v
gostilni Gričar in v domačiji
Bajht. Pravijo, da je pot zelo
dobro markirana. Do sedaj jo je
prehodilo 987 planincev, od te-
ga letos 36.
Solčavska planinska pot po
gorah okoli Solčave, ustanov-
ljena leta 1975, je za bolj izkuše-
ne planince ter na Celjskem naj-
zahtevnejša. Gre za točkovno
pot z obveznimi točkami na
Olševi, Raduhi, Strelovcu, Ojstri-
ci, Planjavi, Krofički, Brani, Ilir-
ski gori in Štajerski Rinki. Knjiži-
co te točkovne poti prodajajo v
turistični pisami v Solčavi (tel.
839-07-10) ter v koči na Klemen-
či jami (inf. 041/593-713 Andrej
Grudnik, predsednik TD Solča-
va). Nekateri vrhovi Zgomje Sa-
vinjske doline so vključeni tudi
v Kanmiško planinsko pot.
Konjiško planinsko pot ob
spomenikih NOB je ustanovilo
PD Zreče leta 1982. Dolga je 110
kilometrov, vodi iz Zreč po Ko-
njiški gori. Stranicah, Jerneju,
Brinjevi gori, Rogli in Vitanju ter
ima 22 kontrolnih točk. Vernik
in dnevnik poti je mogoče dobiti
pri PD Zreče (inf. 041/909-302
Marjan Grosman). Celotno pot
je obiskalo doslej vsega skupaj
nad sto planincev. Pot ni v naj-
boljšem stanju, pripravljajo
spremenjeno traso in nov vod-
nik, ki bi naj izšel prihodnje leto.
Štajersko-Zagorska planin-
ska pot je edina na Celjskem, ki
vodi po dveh državah. Leta
1968 ustanovljena pot je spelja-
na po slovenski strani od Ime-
nega čez Olimje, Rudnico, Tin-
sko. Sveto Emo, Boč in Donač-
ko goro do Maclja ter onkraj
Sotle čez Kuna goro. Veliki Ta-
bor in druge vrhove Hrvaškega
Zagorja. V PD Vrelec Rogaška
Slatina, ki je ustanovitelj in upra-
vitelj, so povedali, da pripravlja-
jo dodatek obstoječega vodnika
ter dehio spremenjeno traso,
povezani so tudi z zagorskimi
planinci. Pot (v skupni dolžini
155 kilometrov) je bila zadnja
leta slabo obiskana.
Planinska pot Kovinotehne,
ustanovljena leta 1985, obsega
več različnih gora v Sloveniji.
Ustanovila jo je planinska sekci-
ja Kovinotehne, na razpolago je
tudi posebni dnevnik poti, ven-
dar je zanjo zadnja leta manj
zanimanja.
Zasavska planinska pot, ki je
letos stara že 40 let, je speljana
med Bizeljskim in Jančami ter
vodi na našem območju mimo
gradu Podsreda, Lovrenca, Veli-
kega Kozja in Kopitnika. Dobro
obiskano pot, z vsega skupaj 14
kontrolnimi točkami, je ustano-
vil meddruštveni odbor zasav-
skih PD.
Naša najpomembnejša in
najstarejša Slovenska planin-
ska pot je bila ustanovljena leta
1953. Gre za prvo vezno pot v
Alpah nasploh, ki so jo posne-
mali po vsej Evropi. Vodi od
Maribora do Ankarana ter ima
na Celjskem obvezne točke
Andrejev dom na Slemenu,
Dom na Smrekovcu, Kočo na
Loki pod Raduho, Veliko Radu-
ho, Kocbekov dom na Korošici
in Ojstrico. Njen prvi vodnik je
izšel že pred v^ kot štirimi
desetletji, do danes so jih pro-
dali že vsega skupaj v več kot
trideset tisoč izvodih, v celoti
pa jo je prehodilo na tisoče
planincev. S pomočjo posa-
meznih planinskih društev skr-
bi za pot njen ustanovitelj. Pla-
ninska zveza Slovenije. Vodni-
ke in dnevnike te poti imajo v
marsikateri knjigami ali planin-
ski pisami.
Pot kurirjev in vezistov
NOV Slovenije je najdaljša pla-
ninska pot v državi, W vodi
delno čez celjsko območje. Za-
četek poti z 88 kontrolnimi toč-
kami je v Gančanih v Prekmur-
ju, njen konec na Slavniku nad
Koprom. Na Celjskem so kon-
trolne točke Andrejev dom na
Slemenu, Bele Vode, Mozirska
koča. Gornji Grad in Menina
planina ter Šmohor, Vrh nad
Laškim in Planina pri Sevnici.
Pred tremi leti je izšel nov vod-
nik, takrat je bila pot tudi po-
vsem obnovljena, prejšnje
markacije s črkama TV pa je
nadomestil rumen krog z mo-
dro obrobo. Za leta 1969 usta-
novljeno pot skrbi posebni od-
bor omenjene poti, njena po-
krovitelja 5ta Pošta Slovenije in
Telekom.
Čez Slovenijo oziroma sko-
zi naše kraje vodita tudi dve
Evropski pešpoti. Ciglarjeva
pot (E6 - Baltik-Sredozemlje)
od severa proti jugu se začne v
Dravski dolini ter prečka Mo-
zirje, pot od Soče do Mure (E7
- Atlantik-Črno morje) je spe-
ljana čez Obsotelje. Po tej trasi
je delno speljana tudi Slomš-
kova pot gomiškega kluba
Skala.
BRANE JERANKO
Od Rinke do Sotle po zemljevidu
V celjskem podjetju Fit media so v sodelovanju z 32
občinami celjskega območja izdali turistični zemljevid Od
Rinke do Sotle.
Na zemljevidu so označene
glavne prometne informacije,
za turistične obiskovalce ob-
močja sta vrisani evropski
pešpoti ter vsi muzeji, grado-
vi in dvorci, grajske razvaline,
termalni in mineralni vrelci
ter turistične vinske ceste. Ob
tem pa zemljevid, ki so ga v
nakladi 20 tisoč izvodov izdali
v dveh različicah; slovensko-
angleškem in nemško-itali-
janskem jeziku, prinaša še
vse najpomembnejše infor-
macije o turističnih produktih
in posebnostih posameznih
krajev na Celjskem. V besedi-
lu so izpostavljeni podatki o
rojstnih hišah znamenitih
osebnosti, planinske poti, za-
varovana območja in parki
ter naslovi in telefonske šte-
vilke Turistično informacij-
skih centrov ter tistih, ki daje-
jo turistom in popotnikom na
Celjskem potrebne informa-
cije.
Na zemljevidu je s podatki
o glavnih naravnih, kulturnih
in sakralnih znamenitostih,
arheoloških najdbah, grajskih
razvalinah, ponudbi jamar-
skega turizma, planinskih po-
stojank, gradovih in dvorcih,
etnoloških znamenitostih,
termalnih in mineralnih vrel-
cih ah alpskem smučanju
predstavljenih 60 krajev sa-
vinjske regije, za podrobnejše
tržne predstavitve pa se je
odločilo še 27 krajev, društev
aH območij.
IS
Gorski reševalci so se pred spominsko ploščo na Okrešlju poklonili petim pokojnim kolegom
in prijateljem.
Spomin na preminule gorske reševalce
V soboto, 10. junija, so minila tri leta od tragične nesreče, v kateri je izgubilo življenje kar
Pet pripadnikov slovenske gorske reševalne službe. V ostenju Ttirske gore nad Okrešljem
se smrtno ponesrečili Mitja Brajnik, Luka Karničar, Jani Kokalj, Rado Markič in Boris
^ilekuš, vsi izkušeni gorski reševalci.
Usoda, nepredvidljivost življenja, je v trenutku vzela sinove in družinske može ter zveste
Sorniške tovariše, ni pa pretrgda vezi, ki je močnejša od smrti in trajnejša kot življenje. Številni
Sorski reševalci in še nekaj sto planincev se je zbralo ob spominski plošči pod Ilirsko goro, med
"ijimi tudi predsednik države Milan Kučan, in se poklonilo njihovemu spominu. Slovesnost je
Wpravila Gorska reševalna služba Slovenije, prijateljstvo in varovanje sočloveka v gorah pa je bila
'etneljna sporočihiost ljudi, ki cenijo svoja življenja manj od življenj ljudi v stiski. EDI MAVRIČ
16
NASI KRAJI IN UUDJE
Kenilc in luicnca
Pastirski praznik na Pilštanju za nekaj ur prebudi kraj
Prizadevni domačini na Pil-
štanju, kraju, ki ima 24 hi-
šnih številk in samo v desetih
je še življenje, so na binkošt-
no nedeljo pripravili 9. pastir-
ski praznik. Prireditev je pri-
kaz obujanja spominov na
nekdanje dni, ko so pastirji v
zgodnjih jutranjih urah, ko je
bila še trda tema, gnali živino
na pašo na enega izmed mno-
gih travnikov pod pilštanjskim
trgom. Med pašo so se dogaja-
le zanimive reči in vse to en-
krat na leto prikažejo na pri-
jetni prireditvi.
Pastirski praznik na Pilšta-
nju se začne v trdi temi, že
pred četrto uro zjutraj, ko na
prireditvenem prostoru zago-
rijo bakle. Privezi čakajo na
pastirje z živino, ki jo je danes
seveda mnogo manj, kot jo je
bilo nekoč. Pastirji pripeljejo
krave, ki so za to priložnost
lepo okrašene z vencem, nare-
jenim iz poljskih rož in trav. V
gašperčku tako kot nekoč za-
kurijo, da si bodo lahko spekli
jajca ali popularne cvrke, ki
so jih dopolnjevali z bezgovi-
mi cvetovi, drobnjakom in sla-
nino. Na mizo zložijo hrano
in pijačo, med katero zavze-
ma vidno mesto znameniti pil-
štanjski drnulovec.
Največ odobravanja je dele-
žen tisti, ki na pašnik prvi
pripelje kravo, pravega zbada-
nja pa je deležen tudi tisti, ki
pride zadnji in ga imenujejo
binkoštna luknca. Nekaj pa-
stirjev pride tudi brez živine z
izgovorom, da so jo med potjo
na pašo že prodali!
Letos se je na pašniku, pre-
ko katerega vodi prijetna turi-
stična pot med vinogradi in
opuščeni, razpadlimi zidani-
cami, zbralo šest krav, koza in
ovca ter celo osel Riko iz Do-
brine. Po trgu je ponosno ho-
dilo tudi nekaj konj.
Dekleta so se umivala v rosi
in tako upala, da bodo vse leto
imela svežo in lepo kožo, ki se
ne bo postarala ter bodo tako
vedno fantom všeč. Po nekaj
letih smo letos videli mnogo
fantičev, mladih pastirjev, ki
so obljubili, da bodo ohranja-
li lep praznik, ki je spomin na
nekdanje pastirovanje, pastir-
ske igre in doživetja.
Letos je pripeljal najlepše
okrašeno kravo Jože Ivane.
Binkoštni kenik oz. tisti, ki je
prišel prvi, je bil Branko Jug
iz Krivice, binkoštna luknca
pa Anton Jazbinšek, ki je še
lani prišel prvi. Med priredi-
tvijo so starejši fantje, ki se
niso šli pastirje, peli, šaljivke
so letele zdaj sem zdaj tja,
občinstvo, ki je do dobra na-
polnilo trg, pa je uživalo v lepi
igri na prostem. Dišalo je po
peki jajc, ki so jih za to prilož-
nost razbili več kot 800!
Med pastirje in obiskovalce
so se pomešali pohodniki, ki
so sodelovali na šestem bin-
koštnem pohodu. Največ jih
je tudi tokrat startalo v Celju v
Zagradu, saj se jih je na pot
uradno podalo 128. 40 kilo-
metrov dolga pot jih je vodila
preko Celjske koče, Svetine in
Šentruperta proti Pilštanju.
Drugi so prišli iz Podčetrtka,
Rogaške Saltine, Dobrine, Dob-
ja. Planine, Senovega, Brežic
in drugih krajev.
Najlepši del binkoštovanja
je čas, ko se noč poslavlja in
nad kraj prileze dan. V cerkvi
sv. Mihaela zazvoni jutrnica.
Bolj ko se ura pomika proti
sredini dneva, bolj trg postaja
tak, kot je vse ali večino dni v
letu. Življenje v njem se umir-
ja, glavna uUca je prazna, hiše
neme in tihe v vsej svoji lepoti
in mogočnosti. In tako vse do
naslednjega binkoštovanja, ki
bo jubilejno, deseto.
TONE VRABL
»Nadaljevali bomo tradicijo pastirskega praznika,« so zatrdili mladi pastirji (od leve): Jernej
Čemeč, Andrej Koren, Martin Čepin, Tomaž Juršič in Andrej Jazbec.
Branko Jug, kenik 2000 (levo, z vencem iz cvetja) in
binkoštna luknca Anton Jazbinšek (z vencem iz kopriv).
Barbara Jazbec, Brigita Ivane in Urška Faller so se sklonile nad travo in iskale roso za lepši obraz.
Srednji vek po cepedejevsko
Najstarejši pevski zbor na našem območju. Celjsko pevsko društvo, je zaokrožilo pevsko
sezono v stilu, primernem 105-letni tradiciji. V prepričanju, da so prepevali tudi njihovi
predniki, so se po časovnem traku zgodovine pomaknili še malo bolj v preteklost, v srednji vek.
Sobota v Bizeljskem gradu, ki naj bi bil zgrajen že v 10. stoletju, je bila vsa v stilu - od oprave pevke
in pevcev, pesmi, ki jih kar ni bilo moč utišati, pa do krsta novih pevcev, po trubadursko zapete letne
kronike zbora (ki se še ni uvrstila v pred kratkim izdano zbirko kronik) v izvedbi dirigenta Edvarda
Goršiča, do vrste srednjeveških zabavnih iger in seveda tudi jedače in pijače, za katero je brižno
skrbela družina Šarlote Klokočar... Dan iz zgodovine za bogato zborovsko zgodovino!	MBP
NASI KRAJI IN UUDJE
17
Zdravitel ji iz ilegale
V Slovenskih Konjicah so se na kongresu zbrali slovenski zdravitelji, ki jih država (še) ne priznava
v Slovenskih Konjicah je bil
konec minulega tedna prvi
kongres komplementarnega
in naravnega zdravilstva Slo-
venije, ki ga je organiziralo
Slovensko ekološko gibanje -
Sekcija naravnega zdravilstva.
V nedeljo so delegati sprejeli
programsko resolucijo in ide-
jo o kodeksu etike za delo
zdraviteljev.
Kongres je bil izredno do-
bro obiskan, saj se ga je udele-
žilo približno 200 delegatov in
zdraviteljev ter še najmanj 200
ostalih, ki so poslušali katere-
ga od dvajsetih predavanj.
V Sloveniji so prisotne števil-
ne terapevtske in diagnostične
metode, od katerih je uradno
priznana edino akupunktura,
čeprav je po raziskavi Sloven-
skega javnega mnenja po kateri
od oblik alternativnega zdrav-
ljenja posegla že najmanj tretji-
na Slovencev. Zato so se delega-
ti kongresa v programski reso-
luciji zavzeli za ustanovitev
združenja komplementarnih in
naravnih zdraviteljev Slovenije -
KONAZ, ki bo začasno deloval v
okviru omenjene sekcije. Os-
novno izhodišče združenja je
pravica, da si ljudje sami izbira-
jo metode, ki jim lahko poma-
gajo dvigovati kakovost zdravja
in življenja, zato je treba javnost
seznaniti, katere alternativne
metode se uporabljajo na Slo-
venskem, kdo jih ponuja, po
kakšni ceni in s kakšnimi učin-
ki. Pri tem je treba apelirati na
državo, da pomaga pri ugotav-
ljanju kakovosti dela zdravite-
ljev in ščiti metode in tehnike
zdravilstva, saj je le na tak način
mogoče zaščititi ljudi pred mo-
rebitnimi zlorabami. Zato so se
udeleženci kongresa zavzeli tu-
di za legalizacijo dela alternativ-
nih zdraviteljev, kar naj bi se
uredilo s posebnim zakonom o
zdravilstvu, KONAZ pa bo pri-
pravil tudi kodeks etike, ki bo
določal, da se morajo po njej
ravnati vsi zdravitelji, vMjučeni
v organizacijo, ki bo zaščitil me-
tode in tehnike zdravljenja ter
predvsem zaščito bolnikov. Ko-
deks bo vključeval tudi temelj-
no načelo vseh zdraviteljev, da
ne odvračajo bolnika od urad-
nega zdravljenja, temveč ga ce-
lo svetujejo. Zgolj alternativni
zdravitelj sme bolnika zdraviti
le v primeru, ko se njegovo
zdravstveno stanje, kljub priza-
devanjem uradne medicine, ne
izboljšuje ali ko je jasno izraže-
na bolnikova volja po komple-
mentamem oziroma naravnem
zdravljenju.
MARJELA AGREŽ
Da so se v Konjicah zbrali slovenski alternativni zdravitelji.
so opozarjale tudi številne stojnice, na katerih so ponujali
najrazličnejše pripomočke za zdravo življenje in boljše počut-
je ter tovrstno strokovno literaturo. Med najbolj vabljivimi je
bila stojnica s čudovitimi kristali vseh vrst in poldragimi
kamni.
na Cel jslcem'
Ob dnevu državnosti se
Valvazorjeva konjenica z
gradu Bogenšperk pri Litiji
vsako leto odpravi na dalj^
pot po Sloveniji. Letos so si
prvič izbrali pohod na Šta-
jersko, preko Celjskega do
Maribora.
Pohod bo okoli 30 konjeni-
kov začelo 21» junija na gradu
Bogenšperk, od koder bodo
krenili do Brega pri Sevnici in
od tam čez Okroglico do Jur-
kloštra in Šentruperta nad
Laškim, kjer se bodo ustavili
pri gostišču Kocman. Pot bo-
do nadaljevali v Štore in od
tam do Šentjurja, Žičke kartu-
zije, Tepanje, Slovenske Bi-
strice, Radizla do Maribora,
kjer bodo obiskali tri pomem-
bne točke: Lent, občinsko
stavbo in spomenik Rudolfu
Maistru. Na poti bodo štiri
dni, peti dan pa se bo Valva-
zorjeva konjenica vrnila z
muzejskim vlakom, v kate-
rem bo tudi prostor za konje.
Že štirinajst dni na Celjskem
poteka trasiranje poti, pri če-
mer sodelujejo konjeniki iz
Štor, še posebej Emil Bučar
in stotnik štorske konjenice
Aleksander Horjak. Pri Koc-
manovih pripravljajo pose-
ben prostor, kjer se bo lahko
vsaj trideset konj s konjeniki
odpočilo, pričakujejo pa tudi,
da se jim bodo na posamez-
nih točkah pridružili člani vse
številnejših slovenskih konje-
niških klubov.
Na fotografiji sta dva izmed
glavnih organizatorjev Valva-
zorjeve konjenice vitez David
Gregorčič (levo) in stotnik
Andrej Repina, vmes pa Vla-
do Kocman, ki se bo tudi
tokrat izkazal kot odličen go-
stitelj.	TV
Za Icombinaci jo desetih
plesov
v Rogaški Slatini je Plesna zveza Slovenije konec tedna
pripravila državno prvenstvo v kombinaciji standardnih in
latinskoameriških plesov.
Med 80 plesnimi pari iz 18 slovenskih klubov je bilo največ
plesalcev v kategoriji mlajših mladincev, konkurenca za odličja
pa je bila najmočnejša med starejšimi mladinci. Sicer pa organi-
zatorji ugotavljajo, da se z leti plesni pari vse bolj usmerjajo v
standardne ali latinskoameriške plese, saj je zaradi zahtevnosti
likov in zlasti močne konkurence težko trenirati in dosegati
enakovredne rezultate v obeh disciplinah.	IS
Nove table še pridejo
V Slovenskih Konjicah so
se v teh dneh pojavile nove
table z imeni ulic. Okoli pe-
tinšestdeset so jih postavili
na začetku ulic po vsem me-
stu. Izdelavo tabel je financi-
rala občina, idejni projekt je
zastavil David Polutnik, ki se
na občini trenutno ukvarja s
signalizacijo, izdelavo tabel
pa so zaupali konjiškemu
5^vodu za šport.
Podobno kot v vseh večjih
mestih tako tudi Konjice do-
bivajo prepoznavnejši ozna-
čevalni sistem. Nove ulične
table pa so šele prvi del načr-
tovanega projekta. Kot nam
je pojasnil Gorazd Fric, stro-
kovni sodelavec za komunalo
in ceste na konjiški občini,
bodo predvidoma še letos po-
stavili tudi table, ki bodo oz-
načevale večja industrijska
podjetja, turistične in druge
objekte. Nato pa bodo posta-
vili še tri velike »panoram-
ske« table, na katerih bodo
označene vse pomembnejše
točke - turistične, kulturno-
zgodovinske, športne in dru-
ge. Postavljene bodo na naj-
bolj frekventnih mestih.
B.P.
Bosopefenje no Brinjevo goro
Hiristično društvo Zreče pripravlja v nedeljo, 18. junija,
tradicionalno Bosopetenje na Brinjevo goro.
Ljubitelji rekreacije in pohodništva se bodo iz Spodnjih
Zreč odpravili ob 16. uri po turistični panoramski poti PP-1.
Do cilja na Brinjevi gori je približno 45 minut hoje. AB
Praznik ob kmečkih opravilih
Najpomembnejša kmečka
opravila so bila od nekdaj
tudi praznik, povezan z naj-
različnejšimi običaji (način
dela, način prehranjevanja,
pesem, »likof«...). Zrečani
bodo na ta način tudi letos
pospremili košnjo, žetev,
mlačev, ličkanje koruze in
trgatev.
Prireditve se odvijajo v av-
tentičnem okolju z avtentični-
mi izvajalci, drugi pa se jim
lahko pridružijo. Košnja bo
tretji petek v juniju (16. ob 19.
uri) na kmetiji Eme Založnik
v Loški Gori, kjer se že več let
zbirajo pravi kosci in pravi
ljudski pevci. Ema Založnik
živi sama na kmetiji na
obronkih Pohorja. Je tudi go-
nilna sila skupine ljudskih
pevcev. Kmetija leži na izred-
no strmem pobočju, tako da
delo s stroji sploh ni možno.
Zaradi višine je košnja nekaj
tednov kasneje kot v dolini.
Težaškega dela seveda osta-
rela ženica ne bi mogla opra-
viti sama, zato ji že vrsto let
pomagajo kosci iz bližnje in
daljne okolice, že nekaj let pa
to opravilo prerašča v pravi
praznik. Že med delom, pose-
bej pa ob zaključku, se ob
pravih domačih jedeh razlega
ljudska pesem. Dogodek
spremljajo tudi številni gle-
dalci, med njimi mnogo turi-
stov, ki so nastanjeni v zreš-
kih Termah ali na okoUških
turističnih kmetijah. Nekateri
se tudi vključijo v delo.
Emi Založnik pomaga pri
organizaciji KUD Vladko Mo-
horič Zreče.	ZI
Razstavo v Vr bovcu
v nazarski krajevni skupnosti te dni praznujejo, čas praz-
novanja pa vežejo na medvojni napad partizanov na Glinovo
zabojarno. Osrednji dogodek so pripravili skupaj z osnovno
šolo, glasbeno šolo in otroci iz nazarskega vrtca, slovesnost
pa so popestrili z otvoritvijo razstave slik Milana Rige v
gradu Vrbovec.	EDI MAVRIČ
ZŠAM Savinjske in Šaleške
v Strassbourgu
Uniformirani člani Združenja šoferjev in avtomehanikov
(ZŠAM) Velenje ter Zgornje Savinjske doline so se v soboto
udeležili slovesnosti ob pričetku 28. kongresa Zveze poklic-
nih voznikov Evrope (lAGHS). Ta je potekal v Strassbourgu
v Franciji.
Delegacija zveze ZŠAM Slovenije, ki je bila osrednji organi-
zator potovanja, je na kongresu zastopala interese slovenskih
voznikov in avtomehanikov pri reševanju položaja in proble-
matike prevozništva in šoferskega poklica. Med vsemi navzo-
čimi je prav Slovenija tudi tokrat vidno izstopala s svojo
udeležbo in načinom predstavitve poklicnih voznikov ter
članov ZŠAM Slovenije.	J. MIKLAVC
Gasilska parada in novo
vozilo
Prostovoljno gasilsko druš-
tvo Vojnik praznuje v letoš-
njem letu 120-letnico obstoja,
ki jo bodo obeležili v okviru
osrednje prireditve krajevne-
ga praznika v soboto, 17. juni-
ja. Svečana seja se bo pričela
ob 13. uri v avli OŠ Vojnik, na
njej pa se bodo s podpisi listi-
ne pobratili člani gasilskih
zvez Metlika ter Vojnik-Dobr-
na.
Vsem članom vojniškega ga-
silskega društva bodo podelili
spominska priznanja ter občin-
ska in državna odlikovanja.
Sledila bo parada gasilcev po
vojniških ulicah, nato pa bodo
vsi vozniki prevzeli ključe
kombiniranega vozila za gaše-
nje. Skupaj z obnovljeno mo-
torno brizgalno, staro 70 let, bo
vozilo blagoslovil vojniški žup-
nik Anton Perger.
Vojniški gasilci so z delom v
zadnjih desetih letih zadovoljni.
Veliko pozornosti namenjajo
telesni pripravljenosti in izobra-
ževanju, v gasilske vrste pa želi-
jo čimbolj vključevati tudi mla-
de. Sedaj šteje GD Vojnik 125
članov, članic in mladincev, po-
sebno skrb pa posvečajo zlasti
veteranom, Id imajo mdi svojo
tekmovalno enoto. Med enota-
mi so najuspešnejše članice do
30 let, ki so se s prvim mestom
na regijskem uvrstile na držav-
no tekmovanje. PGD Vojnik le-
tos praznuje tudi 20. obletnico
usp^nega sodelovanja s po-
bratenim društvom iz Dragom-
Ije vasi v Beli krajini in 20 let
delovanja šolskega društva
Mladi gasilec na Osnovni šoli
Vojnik. V kratkem bodo v bro-
šuri izdali pregled zgodovine
zadnjih desetih let. B. JANČIČ
18
REPORTAŽA
Utrujeni kolesarji pri zajtrku v Marianopoliju.
Vzpon na Enno - 945 metrov nadmorske višine.
S kolesom med leteče skale vulkana
Peterica mladih Celjanov po svetu nekoliko drugače
Natalija in Grega Košec,
Helena Kojnik in Barbara
Kokot iz Celja ter Matjaž Ko-
rošec iz Kompol so želeli
doživeti nekaj zanimivega,
kar pa jih ne bi veliko stalo,
saj se študenti in dijaki v
denarju ravno ne utapljajo.
Odločili so se za kolesa in
Sicilijo, deželo žita in za
mnoge leglo mafije. Mladi
popotniki, stari od 16 do 25
let, so na dan prekolesarili
po 70 kilometrov precej str-
mih poti in cest, fanta pa sta
se s kolesom povzpela celo
na vulkan Etna.
Skupaj so kolesarili že prej,
a na manjše razdalje. Izjemi
sta Grega in Matjaž, ki sta
družno prekolesarila pot od
Slovenije preko Avstrije,
Nemčije do Italije, s kolesi
drvela po Bosni, ko vojna še
ni bila povsem končana, pa v
Grčiji in še kje. Matjaž, s kate-
rim smo pokramljali o doži-
vetjih na Siciliji, je povedal, da
sta se tako dovolj utrdila, da
jima pot po južni Italiji ni de-
lala težav. Da pa je bilo včasih
kar naporno tudi zanju, kaj
šele za dekleta.
Prijatelji so najprej zvozili
kolesa in opremo, ki je seveda
ni bilo malo, do Škofij, potem
pa malo na kolesih, malo v
vlakih naprej... Ampak na
vlak ne moreš s kolesom, tako
jim ni preostalo drugega, kot
da kolesa razstavijo, »zapaki-
rajo« v pakete in zavijejo v
šotorsko platno. Potovanje je
bilo dolgo in mučno, na jug
Italije pa so le prišli.
Prijazni, a
posesivni
Ljudje so jih lepo sprejeli in
jim pomagali po svojih močeh.
S sporazumevanjem je bilo tu-
di nekaj težav, saj nihče od
petih ni znal italijansko, za Itali-
jane pa je angleščina tako ali
tako španska vas. »Ampak če
nekaj časa preživiš v njihovi
družbi, zlasti starejših ljudi, kaj
hitro izveš tisto, kar je najpo-
membnejše. Malo si pomagaš
tudi z rokami, pa gre,« -^e ^
smehu dejal Matjaž, ki bi mu'
največ pomenilo to, da bi imel
več časa za druženje s tamkajš-
njimi ljudmi, ki sicer živijo zelo
preprosto in se znajo zabavati.
Njihova edina slabost je po
Matjaževem mnenju bolestno
varovanje svojega imetja. Vsa
posestva na deželi so namreč
strogo ograjena z mrežami in
bodečimi žicami.
Ko so po različnih pripetlja-
jih in zapletih končno prišli
do željene regije, je tire zame-
njal asfalt in kolo. Za kolesar-
jenje od Cefaluja preko Ma-
donie Parka, Enne, Piazze Ar-
merina, Siracuse in Catanie
do Messine so imeli na voljo
vsega devet dni.
Dežela pomaranč
Temperature v tem času na
srečo še niso bile pretirano
visoke, tako da so lahko rela-
tivno hitro potovali. Poleti se
segreje na 40 stopinj! To je
tudi dežela hmon, pomaranč
in grenivk. Natalija, Grega, He-
lena, Barbara in Matjaž so ob-
čudovali neskončne nasade
dišečih pomaranč, večjih kot
moška pest. Pomaranča in pol
je tehtala kilogram, zanj pa si
moral odšteti okoli 50 tolarjev.
Vasi, ki bi jim pri nas rekli
kar mesta, so grajene na vrhu
hribov, zato pot, ki so si jo naši
popotniki zastavili, nikakor ni
bila lahka. Kraj Enna leži na
kar 945 metrih nadmorske vi-
šine. Tamkajšnji prebivalci
imajo poleg polj tudi precej
pašnikov in živine. Kolesarjem
iz tujih krajev se kar niso mo-
gli načuditi, zlasti dekletom.
Ko letijo skale z
neba
v devetih dneh sta imela
Grega in Matjaž skupno 12 ki-
lometrov vzpona in spusta, de-
kleta pa 3,5 kilometi-a manj, saj
se niso odločile za vzpon na
Etno. »Z Grego sva prišla gor
ob osmi zjuti-aj in ugotovila, da
je to že precej pozno, saj je bil
vulkan takrat že ovit v meglo.
Visok je nekaj čez 3300 metrov
in ga vidiš dejansko z vsakega
mesta v okolici,« je pripovedo-
val Matjaž. »Punce so šle na-
prej ob obali, midva pa v hrib.
Do 1200 metrov nadmorske
višine vodi ovinkasta asfaltna
cesta, nato je rampa in nadalju-
ješ lahko le še z gondolo - do
2400 metrov. Lahko pa greš
tudi z nekakšnim jeepom oz.
avtobusom, ki pa imajo noro
zasoljene cene kart. Ko sva
prišla do konca te poti, sva
sedla na kolesa in nadaljevala.
Ceste so bile obupne, maka-
damske, na' njih pa pet centi-
meti^ov pepela. Močno nato-
vorjeni kolesi nista zdržali in
tako sem moral krpati zračnico
že kmalu na začetku, Gregi pa
je spustila skoraj na istem me-
stu, ko sva se spuščala. Zračni-
co je zaradi zelo redkega 2yaka
skoraj nemogoče zakrpati, saj
se lepilo ne suši. Ko sva prišla
na višino našega Triglava, so že
letele skale nad glavo. Tam,
kjer je bila še pred nekaj leti
planinska koča, je sedaj le še
podrtija kot vidni dokaz moči
vulkana. Ko je priletela prva
skala, sva dala hiti-o čeladi na
glavo, kolesi skrila pod streho
nekdanje koče in pomalicala.
Tam sva srečala tudi nek ame-
riški par, ki je prav tako kolesa-
ril, ampak sta se na Etno - do tja
seveda, kot je dovoljeno - od-
pravila kar peš. Kasneje sva
videla še nekaj takšnih frikov,
ki običajno 10 mesecev kolesa-
rijo naokrog, se za dva meseca
vrnejo domov v Ameriko, dela-
jo, potem pa gredo spet po
svetu.«
Poleg številnih znamenito-
sti, ki jih na tem delu italijan-
skega škornja ne manjka, so
Matjaža najbolj navdušile
skulpture domačega umetni-
ka na peščeni plaži v bližini
Messine, kjer se je njihova
pot tudi zaključila. Kipci so
bih narejeni iz ostankov ladij,
privlečenih iz morja, ki jih je
avtor skulptur zvaril skupaj in
ustvaril čudovite podobe žive
in nežive narave.
Polni doživetij iz prelepe
dežele, nekoliko utrujeni, a
zadovoljni, so tako po deve-
tih dneh zaključili potovanje,
ki bi bilo za večino vse prej
kot sprostitev in zabava.
BOJANA JANČIČ
Foto: M.K.
NASI KRAJI IN UUDJE
19
Domačini so za radovedneže prikazali kmečka opravila,
značilna za vasi okrog Dobrne.
Praznična Dobrna
Občina Dobrna praznuje danes svoj praznik, ki ga bodo
občani in številna društva obeležili z najrazličnejšimi prire-
ditvami.
Tako je že v soboto Športno-rekreacijsko društvo Dobrna
pripravilo košarkarski turnir, v večernih urah pa so se pohod-
niki podali na 4. tradicionalni nočni pohod na Paški Kozjak, ki
ga je organizirala Planinska sekcija Dobrna.
Sončna nedelja je bila kot naročena za prikaz starih kmečkih
opravil iz tamkajšnjih naselij. Številni obiskovalci prireditve so
si ogledali mlatenje s cepi, čiščenje žita z vijačo, tesanje hlodov
in predice pri delu, nastopili pa so tudi vaški muzikanti in
pevke.
Danes bo ob 17. uri pred Zdraviliškim domom Dobrna
zaključna akademija osnovne šole, ob 19. uri pa slavnostna
seja občinskega sveta. Strelsko društvo prireja jutri ob 18. uri v
Gasilskem domu tekmovanje v streljanju z zračno puško, v
soboto pa se boste ob 8. uri lahko udeležili II. pohoda po
obronkih občine. Ob 17. uri se bo pričela kolesarska tekma od
Dobrne preko Gutenika, Hudičevega grabna in Paroža do
Lovske koče, kjer bodo podelili medalje. V nedeljo se bodo vsi
ljubitelji tenisa lahko pomerili na turnirju za pokal Dobrne,
začetek tekmovanja bo ob 9. uri na teniških igriščih v parku
Toplic Dobrna.
B. JANČIČ, Foto: G.K.
Gasilci in salamarji
v Socki
Gasilsko društvo Socka je tudi letos ob binkoštnem praz-
niku pripravilo tradicionalno tekmovanje gasilskih enot v
moški in ženski konkurenci ter tretjo salamiado.
Na gasilskem tekmovanju edina ženska desetina ni končala
tekmovanja, med dvanajstimi moškimi desetinami pa je slavi-
la prva ekipa Nove Cerkve pred Žalcem in drugo ekipo Nove
Cerkve. Zmagovalci so zmagali že tretjič zapored in osvojili
prehodni pokal binkoštne nedelje v trajno last.
Na tekmovanju suhih domačih salam je letos sodelovalo 24
izdelovalcev salam. Za najboljšo salamo, šampionko Socke, je
tričlanska strokovna komisija izbrala salamo Srečka Goreča-
na iz Socke, ki je ta naslov osvojil že drugič. Drugi je bil Miro
Kotnik. tretji pa Roman Gorečan, oba iz Socke.	TV
V Dobrini tudi
Kuharske buicve
Turistično društvo Dobri-
na je lansko prvo srečanje
kmečkih žena, udeleženk
vseh izletov 100 kmečkih
žensk na morje, letos zdru-
žilo s 4. folklorno priredi-
tvijo »Ohranimo kulturno
dediščino naših babic in
dedkov«. Zanimiva priredi-
tev bo v soboto, 24. junija, v
Dobrini, začela pa se bo ob
15, uri.
Na srečanje so vabljene
vse kmečke žene, ki so-sode-
lovale na 28 izletih 100 kmeč-
kih žensk na morje v organi-
zaciji NT-RC s svojimi dru-
žinskimi člani, prijatelji in
znanci, pridejo pa lahko tudi
vsi ostali, ki so jim taka sre-
čanja všeč. Na prireditev bo
pripeljal vlak Atomček iz
Atomskih toplic, pripravlje-
nih bo vrsta prijetnih prese-
nečenj.
Prijave sprejema Turistič-
no društvo Dobrina, Dobri-
na 7, 3223 Loka pri Žusmu,
telefon - fax: 063-797-103.
Organizatorji zaradi lažje or-
ganizacije želijo, da se ude-
leženke prijavijo do 19. juni-
ja in nakažejo prispevek
1500 tolarjev, za kar bodo
dobile jnalico, majico s spo-
minskim znakom srečanja
in še kaj. Žiro račun: 50770-
678-55835.
Na folklorni prireditvi bo-
do nastopili KUD Trta Dolga
gora, Vandrovčki iz Šoštanja,
ljudske pevke iz Prevorja z
Markom in Jernejem, oktet
Veritas iz Šent erneja, humo-
rista Franci i i Korl, vaški
godci iz Dobrine, vesele
kmetice iz Slivnice, Obsotelj-
ski slavčki in ljudski pevci iz
Krnice.
Prišli bodo tudi mnogi dru-
gi, med njimi mlad in obeta-
ven ansambel Jurij z mentor-
jem Tonetom Vidcem, pevka
Franja Marguč in še mnogi
drugi, od harmonikarjev do
pevcev.
Največji čar 2. srečanja
kmečkih žena v Dobrini pa bo
predstavitev in prodaja nove
knjige Kuharske bukve, ki je
pravkar izšla pri NT-RC.
TV
MODRI TELEFON
Ljubitelj
Mariborčank
Gašper iz Letuša, ki je veli-
ki ljubitelj mariborske pev-
sko-plesne skupine Povver
Dancers, si je zaželel naslov
njihovega fan kluba.
Podatke za Gašperja je po-
sredovala Simona Brglez, no-
vinarka Radia Celje, odlična
poznavalka zabavnoglasbene
scene. Fan klub Povver Dancers
se nahaja na Rogaški cesti 51,
2204 Miklavž. V klubu prodaja-
jo njihove zgoščenke in kasete
po ugodnejših cenah, njihove
majice, imajo različna besedila
ter fotografije z avtogrami.
Pevka Natka ji je še sporočila,
da odhajajo čez dobrih deset
dni v ZDA, do takrat pa imajo
še kar nekaj nastopov. BJ
Do prihodnjega četrtka bo
vaše klice na Modrem telefo-
nu sprejemala -novirmrka
Marjela Agrež. Na telefonsko
številko 031/569 581 jo lah-
ko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro.
EKO zastava že tretjič na Vransko
OŠ Vransko je v mednarod-
ni evropski projekt EKO šol
vključena že od leta 1997 Prvo
EKO zastavo so prejeli leta
1998, ko so izpolnili vseh se-
dem krakov. Ker podelitev eko
zastave ni trajna in jo je treba
vsako leto obnavljati, so bili
letos zelo ponosni, saj so se
ponovno dokazali in tako tudi
tretjič prejeli eko zastavo, eno
izmed petnajstih v Sloveniji.
Slavnostna podelitev je bila v
Radencih, zastave pa je podelje-
vala ambasadorka Unicefa Mi-
lena Zupančič. Eko zastavo lah-
ko obnovi vsako leto le tista
šola, ki resnično deluje po zah-
tevanih načelih in vsaldč tudi
izpolni pogoje ter raziskuje te-
matske sklope, ki so predpisani
v programu eko šol. Zaradi tega
so se v letošnjem letu odločili,
da temeljito raziščejo področje
energije. V projekt so se vključili
vsi učenci in učitelji šole. Člani
biološko-raziskovalnega krož-
ka so v podprojektu Energija
raziskovali mline, ki so delovali
na potoku Merinščica včasih in
kako je s temi mlini danes. Na-
stala je raziskovalna naloga Mli-
ni na Marinščici.
S to nalogo so se prijavili na
državno tel^ovanje ob Dnevu
sonca, ki ga vsako leto organizi-
ra Notranjski ekološki center v
Kopru. Da so delo imenitno
opravili dokazuje to, da so bili
izbrani izmed petih OŠ Sloveni-
je in prejeli 1. nagrado - zbiral-
nik sončne svetlobe v vrednosti
50 tisoč tolarjev. Kot je povedala
ravnateljica Valerija Pukl, so se
tudi tega uspeha zelo veselili.
T TAVČAR
Gališki dnevi
V	KS Galicija v žalski občini se bodo jutri, v petek 16.
junija, z gasilskim tekmovanjem pričele letošnje priredi-
tve šestih Galiških dnevov, ki jih pripravlja Kulturno
društvo Galicija s pomočjo ostalih društev.
V	soboto, 17 junija, bosta dopoldan lončarska delavnica in
tenis turnir, zvečer ob 20. uri pa bodo odprli samostojno
razstavo likovne pedagoginje Nuše Božiček. V nedeljo, 18. in
ponedeljek, 19. junija, bo tekmovanje v streljanju z zračno
puško, vlečenje vrvi ter šahovsko tekmovanje, ljubitelji
namiznega tenisa pa se bodo v dvorani KS Galicije pomerili v
torek, 20. junija. Četrtek, 22. junija, se bo ob 20. uri pričelo
predavanje o osteoporozi, v petek, 23. junija, bo kresna noč
aa Gori, v soboto, 24. junija turnir v košarki in zvečer koncert
z Zlatkom DobriČem, Alfijem Nipičem ter mlado pevko
Dolores in njenim ansamblom. Zadnji dan Galiških dni, 25.
junija, bo pestro ves dan. Poleg turnirja v odbojki, metanju
pikada in skakanja v vrečah, bo ob 10. uri sprejem abraha-
movcev pri farni cerkvi v Galiciji, popoldan ob 14. uri bo
gališki tek prijateljstva, zvečer pa zabava z ansamblom
Slovenski expres.	T. TAVČAR
Veseli teden v Vinski Gori
Krajani Vinske Gore bodo
ta konec tedna začeli slaviti
krajevni praznik in dan dr-
žavnosti. V soboto bodo na
vrsti športno navdahnjeni
Vinskogorčani, ki se bodo
pomerili v malem nogome-
tu, nedelja pa bo pripadala
planinskemu društvu, ki bo
ob 10. obletnici pripravilo
kulturni program ter popol-
danski pohod Vinska Gora-
Tuševo.
Naslednji petek, 23. junija,
bo ob 16. uri srečanje starej-
ših krajanov, uro kasneje pa
bo gasilsko tekmovanje ob
krajevnem prazniku. Krajani
Janškovega sela bodo v sobo-
to odšli na 4. srečanje Sel Slo-
venije, če se bodo pravočasno
vrnili, pa bodo zvečer lahko
ujeli koncert ansambla Šaleš-
ki fantje z gosti ob zaključku
praznovanja tridesetih let
glasbenega delovanja. V ne-
deljo popoldne bo osrednja
slovesnost ob krajevnem
prazniku in dnevu državno-
sti, mladi planinci pa se bodo
odpravili na 5. tabor, ki bo
trajal tri dni.	SKO
OBČINA POLZELA
Polzela 8, 3313 Polzela
Tel./fax: (063) 703-32-00
Na podlagi Odloka o proračunu občine Polzela za leto 2000,
sprejetega na 11. redni seji občinskega sveta 10.2 .2000
objavlja
NATEČAJ
za dodelitev posojila za pospeševanje
podjetništva In obrtništva na območju občine
Polzela.
I.
Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojila v skupnem znesku
najmanj 4.500.000,00 SIT (štirimilijonepetstotisočtolarjev).
II.
Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v
proizvode in storitvene dejavnosti ter za investicije v odpiranje
novih delovnih mest.
III.
Pravico kandidiranja na natečaj imajo pravne in fizične osebe s
sedežem oz. stalnim prebivališčem v občini Polzela.
IV.
Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po
obrestni meri T+37o. Minimalni znesek posojila je 1 mio SIT in
maksimalni znesek 2 mio SIT.
V.
Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumen-
tacijo oddajo do vključno 15. julija 2000 oz. do 15. vsak mesec, v
kolikor razpoložljiva sredstva ne bodo razdeljena že pri prvi
obravnavi vlog na naslov Občina Polzela, Polzela 8, 3313 Polzela s
pripisom »1. javni natečaj - NE ODPIRAJ«.
Vlogi je potrebno priložiti:
-	kratek poslovno investicijski načrt,
-	potrdilo o vpisu v register obratovalnic oz. drug ustrezen
register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ali potrjeno
vlogo o pričetem postopku za ustanovitev,
-	potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih za samostojne
podjetnike'oz. BON 3 za družbe bilanco stanja in bilanco
uspeha po zadnjem zaključnem računu,
-	potrdilo o premoženjskem stanju,
-	zadnjo odločbo o odmerjenem davku na dohodek iz dejavnosti,
če odločba za preteklo leto še ni bila izdana, je potrebno
priložiti odločbo o davku na dohodek iz dejavnosti za predprete-
klo leto in odločbo o akontaciji davka, ki ga samostojni
podjetnik plačuje v letošnjem letu,
-	izpisek ŽR za leto 1999,
-	izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojila,
-	druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno
dovoljenje...)
VI.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v
30. dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in
nepopolnih vlog ne bomo obravnavali.
VII.
Posojila se bodo dodeljevala preko banke, s katero bo občina
Polzela sklenila pogodbo.
VIII.
Sklep se objavi v Novem tedniku.
IX.
Dodatne informacije dobite na občini Polzela
na tel. št. 703 32 11.
20
ŠPORT
»Zagotovo vsaj eno odlicjel«
Danes začetek 3. svetovnega kadetskega prvenstva v kegljanju
Po včerajšnji uradni otvoritvi se danes zače-
nja zbor najboljših kadetov in kadetinj. Naša
izbrana vrsta se je konec tedna potegovala za
izhodišča na največjem letošnjem tekmovanju,
državno prvenstvo na Golovcu pa je vsaj delni
pokazatelj trenutne forme, čeprav bodo - ko bo
to najbolj pomembno - odločihio vlogo odigrali
drugi dejavniki.
V mlajših kategorijah je pač precej odvisno
bodisi od sreče, trenutnega navdiha ali psihične
pripravljenosti, kar pa seveda ni nujno, toda
dosedanje izkušnje govore vlogi omenjenih de-
javnikov v prid. Zato bodo odločilni boji najbrž
izjemno negotovi in zanimivi. Da imamo tudi
Slovenci svoje adute, najbrž ni potrebno posebej
izpostavljati, toda prednost domačega kegljišča
je lahko prav v tem športu precejšnje breme, kar
so dokazale tudi naše članice predlani, ko so
zaostale za cilji in željami. Vendar se letos, kaj
podobnega naj ne bi pripetilo. Medtem ko so
tako v ženskem kot v moškem delu reprezen-
tance zmerni optimisti, so vodilni možje kegljaš-
ke zveze prepričani, da bo prvenstvo ne samo
organizacijsko, temveč tudi re-
zultatsko uspešno. »Smo naj-
boljši zbiralci medalj v Sloveni-
ji. Z največjih tekmovanj smo
jih prinesli kar 61 in verjamem
v nadaljevanje tradicije,« je pre-
pričan predsednik KZS Avgust
Likovnik.
Obetavna igra
Celje, kot najmočnejši slo-
venski center ženskega keglja-
nja, bo imelo na SKAP tri pred-
stavnike: selektorja reprezen-
tance kadetinj Lada Gobca in
kegljavki Zorico Gluvič ter Do-
brilo Vučenovič. Slednja bo so-
deč po trenutni pripravljenosti
in ratingu izven četverice, ki se
bo potegovala za ekipno kolaj-
no, Gluvičeva pa si je priborila
solidno izhodišče. »Ne vem še,
če bom nastopila na ekipni tek-
mi, saj bo postava znan tik pred
začetkom tekmovanja,« pravi
članica Miroteksa, ki je na ka-
detskem DP konec tedna v
dveh dneh podrla 853 kegljev
(426+427) in zasedla 3. mesto,
za zmagovalko Damjano Pir-
man iz Kamnika pa je zaostala
vsega 3 keglje. »Rezultat sicer ni
vrhunski, bolj zadovoljna pa
sem z igro, ki je bila na trenutke
takšna-, kakršne si želim na sve-
tovnem prvenstvu. Na kegljišču
je bilo tudi precej soparno, a
tako bo tudi od danes do sobo-
te, ko bodo steze odlično nama-
zane, kar bi laliko povzročilo
boljše rezultate,« napoveduje
Zorica Gluvič. Na prvenstvo se
je kot vse njene soigralke začela
pripravljati že konec lanskega
leta, treningi so bili kakovostni
in uspeh ne bi smel izostati:
»Prepričana sem, da bo Sloveni-
ja na tem prvenstvu osvojila
odličje. Vsaj eno, če ne še kak-
šnega,« je optimistično razpolo-
žena. Podobnega mnenja je tu-
di njena klubska kolegica Do-
brila Vučenovič, ki ima še eno
željo: »Upam, da bodo tribune
polne. Želimo si podpore navi-
jačev,« vabi Vučenovičeva, kate-
re rezultat na prvenstvu je bil
sila skromen, saj je podrla le 773
kegljev. »Zdelala me je trema,
čeprav vem, da to ni pravo
opravičilo. Do začetka SKAP ni
bilo dovolj časa za bistven dvig
forme, za nekaj popravkov pač.
Če bom dobila priložnost, jo
bom skušala kar najbolje izko-
ristiti,« upa.
Kegljev ni!
Podobno kot oba selektorja,
ki sta se zadnje dni ubadala le še
z manjšimi popravki pri formi
in tehniki, so na trnih tudi orga-
nizatorji. Čeprav imajo s pripra-
vami podobnih tekrnovanj
ogromno izkušenj, so se trudili
vse do včeraj, ko so prispele vse
reprezentance. Cilj je seveda ja-
sen: zadovoljiti goste. »V organi-
zacijo se sploh ne vtikam, kajti
Celjani so se že tolikokrat izka-
zali, da jim povsem zaupam,« je
na novinarski konferenci prejš-
nji teden povedal Avgust Likov-
nik. Lado Gobec, ki nenehno
bdi na dogajanji, pa je bil malce
bolj živčen: »Zapletlo se je pri
prihodu mehanika iz nemškega
podjetja Vollmer. Ne bo ga v
Celje, tako da bo njegovo delo
opravljal nekdo izmed domačih
strokovnjakov. A to ni nič v
primerjavi s pogrešanimi keglji,
ki bi iz Nemčije morali pripoto-
vati v ponedeljek, pa jih tudi ni
bilo. Posodili so nam jih nekate-
ri naši klubi, ker ne verjamem,
da bi nam jih iz podjetja poslali
tik pred začetkom tekmovanj.«
Slovenska reprezentanca -
ženske: Damjana Pirman
(Kamnik), Maja Drevenšek
(Konstruktor), Tina Potokai
(Brest),Tina Ogrin (Adria), Zo-
rica Gluvič in Dobrila Vučeno-
vič (obe Miroteks). Moški: Kle-
men Mahkovic (Litija), Mitja
Gornik (Brest), Matjaž Jerman
(Adria), Gašper Tršan in Damir
Duratovič (oba Slovan).
Ne glede na zaplete s (m) o vsi
z mislimi že pri današnjih uvod-
nih obračunih. Morda bo pr-
venstvo rezultatsko »rešeno«
že drevi....
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIČ
Dobrila Vučenovič
Zorica Gluvič
Roševa
relcordno
Plavalka celjskega Mari-
nesa Neptuna Urška Roš je
sanjsko začela sezono v veli-
kih bazenih. Na močnem
mednarodnem mitingu v
Kranju je odplavala državni
rekord na 200 metrov v del-
finovem slogu in napoveda-
la odmevno sezono.
Roševa je sicer že v zimski
sezoni nekajkrat napovedala
oster ritem v poletnih tekmo-
vanjih, vendar bi bile optimi-
stične napovedi pred meseci
preveč smele, ker so pri celj-
skih plavalcih vselej težave,
ko je potrebno skočiti v 50-
metrske bazene. Pri Marine-
su Neptunu letos upajo na
ugodne vremenske razmere,
ki bi pripomogli k nemotene-
mu delu. Le-tega bo Roševa v
olimpijski sezoni še kako po-
trebovala, če se želi pridružiti
uspešnim olimpijcem. Kranj-
sko plavanje je spominjalo na
najboljše nastope iz lanske
sezone, ko je državni rekord
odplavala avgusta, letos pa ga
je po manj kot letu dni zrušila
že na startu sezone. 2:17,37
na 200 metrov delfin ima v
tem obdobju precej večjo te-
žo, kot v »špici«, toda z more-
bitnim dvigom forme bi se
Roševa zanesljivo še bolj
približala širšemu svetovne-
mu vrhu.	T.L.
Klemen Omladič med svojimi odličji.
Klemen Omladič obetaven skakalec
Letušan Klemen Omladič ima šele devet let, pa se že lahko pohvali s tremi leti uspešnega
tekmovanja v smučarskem skakanju. Član velenjskega kluba je pred dnevi v Kobjeglavi pri
Novi Gorici na podelitvi priznanj najboljšim smučarskim skakalcem, nordijskim kombina-
torcem in klubom za lansko sezono v kategoriji do deset let zasedel v drugo mesto.
Prav tako je drugo mesto osvojila celotna ekipa Velenja v omenjeni sezoni. Medtem, ko je bil
lani državni prvak v smučarskih skokih, je v zadnji sezoni osvojil bronasti medalji na državnem
prvenstvu med posamezniki in v ekipni tekmi, tekmoval je tudi v višji kategoriji dečkov do 12
let, kjer je že pričel nabirati točke. Njegov osebni rekord-znaša 37 metrov.
Triletno bero odličij predstavlja 14 pokalov, 24 medalj in 42 diplom, kar za devetletnika ni od
muh. Klemnu poleg kluba in staršev stojijo ob strani še Osnovna šola Braslovče, Občina
Braslovče in drugi sponzorji. Klemen ta čas že pridno trenira najmanj trikrat na teden, kajti že v
tem mesecu ga čaka pet tekem za sezono 2000/2001.	T. TAVČAR
Negostoljubni Rečičani
Strelska družina Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem že vrsto let sodeluje s strelci iz
nemškega Pliezhausna. Letos so jih povabili v Slovenijo in bili v dvoboju uspešnejši.
Gostje so se bolje znašli le na prvi - nočni tekmi pod reflektorji, ko so Rečičane ugnali v
streljanju z malokalibrsko puško s 568:564. Domačini so bili bistveno bolj prepričljivi v
streljanju z zračno puško (1149:1134}, medtem ko Nemci v streljanju z zračno pištolo niso imeli
nikakršnih možnosti za uspeh (1062:1107).
Najuspešnejši posamezniki dvoboja so bili Reiner Muenzinger iz Pielzhausna ter Rečičana
Vili Ravnikar in Peter Tkalec.	T.L.
Drsalke na Slovaško
Letos bo ledena ploskev v celjskem Mestnem parku nared
že sredi julija, pred tem pa bodo drsalke vadile v tujini.
Gostil jih bo slovaški Zvolen, kamor se bodo s trenerjem
Borisom Uspenskim podali 3. julija. Pod nadzorom Ukrajinca
bodo vadile Anja Bratec, Taša Grm, Eva Jenšterle, Nastja
Uspenski in Alja Pahor, ki je v celjski klub prišla iz ljubljanske
Olimpije. V Zvolnu bodo ob domačinih in Celjankah vadile še
Madžarke, v ledeni dvorani v Mestnem parku pa od 17, julija
Italijani, Ukrajinci in Hrvati.	J.K.
Kvartet kadetskih
reprezentantov
Na močnem turnirju z
evropsko udeležbo so se v
Ljubljani odlično odrezali
predstavniki Iva Reye in ju-
doistke Sankakuja. Obenem je
šlo tudi za pregledno tekmo-
vanje slovenskih judoistov,
kar so izkoristili štirje Celjani.
Član Iva Reye Borut Lakner
je bil nepremagljiv v kategori-
ji do 60 kg, v tisti do 80 kg pa
je njegov klubski kolega Pri-
mož Ferjan osvojil 2. mesto.
Še več odličij so domov prine-
sli predstavniki Sankakuja. V
najvišji kategoriji je slavila vse
boljša Lucija Polauder, Nives
Pere in Elvira Križnik sta v
kategoriji do 48 kg zasedli 2.
oziroma 3. mesto, bronast je
bil še Toni Draksič (-60kg).
Slovenska kadetska repre-
zentanca se bo konec meseca
udeležila evropskega prvens-
tva v Romuniji, kjer se bodo
za najvišja mesta potegovali
kar štirje Celjani: Borut Lak-
ner, Primož Ferjan, Nives
Pere in Lucija Polauder.
Sicer pa so se na medna-
rodnem prizorišču izkazali
tudi najmlajši. Na mednarod-
nem turnirju v Maria Zellu v
sosednji Avstriji sta v katego-
riji dečkov slavila predstavni-
ka Iva Reye Tadej Zalaznik in
Miha Pečovnik
JOŽE KUZMA
ŠPORT
21
Tudi Acman v
Sydney
Na mitingu Ljubljana
2000 so svoj delež k seriji
odmevnih rezultatov pris-
pevali tudi atleti celjskega
Kladivarja. Gregorju Can-
karju, Miru Kocuvanu in
Anji Valant se je na sezna-
mu atletov z izpolnjeno
olimpijsko normo pridružil
Urban Acman.
Celjski šprinter se je namreč
z ostalimi člani slovenske šta-
fete 4x100 metrov Predani-
čem, Fridrihom in Šušteršičem
spustil pod mejo 40 sekund in
izpolnil normo za nastop na
letošnjem najpomembnejšem
tekmovanju. Kljub temu, da
so imeli šprinterji nekaj težav
prav z zadnjo predajo, ko je
Acman že hitro stekel, čeprav
palice še ni imel v roki, so za
progo potrebovali le 39,85 se-
kunde. Ob idealni ali vsaj ne-
koliko boljši predaji pa bi za-
gotovo zrušili skoraj 3 leta star
državni rekord 39,62. Toda
pomembno je, da je naša če-
tverica tekla dobro, za uigra-
vanje bo časa dovolj. Svoj ko-
rak bo do avstralske avanture
zagotovo ujel tudi Gregor
Cankar. Kot pravi sam, je celo
v boljši formi, kot v enakem
obdobju lani, zato poraz na
ljubljanskem mitingu, ko je
preskočil vsega 782, cm sploh
ni tragičen. V tej sezoni se
bomo morda morali sprijazni-
ti z nekoliko slabšimi nastopi
julija in avgusta, saj je sloven-
ski rekorder napovedal, da naj
bi bila pripravljenost optimal-
na prav septembra v času
olimpijskih iger. Ob tem je
imel Cankar tudi nekaj smole,
saj je v zadnjem skoku poletel
krepko čez »osmico«, vendar
je bil za malenkost nenatan-
čen in skok je bil zaradi pre-
stopa neveljaven. Gregorjevo
nezbranost je tokrat izkoristil
južni sosed Ergotič, ki je slavil
z 801 cm. Bolj kot skakalec v
daljino je bila z 2. mestom
zadovoljna njegova klubska
kolegica, troskokašica Anja
Valant. Javnosti je namreč do-
kazala, da državni rekord in
sijajna serija iz Kalamate nista
naključje. Valantova je imela v
prestolnici izjemno tekmico -
Inesso Kravets, Ukrajinko, ki
se je z zmago vrnila na med-
narodno prizorišče. Svetovna
rekorderka je v zadnjem po-
skusu zmogla 14, 57 m, kar je
sicer skoraj meter manj od
njene najboljše znamke, toda
za come-back povsem dovolj.
Valantova je sicer skušala iz
njene sence in vse do odločil-
nega troskoka ji je to tudi us-
pevalo, saj je kar štirikrat -
podobno kot v Grčiji - presko-
čila štirinajstico. Toda ek-
stremnega skoka v Ljubljani ni
bilo, čeprav je seveda tudi
14,37 odličen rezultat.
Podobno velja za 2,00,80
Jolande Čeplak v teku na
800 metrov, vendar je olim-
pijska norma oddaljena še 3
desetinke. Velenjčanka bo
imela še dovolj priložnosti
in, kot upa sama, v finišu -
za razliko od ljubljanskega -
dostojno tekmico.
TOMAŽ LUKAČ
Cel|anke prve v Franciji
Konec minulega tedna so se celjski košarkarji in košarkari-
ce udeležili mladinskega turnirja v francoskem Saumurju.
Oboji so zapustili dober vtis, predvsem velja to za košarkari-
ce, ki so opravile s konkurenco.
Celjske mladinke so po vrsti premagale francoski St. Barthe-
lemy, madžarski Szombately in v polfinalu romunski Timi-
soaph. V velikem finalu so bile Še prepričljivo boljše od doma-
čink, saj so slavile s 54:39. Za najboljšo igralko turnirja je bila
izbrana Anja Lesjak.
Moški del odprave je bil nekoliko manj uspešen, a s 3.
mestom nikakor ni razočaral. Fantje so v štirih tekmah doživeli
le en poraz - v polfinalu proti Nemškemu Urspringu (34:50).
Pred tem so ugnali francoski Cholet in madžarski Sopron, ki so
ga premagali še v tekmi za 3. mesto s 44:41.	T.L.
Uspela »Voda za vse«
Tretja akcija »Voda za vse« je na celjski bazen zvabila precej radovednežev, ki so si z
zanimanjem ogledali predstavitev klubov, ki gojijo vodne in obvodne športe.
Od 9.30.ure zjutraj do poznega popoldneva si je prireditev ogledalo blizu 2000 opazovalcev,
kar je bil osnovni namen akcije. Organizatorji so ob bazen zvabili dovolj ciljnega občinstva, ki
ga želijo »plavalno osveščati« ves mesec. Dogajanje je še posebej popestrila nekdanja miss
Slovenije Miša Novak, ki je s povezovanjem programa dodatno dvignila temperaturo, tako da
je gostom in obiskovalcem bližina vode prišla še kako prav.	T.L., Foto: GREGOR KATIČ
Himalajci spet doma
7. aprila se je v Himalajo
podala 13-članska sloven-
sko-hrvaška alpinistična od-
prava, ki si je za cilj izbrala
vrh četrte najvišje gore na
svetu, 8516 metrov visokega
Lhotseja. Več kot polovico
odprave je sestavljala zased-
ba šentjurskega Rifnika, ki
se je minuli petek vrnila do-
mov.
Kakšnih 200 sokrajanov in
okoličanov jih je pričakalo
pred občinsko stavbo, kjer je
bilo poskrbljeno za zabavo,
vrhunec prireditve pa je bil
prihod junakov iz Himalaje.
Boštjan Jezovšek, Rudi Pod-
goršek, Viktor Mlinar, Dušan
Debelak, Tomaž Žerovnik,
Franc Gajšek, Aco Pepevnik
in zdravnik Klemen Jagodič
so nasmejani prišli pred
zbrane sorodnike, prijatelje
in znance. »Občutki so fanta-
stični! Kako lepo se je po več
kot dveh mesecih vrniti do-
mov, spet videti zelene gore
in travo,« je opisoval počutje
Aco Pepevnik, alpinistična
legenda, ki je kot prvi Slove-
nec ponesel našo zastavo na
Mount Everest, 19. maja ob
14.10. uri pa je skupaj z Bistri-
čanom Milanom Romihom
stopil na vrh Lhotseja. »Ta-
krat občutki niso bili niti
približno tako lepi. Bila sva
popolnoma izčrpana, vedela
sva, da se morava še vrniti.
Glavni del naloge je bil šele
pred nama. A vseeno so bili
to trenutki zmagoslavja, ki
pa se ne more primerjati s
slastjo uspeha v kakšni drugi
športni panogi,« je pojasnil
prvi mož, ki je v tem tisočlet-
ju priplezal na vrh Lhotseja
brez kisika. Nekaj podobne-
ga so kasneje poskušali še
Dušan Debelak, Rečan Mat-
ko Škalamera in najmlajši
član odprave Boštjan Jezov-
šek. Slednji je imel kar precej
težav. »Zaradi zvišanega oče-
snega pritiska sem na 8400
metrih povsem oslepel. Vrni-
ti smo se morali nižje, na
7500 metrih pa nas je zajel
snežni plaz, ki nas je »pope-
ljal« pol kilometra. Imeli smo
velikansko srečo, da smo
preživeli,« si je oddahnil Je-
zovšek, ki se kljub neprijetni
izkušnji namerava že prihod-
nji mesec s hrvaško odpravo
spet podati v Himalajo.
Govorniki na sprejemu hi-
malajskih junakov so med
drugim izpostavili številne
uspehe šentjurskega športa,
predsednik Rifnika Franc
Gajšek pa je odgovoril: »Z
našimi alpinističnimi uspehi
se košarkarji, nogometaši in
atleti ne morejo primerjati.
Mi smo dosegli uspeh, ki ga
spoštujejo po vsem svetu.«
Njegov odgovor je bil seveda
povsem na mestu. V prihod-
njih mesecih se nadeja kak-
šne spremembe v naši krov-
ni organizaciji, upa pa tudi na
večjo podporo v Šentjurju.
T.L.
Cvetnikov
memorial
Na strelišču za vojaško
puško v Braslovčah je bilo
17. tekmovanje z vojaško
puško za Cestnikov memo-
rial, ki ga je organizirala
Strelska družina Braslovče.
Na tekmovanju je nastopilo
15 ekip iz vse Slovenije in
vsi najboljši strelci, ki tek-
mujejo s tem orožjem.
Vrstni red: 1, SD Preddvor
508 krogov, 2. SD Sonja Vesel
Ivančna Gorica 504, 3. Gene-
ralštab slovenske vojske, 4.
SD Braslovče, 5. Strelski klub
Moriš, vsi po 503 kroge itd.
Posamezno: 1. M. Kralj (SD
Braslovče), 2. Jeram (SD Ce-
lje), 3. Jereb (SD Preddvor),
oba po 179, 4. Peternelj
(Preddvor) 176, 5. Ceglar
(Ivančna Gorica) 172 krogov.
T TAVČAR
Slovenci v ozadju
Na Škednju pri Slovenskih
Konjicah so slovenski moto-
krosisti sicer napovedovali po-
novitev vrhunskih rezultatov
z uvodnih tekem evropskega
prvenstva skupine C, vendar
ciljev niso niti približno izpol-
nili.
Po sobotnem treningu je ka-
zalo nekoliko bolje, saj je bil
najboljši Jaka Može, v nedelj-
ski vročini pa se naši asi niso
Znašli. Najhitrejši s treninga je
slabo štartal. Rok Sitar in Tadej
Korošak pa sta zavoljo neučin-
l^ovitega treninga ogromno
tvegala in izgubljala. Dirko je
l^olikor toliko solidno končal le
slednji, ki je pristal na nezavi-
dljivem 11. mestu. V boj za
najvišja mesta so se vmešali le
Avstrijci in Čehi, Slovani pa so
bili uspešnejši. Jan Brabec je
prepričljivo opravil s konku-
•"enco in zmago slavil s tretjeu-
^rŠČenim rojakom Koste-
'ickym. mednju se je uvrstil naš
Severni sosed Reiseinger. V
^kupnem seštevku pred zad-
'^jim kvalifikacijskim obraču-
nom v čeških Tremošnjicah je
v vodstvu ostal Sitar z 81 točka-
mi, za 6 zaostaja Može, ki sta
mu za petami Kostelicky (74) in
Madžar Sooky (73). Finalni dir-
ki bosta v začetku septembra
in avgusta v Velikih Uhercah
(Slovaška) in v Pilicsevu (Ma-
džarska).
Rezultati: 1. Brabec (Češ) 37
točk, 2. Reiseinger (Aut) 32, 3.
Kostelicky (Češ) 28, 4. Staufer
20, 5. Machtlinger (oba Aut)
15, 6. Bučenec (Svk) 13, 7 Vi-
tezslav 13, 8. Kulhavy (oba
Češ) 13, 9. Ffaly (Aut) 11, 10.
Leljak (Hrv) 11, 11. Korošak 11,
12. Može 11,... 16. Sitar 3,... 21.
Jelovšek (vsi Slo) 1. T.L.
8. Icolesarski vzpon Letuš - Dobrovi je
v odlični organizaciji kolesarskega kluba Žalec je bil v
soboto, 8. junija, kolesarski vzpon Letuš - Dobrovlje, ki se
ga je udeležilo več kot sto kolesarjev iz raznih krajev
Slovenije. Proga je bila dolga 5,5 kilometra, višinska razlika
pa je znašala 450 metrov.
V posameznih kategorijah
so zmagali pri moških od 12
do 18 let: Janez Pustoslemšek
(Gornji Grad) 19.41, od 19 do
25 let Dejan Vračič (Maribor)
1720, 26 do 35 let Milan Hri-
bar (Lukovica) 1716, 36 do 45
let Ljubo Car (Maribor) 17.53,
46 do 55 let Ivan Rajgelj
(Kranj) 20.03, 56 do 65 let
Roman Kralj (Limbuš) 26.43,
nad 65 let Franc Kekec (Gri-
že) 26.25 Pri ženskah do 25
let: Sabina Rezar (Štore)
26.39, nad 25 let Mojca Kali-
šnik (Radomlje) 25.42
Prvi v vsaki kategoriji je
prejel pokal, za drugo in tret-
je mesto so prejeli diplome,
vsak udeleženec pa je dobil
spominsko medaljo. Posebne
medalje so prejeli udeleženci
za tretjo ali peto udeležbo
vzpona.
T. TAVČAR
Logarski lokostreici uspešni na Češkem
Tekmovalci lokostrelskega kluba Indiana iz Logarske doline so se minuli konec tedna
udeležili evropske lokostrelske 3-D tekme v bližini Brna na Češkem.
V kategoriji lok compound neomejeno je Karli Gradišnik osvojil četrto mesto. S samostrelom je
odlično meril Janko Pintar (2. mesto), dobre rezultate so dosegli tudi Sandi Huič (4.), Vili Dovžan
(5.) in Stane Saksida (7). V kategoriji tradicionalni lok je Lojze Zobavnik zasedel tretje mesto.
Že to soboto pa bo precej bliže, tokrat na Polzeli, tekmovanje za cameo pokal.	SKO
22
INFORMACIJE - FEUTON
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
28.5.: Nataša RUDEŽ iz
Šentjurja - dečka.
2.6.: Cvetka SMOLE iz
Šmarja - dečka, Melita JELEN
iz Velenja - dečka, Mojca LE-
BIČ iz Celja - deklico.
3.6.: Bojana POLAK iz Pe-
trovč - deklico, Alja LONČA-
REVIČ iz Celja - dečka, Alenka
TELEBAR iz Žalca - deklico.
4.6.: Dragica KONČAN iz
Loke pri Žusmu - deklico, Ma-
rija NAGLIČ iz Lesičnega -
dečka, Vida APAT iz Celja -
dečka.
5.6.: Sandra VESEL iz Celja
-	deklico, Rozalija ŠKET iz
Podplata - deklico, Matejka
ZVONAR KANDARE iz Šem-
petra - dečka, Alenka BIZJAK
iz Šmartnega ob Paki - dekli-
co, Romana LIKEB ZUPAN s
Polzele - deklico, Gabrijela
SMODEJ iz Celja - dečka.
6.6.: Lucija KOLAR iz Žalca
-	deklico, Vikjtorija VISOČNIK
URH z Ljubnega - deklico, Ol-
ga GAJŠEK iz Dobja pri Plani-
ni - deklico, Darja ZUPANC iz
Petrovč - deklico.
7.6.: Petra ZLATOPER iz Ce-
lja - deklico. Jasna KARLATEC
iz Laškega - deklico, Durda
HORVAT iz Celja - dečka.
8.6.: Snežana LADIKA
ŽVAR iz Senovega - dečka,
Frančiška HOSTNIK iz Celja -
deklico. Marta RIBIČ iz Loč -
deklico. Jožica BELEJ iz Rim-
skih Toplic - deklico.
POROKE
Celje
Poročili so se: Anton PIŠO-
TEK in Dragica KOHN iz Celja,
Marko JESENEK iz Marija
Dobja in Mojca MUZEL iz Stra-
že pri Novi Cerkvi, Aleksander
PEČNIK in.Klavdija KOTNIK iz
Celja, Dragan MRDJENOVIČ in
Sabina KRAJNC iz Celja, Matej
MAJCEN in Nataša URBA-
NIJA iz Celja, Mitja JEŽOVNIK
iz Nemčije in Maja MLINAR iz
Žalca.
Slovenske Konjice
Poročili so se: Jožef FINK iz
Potovega Vrha in Marjetka
ROTOVNIK iz Osredka pri Zre-
čah. Iztok GAJŠEK iz Sloven-
ske Bistrice in Eva CELCER iz
Zreč, Ivan ROŽIČ iz Lukanje in
Sonja ADAMIČ s Stranic, Bran-
ko PETEK iz Slovenskih Konjic
in Štefka KOVŠE iz Zreč. Alek-
sander CUGMAS iz Zg. Laž in
Marina SlRC iz Tepanjskega
Vrha, Marko ZUPANČIČ iz Tr-
zina in Milena KORAŽIJA iz
Dobrovelj, Zlatko BOČEK in
Stanislava VETRIH, oba iz Pa-
deškega Vrha, Sebastijan SA-
GADIN in Milka SUVAJAC,
oba iz Zreč, David VAHTER in
Matejka PEC, oba iz Zreč, Ta-
dej AUUGUŠTIN iz Maribora
in Slavica KANCLER iz Sloven-
skih Konjic. Aleš PODERGAJS
in Mojca VREČKO, oba iz Zeč,
Janez KOREN iz Raven in
Alenka ROŠER iz Hudinje pri
Vitanju, Samo KOŠIR in Mateja
PUČNIK, oba iz Slovenskih
Konjic, Herman LAMPRET iz
Miklavža nad Dravskem polju
in Andreja FIJAVŽ s Stranic,
Marjan STRNAD iz Sv. Jerneja
in Dušanka REČNIK iz Zbelov-
ske Gore, Darko BRDNIK iz
Prelog in Katja RAZBORŠEK iz
Zreč, Jože BUKOVŠEK in Sonja
ORLAČNIK. oba iz Zreč, Ignac
KOVAČIČ in Branka PAČNIK,
oba iz Selškega Vrha, Janez
RATEJ iz Gabrovelj in Valerija
MUŠIČ iz Dobrovelj, Branko
BORNŠEK iz Zaborka in Anica
Cecilija RATEJ iz Draže vasi in
Boštjan GRAČNER in Doris
MLAKAR, oba iz Slovenskih
Konjic.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se: Peter FRE-
CE in Anica OBREZA iz Škar-
nic.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Martin PA-
ŽON iz Sp. Negonj in Lidija
OSVALDIČ iz Strmce pri Sv.
Florijanu, Stanko HOSTNIK iz
Ješovca pri Šmarju in Jožica
VAHEN iz Vršne vasi, Mirko
VRAČKO in Ana ŠUMLJAK,
oba iz Zibike, Damjan STAN-
ČIN iz Rogaške Slatine in Na-
talija GREGORIČ iz Rogatca
ter Anton BERK iz Zg. Negonj
in Katica LEPOGLAVEC iz Ča-
kovca.
Velenje
Poročili so se: Aleksander
IDRIZOVIČ in Maša KOČE-
VAR, oba iz Velenja ter Milan
MEŽA in Martina BRLOŽNIK,
oba iz Velenja.
Žalec
Poročili so se: Jože HUDO-
URNIK in Aleksaud.ra^ PEČA-
RIČ iz Podvina pri Polzeli, Bo-
ris VIDEMŠEK in Natalija
TRAVNER iz Letuša, Tomaž
AMBROŽIČ iz Grosupljega in
Manica JANEŽIČ iz Ljubljane,
Danilo ŠTANTE iz Trnovlja
pri Celju in Renata KOŠENI-
NA z Vranskega.
SMRTI
Celje
Umrli so: Ana URBANČIČ
iz Celja, 86 let, Hinko GORO-
PEVŠEK iz Šešč pri Preboldu,
72 let, Neža VALNER iz Zg.
Gabrnika, 87 let, Ivan ŠOL-
MAN z Grobelnega, 57 let.
Slovenske Konjice
Umrli so: Marija KOROŠEC iz
Polen, 88 let. Jožefa PLIBERŠEK
iz Spodnjili Grušovij, 70 let, Ignac
RANČNIK iz Slovenskih Konjic,
62 let. Marjan ČERNEC iz Slo-
venskih Konjic. 52 let. Leopold
FIRER iz Slovenskih Konjic. 50
let. Alojzij HROVAT iz Bezine. 63
let, Pavla ŠETAR iz Črešnjevca,
96 let, in Viktor GRAČNAR iz
Slovenskih Konjic, 48 let.
Šentjur pri Celju
Umrl je: Leopold ZAVERŠ-
NIK iz Celja, 77 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: , Franc CEGLAR iz
Litije, 45 let, Terezija CAJZEK iz
Tlak, 70 let, Antonija MIKOLIČ
iz Sv Jurija, 94 let, Martin BEVC
iz Pilštanja,' 93 let, Veronika
LEBENIČNIK iz Ljubljane, 49
let, Marija BERGLEZ iz Rogaš-
ke Slatine. 87 let. Frančiška
PEPERKO iz Šmarja pri Jelšah,
99 let, Anton ŠTANCER iz Zibi-
ke, 52 let, Zdenko KRAMARIČ
iz Sodne vasi, 38 let, Branko
CENTRIH iz Zagreba. 64 let.
Anton MAČEK iz Zagorja, 83
let, Karol ANDERLIČ iz Vonarij,
73 let in Nikola ZORIČ iz Šmar-
ja pri Jelšah, 61 let.
Velenje
Umrli so: Mujo ČELIKO-
VIČ iz Plešivca, 46 let, Vid
ZUPA iz Velenja, 74 let, in
Marija PISKAR iz Plešivca,
82 let.
Žalec
Umrli so: Jožef OCVIRK iz
Celja. 96 let, Alojz GALOF iz
Žalca, 68 let, Pavlina SKOK iz
Miklavža pri Taboru, 73 let,
Miran KRAJŠEK iz Migojnic,
46 let, Ivan OSTERC iz Dom-
žal. 84 let.
Javni zavod
Celjske lekarne
obvešča cenjene uporabnike,
da bomo v poletnem času spremenili
odpiralni čas lekarn Gregorčičeva (v ZD
Celje) in Vojnik od 1. 7. do 31. 8. ter
Štore od 15. 6. do 31. 8. 2000.
Lekarna Gregorčičeva
ponedeljek od 7. - 15. ure
torek 7. - 18. ure
sreda, četrtek 7. - 15. ure
petek 7. do 14. ure
Lekarna Vojnik
od ponedeljka do petka od 7.30 do 15.30
1. in 3. sobota v mesecu od 8. do 12. ure
Lekarna Štore
ponedeljek od 7. - 16. ure
torek, sreda, četrtek od 7. - 15. ure
petek od 7. - 14. ure
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ZABUKOVICA - GRIŽE
Razpisuje oddajo v najem
gostinske prostore
skupno 384 m^. Ponudba za najem mora vsebovati:
a.	ponujeno ceno - znesek najemnine
b.	način zavarovanja plačila
C. dokaz o statusu ponudnika
Najemna ponudba se sklene za nedoločen čas s pričetkom 1. 10.
2000. Prva najemnina se plača za 3 mesece v naprej.
Ponudbe oddajte v zaprti kuverti z oznako »Razpis za točilnico« na
naslov DU Zabukovica, Griže 49, do vključno 15. 7. 2000.
Pozneje smo izvedeli, da predvsem zaradi tega. ker je bil
cesar kar hitro veselo razpoložen in je začel preodkrito
govoriti: »Zakaj je sploh vojna? Razumem, da sem prevzel
krono. Ne razumem pa. da sem moral na svoje rame prevzeti
še vojno.« V takih trenutkih je njegov adjutant vedno zaključil
sestanke in prigrizke. Bil je pač slabič. V njegov zagovor naj
povem le to. da je imel Pruse tako rad kot mi in da je namesto
besede Prus rad rabil psovko »pifke«.
Napredujejo pa v vojaških činih taki gospodje zelo naglo.
Cesar Karol je bil z mano istočasno podporočnik. Čez leto dni
je bil že poročnik, kmalu nato kapetan in ko sem postal jaz
poročnik, je bil on že polkovnik. Malo smešno se nam je zdelo,
da so bili vsi člani vladarske hiše oficirji. Ne verjamem, da so
bili vsi tako sposobni. Vzor nesposobnosti je bil nadvojvoda
Friderik, lastnik posestva Belje, ki pa je bil celo vrhovni
komandant armade. Napredoval je celo do naziva feldmaršal.
Separatno premirje
Reka Zbruč je bila po velikosti podobna Savinji. Naši položaji
so bili na položnem griču v neki graščini, ob kateri je bila tudi
cerkev in župnišče. Tako kot cela vas ob vznožju griča sta bili
poslopji uničeni od granat. Nasprotniki - sibirski strelski polk -
so bili oddaljeni nekaj več kot sto metrov. Občasno smo se
obstreljevali, toda bolj za šalo kot zares. To je bilo namreč
koncem novembra 1917 in do nas so že prišli glasovi o nekakšni
ruski revoluciji. To me je tudi spodbudilo, da sem po nekem
medsebojnem streljanju splezal na cerkveno ograjo in zaklical:
»Ivan prihodi sjuda!« Mislil sem si, kar bo pa bo. Najprej so se
ruske glave poskrile, jaz pa sem že pričakoval ponovno strelja-
nje. Pa se čez trenutek dvigne postava, pa druga, tretja. Kmalu je
stalo okrog nas kakih 40 Rusov. Podali smo si roke. Mene so
pozdravili: zdravstvujte gospodin tovarišč, mojega vojaka pa:
zdravstvuj tovarišč. Razdelil sem jim cigarete in jim govoril
nekaj v smislu slovanskega prijateljstva. Češ, zakaj streljamo
brat na brata, ruski vojaki na češke. Odgovor je bil spodbuden:
»Vot pravilno! Do svidanija!«
Popoldan me je že poklical komandant bataljona, če sem jaz
govoril z Rusi. Le-ti namreč kličejo s fronte, kje da je naš rusko
govoreči štabni kapetan. Seveda sem se moral zlagati, da to
nisem bil jaz. Če bi se namreč izvedelo, da sem brez vsakega
dovoljenja govoril z nasprotnikom, bi to bilo zame usodno.
Kmalu pa že zaslišimo ruski znak s trobento, da pride do nas
deputacija. Bilo jih je šest in prinesli so pismo o premirju za
komandanta našega korpusa. Nemudoma sem ga odposlal dalje.
Ob desetih zvečer je že bil pri meni oficir z odgovorom. Šla sva v
prvo linijo: jaz v ospredju, žaromet, bela zastava, trobentač. Rusi
so dobili odgovor. Najavili so se za drug dan ob dveh popoldne.
Razlog: sklenitev separatnega premirja.
V številni ruski delegaciji polkovnikov in drugih oficirjev mi
je najbolj ostal v spominu postaven narednik. Imel je polna
prsa medalj in ko je zagledal naš rum, si ga je nekajkrat
privoščil iz največjega kozarca. Po uvodu z nekaterimi govo-
rancami in seveda ustreznimi prevodi se je prišlo k stvari:
1.	Prenehamo s sovražnimi akcijami,
2.	Naj dovolimo, da pridejo ruski vojaki na našo stran, da si
iz kakšne porušene hiše odnesejo tramovje, ker nimajo
kurjave,
3.	Po vodo v reko gremo dopoldne mi. popoldne pa oni.
4.	Premirje je začasno sklenjeno med našim 15. in njihovim
12. korpusom in je veljavno, dokler komanda celotne armade
ne ukrene kaj drugega.
Separatno premirje je bilo sklenjeno 23. novembra 1917 in je
veljalo za fronto, dolgo kakih 15 kilometrov.
Ta večer mi je Josef iz ruske fronte prinesel krasen ruski
tobak, saj je bil že z nekaterimi tovariši povabljen k Rusom na
»rajsflajš. čaj in ržen kruh«. Istočasno pa mi je znal povedati,
da dobi od Rusov v zamenjavo za rum kar si želim: tobak,
milo itd. Že drug dan se je z Rusi začela trgovina na debelo.
Kmalu se je to seveda izvedelo. Ker pa so stiki s sovražnikom
tudi za časa separatnega premirja prepovedani, nas je koman-
dant brigade s posebnim poveljem na to opozoril. Istočasno
pa me je po telefonu vprašal, če imam kaj tobaka in mila...
Premirje je že čez nekaj dni zavladalo na celotni fronti in 7.
decembra smo imeli ponovna pogajanja. Toda tedaj je pri
Rusih že vladal boljševiški režim. Čeprav so na pogajanja z
nami prišli skoraj isti ljudje kot prvič, je bila razlika očitna.
Prejšnji oficirji sedaj niso imeli več besede, oblast so prevzeli
nižji častniki, ali celo navadni vojaki. Revolucija!
Ukrajina
Konec marca 1918 je prišel ukaz, da vkoraka naša armada v
Ukrajino. To se je zgodilo na prošnjo ukrajinskega hetmana iz
Kijeva. Razlog: trenja med boljševiki in menjševiki. Razpasli so
se pokoli, požiganja in ropanja. Skratka, mi bi naj delali red.
Prva postaja je bil Kamenjec Podolski. Zavzeli smo ga brez
spopadov, saj so se nasprotniki že prej umaknili. V mestu so
bili le vojaki in oficirji, ki so se umaknili s fronte in samo čakali
priložnost, da se vrnejo na svoje domove širom Rusije. Na
nadaljnji poti sem dobil nalog korakati proti železniški progi
Žmerinka - Odesa. V nekem večjem kraju, ime sem pozabil,
sem četo ustavil, da si odpočije in skuha obed. V kraju z blizu
30 tisoč prebivalci ni bilo ne hotela ne gostilne ali kavarne. Bila
pa je uradniška menza, v katero sem se podal. Tam je sedelo
kakih dvajset uniformiranih mož. Pozdravil sem: »Zdravstvuj-
te tovarišči!« Planili so pokonci, kot da ne pričakujejo nič
dobrega. Ko pa sem se predstavil z nič kaj ruskim imenom
»Kiril Francovič«, so se pomirili.Videli so, da ne želim nič
drugega, kot obed. Kmalu pa se je med nami razvil tudi
pogovor. Moral sem jim kar precej časa tolmačiti od kod sem.
Pogovor pa je nanesel tudi na trenutni politični položaj.
Predvsem so mi začeli razlagati pridobitve njihove revolucije.
Torej: lastnika tukajšnje tovarne sladkorja bodo razlastili in
ga uporabili po njegovih sposobnostih. Bo pač tovarniški
inženir, knjigovodja ali pisarniški sluga, morda pa celo nava-
den delavec. Če še za to ne bo sposoben, ker je že star, bo pa
šel v hiralnico.
»Kakšne bodo plače?«
»Plače? Saj ne bomo imeli denarja. Vsak bo dobil, kar bo
rabil.«
»Kaj pa v slučaju bolezni?«
»V slučaju bolezni boš dobil, kar predpiše zdravnik, hrano
pa iz naše skupne kuhinje.«
»Kaj pa bi dobil inženir, ki mu uspe iznajti patent, s pomočjo
katerega bi se produkcija podvojila?«
»Kaj dobi? Nič! To je njegova dolžnost, da predloži patent
vodstvu tovarne.«
»Kaj pa, če bo on patent raje prodal tuji državi, ki mu bo
dobro plačala?«
Na to vprašanje pa nisem dobil pametnega odgovora, razen
tistega, da pač tega ne razumem, ker sem »avstrovengerski
oficer«.
Res je, da nas tamkajšnji narod ni imel rad, ker smo bili paČ
tuja vojska. Toda, vi vsaj ne koljete, so dejali. Tu pa se je med
boljševike in menjševike vrinilo tudi mnogo razbojništva,
povezanega z uboji in vsakovrstnim kriminalom. Dospeli smo
tudi do kraja Vapnjarka, kjer je bila tovarna špirita. Ko je
nastopila takozvana svoboda, so se odprla tudi vrata te
tovarne in vojaki so planili nad sode s špiritom, se napili.
napolnili čutarice in odšli. Ker pa je bil alkohol prepovedan, so
pustili pipe odprte...
PISMA BRALCEV
23
I PREJELI
I SMO
Lepa sobota na
Kozjanskem
Lepa in sončna je bila sobo-
to, ko smo se invalidi in starejši
občani iz Šmartna v Rožni doli-
ni, skupaj z našimi poverjeniki
in prijazno predsednico Mari-
jo, odpravili na izlet. Vozil nas
je humorja poln šofer, ki zna
lepo peti. Najprej smo se usta-
vili v Podčetrtku, kjer smo si
ogledali zdravilišče in popili ob-
vezno kavico in čaj, potem pa
smo nadaljevali pot do Olimja
in si ogledali prelepo cerkev, o
njenih znamenitostih nam je
govoril tamkajšnji pater ter nas
povabil, naj še pridemo. V
Olimju smo si ogledali še naj-
starejšo lekarno v Evropi in
spoznali, kako so se nekoč
zdravili. Potem smo posedli
pod mogočno lipo, se dobro
okrepčali, mlada Darja nam je
zaigrala par lepih viž, poverje-
nice pa so pele. Pot smo nada-
ljevali do Jelenovega griča in
videli, kako se v senci hladijo
jeleni, nato pa smo se odpeljali
še v Ponikvo, kjer smo si ogle-
dali rojstno hišo blaženega An-
tona Martina Slomška. To je
tudi kraj, kjer so veliki nasadi
jablan, kaže pa, da bo jeseni
hladilnica spet polna. Že precej
utrujene, nas je šofer peljal še k
svetem Ožbaltu, kjer smo uži-
vali v čudovitem razgledu na
okoliške kraje. Hvala vodiču, ki
je šel z nami in nam povedal,
kakšne znamenite može je dal
ta kraj. Nazadnje še dobro ko-
silo pri Janezu in že smo se
zvečer vračali domov, mlada
harmonikarka pa nam je spet
zaigrala par veselih.
Hvala vsem, ki so mi poma-
gali pri premagovanju stopnic
na avtobusu, v imenu vseh iz-
letnikov pa prisrčna hvala za ta
izlet, še posebej pa predsednici
Mariji za vso njeno skrb.
HELENA ZUPANC,
Šmartno v Rožni dolini
Na Aškerčevi
domačiji
Kulturno društvo Anton Aš-
kerc iz Rimskih Toplic je pod
vodstvom upokojenega ravna-
telja Milka Vahčiča že petič or-
ganiziralo pohod po Aškerče-
vih poteh, ki se ga vsako leto
udeleži večje število planincev.
Prva prireditev je bila 2. juni-
ja na Senožetih, ko sta na Aš-
kerčevi domačiji nastopila
MPZ Laško pod vodstvom Loj-
zeta Šveca in oktet Vrelec iz
Rimskih Toplic. Nekaj pesmi
sta zapela tudi dva osnovno-
šolca iz Senožet, pogrešal pa
sem otroke iz Laškega in Rim-
skih Toplic, ki bi jih lahko vodili
slavistki.
Letos je bilo obiskovalcem te
kulturne prireditve vreme na-
klonjeno. Lani, ko je bila zaradi
slabega vremena prireditev v
Osnovni šoli v Rimskih Topli-
cah, sem obiskovalcem pove-
dal. da državni zbor že nekaj
let sprejema predlog zakona o
Zaščiti jezika, ki ga je napisal že
niinister Janez Dular. Po letu
dni spet ugotavljam, da je za-
kon še vedno nekje v predalu
f^a ministrstvu za kulturo,
^pam, da bo novi minister bolj
zavzet za to, da se zakon o
zaščiti jezika sprejme, saj je
onesnaževanje z angleščino in
dneva v dan večje. Če bi Aškerc
še živel, bi verjetno napisal pe-
sem: »Mi vstajamo, in vas je
lahko sram, ker dovolite tak-
šno onesnaževanje slovenšči-
ne.«
Kulturna prireditev na Aš-
kerčevini je bila res svetla za
ohranjanje našega maternega
jezika. Po končanem kultur-
nem programu smo obiskoval-
ci še malo posedeli in skupaj
zapeli par slovenskih narod-
nih. Posebno zahvalo izrekam
županu laške občine gospodu
Rajhu, ki je pomagal prti orga-
nizaciji te kulturne prireditve in
spominskega pohoda, ta pa je
bil 10. junija od Rimskih Toplic
do Zidanega mosta.
MILAN GOMBAČ,
Celje
Križ, na
visokem
postavljen
o križu na Grmadi nad Ce-
ljem že vse od njegove postavi-
tve in blagoslovitve (18. januar-
ja 1998) ni bilo ničesar napisa-
nega, čeprav so ga je v teh
dobrih dveh letih obiskalo
mnogo ljudi. Nekateri so prišli
iz radovednosti, drugi iz re-
kreacijskih nagibov, številni pa
tudi iz verskih.
Tako križ ni nikoli osamljen,
posebno ob nedeljah in prazni-
kih ima mnogo obiskovalcev,
vsi pa so zadovoljni, saj so
premagali strmino na poti do
križa, od koder je čudovit raz-
gled na okolico. In pri tem se
nam nehote vzbudi primerjava
s simbolično podobo Cankar-
jevega križa na gori. Tudi Celje
je, tako kot Matej iz omenjene
knjige, doživljalo svoje vzpone
in padce, svoje lepe in težke
čase. Ljudje v njem so se veseli-
li in žalovali, sovražili in ljubili,
se rojevali in umirali, staro me-
sto pa je stalo, ko so prihajale
in odhajale vojske, ko so se
dogajale poplave... Po vsaki uj-
mi se je mesto znova pobralo
in raslo naprej, življenje se je
ohranilo. Ohranjali so ga ljudje,
njihova ljubezen do rodnega
mesta, do te dežele, pa tudi do
boga. In kakor je Cankarjev
Matej končno našel svojo sre-
čo, upamo in želimo, da jo je
tudi Celje. Morda jo bo poma-
gal varovati tudi križ na Grma-
di, ki je bil postavljen v zahvalo
bogu in za srečo v prihodnje,
saj obiskovalci, upajoči v srečo,
tako radi pozvanjajo na zvon
ob križu, da se prijetno cinglja-
nje sliši daleč v dolino.
Tudi člani Slomškovega klu-
ba, ki smo lepo nedeljsko po-
poldne obiskali križ, smo stori-
li tako. To ni bilo samo prijetno
druženje, bilo je tudi bogato
duhovno doživetje. Ob križu
smo pripravili krajši kulturni
program, obisk pa smo zaklju-
čili z zbrano molitvijo za do-
movino in naše mesto. Na po-
vratku v dolino smo srečevali
številne ljudi in se z njimi pri-
srčno pozdravljali.
Pa so nekateri, ob postavitvi
križa, tarnali, da bo ta gotovo
naredil razdor med zagovorni-
ki križa in nasprotniki. Daleč
od tega, križ na Grmadi ljudi
združuje, od vseh je deležen
občudovanja zaradi svoje mo-
gočnosti, in lepote, ki jo nudi
pogled na dolino.
Člani Slomškovega kluba
smo izlet zaključili s prijetnim
druženjem na Celjski koči. Od-
hajajoč v dolino, smo bili kar
nekako drugi ljudje, polni lepih
vtisov in duhovno bogatejši.
PANIKA VODOPIVEC
v imenu članov
Slomškovega kluba
Čigava je
denarnica?
v petek, 12. maja letos, sem
na poti med Pošto in avtobusno
postajo v Rogaški Slatini našla
manjšo denarnico z nekaj de-
narja. Ker v njej ni nobenega
dokumenta, jo je najbrž izgubil
kakšen šolar, ki se je tam ustavil
ali pa je bil na šolskem izletu.
Domačin to ni bil, saj sem najd-
bo prijavila na policijski postaji,
a se še do danes ni nihče oglasil.
Zato sporočam lastniku, da se
oglasi na mojem naslovu ali pa
me pokliče na telefonsko števil-
ko 063/484-460.
GABRIJELA PRESINGER,
Kajuhova 12, Celje
ZAHVALE,
POHVALE
Skrbeli so za
sošolko Ano
V imenu 8. b razreda se zah-
valjujem Območnemu združe-
nju RK Laško za nagrade, pode-
ljene fantom, ki so predvsem v
zadnjih dveh letih skrbeli za
sošolko Ano, ki je na invalid-
skem vozičku. Posebej se zah-
valjujem g. Vladu Marotu, se-
kretarju RK Laško, ki se je veli-
kodušno odzval prošnji za fi-
nančno pomoč ter pripravil na-
grade in priznanja. Prisrčno bi
se rada zahvalila tudi g. Mihaeli
Pečar, predsednici Območnega
združenja RK Laško, ki je na
valeti v četrtek, 1. 6. v Kultur-
nem centru Laško podelila na-
grade, lepa hvala za njene nad-
vse tople in humane besede,
izrečene v uvodnem govoru.
Fantom je bila skrb za Ano v
veliko čast in priznanje njihove
zrelosti. Sošolki so ponudili
svoje roke, srčnost, odgovor-
nost ter ji tako pomagali pre-
magovati zanjo nepremostljive
ovire - stopnice. Že sam obču-
tek, da pomagajo bližnjemu,
jih je neprestano nagrajeval in
spodbujal. Z nagradami Ob-
močnega združenja RK Laško,
podeljenimi na tako slavno-
sten način, pa je njihovo delo
dobilo tudi javno priznanje.
DRAGICA BRINOVEC,
Laško
Akordi
»Akorda« za
srce in dušo
Akordi Akorda iz Celja, ki so
čudovito zveneli 6. junija na
koncertu v Narodnem domu v
Celju ob 55-letnici orkestra, v
meni še vedno odzvanjajo. Kar
uspeva dirigentu Matjažu Brež-
niku, naj ga imenujem mladi
Herbert von Karajan, je enkrat-
no. Vsak koncert Akorda je ne-
kaj posebnega, koncert ob jubi-
leju tega orkestra pa je bilo
doživetje za srce in dušo. Mladi
glasbeniki so dali vse od sebe,
zvenelo je, kot da je dvorana
polna zvočnikov. Čutiti je bilo
odlično uigranost orkestra in
solistov. Gosta, sopranistka Li-
dija Horvat in tenorist Janez
Lotrič, sta se odlično ujela z
orkestrom in med sabo v duetu
iz Traviate. Gostja iz Zagreba
nas je očarala z lepoto svojega
glasu in celotnim nastopom. Pr-
vak ljubljanske Opere in svetov-
no uveljavljeni tenorist Janez
Lotrič nas je prevzel s svojim
šarmom in višinami. Njegova
Granada je nepozabna. Tudi so-
listi (člani orkestra) g. Praznik s
harmoniko in mladi violinist
Centrih ter »kovač« s svojimi
kladivi, so bili čudovita dopolni-
tev koncerta.
Naj se Akordu in gostoma
prisrčno zahvalim za nepoza-
ben koncert. Pridružujem se
čestitkam ob jubileju.
ANTONIJA MARINČEK,
Celje
Starši O
Poslovno
komercialni šoli
v Celju
Pet šolskih let sem kot mati in
članica Sveta staršev, nazadnje
tudi podpredsednica, spremlja-
la delo šole, in prav to so razlogi,
da tudi v pisni obliki, v svojem
imenu in v imenu staršev, zapi-
šem nekaj misli o šoli.
Staršem nam ne more biti
vseeno, kje bodo naši otroci
nadaljevali izobraževanje po
osemletki, in prav zaradi tega
smo že na začetku šolanja zve-
davo spremljali obširne razlage
na šoli o tem, kakšne oblike
izobraževanja ta šola ponuja.
Ustvarili smo si prve vtise in se
skupaj z otroki odločili za izo-
braževanje na takrat še srednji
trgovski šoli, zdaj pa z zado-
voljstvom končujemo prehoje-
no pot, in veseli smo, da so bili
naši otroci v šoli, ki je prijazna,
strokovna in sodobna.
V Svetu staršev smo bili za-
stopani starši iz vsakega šolske-
ga razreda. Skupaj smo analizi-
rali delo pri vzgojnih in učnih
uspehih ter sprejemali pomem-
bne sklepe, ki so bili upošteva-
ni, torej realizirani. Starši smo z
veseljem ugotavljali, da so pro-
fesorji znah prisluhniti tudi
nam, da so izven svojih obvez-
nosti namenjali svoj čas našim
otrokom in jim pomagali tudi
takrat, ko morda kateri od star-
šev tega ni več zmogel. Šola je v
svoji strokovnosti odprla vrata
tudi zunanjemu svetu in omo-
gočila več izobraževanj, med
njimi zlasti pomembno izobra-
ževanje na področju računalniš-
tva, ki je bilo za nas brezplačno.
Šola pa je v procesu izobraževa-
nja pritegnila tudi zunanje stro-
kovnjake in s tem dijakom raz-
širila obzorja njihovega znanja.
Starši smo lahko na sestan-
kih Sveta staršev in tudi na rodi-
teljskih sestankih ugotavljali, da
naši otroci obiskujejo odlično
šolo. Zelo pomembno za nas pa
je bilo, da smo lahko v miru
opravljali svoje delovne obvez-
nosti, ker smo vedeli, da naši
otroci obiskujejo šolo, kjer se
spoštuje dostojanstvo vsakega
dijaka in kjer je vsakemu dijaku
omogočeno nemoteno in
sproščeno uresničevanje šol-
skih obveznosti.
Starši smo ponosni, veseli
in hvaležni, da so bili naši
otroci dijaki šole, ki si zasluži
visoko priznanje za delo,
vzdušje in odnose. ^
LIDIJA PRATNEMER,
podpredsednica sveta
staršev
Upravni odbor Sklada za razvoj malega
gospodarstva v sodelovanju z Banko Celje
In Ljudsko banko
objavlja
RAZPIS
ZA DODELITEV POSOJIL ZA
POSPEŠEVANJE MALEGA
GOSPODARSTVA V OBČINI ŠENTJUR
1.	Za posojilo lahko zaprosijo:
-	samostojni podjetniki posamezniki,
-	podjetja oz. gospodarske družbe z največ 50 zaposlenimi
delavci,
-	občani, ki so pri pristojni upravni enoti vložili zahtevo za
izdajo odločbe za opravljanje dejavnosti.
Sedež prosilca mora biti na območju občine Šentjur.
2.	Skupni znesek razpisanih posojil znaša 75 milijonov SIT
3.	Posojila se dodeljujejo za naslednje namene:
-	nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov,
-	nakup opreme,
-	nakup zemljišča za opravljanje dejavnosti,
-	ekološko sanacijo obstoječih dejavnosti oz. tehnoloških
procesov.
4.	Pogoji, pod katerimi se dodeljuje posojilo:
-	najdaljša odplačilna doba: 4 leta
-	obrestna mera: T + 2,5 %
-	moratorij po potrebi, največ 1 leto,
-	znesek posojila največ 50 % predračunske vrednosti, ne
manj kot 2 mio SIT in več kot 10 mio SIT,
-	rok koriščenja posojila: po sprejemu sklepa o odobritvi in
najdlje 3 mesece,
-	stroški odobritve posojila: po tarifi banke,
-	anuitete: mesečne ali po dogovoru z banko,
-	plačilo obresti za čas moratorija: mesečno.
5.	Sredstva so namenska in se prednostno dodelijo prosil-
cem, ki poleg ostalih pogojev izpolnjujejo še naslednje
kriterije:
-	opravljajo oziroma uvajajo dejavnosti, ki zagotavljajo nova
delovna mesta,
-	uvajajo dejavnosti, ki jih v občini še ni oz. so redkejše,
-	imajo namen sredstva nameniti za ekološko sanacijo obsto-
ječih dejavnosti, oz. tehnoloških procesov.
6.	Vloga za posojilo mora vsebovati:
a)	poslovni načrt in prošnjo v kateri so podatki; Ime in
priimek, stalno bivališče oz. firmo in naslov firme prosil-
ca, dejavnost, opis investicije z obrazložitvijo namena,
lokacijo investicije in predračunsko vrednost z viri finan-
ciranja in s terminskim pianom investicije ter višino
zaprošenega posojila. Poleg tega naj v prošnji vsak
kreditojemalec navede banko s katero bo sklenil po-
godbo po tem razpisu (Banka Celje ali Ljudska banka).
b)	Originalno dokumentacijo s tekočim datumom, kot prilo-
ga k prošnji; potrdilo o vpisu obratovalnice v register
obratovalnic oz. podjetnika v vpisnik podjetnikov, sklep o
vpisu podjetja oz. gospodarske družbe v sodni register
(z vsemi prilogami) in dovoljenje (odločbo) za opravljanje
dejavnosti, ali potrdilo Upravne enote, da je prosilec
vložil vlogo za izdajo odločbe za opravljanje dejavnosti.
c)	Dokazila glede namena posojila:
-	pri nakupu poslovnih prostorov: kupoprodajna pogodba,
overjena pri notarju, če gre za nakup poslovnih prostorov
ali zemljišča;
-	pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, kolikor je
prosilec lastnik: zemljiškoknjižni izpisek oz. dokazilo o
lastništvu, gradbeno dovoljenje oz, priglasitev del in
predračun;
-	pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov, kolikor je
prosilec najemnik. Soglasje lastnika oz. upravljalca poslov-
nih prostorov, da dovoli nameravana dela in gradbeno
dovoljenje oz. priglasitev del na ime lastnika oz. upravljalca
in zemljiškoknjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu na ime
lastnika oz. upravljalca, najemno pogodbo, ki mora biti
sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila;
-	pri nakupu opreme; predračun ali račun,
-	izjavo o zaposlitvi določenega števila novih delavcev.
d)	dokazilo o kreditni sposobnosti:
-	davčno napoved za preteklo leto ( potrjen obrazec za
odmero davka od dejavnosti z vsemi prilogami) in podatki o
poslovanju v tekočem letu,
-	izjavo o obstoječih kreditih,
-	potrdilo o plačanih obveznostih državi,
-	za podjetje oz. gospodarsko družbo zaključni račun za
preteklo leto in podatke o solventnosti in boniteti
-	dokumentacijo za zavarovanje posojila po pogojih banke.
7.	V posojilni pogodbi, sklenjeni med banko in posojilojemal-
cem se določi obveznost, da posojilojemalec, v primem če
ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe ali da je
bila pogodba sklenjena na osnovi lažnih podatkov, takoj vrne
indeksirano posojilo ali neodplačani del indeksiranega poso-
jila z zakonsko obrestno mero. Prav tako posojilna pogodba
vsebuje določbo, da se prosilcu, v kolikor v treh mesecih po
dodelitvi kredita le-tega ne koristi, možnost koriščenja odvza-
me.
8.	Banka ima pravico odkloniti kreditojemalca, če ugotovi, da je
v preteklosti že imel kredit, ki ga ni vračal ali če oceni, da
kredita ne bo sposoben vračati.
9.	Rok za oddajo prošenj je 15. julij 2000 na naslov: Sklad za
razvoj malega gospodarstva občine Šentjur, Mestni trg 10.
10.	Upravni odbor sklada bo po končanem razpisu sprejel
SKLEP o dodelitvi posojil in ga posredoval vsem prosilcem.
11.	Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog, sklad ne bo
obravnaval.
12.	Vse dodatne informacije so vam na voljo na Občini Šentjur,
Mestni trg 10, pri Brigiti ŠKOBERNE (tel.: 747-13-30) ali
Smilji VONČINA (tel.: 747-13-17).
24
ZA RAZVEDRILO
ZA RAZVEDRILO
25
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGUSI ■ INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
mmml
INFORMACIJE
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,
bolezen je bila močnejša
od tvojega življenja.
V SPOMIN
17. junija mineva eno leto, odl<ar
nas je zapustil dragi mož, oče in
stari ata
ANDREJ KRIŽAN
- Kremšov Dreja
iz Galicije pri Žalcu
Hvala vsem, ki se ga še spominjate,
postojite ob njegovem grobu
in mu prižgete svečke.
Njegovi domači.
Jokali smo, ko v bolnišnici si bil,
upali, da boš ozdravel,
rajal z nami spet,
a telo več zdržalo ni, odšel za
vedno si,
Ferdinand, ki radi smo te imeli vsi.
V SPOMIN
'ERDINANDU MASTNAKU
iz Paridola
21. junija bo minilo žalostno leto, odkar si nas za vedno
zapustil.
Za teboj je ostala praznina, ki je nikoli ne bo mogoče
zapolniti.
Zelo te pogrešamo.
Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu
ter mu prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
JOŽETA
OCVIRKA
iz Celja, Vojkova ulica 1
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na
njegovi zadnji poti ter darovali sveče, cvetje in za svete
maše. Prav lepa hvala za izrečena sožalja. Hvala dr. Vukore-
pi, pogrebni službi Ropotar, gospe Ropotar, Mestni skupno-
sti Žalec, gospodu Kisovarju, Savinjskemu oktetu in gospo-
du za odigrano Lipo. Prav tako hvala p. Jožetu in p.
Viktorju za opravljen cerkveni obred. Posebej se zalivalju-
jemo sorodnikom, gospe Mileni, Lovski družini Germada,
Gasilskemu društvu Teharje, govornikoma, UPl-Ljudski
univerzi Žalec, družini Jereb in Hribaršek ter Albinu Sivki.
Vsem prav lepa hvala.
Žalujoči: žena Panika, hči Mojca in vnuk Sebastjan.
Ko rana ura bila je,
se tvoje srce ustavilo je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža,
atija, starega ata in deda
JOŽETA
MARČINKA
iz Šešč
(1937 - 2000)
se iskreno zahvaljujemo za vsa ustna in pisna sožalja,
darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi
ZD Prebold, g. dr. Ani Logar iz oddelka za splošno abdomi-
nalno kirurgijo, vsem sorodnikom, sosedom in znancem,
g. župniku Francu Serecu, g. Hermanu za zadnje besede
slovesa, pevcem, gasilcem, pogrebni službi Ropotar in
vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, hčerki z družinama in vnuki.
V SPOMIN
13. junija 2000 mineva najtežje in
najbolj žalostno leto v mojem
življenju, kar me je zapustil moj
preljubi mož
OSTOJA
CRNOBRNIČ
Vsem, ki se ga spominjate, obiščete kdaj njegov grob ali mu
prižgete svečko, prisrčna hvala. Posebej se zahvaljujem
nečaku Emilu in njegovi ženi Cvetki, ki ste mi v tem
žalostnem letu nudila pomoč in tolažbo. Vsem še enkrat
iskrena hvala.
Panika.
Že leto dni naš dom je prazen,
ko nehote smo šli narazen,
usoda je tako hotela,
da tebe. dragi sin. nam je vzela.
Gori le luč spomina,
ko ostaja v naših srcih
tiha. skrita bolečina.
V SPOMIN
PETER NOVAK
iskrena hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njego-
vem grobu ter mu podarite cvetje in svečke v spomin.
Vsi njegovi.
Le srce in duša ve,
kako boli. ko več te ni.
VITKU
VITANCU
(18.6.1982- 18.6.2000)
V SPOMIN
Narava je prezgodaj vzela,
kar ji pripada;
in poslala je veter,
da bi odpihnil bolečino in žalost;
in poslala je dež,
da bi opral solze in grenkobo;
in poslala je sonce,
da bi nama pomagalo živeti.
Hvaležna sva vsem, ki ohranjate spomin nanj.
Večno tvoja: mami in ati.
Tiho je odšla od nas
draga mama
in babi
MILOJKA BOŽIČ
Od nje smo se poslovili
12. junija 2000
v družinskem krogu.
Glej. zemlja si je vzela, kar je njeno,
a kar ni njeno, nam ne more vzeti.
In to. kar je neskončno dragoceno,
je večno, in nikdar ne more umreti.
(Svetlana Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očija, tasta in dedija
IVANA ŠOLMANA
z Grobelnega
se iskreno zahvaljujemo za pisna sožalja in darovane sveče in
cvetje ter vsem, ki ste nam kakor koli drugače stali ob strani.
Posebna hvala dr. Bojani Gobec, dr. Grilu, dr. Leskovšku, dr.
Udepu in sestram gastro oddelka bolnišnice Celje za lajšanje
bolečin. Hvala bratoma Mešiček, pevcem Rogla, gospodu
župniku, pogrebnemu podjetju Gekott, sodelavcem, sorodni-
kom, sosedom in prijateljem. Vsem in vsakemu posebej hvala.
V žalosti vsi njegovi.
Oh. kako je hiša prazna,
ko tebe več med nami ni.
prej bila je tako prijazna,
ko smo skupaj še bili.
V SPOMIN
15. junija minevajo tri leta, kar nas
je zapustil dragi mož in ata
IVAN CMOK
Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ki ste ga ohranili v
lepem spominu, postojite ob njegovem prezgodnjem gro-
bu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči njegovi najdražji.
Moral si umreti,
da si zaradi bolečine
nehal trpeti, vendar
nisi umrl. kakor vsi.
ti boš umrl. ko bomo
umrli mi.
V S P O M I"N
Minevajo dnevi in leta teko, nam spo-
min ostal je le na 18. junij 1995, ko si
tiho odšel in nismo verjeli, da nazaj te
ne bo. Zdaj že peto leto tiho spiš, a v
naših srcih še vedno živiš, dragi
IVAN LEŠEK
iz Javornika 22 nad Štorami
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu
prižigate svečke ter nosite cvetje, iskrena hvala.
Zelo te pogrešamo!
Vsi njegovi.
		
		že leto dni v grobu spiš.
	JhHBHA	a v naših srcih še živiš.
		V SPOMIN
	v -'^f	MARIJI
		GORNJAK
		z Ljubečne
•		(31. 3. 1928 - 15. 6. 1999)
15. junija mineva leto dni, kar si nas za vedno zapustila.		
Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu.		
		Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očija
in zeta
MIRANA
KRAJŠKA
iz Migojnic
se iskreno zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, sodelav-
cem in vsem ostalim, ki so nam v najtežjih trenutkih stali
ob strani. Iskrena hvala tudi za izražena sožalja ter podarje-
no cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo prijatelju in
načelniku UE Žalec g. Marjanu Žoharju, Občini Žalec, KUD
Svoboda Griže, lovcem, rogistom, gasilcem, citrarjem,
pevcem, govornikom, ostalim društvom, klubom in organi-
zacijam ter duhovnikom za opravljen cerkveni obred.
Iskrena hvala vsem, ki ste našega Mirana tako številno
pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Jožica, sin Stojan, hči Gordana in tašča
Panika.
Migojnice, 12.6.2000
SI. 24.« 15. Mi 2000


N^C
30
KRONIKA
NOČNE CVETKE
•	Dušan B. je bil 6.'junija zve-
čer do Ksenje neprijazen, nadrl
jo je kar na cesti in ji dal vedeti,
da ji ni najbolj naklonjen.
•	Janez Š. se je 6. junija zvečer
v Dobrovi srečal z Andrejem Š.
in ga temperamentno ozmer-
jal, kar je Andreja zelo vznemi-
rilo, Janezu pa zagotovilo
vstopnico za obisk pri sodniku
za prekrške.
•	Na Smrekarjevi je bil 7. junija
okrog polnoči zelo neugoden
sogovornik Zlatko G., ki si dia-
log s svojo ženo predstavlja
tako, da jo zmerja, žali in ji
grozi.
•	Na vrtu bistroja Faraon je bil
7. junija zvečer zelo moteč fak-
tor, imenovan Marko Š. Moža-
kar si je vzel pravico, da nadle-
guje in žali tam sedeče občins-
tvo.
•	Radoje Lj. si ne da dopove-
dati, da je včasih kje nezaželen
gost. Prejšnji četrtek opolnoči
je hotel z obiskom osrečiti Ma-
rijo, ta pa očitno svoje sreče ne
povezuje z Radojem. Da bi jo
prepričal, kako zelo si želi vsto-
piti v njeno stanovanje, je tolkel
po vratih in se drl po hodniku.
•	Hasan L. ima čudne potrebe.
Ko začuti, da je vesel ali žalo-
sten, prime v roke kozarec in
ga vrže po tleh. Takšna potreba
ga je gnala tudi 8. junija popold-
ne, ko je razbijal v lokalu E1
Dorado.
•	V četrtek ponoči pa vse do
petkovega jutra sta se v Šmart-
nem prepirala soseda Zofija V.
in Alojz S. Sovražni maraton se
je končal ob šestih, ko sta se
sovražnika utrudila in kasneje
ugotovila, da je bil prepir znova
neproduktiven.
•	Napeto zna biti tudi na vla-
ku. V petek zvečer sta za pravo
kavboj sko sceno poskrbela
potnika Robi Ž. in Anton H.
•	Da jo neznansko ljubi, je Da-
vid T. poskušal prepričati svojo
ljubljeno, ki ga je dala na čevelj.
Vprašanje pa je, kako jo je
uspel omehčati, saj je v soboto
ob treh zjutraj razbijal po nje-
nem oknu in ji grozil.
•	Angelca O. je v soboto po-
poldne prijavila, da so jo fizično
obdelali kar trije njeni nasprot-
niki, Mihael, Leopold in Jožefa
K. Dolgotrajnemu sporu res ni
videti konca.
•	Vesna K. dobi izpuščaje, ko
sreča svojega soseda Antoi^a
D. V petek popoldne je dobila
tako močno srbečico, da si je z
napadom na soseda Toneta
prislužila sodnika za prekrš-
ke.
•	V nedeljo okrog pol treh zju-
traj je odmevalo po železniški
postaji. Pijanska četverica v po-
stavi Peter H., Aleš M., Uroš M.
in Bojan D., se je tam nemarno
drla in uživala v razmetavanju
stolov.
•V nedeljo zvečer je Joško pri-
javil, da ga je zmerjal in nadle-
goval pijani Miran M. Taistega
Mirana so potem opazili polici-
sti, ko je. maligansko zdelan,
ležal na cesti in ovira promet.
Poskrbeli so, da ga ni kdo po-
vozil.	M.A.
MINI KRIMICI
Če je hiša
prazna
v dneh od 5. do 7. junija je
neznani storilec kradel v klet-
nih prostorih stanovanjske
hiše novogradnje v Podplatu.
Odpeljal je pralni stroj Gore-
nje WA25S in sušilni stroj WT
951 istega proizvajalca. Last-
nica Metka N. je oškodovana
za 207 tisoč tolarjev.
Srebrno in zeleno
kolo
v sredo, 7. junija ponoči, je
nekdo vstopil v nezaklenjeno
vežo v stanovanjski hiši na
Cesti na Ostrožno v Celju.
Ukradel je dve gorski kolesi,
eno znamke Marin, srebrne
barve in eno znamke Bianchi,
zelene barve, na slednjem je
bil nameščen otroški sedež.
Lastnik Branko M. je oškodo-
van za približno 400 tisoč to-
larjev.
Zaseženo orožje
šmarski policisti so 8. juni-
ja dopoldne opravili hišno
preiskavo pri Edvardu C.,
našli in zasegli pa so samo-
kres Astra cal. 9 mm in štiri
naboje.
Konjiški policisti pa so iste-
ga dne opravili hišno preiska-
vo pri Petru C., kjer so našli in
zasegli malokalibersko puš-
ko, 7 nabojev ter plinski na-
boj in bajonet za vojaško puš-
ko.
V obeh primerili/ je šlo za
nezakonito posest orožja, za-
radi česar se bosta lastnika
zagovarjala pri sodniku za
prekrške.
Simona ob
nahrbtnik
v četrtek, 8. junija dopold-
ne, je nekdo kradel na hodni-
ku Srednje kmetijske šole v
Šentjurju. Simona T. je ob
nahrbtnik, v katerem je ime-
la denarnico z denarjem in
dokumenti ter mobilni tele-
fon Ericsson 826. Oškodova-
na je za okoli 40 tisoč tolar-
jev.
Brez ključa do
ključev
v noči na 9. junij je na
delovišču avtoceste v Raz-
borju nekdo vlomil v kovin-
sko omarico, nameščeno v
delovnem stroju. Izbral si je
komplet ključev gedore in 10
ključev imbus ter 2 navojna
svedra. Podjetje Ceste Mo-
stovi Celje je oškodovano za
okoli 20 tisoč tolarjev. M.A.
z glavo udaril v krmilo
Delovna nesreča s hudo telesno poškodbo se je pripetila
10, junija popoldne v Ljubnici,
Milan P. (44) se je pripeljal domov s traktorjem, na katerega
so bile priključene nakladalne vile. Ko je v hlev zapeljal
vzvratno, je z vilami trčil v steber, zaradi česar je traktor
dvignilo, vodnik pa je z glavo močno udaril v krmilo. M.A.
Vodilna šesterica za zapahi
Uspesno se je končala akcija iskanja avtomobilskih tatov - Na udaru zlasti renaultova vozila
v prvih dneh junija je bila sklenjena iK)licijska akcija, ki je
tmjala dobro leto dni. Tako so poHcisti in kriminalisti opravili 18
hišnih preiskav na območju policijskih uprav Celje, Slovenj
Gradec, Maribor in Ljubljana ter aretirali 14 osumljencev, ki naj
bi, združeni in dobro organizirani, izvrševali tatvine vozil ali
kako drugače sodelovali pri utečenih opravilih in poslih. Vložili
so 17 kazenskih ovadb, zoper šest osumljencev pa je preiskoval-
ni sodnik odredil pripor.
Kriminalna združba se je
dlje časa ukvarjala s tatvinami
in preprodajo osebnih vozil
srednjega cenovnega razreda,
praviloma vozil iz renaultove-
ga programa, na vesti pa imajo
še druga kazniva dejanja. V
dneh, ko so združbo dokonč-
no razkrili in opravili hišne
preiskave ter aretacije, je so-
delovalo približno sto polici-
stov in kriminalistov iz PU Ce-
lje, Slovenj Gradec, Ljubljana
in Maribor. Od štirinajstih pri-
jetih oseb so jih šest pridržali
in jih kasneje privedli k prei-
skovalnemu sodniku Okrož-
nega sodišča v Celju. Gre za
osebe, stare od petindvajset
do petintrideset let: I.R., I.Z.,
S.Z., Z.K. in Z.G. z območja
Slovenske Bistrice ter B.U. iz
okolice Celja. Člani kriminalne
združbe pa niso osumljeni le
tatvin avtomobilov, ampak tu-
di ponarejanja dokumentov,
prikazovanja lažne vsebine
ipd. Sočasno s preiskavo ta-
tvin vozil je tekla še preiskava
v zvezi s kaznivim dejanjem
napeljevanja k umoru in po-
narejanja denarja. Osumljeni
I.R. naj bi, zaradi sporov pri
nakupu in prodaji vozila, na-
meraval najeti in plačati moril-
ca, ki naj bi ubil člana združbe
M. Š. iz okolice Celja. Sicer pa
je I.R. osumljen tudi kaznivega
dejanja ponarejanja denarja
(nemških mark), med hišno
preiskavo pa so pri njem našli
detonator in eksploziv.
Kot so minuli teden povedali
na izredni novinarski konferen-
ci na PU Celje, je kriminalna
združba delovala po posebnem
»programu«. Tako so najprej
poiskali vozilo, ki je bilo v pro-
metni nesreči poškodovano in
ocenjeno kot »totalka«, potem
so to vozilo kupili in obdržali
prometno dovoljenje, v nadalje-
vanju pa so ukradli enako vozi-
lo (barva, tip, letnik), na njem
priredili številke m ga prodali.
Ukradena oziroma predelana
vozila Renault so prodajali iz-
ključno na slovenskem trgu.
M.AGREŽ
PROMETNE NEZGODE
Izgubil oblast nad
vozilom
Na Kidričevi ulici v Celju s
je v torek, 6. junija zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe, gmotna ško-
da na vozilih pa znaša prib-
ližno 1 milijon 300 tisoč to-
larjev,
Fatmir M. (31), državljan
Makedonije, je vozil osebni
avtomobil iz smeri Teharja
proti Mariborski cesti. V bliži-
ni odcepa za carinarnico je z
veliko hitrostjo dohitel oseb-
no vozilo, sunkovitp zavil na
levo in pri tem izgubil oblast
nad vozilom, ki je drselo boč-
no čez levo smerno vozišče.
Tam je najprej trčilo v robnik,
nato pa še v drog javne raz-
svetljave in prometni znak. V
nesreči se je voznik hudo te-
lesno poškodoval.
Nesreča pri
prehitevanju
Na glavni cesti Laško - Ce-
lje, zunaj naselja Debro, se
je v četrtek, 8. junija zvečer.
pripetila nezgoda, v kateri
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe. Gmotna ško-
da na vozilih znaša okoli mi-
lijon tolarjev.
Jože R. (46) iz Laškega je
vozil osebni avtomobil v ko-
loni iz smeri Laškega proti
Celju. Zunaj naselja Debro je
prehiteval dve vozili, takrat
pa je iz smeri Celja pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
35-letni Ladislav M. iz Krške-
ga. V trčenju, ki je sledilo, je
vznik Jože R. utrpel hude te-
lesne poškodbe.
Trčenje v križišču
v križišču Trnoveljske ce-
ste in ulice Ločje v Celju se
je v petek, 9. junija zvečer,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe, na vozilih in
objektih pa je za okoli mili-
jon tolarjev škode.
Darin K. (23) iz Kresnik je
vozil osebni avtomobil po lo-
kalni cesti iz smeri gasilskega
doma v Trnovljah proti križiš-
ču Trnoveljske ceste in ulice
Ločje. Ko je zapeljal v križišče
mu je z desne strani pripeljala
voznica osebnega avtomobi-
la, 25-letna Natalija J. iz Šmi-
klavža pri Škofji vasi, nakar
sta vozili trčili. V nesreči se je
hudo telesno poškodoval
voznik Darin K.
Z vozišča v beton
Na lokalni cesti zunaj na-
selja Podkraj pri Žalcu se je
v nedeljo, 11. junija zjutraj,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude tele-
sne poškodbe, dve pa sta bili
lažje poškodovani. Gmotna
škoda na vozilu znaša prib-
ližno 150 tisoč tolarjev.
Muradin Ž. (29), državljan
ZRJ z začasnim bivališčem v
Velenju, Goran L. (21) iz
Ljubljane in Esad M. (19) iz
Velenja so se z osebnim avto-
mobilom peljali po lokalni
cesti iz smeri Arnač proti Stu-
dencam. V ostrem desnem
ovinku je voznik zapeljal le-
vo z vozišča in trčil v beton-
ski propust. Goran L. je utr-
pel hude telesne poškodbe,
Muradin Ž. in Esad M. pa sta
bila lažje ranjena. Kdo od
udeleženih ponesrečencev je
vozil, bodo policisti ugotovili
naknadno.
M.A.
Smrtna v Zajasovniku ^
Nesreča z najhujšimi posledicami se je pripetila v sredo, 7, junija zjutraj, na glavni cesti
Ljubljana Celje, zunaj naselja Zajasovnik,
Ivan H. (65) iz Ljubljane je vozil osebni avtomobil iz smeri Vranskega proti Trojanam. Ko je v
Zajasovniku prehiteval tovorno vozilo s priklopnikom, je iz nasprotne smeri pripeljal voznik
specialnega tovornega vozila, 38-letni Dušan P. iz Ljubljane, vozili pa sta silovito čelno trčili.
Sopotnica v osebnem vozilu, 62-letna Gizela H. iz Ljubljane je utrpela tako hude telesne
poškodbe, da je umria na kraju nesreče, hude telesne poškodbe pa sta utrpela voznik Ivan H. in
njegova druga sopotnica, 58-letna Terezija V. iz Beltincev.	Foto: SHERPA
Podjetje NT&RCd.o.o., |
direktor: Branko Stamejčič. |
Poslovni sekretar: Suzana Rober|
Podjetje opravlja časopisno- |
založniško, radijsko in agencijsko^
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova
19, 3000 Celje,	|
telefon (063) 422-50, ;
fax: 441-032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cen^
izvoda je 300 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1000 tolarjev.'
Za tujino je letna naročnina 24.000^
tolarjev. Številka	^
žiro računa: 50700-601-106900. \
NenaroČenih rokopisov ^
i n fotogra f i j ne vrača mo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in
revij d.d., Ljubljana, Dunajska 5, i
direktor: Alojz Zibelnik. i
Novi tednik sodi med proizvode, |
za katere se plačuje 8% davek ?
na dodano vrednost. « ;;;
IHHBEIIIEI
Odgovorna urednica: _ |
Milena Brečko-Poklič. ' I
Urednica Novega tednika.
TatjanaCvirn.
Uredništvo: Marjela Agrež, Janja
Intihar, Bojana Jančič, Brane ^
Jeranko, Gregor Katič, Sebastij^n ^
Kopušar, Urška Selišnik, Ivana |
Stamejčič,
Tajnica uredništva: Mojca Marot. ?
Tehnični urednik: Franjo Bogadi^^
Računalniški prelom:
Robert Kojterer, Igor Šarlali.
Oblikovanje: Minja BajagiČ.
E-mail uredništva: j«
tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega!
uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si?
RADIO CEUE
Odgovorna urednica:
NatašaGerkeš-Lednik. i;
Uredništvo: Simona Brglez, |
Vesna Lejič, Nataša Leskovšek,
Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel:|
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Telefon studia (za oddaje v živo): i
4900-880, 4900-881 1
E-mail: radio@nt-rc.si i
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v
Novem tedniku in Radiu Celje ter |
nudi ostale agencijske storitve. 1
Vodja Agencije: Franček Pungerčič ;
Propaganda: VaherLeben, Vojko ;
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen ^
Koprivica, Vesna Matjašič; i
Ttlefon: 063/422-50
fax: 441-032, 443-511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRONIKA
31
Kamenik je spet »kriv«
Višje sodišče v Celju je Kristijanu Kameniku naprtilo tudi umor Helene in Viktorije Krošlin
Okrožno sodišče v Celju
je decembra lani Kristijana
Kamenika obsodilo na dvaj-
set let zapora, ker mu je
dokazalo, da je v Tekačevem
umoril Štefana in Frančiško
poharc. Na sodbo se je Ka-
menik pritožil, prav tako
okrožni državni tožilec.
Višje sodišče v Celju pa je
pred kratkim Kamenika ob-
sodilo tudi za umor Helene
in Viktorije Krošlin, sicer
pa potrdilo sodbo sodišča
prve stopnje.
Tako je senat Višjega so-
dišča v Celju, ki mu je pred-
sedoval višji sodnik-svetnik
Franc Dušej, Kristijana Ka-
menika spoznal za krivega
še dveh umorov. Za umor
Helene in Viktorije Krošlin ga
je višje sodišče obsodilo na
15 let zapora za vsako kazni-
vo dejanje posebej, ter na
enotno kazen 20 let zapora
za štirikratni umor v Tekače-
vem. V času umora je na-
mreč veljala zakonodaja, po
kateri višja kazen sploh ni
bila možna.
Kamenikova zagovornica
odvetnica Marjetica Nosan
se je v pritožbi na sodbo
okrožnega sodišča zavzema-
la za oprostitev svojega varo-
vanca, okrožni državni toži-
lec Milan Birsa pa je v pritož-
bi zahteval, da se prvosto-
penjska sodba spremeni, s
tem pa Kamenika spozna za
krivega tudi kaznivih dejanj v
oprostilnem delu prvosto-
penjske sodbe, torej tudi
umorov Helene in Viktorije
Krošlin, ki ju je ustrelil v glavo
s predelanim samokresom
makarov kalibra 7,65 mm.
Višje sodišče je torej zavrni-
lo pritožbo Kristijana Kame-
nika (po zagovornici) in potr-
dilo sodbo sodišča prve stop-
nje (v odločbi o krivdi in kaz-
ni), ugodilo pa pritožbi
okrožnega državnega tožilca
in sodbo prvostopenjskega
sodišča spremenilo tako, da
je Kamenik sedaj spoznan za
krivega umora štirih oseb.
Viktorijo Krošlin je umoril iz
koristoljubja, da bi prikril
umor Štefana in Frančiške
Poharc, iz enakih nagibov in
koristi pa je umoril tudi njeno
mater Heleno, je odločilo viš-
je sodišče, ki pri razsojanju ni
moglo najti niti ene olajševal-
ne okoliščine v prid obtože-
nega, niti te ne, da ima otro-
ka, za katerega mora skrbeti.
Višje sodišče je sklepnem de-
lu sodbe zapisalo, da »gre za
storilca enega najhujših kaz-
nivih dejanj, kar se jih je kdaj
koli zgodilo na ozemlju naše
države.« Kamenikova zago-
vornica Marjetica Nosan je že
napovedala pritožbo na vr-
hovno sodišče.
.. MARJELA AGREŽ
Na življenje Kristijana Kamenika je imela močan vpliv
njegova mama Marija, ki jo, osumljeno, da je vpletena v
huda kriminalrm dejanja, zdaj išče tudi mednarodna polici-
ja.
Množični vlomilec
Kar petindvajsetih vlomov
je osumljen osemnajstletni
Aleksander K. iz Celja, ki so
ga policisti in kriminalisti
PP Celje 9. junija privedli na
zaslišanje k preiskovalnemu
sodniku Okrožnega sodišča
v Celju.
O vlomih, ki jih je osumljeni
Aleksander K. izvrševal na
območju Celja od decembra
lani do 6. junija, smo že poro-
čali na straneh črne kronike,
le da je storilec vseskozi na-
stopala neznana oseba. Alek-
sander K. pri izbiri ciljev in
načinov vloma ni bil izbirčen,
saj je vlamljal v najrazličnejše
pisarne, poslovne zgradbe,
stanovanja, garderobe, šole,
skladišča, delavnice, kleti ipd.
Kradel je denar, kjer ga je
našel, sicer pa vse, kar se mu
je zdelo primerno za kasnej-
šo prodajo. VeUko škode je
povzročal tudi s samim vlam-
Ijanjem. Nakradene predme-
te je prodajal Celjanoma, Ha-
sanu L. (18) in Klavdiju R.
(21), da si je z iztržkom lahko
kupoval mamila. Večino
ukradenih predmetov so poli-
cisti našli pri omenjenih dveh
kupcih in jih po končanih hi-
šnih preiskavah zasegli. Tudi
zoper njiju so napisali kazen-
sko ovadbo zaradi suma, da
sta storila kaznivo dejanje
prikrivanja.
Radarske kontrole bodo
•	v petek, 16. junija dopoldne, na območju Laškega, popold-
ne pa na cestnem križu (poostren nadzor prometa),
•	v soboto, 17. junija dopoldne, na območju Celja, popoldne
pa na območju Šentjurja pri Celju,
•	v nedeljo, 18. junija dopoldne, na območju celotne regije, v
popoldanskem času pa na območju Rogaške Slatine,
•	v ponedeljek, 19. junija dopoldne, na območju Žalca,
popoldne pa na območju Celja,
•	v torek, 20. junija dopoldne, na območju Rogaške Slatine,
v popoldanskem času pa na območju Mozirja,
•	v sredo, 21. junija dopoldne, na območju Celja, popoldne
pa na območju Slovenskih Konjic in
•	v četrtek, 22. junija dopoldne, na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Velenja.
GORELO JE
Živo pogorišče
Do manjšega požara je
prišlo 7. junija popoldne na
opuščeni vinski kleti v Kam-
ni gorci.
Preiskovalci so ugotovili, da
je lastnik Igor Š. v bližini kled
sežigal odpadke in pogorišče
zapustil. Okoli 17 ure se je tle-
nje s pogorišča razširilo na ob-
jekt, na katerem je nastalo za
okoli 50 tisoč tolarjev škode.
Gorel Kpo
Med vožnjo po Dečkovi
cesti v Celju se je vžgal oseb-
ni avtomobil Fiat Tipo, last
Barbare S.
Ogenj je vozilo popolnoma
uničil, gasili pa so gasilci po-
klicne brigade iz Celja. Gmot-
na škoda znaša približno 900
tisoč tolarjev, vzrok požara
pa še ni znan.
Pozabila na olje
V nedeljo, 11. junija zju-
traj, je zagorelo v kuhinjo
stanovanja na Šaleški cesti v
Velenju.
Na kraju požara so preisko-
valci ugotovili, da je Saša N. na
štedilnik postavila ponev z ol-
jem, za tem pa odšla iz stano-
vanja. Ko se je vrnila, je ogenj
že zajel kuhinjske elemente in
napo. Ogenj so pogasili velenj-
ski gasilci, nastala gmotna
škoda pa znaša okoli 250 tisoč
tolarjev.	M.A.
Pogin rib
Minulo soboto so bili policisti PP Laško obveščeni, da je
v Savinji poginilo večje število rib.
Pri ogledu kraja pogina, kjer so sodelovali tudi člani ribiške
družine iz Laškega, so ugotovili, da se je pogin zgodil po
dolžini 2 tisoč metrov od pivovarne v smeri rečnega toka.
Poginilo je več kot 100 kilogramov rib. Na več mestih reke so
odvzeli vzorce vode in jih poslali v analizo, da bi ugotovili
v2jrok pogina.	M.A.
Tovornjakarji pod
drobnogledom
Na avtocesti Vransko - Tepa-
nje so policisti, v sodelovanju
z inšpektorji, delavci carinske
služil in direkcije RS za ceste,
6. junija med 11. in 17. uro
izvedli poostreni nadzor, v ka-
terem so se osredotočili na
tovorni promet.
V času nadzora so ustavili in
podrobno pregledali 11 različ-
nih vozil za prevoze tovora in
potnikov, ugotovitve pa so bile
zelo zaskrbljujoče. Le eno vozi-
lo od enajstih je izpolnjevalo vse
pogoje za prevoz tovora, a še v
tem primeru je bil voznik tujec.
Pri ostalih so ugotovili različne
nepravilnosti, od formalnih kr-
šitev, ki na samo varnost vožnje
ne vplivajo neposredno, pa do
takšnih kršitev, ki so resna ne
varnost za vse udeležence v
cestnem prometu. Tako so bila
na cesti tehnično oporečna vo-
zila, nevamo blago so prevažali
v neustrezno označenih vozilih,
nekatera vozila so bila preobre-
menjena s tovorom, za pogon-
sko gorivo pa so uporabljali na-
vadno kurilno olje namesto
plinskega goriva. Ugotovili so
Uidi takšne nepravilnosti, ki so v
pristojnosti delovne in tržne inš-
pekcije itd. S takšnimi in podob-
nimi poostrenimi nadzori bodo
na PU Celje nadaljevali. M.A.
32
ZANIMIVOSTI
NINA VAS mBM
Z velikimi Celjani
so že skoraj pometli
Nič novega pod soncem,
točneje, pod ljubljanskim
grajskim nebom konec ted-
na, ko naj bi Slovenska po-
pevka 2000 ponesla nekaj
novih in lepih melodij v na-
ša ušesa. Toda razen nekaj
neumnosti je bila nekakšna
srednja žalost.
Močnejša neumnost je bila
tista, ko je ljubljanska župa-
nja Vika Potočnik vsa vzhiče
na dejala, da je ponosna, da je
Slovenka, kajti pred nekaj ura-
mi je slovenska atletinja sko-
raj popravila svetovni rekord
v metu kopja, točneje, na at-
letskem mitingu Ljubljana 2000
je dosegla letošnji najboljši
met na svetu. Tista Slovenka
je v resnici Italijanka Claudia
Coslovich, resda slovenskega
rodu, pa vendar Italijanka.
Prvič v zgodovini Sloven-
ske popevke pa se je zgodilo,
da na njej ni bilo niti enega
Celjana ali pa vsaj prebivalca
kakšnega večjega kraja s celj-
skega področja. No ja, Celjan
Tadej Hrušovar je bil član
strokovne žirije, Oto Pestner
pa je za neuradni del popevka
napisal pesem o prihodnjem
tisočletju. Smo pa prvič slišal
vzrok razpada najbolj slavne
slovenske glasbene skupine Fa-
raoni, točneje, zakaj je od
njih odšel Slavko Ivančič, ki
je že nastopil kot solist, dose-
gel pa ni nobenega vidnega
uspeha. Slavko naj bi se ločil
od Faraonov zato, ker so bili
ti proti pesmi, ki jo je zapel
na Ljubljanskem gradu in ki
govori o tem, da fantu ne
vstane zato, ker je vsega kriva
ona in pa trava, ki jo kadi.
»Kajenje trave pa mi ne bomo
podpirali,« je dejal ostali del
Faraonov in trmasti Slavko je
raje odšel na svoje.
Popevka kot popevka. Ni
čudno, da je neka komercial-
na radijska postaja iz bližine
Ljubljane že razpisala natečaj
za izvirno slovensko popevko
in bo skušala RTV popevko
ne samo doseči, ampak celo
preseči. Kar pa ne bo težko.
Se pa na političnem področ-
ju tudi za Celjane obetajo sla-
bi časi. Ministrica Celjanka
Tea Petrin je spokala kovčke
in zaprla predale svoje nekda-
nje mize na ministrstvu in odšla
nazaj na Univerzo. Da pa je
strokovnjakinja in pol doka-
zuje vabilo Evropske komisi-
je, ki jo je povabila na stalno
delo v Bruselj in to zaradi
njene vizije rešitve tekstilne in
obutvene industrije, ki ni os-
tala prezrta. Tisti, ki so jo
povabili, bi radi njene rešitve
uresničili v vzhodnih deželah,
vendar pa je gospa Tea Petrin,
kolikor smo slišali, rekla, da
jo selitev ne zanima.
Še enega velikega Celjana
čaka, vsaj tako izgleda, iz-
praznitev predalov in to načel-
nika generalštaba slovenske
vojske Celjana Iztoka Pod-
bregarja. Slišali smo, da bi se
ga že prejšnji obrambni mini-
ster Franci Demšar sila rad
rešil in to zato, ker je gospod
Podbregar menil, da ima po-
membnejše delo, kot pa je
uslišati zahtevo visokega urad-
nika, ki bi na pritisk Cerkve
rad uvedel v slovensko vojsko
kurate. Toda gospod Demšar
ni našel načina, da bi se ga
znebil, slišali pa smo, da se
zdaj gospodu Podbregarju ze-
lo maje stolček in da ga hoče v
kakšnih dveh tednih zamenja-
ti sam veliki vojskovodja Ja-
nez Janša, novi obrambni mi-
nister, in na njegovo mesto
postaviti svojega dolenjskega
prijatelja, strojnega ključav-
ničarja po izobrazbi in od ne-
davnega tudi kvalificiranega
kuharja Toneta Krkoviča, last-
nika gostilne Pri grofu. O gos-
podu Krkoviču govorijo, da je
v začetku obratovanja gostilne
najel nekaj kuharjev, ko se je
od njih naučil pripravljati vsaj
nekaj jedi, pa je raje sam začel
kuhati. Za televizijo je pove-
dal, da mu je prvi zrezek, ki ga
je pripravil, padel na tla, da pa
zdaj ni več takšna neroda.
aiNINA KAVRAN-ADLEŠIČ
NASMEH, PROSIM!
Viktorija Tovornik iz Dobja pri Planini je prispevala
šalo o Savinjčanih.
Ni žejen
Savinjčan žalostno stoji pred gostilno.
»Kaj si spet brez denarja?« ga vpraša znanec.
»Ne. ne. denar ima, le da danes nisem žejen.«
VITEZI BELEGAMESTA
Vzela sta se Manica in Tomaž
Poroke medijsko znanih ljudi so vedno deležne večje pozornosti, kot pa če si večno zvestobo
obljubita navadna smrtnika. Tako je bilo tudi ob veselem dogodku, ko sta se konec tedna vzela
Manica Janežič, trenutno najbolj znana Žalčanka na TV zaslonih, in Tomaž Ambrožič, ki za
Publikum opravlja športni marketing. Obred je bil v Žalcu, veseli del pa na Venišah v hotelu
Štorman. Menda ju trenutno zaposluje nogometno prvenstvo, zato bo poročno potovanje še
počakalo.	Foto: SHERPA
NASI KRAJI IN UUDJE
33
Izzivalec na odprti sceni
Zgodovinar, glasbenik in tekstopisec, ki je postal direktor in ki ne želi biti gospod
Tone Kregar je novi direktor
l^adinskega centra Celje. Ta-
Ito so odločili občinski mestni
svetniki, nas pa je zanimalo.
Kdo je mož, ki bo od 1.
septembra naprej glavni kr-
tnar na barki, ki je lani zaplula
na odprto morje zamisli o ko-
rismem, razgibanem, ustvar-
jalnem, zabavnem in še kak-
jnem preživljanju prostega
časa mladih Celjanov. Kot novi
direktor bo res prvi za krmi-
lom, a želi si, da bi bilo krmar-
jev več, predvsem pa dovolj
pravega vetra v jadra. Toliko
za začetek.
Kar najbolj kratek življenjepis
Toneta Kregarja pa bi bil takle:
otroštvo je do enajstega leta
preživljal na Donački gori, nato
v Rogatcu, kjer je hodil v tam-
kajšnjo osnovno šolo, potem pa
je postal »vozač«. Vsako jutro v
Celje, v gimnazijski razred pro-
fesorja Daneta Hriberška. Po-
poldne nazaj v Rogatec, kjer je
dobršen del prostega časa pre-
bU z glasbo in glasbeniki. Potem
je bil vojak Titove armade, za
tem študent v Ljubljani, bil med
glavnimi na raznih mirovniških
zborovanjih in se pridružil ti-
stim, ki so o demokraciji raz-
mišljali drugače ter se zbirali
okoli tednika Mladina. Kot štu-
dent Filozofske fakultete, smeri
zgodovina in obča sociologija,
je v Rogatcu po dolgih letih
zatišja močneje pognal kolesje
mladinske organizacije, organi-
ziral najrazličnejše kulturne pri-
reditve, koncerte, okrogle mize,
tekmovanja ipd. Na prvih de-
mokratičnih volitvah je bil izvo-
ljen v svet krajevne skupnosti
Rogatec in bil zadolžen pred-
vsem za delo z mladimi in za
mlade. Kot študent zgodovine
in sociologije je sodeloval pri
načrtovanju in pripravi priredi-
tev v muzeju na prostem v Ro-
gatcu, sicer pa ga je kot bodoče-
ga zgodovinarja najbolj priteg-
nil srednjeevropski prostor na
prelomu stoletij in pa dvajseto
stoletje, nacionalna gibanja in
primerjave. Kot absolvent je za
eno leto odpotoval na Slovaško
v Bratislavo in na tamkajšnji
fakulteti zbiral gradivo ter pri-
pravljal diplomsko nalogo iz
zgodovine. Diplomiral je v Ljub-
ljani in se 1. septembra zaposlil
v Muzeju novejše zgodovine
kot kustos-pripravnik. Takrat
se je preselil v Celje, opravil
strokovni izpit in postal kustos,
vodja kabineta muzejskih
zbirk. V tem času je vpisal podi-
plomski študij, ki je zdaj tik
pred koncem, potem pa je zanj
nastopil novi izziv in Tone Kre-
gar je postal direktor zavoda
Mladinski center Celje.
Lepo je bilo,
toda...
Rad je delal v muzeju, pred-
vsem ga je veselilo ustvarjanje
z odličnimi sodelavci, ki so bili
kos tudi tako obsežni in zah-
tevni nalogi, kot je postavitev
stalne razstave Živeti v Celju.
Njegova vlog^i pri nastajanju te
razstave je bila pomembna,
zlasti pri leeiranju njene celost-
ne podobe, vključno s katalo-
gom, vodnikom po razstavi.
Sicer pa se je kot kustos največ
ukvarjal z obdobjem druge
svetovne vojne ter z najrazlič-
nejšimi muzejskimi prireditva-
mi. »Lepo je bilo delati v muze-
ju, bil sem v lepih odnosih z
vodstvom in sodelavci. Na
koncu smo opravili veliko in
pomembno delo, zdaj pa je
nastopil čas za nove izzive,« je
profesor Tone Kregar zaokro-
žil del pogovora.
CrKca in teta
Estera
v nobenem obdobju pa se ni
odpovedal glasbi. Rad se spo-
minja srednješolskih let, ko je v
Rogatcu pel in igral kitaro v
prvem ročk ansamblu Mora-
na, ter študentskega obdobja,
ko je začel sodelovati z glasbe-
no skupino iz Rogatca, takrat
še duetom z imenom M12.
Duet je čez noč zaslovel s
skladbo Črtica, ki je postala
pravi slovenski hit, sledila je
plošča z istoimenskim naslo-
vom, skupina je nato posnela
dva videospota in imela nekaj
uspešnih koncertov po Slove-
niji. Po krajšem zatišju je skupi-
na, zdaj že štiričlanska, leta
1998 spet »udarila«, tokrat z
novim projektom in novo ploš-
čo z naslovom Čudo tehnike.
Največja uspešnica z druge
plošče je bUa gotovo pesem
Moja teta Estera, ki je prekosila
celo Črtico. Tone Kregar v sku-
pini poje in igra na kitaro, obe-
nem pa je tekstopisec, ki je
napisal mnogo besedil za pe-
smi, ki jih pojejo tudi skupine,
na primer Caligula, Chateau,
Strogo zaupno. Kristali in dru-
ge. Zdaj nastaja že ti^etja plošča
skupine MI2, s katere sta že
znana pesem in videospot Poj-
di z menoj v toplice. »Vsi an-
sambh, s katerimi sem do sedaj
sodeloval, so vedno igrali le
avtorsko glasbo, tako je tudi z
MI2. Teme za besedila pesmi
jemljem iz vsakdanjega življe-
nja, govorijo o banalnih rečeh,
vendar vsaki pesmi poskušam
dati tudi osebno noto, ovito v
humor in kanček ironije. Pesmi
pojemo na svoj način, v dialek-
tu iz Rogatca oziroma Rogaške
Slatine, torej našem domačem.
Radi uporabljamo tudi slang,
dialekt pa negujemo kot ne-
kakšno protiutež ljubljanščini.
Teksti, ki jih pišem, so vsako-
mur razumljivi, a velikokrat
dvoumni in s skritimi pomeni,«
je povedal Tone Kregar, ki je
stalni član skupine MI2 od leta
1998. Zdaj glasbeniki iz Rogat-
ca nastopajo v mladinskih klu-
bih, na ročk koncertih širom
po Sloveniji. Štiriindvajsetega
junija bodo nastopili na praz-
ničnem koncertu v Celju za
staro vojašnico, samostojni
koncert pa bodo imeli 8. julija
na Starem gradu.
Je Tone Kregar tudi pesnik?
»Ne, s poezijo se nisem nikoli
ukvarjal, se nimam za pesnika
in se tudi ne čutim dovolj spo-
sobnega za to. Zdi se, da danes
lahko vsakdo piše pesmi, kar
pa ni tako enostavno. Jaz pi-
šem samo dobra besedila za
pesmi, ki jih pojejo glasbeniki,«
je odgovoril.
Prostor za vse in
vsaicogar
Njegov program, ki ga je pre-
dočil komisiji, ki je potem ob-
činskemu svetu predlagala v
imenovanje novega direktorja
zavoda Mladinski center Celje,
je bil obširen, analitičen. Kje
vidi izzive za delo pri oblikova-
nju programa centra? »Glavni
izziv vidim v dejstvu, da je mla-
dina danes precej apatična,
brez pravih idealov in brez pra-
vega odnosa do okolja, kjer
živi. Kljub vsemu pa situacija ni
tako zelo porazna, kar se je
pokazalo v letu dni, odkar cen-
ter deluje. Te izkušnje želim
nadgrajevati, popestriti utrip,
centru dati neko identiteto in
ga spraviti v zavest mladih.
Mladinski center naj sčasoma
postane sestavni del njihovega
življenja, da ga bodo sprejeli za
svojega kot jedro vseh dejav-
nosti mladih Celjanov in kot
center povezav vseh ustanov,
ki imajo mladini kaj zanimive-
ga in koristnega ponuditi. Pri
delu se bom opiral predvsem
na sodelavce, saj vem, da je v
Celju še veliko neizkoriščenih
mladih kadrov, ki bodo v tem
delu našli svoj interes in ki
bodo postali kreatorji utripa
centra. Več ko se bo delalo, več
se bo v Celju dogajalo. Scena je
torej odprta, izzivov nešteto,
možnosti pa tudi. Naprimer tu-
di na socialnem področju, kjer
naj bo mladinski center tisti, ki
bo opozarjal na probleme mla-
dih in probleme v družbi. Pri-
čakujem dobro sodelovanje z
ostalimi institucijami, naprimer
kulturnimi, športnimi, pa seve-
da tudi s Klubom študentov
celjske regije in z društvi,« je
povedal devetindvajsetietni
Rogačan, ki že poltretje leto
živi v Celju, kjer se dobro poču-
ti in kjer je našel krog dobrih
prijateljev v kulturniških kro-
gih.
Poročen ni, torej živi sam, so
mu pa ženske zelo pri srcu.
Rad bere, hodi v kino in gleda-
lišče, seveda pa nikoli ne poza-
bi na svoje stare prijatelje v
Rogatcu, s katerimi preživi_pre-
nekatero sproščeno urico pro-
stega časa v kakšni zidanici.
MARJELA AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
Zgodovinar v muzeju.
Razpolovljeni MIZ na nedavnem nastopu v KUD Under-
ground v Celju.
Obisk v Šempetru je spet večji
v Turističnem društvu Šempeter v Savinjski dolini, ki skrbi za dva večja turistična objekta -
l^msko nekropolo in jamo Pekel, so letos zadovoljni z obiskom, saj je bil ta v maju večji kot lani v
istem času. Zadnja leta je število obiskovalcev ves čas padalo. Seveda je v teh dneh med njihovimi
obiskovalci največ šolarjev, ki hodijo na zaključne izlete, kar precej pa je tudi drugih gostov.
Vstopnina za ogled Rimske nekropole je 300, za jamo Pekel pa 400 tolarjev.	T. TAVČAR

v Savinjski dolini je kljub
pravi poletni vročini zaenkrat
odprto samo kopališče Pingo
v Orli vasi. Zasebni lastnik ga
je zgradil pred tremi leti, letos
pa je obiskovalce razveselil še
s ^em metrov visokim in
osemdeset metrov dolgim to-
boganom.
Poleg tega so v kopališču
otroški bazen, plavalni bazen,
vodne masaže in Pingo bar s
številnimi razvedrilnimi igrami.
Cene v rekreacijskem centt-u so
zmeme, saj je dnevna vstopnina
šesto tolarjev za odrasle in tiisto
za otroke, sezonska karta pa
stane 10.000 tolarjev. Organizira-
ne skupine imajo dvajset odstot-
kov popusta. Kot smo izvedeli,
bodo v prihodnjih dneh odprli
tudi kopališči na Vranskem in v
Preboldu.	T TAVČAR
34
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Dve desetletji vrtca Čebelica
v Šenbricu, enem od zaselkov krajevne skupnosti Konovo, so na peti prireditvi V nedeljo
popoldne v Šenbricu praznovali tudi 20-letnico konovškega vrtca Čebelica.
Ravnateljica Vrtcev Velenje Metka Čas je predstavila prizadevanja za višjo kvaliteto vzgoje in
varstva v njihovem zavodu, pohvalila pa je tudi delo treh vzgojiteljic v oddelku vrtca Čebelica na
Konovem. Otroci so zbranim zapeli in zaplesali, sodelovaH pa so tudi na sejmu obrti, ki je
potekal v Šenbricu. Obiskovalcem so ponujali zanimive spominke, ki so jih sami izdelali s
pomočjo vzgojiteljic.	ML
Janez Vrtačnik je novega carja Bernarda Vlahiliča popeljal po Šmartinskem jezeru.
Vse je že kazalo, da bo vladala carica
Za naslov ribiškega carja
2000 se je preteklo soboto ob
Šmartinskem jezeru potego-
val stoen ribič. Vsi tekmo-
valci so bili člani Ribiške
družine Celje.
Kot ponavadi na takšnih pri-
reditvah, ribe niso pokazale
pravega zanimanja za ponuje-
ne vabe. Tako so tekmovalci
ulovili samo tri ribe. Vse je že
kazalo, da bo celjskim ribičem
v naslednjem letu vladala cari-
ca. Prva je ulovila krapa, težke-
ga 2.450 gramov, Anica Vi-
tanc, kar je na koncu tekmova-
nja zadostovalo za drugo me-
sto. Zadnjo uro tekmovanja je
čast moškega dela celjskih ri-
bičev rešil Bernard Vlahilič,
ki je ulovil krapa, težkega 2.750
gramov. Ta mu je prinesel car-
sko krono in naslov. Tretje me-
sto je osvojil Štefan Klopotar,
z babuško, težko 670 gramov.
Ob tej priložnosti so podeli-
li pokale tudi upokojencem,
ki so letos imeli štiri tekmova-
nja. Zmagal je Branko Vreča,
drugi je bil Ivan Tihec in
tretji Andrej Šnajder. F. B.
Začeli so drugače
razmišljati
Mladinske delavnice v Osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur
Ob zaključku šolskega le-
ta so v šentjurski osnovni
šoli Franja Malgaja zaklju-
čili tudi dvoletni projekt pri-
marne preventive mladih.
Mladinske delavnice je obi-
skovalo 14 (letos) osmošol-
cev pod vodstvom prostovoljk
s področja socialnega dela
Renate Kramperšek in Jelke
Žlof in mentorstvom Anice
VVeber, dipl. soc. del. Projekt
je bil zelo priljubljen in ga
želijo razširiti tudi na ostale
osnovne šole v šentjurski ob-
čini, kar je žal omejeno z
denarjem.
V OŠ Franja Malgaja Šentjur
so lani vpeljali projekt mla-
dinskih delavnic, ki potekajo
v sklopu mreže mladinskih
delavnic Društva za preventiv-
no delo v Ljubljani. Začeli so
delati z učenci sedmih razre-
dov, ki so prostovoljno pristo-
pili k projektu in ga spremljali
kar dve leti. Na srečanjih so
obravnavali teme, kot so spoz-
navanje, prijateljstvo, čustva,
strah, avtoriteta, odraslost,
moški in ženske, jaz sem OK -
ti si OK. Risali so na glasbo,
pripravili kviz o drogah, se
pogovarjali o samomoru in
spoznavali igre sproščanja. Sku-
pina je obiskala Krizni center
za mlade v Celju in nato izde-
lala plakat pod geslom »Povej
naprej«, s katerim so delavni-
čarji želeli posredovati infor-
macije o KCM tudi svojim vrst-
nikom. Poleg tega so obiskali
razstavo o drogah v Celju, si
ogledali film Kids, ki govori o
drogah in spolnosti, ter zbirali
knjige za otroke in mladostni-
ke, ki se zatečejo v KCM. V
okviru 24 srečanj v letošnjem
šolskem letu so šentjurski os-
mošolci preko socialnih iger,
igranja vlog, nadaljevanja ne-
dokončanih zgodb, vodenih
fantazij in diskusij spoznavali
aktualne teme v času adoles-
cence.
Z mladinskimi delavnicami
so bili zelo zadovoljni in bi se
želeli srečevati še naprej. Žal
je projekt pogojen z denar-
jem, ki ga temu namenjata
ministrstvo za delo, družino
in socialne zadeve ter Občina
Šentjur. Tako so v tem šol-
skem letu začeli s podobnim
projektom le še v osnovni šoli
v Dramljah.
In kaj so povedali udeležen-
ci? Laura: »Na zabaven način
smo izvedeli stvari, o katerih
se ne učimo v šoli.« Tjaša: »V
mladinskih delavnicah sem se
vedno čisto sprostila. Vedno
smo se imeh odlično in spoz-
navali drug drugega skozi naj-
različnejše igre.« Dagmar:
»Prijatelje sem spoznal tudi na
drugačen način. Mladinske de-
lavnice so mi spremenile vsak-
dan. Vedno sem odnesel kaj
dobrega.« Katarina: »Vsaj en-
krat na teden sem si lahko
oddahnila od napornega vsak-
danjika, pozabila na vse skrbi
in preprosto uživala ob zani-
mivih pogovorih.« Goran: »Za-
čel sem pametno razmišljati.«
ALEKSANDRA MAČEK
Foto: TONČKA LANGUS
Mrliške vežice ne bo
V Rečici pri Laškem so v zadnjem obdobju pospešeno potekale priprave za izgradnjo
mrliške vežice na tamkajšnjem pokopališču.
Pri pripravi dokumentacije pa se je vse ustavilo, ker krajevni skupnosti od lastnika zemljišča
ni uspelo pridobiti ustreznega dovoljenja. Do nadaljnjega so zato odstopili od smelih načrtov.
Denar bodo zato usmerili v tlakovanje pokopališča in pričeli z obsežnimi obnovitvenimi deli
na Sindikalnem domu v Hudi jami. S pomočjo sredstev občine Laško naj bi dom obnovili do
sredine prihodnjega leta.	VLADO MAROT
IŠČEMO DOM
Več informacij o izgubljenih psih lahko dobite v hotelu in zavetišču za živali Zonzani v
Jarmovcu pri Dramljah na telefon 749-06-00 ali na spletnih straneh http://come.to/zonzani.
Dvdetnega križanca so našli 8. junija v Gorid pri Šmartnem.
Dve leti staro nemško ovčarko pa so 8. junija našli v
Grobelcah pri Svetem Miklavžu.
Dve leti staro mešanko so našli v Pristavi pri Podčetrtku.
INFORMACIJE
35
36
NASVETI
KAJ BI DANES KUHALI?
Skutina juha z
zdrobom,
dušeni zrezki s
paradižnikom,
solata.
Skutina juha z
zdrobom
Potrebujemo: 2 žlici olja, 1
drobno čebulo, 4 žlice pšenič-
nega zdroba, 11/41 vode ali
kostne juhe, 1/4 1 mleka, 15
dag skute, sol, 2 žlici seseklja-
nega drobnjaka, 3 žlice kisle
smetane.
Priprava: na maščobi svetlo
prepražimo drobno seseklja-
no čebulo, dodamo zdrob in
ga prepražimo. Prilijemo vodo
ali juho, gladko razmešamo in
kuhamo 10 minut. Nato prilije-
mo mleko, dodamo pretlače-
no skuto, ponovno prevremo,
solimo in dodamo drobnjak
ter kislo smetano.
Dušeni zrezki s
paradižnikom
Potrebujemo: 4 do 5 zrez-
kov, sol, 3 dag moke, 4 dag
olja, 1/4 kg svežega paradiž-
nika, 10 dag čebule, toplo vo-
do, 10 dag parmezana, drob-
njak.
Priprava: zrezke posolimo,
povaljamo v moki, položimo
v kožico, pokapljamo z ol-
jem, potresemo s paradižni-
kom, narezanim na kocke,
sesekljano čebulo, prilijemo
pol zajemalke tople vode in
dušimo pol ure. Nazadnje do-
damo nariban sir in sesekljan
drobnjak.
Solata
Potrebujemo: 1 glavo so-
late ledenke, 2 glavici radiča,
150 g ovčjega sira, 1 pločevin-
ko sardelnih filetov, 50 g oliv
polnjenih s papriko, 1 čebu-
lo; za marinado: 3 žlice oliv-
nega olja, 1 do 2 žlici vinske-
ga kisa, 2 žlici sesekljanih
zelišč, sol po okusu, mlet po-
per.
Priprava: ledenko in radič
natrgamo na majhne lističe,
jih operemo in dobro odcedi-
mo. Čebulo narežemo na ko-
lobarje, olive razpolovimo,
sir rahlo nadrobimo. Vse se-
stavine damo v skledo ali na
večji krožnik in po vrhu nalo-
žimo sardelne filete. Iz nave-
denih sestavin pripravimo
marinado in jo polijemo po
solati.
Piše: MAJDA KLANŠEK
ZDRAVNIK SVETUJE
Debelost - dejavnik tveganja
Prekomerna telesna teža
vpliva na zdravje, povečuje
zgodnjo umrljivost in zmanj-
šuje kvaliteto življenja. Debe-
lost je starodavni, vendar vse
do 20. stoletja redek problem
človeštva. Predstavlja prese-
žek maščobnega tkiva v or-
ganizmu, in to tisti presežek,
ki škoduje zdravju. Debelost
je velik javno zdravstveni
problem svetovnih razsežno-
sti, saj je 50 do 75 odstotkov
odrasle populacije ogrožene
s prekomerno telesno težo
ali debelostjo.
Debelost predstavlja za ka-
jenjem, povišanim krvnim
tlakom in uživanjem nasiče-
nih maščob najpomembnejši
dejavnik tveganja za nasta-
nek kroničnih bolezni.
Osnovna motnja pri debelo-
sti je pozitivna energijska bilan-
ca in posledično rejenje. Nor-
malna količina maščobnega
tkiva pri moških, starih 18 let,
znaša 15 do 18 odstotkov, pri
ženskah pa 20 do 25 odstotkov
telesne mase. Odstotek se z leti
povečuje, kar pa ni nujno niti
zaželeno. 0^ splošni debelosti
govorimo, ko pri moških koli-
čina telesne maščobe preseže
25 odstotkov in pri ženskah 30
odstotkov skupne telesne ma-
se. Ta definicija dolgo ni bila
praktična, saj je bilo merjenje
odstotka maščobnega tkiva za-
mudno. Računalniška oprema,
ki omogoča izračun odstotka
maščobe na osnovi spremem-
be prevodnosti telesa, pa je to
zelo poenostavila in pocenila.
Ta specifična prevodnost je od-
visna od količine maščobnega
tkiva in se lahko določi hitro in
poceni v dispanzerju za šport-
no medicino Zdravstvenega
doma Celje.
Mejo med fiziološkim in
patološkim stanjem ni težko
določiti, zlasti ne, če pred-
stavlja debelost enega izmed
dejavnikov tveganja za nasta-
nek bolezni srca in ožilja. Bis-
tvena razlika med debelostjo
in prekomerno telesno težo
je v medsebojnem razmerju
celotne mase telesa in maš-
čobnega tkiva. Aktiven šport-
nik ima pogosto povečano te-
lesno težo, vendar je pri njem
ta povečana zaradi povečane
mase mišičnega tkiva.
Kaj pa je
normalna telesna
teža?
Poznamo več metod za
izračunavanje normalne tele-
sne teže. Ta je odvisna od
spola in starosti. Poznanih je
veliko tabel in formul, a naje-
nostavnejša in najpogosteje
uporabljana je povprečna te-
lesna teža, ki jo izračunamo
tako, da od telesne višine,
izražene v centimetrih, odšte-
jemo 100. Pri ženskah je nižja
še za 10 odstotkov. Za toliko
je nižja tudi idealna telesna
teža. Pri predebelih ljudeh naj
bi postal cilj, ki ga želimo
doseči z hujšanjem, ciljna te-
lesna teža. Ta predstavlja 120
odstotkov normalne.
Danes že skoraj vsi časopisi
pišejo o telesni teži, saj Slo-
venci postajamo predebeli. Že
normalen pogled v ogledalo to
marsikomu potrdi. Odstotek
debelosti med populacijo se je
v zadnjih desetih letih povečal
za skoraj 6 odstotkov, najbolj
med mladimi. Ti postajajo
vedno bolj fizično neaktivni.
Posedanje pred televizorjem
ali za računalnikom, pomanj-
kanje športne aktivnosti, kalo-
rična prehrana, stres... vse to
vodi do povečevanja telesne
mase.
Če imate zdravstvene teža-
ve in ne veste, kako ravnati, '
pišite na Novi tednik, Prešer- i
nova 19, Celje, za rubriko
Zdravnik svetuje in strokov-
njaki iz Zdravstvenega doma
Celje vam bodo odgovorili.
V prihodnji številki bomo
predstavili nekaj tabel za
merjenje prekomerne telesne
teže ter analizirali posledice
debelosti.
Prim. JANEZ TASIČ,
dr.med., spec.int. kardiolog
BIO 1
i KOLEDAR
Sejte, presajoite, sadite, zalivajte,
negujte rabine; rahljojteln
prezrailujte tla, pobirojte in predelujte
pridelke v času, ki je najugodnejši za
posamezne tipe rastlin in ki je
razviden iz koledarja.
DOM IN VRT
Skica miniaturnega vrta
Kadar želimo narediti minia-
turni vrt, je prav, da ga prej
skiciramo in ob tem razmisli-
mo o vsem, kar potrebujemo za
delo; našo idejo in motiv prene-
semo na papir, ker ju želimo
izboljšati in dodelati. Velikost
in obliko izdelka prilagodimo
velikosti in oblild prostora
(okenski polici, mizi, sobi, tera-
si...), v katerem bo izdelek stal,
pazimo tudi na sorodnost upo-
rabljenih materialov.
Določimo tudi posodo, saj nje-
na velikost in oblika pomembno
vplivata na konstrukcijo izdelka.
Za osnovo izdelku uporabimo
raje glineno, lahko mdi keramič-
no, leseno ali posodo iz naravne-
ga kamna v umirjenih barvah,
saj je pomembna harmonija
med prostorom, posodo, rastli-
nami in dodatki. Posoda naj ne
izstopa preveč, saj bo zgolj okvir
nastalemu izdelku.
Oblika izdelka ali pravilneje,
njegova konstrukcija je lahko
simetrična ali pravilna in asime-
trična ali nepravilna.
Simetrična konstrukcija: o
njej govorimo takrat, ko čez sre-
dino cvetlične vezave potegne-
mo simetralo in jo ta deli na
enaki polovici, tloris ali naris
cvetlične vezave pa ima obliko
kroga, pravokotnika, trikotnika,
pa tudi obliko polmeseca... V
simetričnem vzorcu lahko v
cvetlično vezavo razporedimo
tudi rastline, cvetje, zelenje in
druge dopolnilne aranžerske
materiale (prod, pesek, lubje,
storže, veje, mah,...). Pravilnih,
osnovnih oblik ni le vzorec nji-
hovega razporejanja, ampak so
takšne lahko tudi rastline, cvetje,
zelenje in dodatki, ki jih uporabi-
mo (cvet nageljna ima v tlorisu
obliko kroga, v narisu polkroga).
Simetrično konstrukcijo pa lah-
ko ustvarimo še tako, da je pra-
vilne, konstruktivne oblike le os-
nova (posoda, pladnji, deske,
kamni, sveča, miza...), razpore-
ditev rastlin, cvetja, zelenja in
dodatkov pa je razgibana, asi-
metrična, vendar uravnotežena.
Pravilne oblike vedno delujejo
čisto, mimo, statično, zato na
njih razporejene razgibane obli-
ke rastlin pridejo bolj do veljave.
Pravimo tudi, da je v takšnem
primeru konstrukcija izdelka v
kontrastu z razporeditvijo rast-
lin, cvetja in zelenja.
Asimetrična konstrukcija: o
njej govorimo, kadar imajo obli-
kovane cvetlične vezave svo-
bodno ali prosto obliko, zgledu-
jejo se po stalno spreminjajočih
oblikah iz narave; rastoči veji,
zaradi vetra in pod snegom
upognjenimi rastlinami,... Tako
oblikovane cvetlične vezave pri-
dejo bolj do veljave na pravilno
oblikovanem ozadju (mizi, ste-
ni, pokošeni travni površini).
Za lažje delo na papirju ozna-
čimo kvadramo mrežo in vanjo
narišemo izdelek v merilu; če 1
cm na papirju predstavlja 1 dm
naravne velikosti izdeM, riše-
mo v merilu M 1:10 in je izdelek
desetkrat pomanjšan.
Kadar želimo poudariti okro-
gel tloris posode, naredimo pre-
prost pravikio oblikovan izde-
lek, ki sledi obliki posode. Zato
pri razporeditvi posamezni ma-
teriali ne silijo čez črto, čez mejo,
ki jo predstavlja rob posode, s
tem pa določimo tudi širino in
dolžino izdelka. Višina izdelka je
v razmerju zlatega reza, odvisna
od širine in dolžine izdelka in od
materialov, ki smo jih pri aranži-
ranju uporabili. Naredimo eno-
stavno skico s pravilno razpore-
ditvijo rastlin, cvetja, zelenja in
dodatkov, da si na začetku, ko
smo še nevešči, olajšamo delo.
Obliko kroga poudmimo z ne-
parnim številom elementov -
rastlin ob njegovem obrisu, saj
npr. štiri sadike rastlin namesto
kroga poudarijo obliko kvadra-
ta, pravokotnika, trapeza in po-
dobno.
MOJCA SODIN,
Vrtnarska šola Celje
NASVETI
37
MOJAPOKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
Nov zakon o pokojninskem
in invalidskem zavarovanju,
ki velja od 1. januarja 2000,
je prinesel v slovenski po-
kojninski sistem veliko spre-
memb. Čeprav se bodo dolo-
čila zakona uveljavljala po-
stopoma v naslednjih dese-
tih letih, marsikoga že sedaj
zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. V sodelovanju s
Petrom Šalejem, vodjo od-
delka za pokojninsko in in-
validsko zavarovanje pri celj-
ski enoti ZPIZ, bomo odgo-
varjali na vaša vprašanja.
Pošljite jih na Novi tednik,
Prešernova 19, Celje, z ozna-
ko Pokojnina.
Sem redno zaposlena. Av-
gusta letos bom dopolnila 51
let in 32 let delovne dobe.
Kdaj bi se lahko predčasno
upokojila in na kakšen na-
čin bi mi izračunali pokojni-
no?
Veljavna zakonodaja s po-
dročja pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja ne pozna
instituta predčasne pokojnine
(izjema so v prehodnem ob-
dobju predčasne pokojnine za
delovne invalide ter nezapo-
slene), kot so to poznali stari
predpisi.
Ob podatkih, ki jih navaja-
te, bi se lahko predvidoma
upokojili v maju leta 2004 ob
predpogoju, da ste ves čas za-
varovani. V omenjenem pre-
hodnem letu bodo morale žen-
ske izpolniti 54 let in 8 mese-
cev starosti ter bodo morale
izkazovati vsaj 35 let in 9
mesecev pokojninske dobe. Ker
izpolnjujete opisane pogoje,
bo vaša pokojnina predvido-
ma odmerjena v višini 83,75
odstotka od vaše pokojninske
osnove, ki se bo v tem letu
oblikovala iz plač najugodnej-
ših štirinajstih let. Pri izraču-
nu pokojninske osnove se bo-
do upoštevale plače oz. zava-
rovalne osnove od vključno 1.
januarja 1970 dalje. Za leto
zavarovanja se bo vzelo kole-
darsko leto, v katerem ste pre-
jemali plačo oz. nadomestilo
plače za najmanj šest mesecev
zavarovanja oz. v katerem imate
najmanj za šest mesecev pla-
čane prispevke od zavaroval-
ne osnove.
Že 12 let prejemam svojo
skromno starostno pokojni-
no, ki znaša trenutno nekaj
več kot 46.000 tolarjev. Živim
sama v mali hiši z vrtom.
Zanima me, ali sem upraviče-
na do kakšnega dodatka, ter
kaj moram narediti?
Prejemnikom najnižjih po-
kojnin je zagotovljena mož-
nost izboljšanja materialnega
položaja s pridobitvijo pravi-
ce do varstvenega dodatka. To-
vrstni dodatek ni novost nove-
ga zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju, mar-
več so imeli to možnost že
uživalci pokojnin, ki so se
upokojevah po predpisih, ve-
ljavnih do 31. 12. 1999. Vars-
tveni dodatek ni samostojna
pravica iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja, tem-
več je pravica, ki jo lahko
pridobi le prejemnik pokojni-
ne, če izpolni predpisane po-
goje:
-	da je uživalec starostne,
invalidske, vdovske oz. dru-
žinske pokojnine s stalnim pre-
bivališčem v R Sloveniji,
-	da njegova pokojnina ne
dosega višine osnove za odme-
ro dodatnih pravic (trenutno
znaša 62.399,20 SIT meseč-
no),
- da skupaj z družinskimi
člani nima drugih dohodkov,
ki bi zadoščali za preživljanje.
Višina varstvenega dodatka
k starostni in invalidski po-
kojnini je odvisna od dopol-
njene pokojninske dobe, viši-
na varstvenega dodatka k vdov-
ski oz. družinski pokojnini pa
je odvisna od števila užival-
cev. Osnova za odmero vars-
tvenega dodatka je razlika med
zneskom osnove za odmero
dodatnih pravic (62.399,20 sit)
in zneskom pokojnine, ki jo
uživalec prejema.
Lestvica za odmero, varstve-
nega dodatka k starostni in
invalidski pokojnini je po no-
vi zakonodaji enaka tako za
moške kot za ženske. Varstve-
ni dodatek k starostni pokoj-
nini znaša najmanj 60 odstot-
kov osnove za 15 let zavaro-
valne dobe in največ 100 od-
stotkov osnove za 35 let po-
kojninske dobe. Vsako leto
daljše dobe od 15 let je ovred-
noteno z dvema odstotkoma.
Pravica do varstvenega do-
datka ni trajna pravica, tem-
več se bo upravičenost prever-
jala vsako drugo koledarsko
leto. Prvo preverjanje nadalj-
nje upravičenosti do te dajatve
bo leta 2001.
Glede na nizek znesek po-
kojnine, ki ga mesečno preje-
mate, bi lahko bili upravičeni
do varstvenega dodatka, v ko-
likor izpolnjujete vse že opi-
sane dodatne pogoje. Potreb-
no je vložiti zahtevek za vars-
tveni dodatek na Zavod pokoj-
ninskega in invalidskega zava-
rovanja Slovenije in priložiti
potrjeno potrdilo o premo-
ženjskem stanju.
Bukve pred izidom
Prodaja se pričenja s sobotnim pil(nikom pri sv. Jožefu
Izšel je drugi del Kuharskih
bukev Radia Celje. Izid knji-
ge, za katero vlada izredno
zanimanje, bomo proslavili s
piknikom radijskih kuharjev
in kuharic pri Domu sv. Jože-
fa v Celju, v soboto 17. junija
ob 10. uri, ko bomo tojigo
tudi predstavili javnosti.
V drugem delu Kuharskih
bukev Radia Celje je Ivica
Burnik, priljubljena vodite-
ljica radijske oddaje Kuhajmo
skupaj, zbrala 284 novih re-
ceptov. Tudi to knjigo, prav
kot njeno predhodnico, ki so
je doslej prodah 6.500 izvo-
dov, odlikujejo preprosti, do-
miselni in mnogolaat preiz-
kušeni recepti z navdihom do-
mačnosti.
Na sobotno predstavitev knji-
ge, ki se bo za predstavnike
javnih glasil pričela ob 9. uri,
za vse ostale pa uro kasneje,
vabimo vse, ki jih to zanima.
Seveda bomo, kot ob predsta-
vitvi prve knjige, tudi to pot
silno veseli dobrot, ki jih bo-
do na predstavitev knjige pri-
nesle gospodinje. Tako bomo
lahko vsaj nekaj dobrot, zbra-
nih v receptih Kuharskih bu-
kev, preizkusili že na pikniku.
In ker je piknik radijskih ku-
harjev in kuharic, prijateljev
oddaje Kuhajmo skupaj, že
vsakoletna tradicija, se nam
obeta lepa (in okusna) sobota.
V presojo in proti lakoti vam
bomo ponudili ciganski golaž
po receptu Danija Polutnika,
za zabavo pa bo poskrbel duo
Can-can in še kakšen gost pre-
senečenja.
BS
KMETUSKO SVETOVANJE
Dosejavanje v travno rušo
Vsejavanje oziroma dose-
javanje v travno rušo je na-
čin obnove travnika ali pa-
šnika, pri katerem zemljišča
ni potrebno orati. Uporablja-
mo posebno sejalnico, če pa
je nimamo, lahko seme do-
sejemo tudi ročno.
Smotrno je najprej ugotovi-
ti, zakaj je travna ruša razred-
čena in katere trave ali metulj-
nice so izginile. Ponavadi vse-
jemo tiste trave ali metulj ni-
če, ki jih primanjkuje in so
primerne načinu rabe, ki nam
najbolje ustreza (paša ah koš-
nja ali pašno-kosni sistem). V
večini primerov vsej emo hi-
trorastoče vrste, da se travinje
zopet ne zapleveli.
Najprimernejši čas vsejava-
nja je po prvi oziroma po
drugi košnji ah v jeseni, ko so
tla bolj vlažna in je vsaj tri
tedne po setvi še dovolj vlage v
tleh. Pred vsejavanjem je za
dober uspeh potrebno travinje
pripraviti.
Pašnike veliko lažje in hitre-
je pripravimo že s tem, da
Opravimo pašo v živo. Potem
vsejemo travno seme in pusti-
mo živali, da vtisnejo to seme
v zemljo. Pasemo lahko še vse
dokler travno seme ne vznik-
ne, kasneje pa živino odžene-
mo. Konkurenčnost stare trav-
ne ruše (da ne bi zasenčila
mladih sejančkov) zmanjša-
mo tako, da površino na hitro
popasemo z veliko živine.
Priprava travnika je malo
težja oziroma bolj zamudna.
Treba ga je pokositi v živo in
potem dosejati. Dosetev je naj-
bolj uspešna, če jo opravimo
pred dežjem, ki nam seme
vtisne v zemljo, oziroma je
potrebno to površino pova-
ljati, da pride seme v stik z
zemljo in ne ostane na šopih
stare travne ruše. Pred vseja-
vanjem travne ruše nikakor
ne smemo prej pognojiti, saj
se bo stara travna ruša prehi-
tro razrasla in zasenčila mla-
do travo. Po dveh do treh
tednih je priporočljivo vseja-
no površino pomulčiti oziro-
ma jo je treba pokositi malo
višje in previdno odstraniti
pokošene ostanke.
Za dosejavanje praviloma
uporabimo le polovično koli-
čino semena, ki je predvidena
za čisto setev - potrebujemo
torej 15 do 20 kg/ha semena.
Vsejavamo nizke vrste trav za
pašno rabo, visoke vrste trav
pa za kosno. Lahko vsejavamo
tudi metulj niče (predvsem be-
lo oz. plazečo deteljo), v koli-
kor le-teh primanjkuje.
mag. TATJANA PEVEC,
univ. dipl. inž. agr.
speciahstka za travništvo,
pašništvo in pridelovanje
krme
SONČENJE
Za zdravo porjavelost
Dermatologi svetujejo, da se
je treba dobro pripraviti na
sončenje, predvsem pa vedeti,
kako je sonce danes nevarno.
Zaščitni ozonski plašč je ved-
no tanjši (letno se stanjša za
pol odstotka), torej so UVA in
UVB žarki vse bolj agresivni.
Zato poskrbimo za preven-
tivo (pravilno zaščito) doma,
ne le na dopustu. Kožni rak in
alergije naraščajo, zato si pred
temi nevarnostmi ne zatiskaj-
mo oči in ukrepaj mo, ko je še
čas.
Nekaj pomembnih
nasvetov
-	vsaj štiri tedne pred odho-
dom na morje jemljite kapsu-
le beta karotena in vitamin E
(celična zaščita);
-	koža prenese le do petdeset
sončenj letno, zato ne pretira-
vajte;
-	maksimalni dnevni čas son-
čenja je tri ure, vendar nikoh v
pripravljalni fazi. Čas sonče-
nja podaljšujmo počasi, vse-
kakor pa se je treba ozirati
tudi na osnovni ten kože (tisti
z zelo belo poltjo naj bodo
zelo previdni);
-	posebno zaščito potrebuje-
jo: nos, ušesa, ustnice, pleša,
nart na stopalu;
-	uporabljajte zaščitne kre-
me z visokim faktorjem - SPF
nad 20, izbirajte pa le tiste, ki
so vodoodporne, kar je raz-
vidno na deklaraciji;
-	s kremo z zaščitnim faktor-
jem se namažimo pol ure pred
sončenjem, zaščita namreč zač-
ne delovati po tem času;
-	tudi med sončenjem je do-
bro večkrat namazati telo, saj
se krem med kopanjem in le-
žanjem na brisači pobere;
-	v času od 11. do 16. ure je
sončenje nevarno;
-	najlepšo porjavelost dose-
žemo med gibanjem aH leža-
njem v senci. Tako pridoblje-
na barva ni takoj opazna, je pa
zato mnogo bolj obstojna;
-	glavo si vedno zaščitite s
slamnikom ah podobnim po-
krivalom, oči pa s kakovostni-
mi sončnimi očali (posvet pri
optiku ne bo odveč);
-	pijte veliko tekočine (seve-
da brezalkoholne in ne slad-
ke), še posebej pazite na majhne
otroke;
-	uporaba ličil, deodoran-
tov, parfumov itd. med sonče-
njem ni priporočljiva (pov-
zroča neljube pigmentne ma-
deže, ki neradi izginejo s ko-
že);
- uživajte veliko sadja.
Lastnosti sredstev
za zaščito icože
Mleko: zelo hitro se vpija,
krema: je idealna za zaščito
obraza in dekolteja, gel: pri-
poročljiv je predvsem za mast-
no kožo, spray: je zelo prakti-
čen za uporabo, zato naj bo
vedno pri roki, tudi takrat, ko
potujemo.
Otroci (in belopolte osebe)
naj izbirajo med izdelki, ki so
namenjeni za zaščito zelo ob-
čutljive kože, na soncu naj
imajo oblečeno majico s krat-
kimi rokavi in hlačke, na gla-
vici pa kapo. Zadržujejo naj se
pretežno v senci.
Pa še to: vsak dan postopo-
ma podaljšujte čas sončenja,
zvečer pa telesu namenite po-
sebno nego (sredstva za nego
po sončenju). Obraz negujte
predvsem s kremami, ki vse-
bujejo faktor Q10 in aloe ve-
ro.
Kozmetičarka VESNA
38
RADIO - FILM - TELEVIZIJA
SOBOTA, 17. JUNIJA, OD 9.00 DO 12.00
Dopoldne na Radiu Celje bo v soboto v znamenju kuharskega
piknika pri Domu sv. Jožefa. Tam bo uradna predstavitev drugega
dela Kuharskih bukev, ki izidejo jutri, v petek. Po njej bo piknik, na
katerem bodo udeleženke in udeleženci izmenjali še kakšen
recept, poskrbeli bomo tudi za glasbo in zabavo. Od tam se bomo
nekajkrat oglasili tudi v program Radia Celje. Prezrli pa ne bomo
niti živahnega aerobičnega dopoldneva sredi mesta. Projektna
pisarna Celje zdravo mesto ih Top fit namreč pripravljata prikaz
vseh vrst aerobike sredi mesta. Od tam se bo nekajkrat v naš
program oglasila Nataša Leskovšek. Glasba, kulinarika in šport se
torej obetajo v sobotnem radijskem dopoldnevu.
NEDEUA, 18. JUNIJA, OB 10.10
NEDEUSKI ZMENEK - EDI MAVRIC-SAVINJCAN
Tudi tokrat se bomo pogovarjali z nadvse zanimivim go-
stom. Edi Mavrič - Savinjčan je svobodni novinar, publicist,
gledališki režiser, dramatik in igralec, ljubitelj narave, kritični
opazovalec družbenih dogajanj, še posebej v svoji Zgornji
Savinjski dolini. Na nedeljski zmenek ga bo povabil Mitja
Umnik.
• Urednik športnega programa
na TVS Marjan Lah, najbolj
znani Laščan na začasnem delu
v Ljubljani, doživlja Evropsko
svetovno nogometno prvens-
tvo kot vojno. Tako je vsaj izja-
vil in zbral do zdaj najštevUčnej-
šo vojsko, ki bo pripravila več
kot 80 ur neposrednih nogo-
metnih prenosov ter posredo-
vala vse zanimivosti, povezane
s tem športnim dogodkom leta.
Komentiranje neposrednih pre-
nosov pa je Lah zaupal prever-
jeni trojici starih mačkov: hono-
rarnemu Ivu Milovanoviču,
najboljšemu šefu marketinga
med športnimi komentatorji,
zdravniku Andreju Staretu, ki
v svojem poklicu velja za izvrst-
nega poznavalca poškodb, na-
stalih pri brcanju žoge, ter vse-
stranskemu in univerzalnemu
Igorju E. Bergantu, ki mu šport
predstavlja neizmemo zaklad-
nico za duhovičenje. Da se bo-
do gledalci ob prenosih neiz-
memo zabavali, ne gre dvomiti.
• Aleks Štakul, ki je v svoji
dolgoletni karieri na slovenski
nacionalni TV doslej samo na-
predoval, od snemalca v rosnih
začetkih, do odgovomega ured-
nika informativnega programa
v osemdesetih letih, zadnje čase
pa je bil kot urednik gospodar-
skih oddaj sam svoj gospod, po
novem ni več urednik. Funkcijo
mu je odvzel Uroš Lipušček, s
katerim imata povsem različne
poglede na gospodarstvo. Tako
bo poslej Štakul moral delati po
navodilih Barbare 2^mšek, ki
je postala njegova predpostav-
ljena urednica. Še en dokaz, da
ni res, da bi imel novi odgovorni
urednik Lipušček kaj proti mla-
dim kadrom. Predvsem mu ni-
so všeč tisti, ki mislijo drugače,
kot veleva njegov novinarski
kodeks.
•	Kodeks gor ali dol, novinarji
na slovenski TV vse bolj mislijo
s svojo glavo. Najprej je to spoz-
nal znani politik desnega bloka
in bivši predsednik zdaj že biv-
še najbolj poštene stranke, ki ga
je Li^ja Hren sicer spraševda
zelo prijazno, a so bila vpraša-
nja t^o ostra, da so šli pokonci
lasje, politik pa se je, ne da bi se
tega zavedal, do konca osmešil
pred vesoljno javnostjo. Vodite-
ljica Odmevov Janja Koren pa
je v slabo luč postavila politika
bivše vladajoče stranke, po tem,
ko je pokazala posnetek, kako
je protestno odkorakal iz stu-
dia, ker mu ni bilo všeč njeno
vprašanje. Z voditeljicami infor-
mativnih oddaj na TVS pač ni
dobro zobati češenj.
•	Večna in neuničljiva prva da-
ma malih ekranov Miša Molk je
precej na tmih. Izteka se ji na-
mreč štiriletni uredniški man-
dat, za mesto odgovomega
urednika razvedrilnega progra-
ma pa bo menda imela hudo
konkurenco. Zato ne izpusti pri-
ložnosti opozoriti nase, kot je to
storila med prenosom Sloven-
ske popevke. Samo ugibamo
lahko, čigava ideja je bila, da je
voditeljica Blažka Miiller Po-
grajc svojo urednico povabila
na oder, s katerega se je poka-
zala vesoljnemu slovenskemu
občinstvu in mu natrosila nekaj
hudo nezanimivih sta\dcov.
Aleks Štakul
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 15.6. ob 17.30 pu-
stolovska romanca Ana in
kralj, ob 20.30 premiera z Ra-
diem Celje - drama Resnična
zgodba, 16. do 21.6. ob 19. in
21.15 znanstvenofantastični tri-
ler Misija na Mars.
Mali Union: 15.6. ob 21. dra-
ma Med življenjem in smrtjo,
od 16. do 18.6. ob 18.30 drama
Resnična zgodba, ob 20.30
drama Med življenjem in
smrtjo, od 19. do 21.6. ob 18.30
drama Resnična zgodba, ob
20.30 pustolovska romanca
Ana in kralj.
Metropol: 15.6. ob 19. in
21.15 znanstvenofantastični tri-
ler Misija na Mars, od 16. do
18.6. ob 18.30 najstniška kome-
dija Ameriška pita, ob 20.30
pustolovska romanca Ana in
kralj, 16. in 176. ob 23.15
znanstvenofantastični triler
Misija na Mars. Od 19.6. naprej
bo kino Metropol zaprt.
Kino Žalec: 176. ob 21. ter
18.6. ob 18. in 20. komedija/
drama Nebeška vaba.
Dramo Med življenjem in smrtjo, kije te dni na ogled v Malem Unionu, je podpisala odlična
ekipa: režiser Martin Scorsese, scenarist Paul Schrader ter igralca Nicolas Cage in Patricia
Arquette. Zgodba govori o nenehnem boju newyorških reševalcev s smrtjo.
Resnična zgodba
Alvin Straight v jeseni svo-
jega življenja izve, da je nje-
gov brat doživel infarkt - sicer
je še živ. a ni nujno, da bo
dolgo. Alvin in njegov brat
sta tako drastično sprta, da
se zadnjih deset let nista ne
videla ne slišala. Ja, bo kar
nekako logično, da bi bil čas
za pomiritev. Le par ovir je
na poti tej pomiritvi. Razda-
lja dobrih sto kilometrov med
Iowo in Wisconsinnom. Dejs-
tvo, da Alvin ne mara, da ga
kam peljejo drugi ljudje. Po
drugi stran pa dejstvo, da
vidi preveč slabo, da bi avto
vozil sam. Torej potrebuje ne-
kaj bolj počasnega. Recimo
dovolj močno kosilnico, da bo
za sabo vlekla prikolico, v
kateri se da tudi prespati? To
bo prava stvar. In tako Alvin
Straight v jeseni svojega živ-
ljenja odide na nenavadno,
zanj predolgo pot skozi jesen
narave do oddaljenega cilja...
Straight story. ja. Lahko bi
se reklo Straightova zgodba.
Ali pa resnična, ker je film
posvečen spominu na resnič-
nega Alvina Straighta, ki je
umrl 1996. Ali pa direktna
zgodba, brez okolišenja, kar
vsekakor je. Ali pa pravilna,
mogoče celo pravoverna
zgodba. Kar tudi vsekakor je.
Čeprav se morda zdi neobi-
čajna kombinacija pravover-
nosti in Lyncha. Kaj pa per-
verzije? Pa brutalnosti? Pa
uporništvo? Nič od tega, gos-
pe in gospodje, ne bo šlo. Je to
sploh še David Lynch? Tisti iz
Modrega žameta pa Divji v
srca pa Twin Peaksa? Na prvi
pogled morda ne. Zaradi bla-
gosti filma, zaradi počasno-
sti filma, zaradi čudovite fo-
tografije, ki naravnost izža-
reva nasladno zaljubljenost v
naravo in detajle. Ah. detaj-
li! Tu smo že bliže staremu
Lynchn. Le da si tokrat vza-
me še več časa za njih. In da
se skozi način, kako jih razu-
me, skorajda približuje ja-
ponskemu haiku videnju sve-
ta. In to še ni vse: poglejte
podrobneje v film. Lynch je
vselej imel rad »perverzno«
upočasnjene ljudi, ljudi, ki se
kar niso hoteli premakniti,
in početi tisto, kar jih kame-
ra ponavadi sili početi. Zdi
se, kot da je film o jeseni
življenja ravno tisti film, v
katerem je ta strast upočas-
njevanja ljudi našla svojo pri-
marno vizijo. V Resnični zgod-
bi so upočasnjevanja narav-
na; samoumevna. Kdo drug
bo počasen kot ravno starejši
ljudje? In vendar se potem
poleg njih pojavi še en znani,
razvpiti Lynchev simbol.
Dvojčka. Simbol dvojnosti.
Twin Peaks - dvojni vrh. Blue
Velvet - nasprotnost površin-
skega in notranjega življenja.
Izgubljena avtocesta - dvoj-
nost identitete. In vedno za
dodatek: dvojnosti v dvojno-
stih. Naslov tega filma ima
najmanj četvorni pomen. To-
da Alvin reče sprtima, prej
omenjenima dvojčkoma, da
sta brata, in da naj se zave-
data tega. Alvin dvojnosti,
trojnosti, četvomosti združu-
je. Topla družinska nota, še .
ena nenavadnost za režiser- ■
ja. veje skozi ves film. Ni na-
ključje, da Alvin na svoji poti
prečka Mississippi... in pri
tem združuje dva bregova,
kot se hkrati pripravlja na ;
združitev dveh drugih bregov i
- sebe in brata.	i
Ta film vse nasprotnosti ;
prejšnjih Lynchevih združuje.
Kot da so vsi prejšnji filmi\
priprava za tega. Kot da je ta
film v bistvu povsem logično
nadaljevanje prejšnjih. Lynch
nam je pač pokazal, kaj leži
pod njegovimi perverzijami,
brutalnostjo, uporništvom,
ali pa kaj jih preseže, ali pa
kaj jih postavi v pravo pers-
pektivo. Ampak povsem na-
tančen odgovor na to vpraša-
nje - kaj leži spodaj - si mora-
te poiskati sami. Če drugače
ne. ob ogledu filma.
In se nazadnje vprašate še
eno radovedno vprašanje:
kakšen bo šele njegov nasled-
nji film?
PETER ZUPANC
Gremo v kino!
Jodie Poster je prejela oskarja za glavno žensko vlogo v
filmih Obtožena in Ko jagenjčki umolknejo. Vstopnico Celjskih
kinematografov za ogled filma bo prejel samo Peter Petrovič,
Miklošičeva 3, Celje, ki je edini pravilno (do ponedeljka)
odgovoril na nagradno vprašanje.
Tokrat se nagradno vprašanje glasi: film Misija na Mars je
režiral Brian De Palma, ki ga poznamo po mnogih odličnih
filmih. Naštejte nekatere!
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 19. junija. Izžrebali bomo tri dobitnike
vstopnice za ogled filma.
TY VODIC
39
40
TY VODIC
TV VODIC
41
42
TV VODIČ
GLASBA
43
EKSPRESEKSPRES
•	Neimenovani poslovnež je
najpopularnejši najstnici na sve-
tu Britney Spears ponudil kar
12 milijonov dolarjev, da bi ta
preživela noč z njim in seveda
izgubila svojo precej vprašlji-
vo nedolžnost. Britney je po-
nudbo zavrnila in jo označila
za gnusno, obenem pa oblju-
bila, da bo ostal devica vse do
poroke.
•	Založba VVarner Bros. bo po
sodni poti skušala izslediti ne-
pridiprava, ki je prejšnji me-
sec ukradel in na svetovne splet-
ne strani lansiral Madonnino
skladbo »Music«. Ta naj bi
sicer izšla šele jeseni, kot pred-
hodnica njenemu novemu al-
bumu.
•	V torek se je na policah trgo-
vin z nosilci zvoka znašel LP
»Pop Trash« ene izmed najus-
pešnejših pop zasedb zadnjih
dvajsetih let Duran Duran.
•	Seattleški grunge prvaki
Pearl Jam bodo jeseni objavi-
li dvojni CD s koncertnimi
posnetki z njihove letošnje
evropske turneje, v okviru ka-
tere bodo 19. junija nastopili
tudi v ljubljanski Hali Tivoh.
•	V Angliji zelo uspešna, dru-
god pa skoraj neznana skupi-
na Olive, se s priredbo več kot
dvajset let stare skladbe »Pm
Not in Love« takrat zelo popu-
larnih 10 CC pripravlja na na-
skok na ameriški trg. Omenje-
no pesem lahko slišite na nji-
hovem pravkar objavljenem
albumu »Trickle«.
•	Na podelitvi nagrad Dance-
star Avvards je prejšnji teden v
Londonu spet blestel newyorški
techno veteran Moby, ki je
prejel dve najprestižnejši na-
gradi - izvajalec leta in album
leta. Na podelitvi nagrad MTV
Movie Avvards v Los Angelesu
pa je bil glavni igralec Keanu
Reeves, saj je za vlogo v filmu
»Matrix«, ki je proglašen tudi
za naj film minulega leta, pre-
jel kar tri nagrade.
•	Kultna newyorška hip-hop
ekipa Wu-Tang Član v Kali-
forniji pripravlja material za
svoj tretji studijski projekt.
•	Po štirinajstih letih skupne-
ga življenja in devetih letih
očem javnosti skritega zakona
se ločujeta Janet Jackson in
Rene Elizondo.
•	Pri založbi Dallas je izšel LP
prvenec »Z druzga sonca« pop
ročk skupine Leyla.
•	Z novo single ploščo »Jaz
hočem te« se na domačo glas-
beno sceno vrača najpopular-
nejši slovenski dance duo
Sound Attack. Na singlu so v
kar desetih remixih zajete tri
jezikovne verzije prej ome-
njene skladbe (slovenska, an-
gleška in hrvaška). Zanjo sta
Pika in Simon v New Yorku
posnela videospot, ki ga že
predvajajo nekatere domače
televizije. Album z osmimi
skladbami bo izšel konec me-
seca pri založbi Dallas, ki je
pred nedavnim na domači trg
lansirala tudi nov studijski iz-
delek »Manuela« Dominika Ko-
zariča.
•	Nika records je založila drugi
album »To je zdaj amore« slo-
venske igralke in pevke Tanje
Ribič.
•	Žalska pop ročk zasedba
Tabu se pripravlja na skorajš-
nji izid debitantskega albu-
ma, ki bo izšel pod okriljem
založbe Menart. Tabu so nase
prvič resno opozorili s pri-
redbo uspešnice »Torn« av-
stralske igralke in pevke Na-
talie Imbruglia, nato prepri-
čali kar nekaj poslušalcev na-
še lestvice 20 vročih z avtor-
sko skladbo »Telegram«, tre-
nutno pa največ stavijo na
svojo novo popevko »Dobra
vila«.
•	Založba Multimedia je prejš-
njo sredo podelila zlato ploš-
čo trenutno najbolj vroči slo-
venski ročk skupini Siddhar-
ta, ki se z albumom »ID« že
trideset tednov zadržuje tik
pod vrhom lestvice najbolj pro-
dajanih plošč v Sloveniji.
S3
Glas srca slovenska
popevka 2000
Slovenska popevka na
Ljubljanskem gradu se je v
soboto začela z Odo tisočlet-
ju, ki sta jo posebej za to
priložnost zložila Adi Smo-
lar kot tekstopisec in Oto
Pestner kot avtor glasbe in v
kateri so se kot izvajalci pred-
stavili poleg Ota in skupine
Pepel in kri tudi vsi nastopa-
joči izvajalci.
Glasbeniki, pa tudi ostah
gostje, se strinjajo, da Slove-
nija potrebuje prireditve kot
je Slovenska popevka. Na le-
tošnji, ki je pravzaprav za-
ključna oddaja Oriona, se je
predstavilo 16 izvajalcev (zma-
govalci posameznih oddaj in
izbor strokovne komisije).
Slovensko popevko 2000 so
s telefonskim glasovanjem iz-
brali gledalci in tako sta glas-
benega zmajčka prejela Moj-
ca Brecelj in Marko Petek,
člana dua The Twins s skladbo
Glas srca. Zmaga skladbe Glas
srca je bila, čeprav so Mojci in
Marku med pesmijo večkrat
zaploskali, za večino veliko
presenečenje, saj ta skladba ni
veljala za favorita. Porodila so
se ugibanja, ali je skladba zma-
gala zato, ker močno spomi-
nja na skupino The Kelly Fa-
mily, ali pa je o zmagi odločal
močnejši računalniški program
za nizanje glaso^' prek telefo-
na oziroma blokiranje linij
konkurence.
Strokovna žirija je podelila
še nagrade za najboljšega izva-
jalca debitanta. To nagrado sta
dobili Ana Dežman, hčerka
Elde Viler, ki se je predstavila
s skladbo Cvetje in poletje in
Polona s skupino Nova pot, ki
so se predstavili s skladbo To
je dovolj zame. To skladbo je
žirija nagradila za naj besedi-
lo festivala. Za zvočno podo-
bo so nagradili skladbo Čez
dvajset let, ki jo je zapela
Nuša Derenda, ki je poleg
Polone iz Nove poti dobila še
nagrado za najboljšo izvajal-
ko. Za najboljšo skladbo Slo-
venske popevke pa je žirija
izbrala skladbo Moje ime, ki
jo je za svojo ženo Regino
napisal Aleksander Kogoj in je
že prava uspešnica.
Slovenske popevka je bila
tudi naznanilo nekaterih no-
vosti na slovenski sceni. Z maj-
sko oddajo Orion je svojo sa-
mostojno kariero začel pevec
skupine Faraoni Slavko Ivan-
čič, ki se bo predstavil tudi na
Melodijah morja in sonca, sa-
mostojna plošča pa bo izšla v
prvih septembrskih dneh. Pr-
vič se je kot trio predstavila
skupina Foxy Teens, ki bo od
zdaj naprej brez Gaynor. Ta
naj bi se namreč odločila, da
se bo posvetila študiju. Raz-
mišljali so o tem, da bi se jim
pridružila nova članica, ven-
dar se Mirna, Tanja in Maja s
tem ne strinjajo. Duo Pressti-
ge & Blue je prav tako poskr-
bel, da so si ga poslušalci in
gledalci zapomnili, saj se jima
je na odru, pa tudi nasploh,
pridružila še televizijska vodi-
teljica Anny Rechberger, ki je
igrala klavir, v prihodnje pa
bo tudi pela.
SIMONA BRGLEZ
Jože Galič na
samostojni poti
Po odhodu s slovenske te-
levizije, kjer je bil zadnja
leta uspešen redaktor zdaj
že »pokojne« oddaje Po do-
mače, je Jože Galič še bolj
kot prej odločno zajadral na
samostojno avtorsko pot. Us-
pešno je dokončal prvi pro-
jekt. Kaseta in CD bosta izš-
la konec junija pri Helido-
nu.
Vseh dvanajst novih skladb
je avtorsko delo Jožeta Galiča,
ki je napisal tudi večino tek-
stov. Jože Galič je nove sklad-
be posnel z glasbeniki: Cita
Galič (citre, spremljevalni vo-
kal), Matej Kovačič (harmoni-
ka), Aleš Svetin (kitara, sprem-
ljevalni vokal), Simon Kova-
čič in Damjan Burjan (bas ki-
tara in bariton), Martin Dob-
nik (1. in 2. tenor), Jože Galič
(orglice, 1. in 2. bas). Gostje
So bili: Katarina Galič (sprem-
ljevalni vokal). Drago Arko
(viohna), Miha Dovžan, To-
maž Plahutnik in Karli Gradi-
šnik (citre). Odlični glasbeni-
ki, za to priložnost združeni v
glasbeni skupini »Jože Galič
in Glasba iz Slovenije«, so sklad-
be posneh v Helidonu in stu-
diu Zlati zvoki. Tonska moj-
stra sta bila Drago Hribovšek
in Igor Podpečan, glasbeni pro-
ducenti pa Matej Kovačič, Igor
Podpečan, Tomaž Tozon in
Jože Gahč.	TV
FULLCOOL DEMO TOP
Zmagovalka majske rubri-
ke Full Cool Demo Top, ki je
na sporedu Radia Celje vsa-
ko drugo sredo v mesecu, je
Adela Doberšek, ki se je pred-
stavila s skladbo Boginja.
Za tokratno oddajo je Miha
Lokovšek, ki je z nami sodelo-
val že lani, v glasbenem atelje-
ju Goda v Celju posnel sklad-
bo Bailamos. Ker rad poje, bi
nadvse rad postal znan pevec
ali D.J. Tudi Eva Verdev je
stara znanka oddaje Full Cool
Demo Top. Lani je bila v fina-
lu s skladbo Titanic, letos pa
je izbrala pesem Od zvezd pi-
jan, ki jo v izvirniku poje
Tinkara Kovač. Tjaša Žohar in
Ines Majcen sta izbrali pesem
popularne skupine Foxy Teens
Naj pada zdaj dež, ki jima je
zelo všeč, sicer pa si prav tako
želita postati dobri pevki in
posneti svojo kaseto.
Izpolnite kuponček in ga poš-
ljite na naslov Novi tednik &
Radio Celje, Prešernova 19,
3000 Celje s pripisom za Full
Cool Demo Top. Rubriki Full
Cool Demo Top pa boste lah-
ko znova prisluhnili po počit-
nicah.
SIMONA
VRTIUAKPOLKIN
VALČKOV
Jože Galič
44
ZA AVTOMOBILISTE
Maj je bil zelo skromen
Maj je običajno zelo rado-
daren mesec za prodajalce
avtomobilov. Letošnji, še po-
sebej v primerjavi z lanskim,
pa jim je zategnil pasove.
Tako so na slovenskem trgu
prodali 6121 osebnih avto-
mobilov, kar je za 37 odstot-
kov manj kot lani.
V	letošnjem petem mesecu
je seveda najbolje prodajal Re-
nauh (1122 avtomobilov), nje-
gov dosežek je bil za dobrih
enajst odstotkov skromnejši
lanskega maja. Na drugem me-
stu je bil Volksvvagen (748),
kar je bilo za 41 odstotkov
skromneje kot lani, na tretjem
pa Fiat (588), katerega dose-
žek je samo za 3,9 odstotka
slabši od lanskega. Dobro je
šlo maja Peugeotu (415 avto-
mobilov), saj je bilo to kar za
tretjino bolje, svojo prodajo
je za 1,8 odstotka na 113 avto-
mobilov povečal tudi Nissan.
V	letošnjih petih mesecih pa
je bilo pri nas prodanih 31.137
novih osebnih avtomobilov, kar
je bilo za dobro petino manj
kot v primerljivem lanskem
obdobju. Lestvica najbolje pro-
dajanih vozil postaja nekako
»železna«, saj se ne spreminja.
Povsem zgoraj je bil tudi v
maju renault clio (566 avto-
mobilov), sledil mu je fiat
punto (403), medtem ko je bil
na tretjem mestu VW golf (351).
Zanimiva je razporeditev po
posameznih razredih. Maja je
bilo prodanih največ avtomo-
bilov nižjem razredu (clio, peu-
geot 206 ipd), in sicer kar 44
odstotkov, medtem ko jih je
bilo v nižjem srednjem razre-
du komaj 31,5 odstotka (golf,
astra ipd). To pomeni, da se je
maja za najcenejše avtomobile
odločilo veliko več kupcev kot
aprila. V tipičnem srednjem
razredu (opel vectra, VW pas-
sat, škoda octavia ipd.) je bilo
14 odstotkov kupcev, medtem
ko se jih je 0,2 odstotka odloči-
la za avtomobile luksuznega
razreda (recimo mercedes S).
Na sliki: novi mercedes C.
Novi šestvaljnilc in 4x4 pogon
v nemškem BMW so svoj
prvi vrstni šestvaljni motor
izdelali res davnega leta 1993.
Vse do danes so ostali zvesti
vrstni zasnovi (vsaj pri šes-
tvaljnikih); tako seveda ne
preseneča, da je novi šes-
tvaljnik prav takšne oblike
oziroma zasnove.
V tem primeru gre za trilitr-
ski agregat, s katerim bodo
nadomestili dosedaj najmoč-
nejšega šestvaljnika v ponudbi
(2,8 litra in 193 KM). Novi
šestvaljni motor je prvi v vrsti
novih agregatov, s katerimi bo-
do postopoma zamenjali vse
sedanje šestvaljnike, začeli pa
so pri najzmogljivejšem. No-
vinec razvije 231 konjskih moči
pri 5900 vrtljajih v minuti in
ima 300 Nm navora v območ-
ju od 3500 do 4750 vrtljajev.
Najprej ga bodo namenili do-
kaj svežemu BMW X5, nato pa
vsem izvedenkam serije 3.
Druga novost, ki ta hip pri-
haja iz BMW, pa je stalni
štirikolesni pogon za serijo 3.
S 4x4 pogonom imajo pri
BMW kar nekaj izkušenj, saj
so ga pred časom ponujali
oziroma vgrajevali v serijo 5,
potem pa je navdušenje neka-
ko uplahnilo. Medtem je Au-
di, eden največjih konkuren-
tov, s svojim stalnim štiriko-
lesnim pogonom quattro us-
pel, kar je (vsaj deloma) pri-
pomoglo k oživitvi štirikole-
snega pogona. Tovrstni po-
gon na vsa štiri kolesa pri
BMW označujejo s črko X,
vse »delo« pa so zaupali elek-
troniki, tako da ni klasičnih
mehanskih ali elektromehan-
skih zapor diferenciala. Mo-
tor deli svojo moč med pred-
nji in zadnji kolesni par v
razmerju 38/62, kar med dru-
gim pomeni, da tako gnani
avtomobil obdrži nekaj zna-
čilnosti pogona na zadnji ko-
lesi.
Tako novi trilitrski šestvalj-
nik kot tudi 4x4 pogon bosta
slovenskim kupcem pri avto-
mobilih tovarne BMW doseg-
ljiva jeseni oziroma septem-
bra. Domnevati je, da bo pri
seriji 3 štirikolesni pogon
dražji za nekako 450 tisoč
tolarjev.
Na sliki: novi šestvaljnik
tovarne BMW.
Varnejši uzitelc na dveli Icolesili
Do letošnjega 1. maja je na slovenskih cestah umrlo že
6 motoristov in voznikov motornih koles. Žalostna števil-
ka je spodbudila ministrstvo za notranje zadeve, da je v
sodelovanju z izdelovalcem čelad Nolan pripravilo letak,
na katerem motoriste s koristnimi nasveti opozarjajo na
varnost v cestnem prometu. Akciji se je v Celju pridružila
trgovina Top Moto in jo posvetila predvsem voznikom
skuterjev.
V zadnjih letih je na cestah vse več mladih motoristov, ki
imajo premalo ali skoraj nič izkušenj, zaradi česar je naraslo
tudi število nesreč med njimi. Zato omenjene letake delijo
na cestninskih postajah, v šolah in v trgovinah z motorji in
motoristično opremo. V Top Moto so sklenili, da bodo poleg
nasvetov v maju in juniju vsem kupcem skuterjev podarili
tudi enoletno zavarovanje pri Zavarovalnici Tri^av, s kate-
rim so lastniki oziroma vozniki malih dvokolesnikov zava-
rovani za škodo, ki jo povzročijo drugim udeležencem v
prometu.	SKO
Odličen obisii velenjskega salona
Podjetje Avto Celje je minuli petek v svojem novem prodajno-servisnem salonu Fiat-Lancia v
Velenju pripravilo dan odprtih vrat. Številni obiskovalci so lahko preizkusili vsa vozila, ki jih
Avto Celje prodaja - iz vsakega programa so bili na voljo po trije avtomobili, v salonu pa so jim
ponudili še brezplačni preventivni servisni pregled.	Foto: GK
ZA AVTOMOBILISTE
45
Audijev allrocLd guattro s terenskim pridihom.
Allroad quaftro na slovenskih cestah
Na slovenskem avtomobil-
skem trgu skoraj ni tovarne,
id svojega novega avtomobi-
la ne bi ponujala pri nas.
Zato torej ne čudi, če so pri
nas zelo hitro predstavili tudi
najnovejši audi allroad quat-
tro. Pri Porscheju Slovenija,
uradnemu predstavniku Au-
dija pri nas, računajo, da se
jim bo letos posrečilo prodati
kakšnih 25 avtomobilov.
Ponujajo obe izvedenki, in
sicer z 2,5-litrskim TDI motor-
jem (180 konjskih moči) in z
2,7-litrskim bencinskim agre-
gatom (tako imenovani bitur-
bo), ki razvije 250 konjskih
moči. V vsakem primeru je
avto opremljen s stalnim štiri-
kolesnim pogonom quattro,
zraven je bodisi ročni šeststo-
penjski menjalnik ali avtoma-
tika. Posebnost avtomobila je
štiristopenjsko zračno vzme-
tenje. Slednje skrbi za različ-
no oddaljenost vozila od tal
(najmanj 142 in največ 208
milimetrov), s tem pa je potr-
jen tudi dvojni namen avto-
mobila, saj je zaradi tega pri-
meren tako za teren kot tudi
asfalt. Goodyear in Pirelh sta
posebej za novega audija raz-
vila pnevmatike, ki morajo
ustrezati dvojni naravi. Pri
šeststopenjskem ročnem me-
njalniku ponujajo za doplači-
lo tudi reduktor (low range),
ki je še posebej koristen pri
prevozu prikolice oziroma
spustih. Najcenejša varianta
allroad quattra 2,5 TDI stane
pri nas 9,6, medtem ko je
izvedenka z 2,7-litrskim ben-
cinskim motorjem na voljo za
11,3 milijona tolarjev.
Volvo in
Renault sicupaj?
Tako kot se vse pogosteje
povezujejo tovarne, ki izde-
lujejo osebne avtomobile, se
podobni procesi pojavljajo
tudi pri proizvajalcih gospo-
darskih vozilih. Zanimivo je,
da se o takšnem zavezništvu
pogovarjata tudi Volvo in Re-
nault, tovarni, ki sta se dolga
leta hoteli združiti pri izdela-
vo osebnih avtomobilov.
Kot kaže, naj bi Volvo po-
stal lastnik Renaultovega de-
la gospodarskih vozil RVI,
francoska avtomobilska hiša
pa lastnik 15 do 20 odstotkov
Volva oziroma tistega dela,
ki se ukvarja z gospodarski-
mi vozili. Če se bo to res
zgodilo, bo nova družba ob-
vladovala slabo tretjino ame-
riškega in približno petino
evropskega trga gospodar-
skih vozil. Po obsegu izdela-
ve bi bil od nje nekaj večji
koncem Daimler Chrysler,
vendar bi imela nova družba
prednost v Aziji, saj je pove-
zana z japonskim Mitsubis-
hijem, Renault sam pa z Nis-
sanom Diesel.
VW že stoodstotni lastnik Škode?
Pisali smo že, da si Volksvvagen močno prizadeva postati
100-odstotni lastnik češke Škode. Slednja je že v 70-odstotm
lasti VW, pred časom pa so objavili, da se tudi češka vlada, v
rokah katere je preostali delež, strinja s prodajo. Sedaj sporo-
čajo, da je dogovor o prodaji 30-odstotkov Škode dosežen,
vendar ni znano, koliko naj bi VW za to plačal. Sicer pa pri
Škodi računajo, da se jim bo letos posrečilo izdelati vsaj 440
tisoč avtomobilov, kar bi bil absolutni rekord v zgodovini
tovarne.
Mazda je poslovala
skromno
Poslovno leto 1999/2000, ki se je končalo 31. marca letos, je
nagubalo tudi čela vodilnih v japonskem podjetju Mazda.
Tovarna, ki je v 33-odstotni lasti ameriškega Forda, ni dosegla
ravno spodbudnih rezultatov, saj se je čisti dobiček v tem času
zmanjšal za 32 odstotkov (bilo ga je za 241 milijonov dolarjev).
Eden glavnih »krivcev« je močan jen, ki krepko draži na
Japonskem narejene avtomobile.
Na sliki: Mazdin MPV.
46
IZ OTROŠKEGA SVETA
Tretješolci iz Celja in Lesičnega na Pilštanju.
Lesično v Celju - Celje v Lesičnem
šolsko leto se počasi izteka.
Še vedno vsak dan pridno na-
pišemo dnevnik. Naš dnevnik
zapisov postaja vedno debelej-
ši, kajti skozi vse leto se je
zgodilo marsikaj zanimivega.
In česa se najraje spominjamo?
V mesecu maju smo imeli
prijateljsko srečanje s tretješol-
ci iz osnovne šole Lesično. V
razredu smo se učili razliko
med mestom in vasjo, zato
smo se odločili, da bi radi spoz-
nali podeželsko šolo.
Začelo se je z dopisovanjem.
Skozi vse leto smo si dopisova-
li in se tako učenci drug druge-
mu predstavili. Zanimala sta
nas njihova šola in življenje na
vasi. Vsak dan smo nestrpno
čakali pismo iz Lesičnega. In
dobili smo vabilo za srečanje.
Veselili smo se novih prijate-
ljev, saj smo jih poznali le pre-
ko pisem.
Na Kozjansko smo se peljali
z avtobusom. Pričakala nas je
ravnateljica in nas odpeljala v
razred. Od presenečenja smo
kar ostrmeli, kajti novi prijatelji
so nas pričakali z darilci, ki so
jih naredili sami. Njihova učite-
ljica nam je predstavila šolo.
Sodelujejo v projektu EKO šol.
Ostrmeli smo, ko smo videli,
kako lepo telovadnico imajo.
Po klepetu smo se skupaj
odpeljali na Simonovo kmetijo,
kjer' smo jezdili konja in si
kmetijo podrobno ogledali.
Kljub temu, da smo se trudili,
smo prestrašili teličke. Gospo-
dinja nas je postregla z dobro-
tami iz krušne peči.
Nato smo se skupaj odpeljali
na ogled srednjeveškega trga PU-
štanj, se ustavili pred pranger-
jem in staro lipo. Učiteljica Irena
Juršič nam je povedala legendo
o Ajdovski okamneli ženi, kate-
ro si lahko ogledate še danes.
Še največ časa za igro smo
imeU, ko smo se ustavili pri
Mojci doma.
Polni lepih vtisov smo se vr-
nili z željo, da se vidimo čim-
prej v Celju. Veselili smo se
njihovega prihoda. V razredu
smo si naredili program, kaj
jim bomo pokazali in kam jih
bomo peljali. 25. maja smo jih
skupaj z ravnateljem pričakali
na šolskem dvorišču. Tudi mi
smo jim predstavili šolo in oko-
lico. V razredu smo jim podarili
pikapolonico prijateljstva. Na-
to smo jih popeljali skozi tržni-
co do središča mesta ter Her-
manovega brloga, kjer so se
igrali v delavnicah. Kako so se
naši prijatelji počutili, bodo po-
vedali bolje sami.
Vsem nam je bilo lepo. Spoz-
nali smo nove prijatelje, se dru-
žili, se veliko naučUi, čeprav ni-
smo sedeli v šolskih klopeh.
Želimo si še več takšnih sre^j.
Učenci 3.a 111. OŠ Celje
in učiteljica Irena Krajnc
STARŠEM KRATKOHLAČNIKOV
Kako naj sprejmemo neuspeh?
Nekateri težko sprejmejo
neuspeh. So ljudje, ki jih
neuspeh popolnoma potlači,
izgubijo upanje, voljo. Tiidi
tega, kako naj sprejemamo
neuspehe, se je treba naučiti.
Neuspehi so del življenja in
biti moramo pripravljeni, da jih
bomo doživeli še veliko. V pri-
meru slabega šolskega uspeha
otroka ne zapravljajta časa in
energije za iskanje krivca. Pre-
teklosti ne morete spremeniti.
Očitno iz nekih razlogov ni bil
dovolj usmerjen k doseganju
uspeha. In očitno se še mora
učiti. Da pa bi se lahko uspešno
učil, mora biti čimbolj sproščen
in zainteresiran. Nič ne poma-
gajo opazke: Vedela sem, da se
bo to zgodilo! Ti si navadna
lenoba! Nikoli ne bo nič iz
tebe! Takšni izrazi lahko samo
še poslabšajo razpoloženje,
lahko začne slabo misliti o sebi
in sprejeti zaključek, da je že
vse zamujeno. To nikakor ni
pravi način, da ga motivirate za
delo in mu omogočite popolno
koncentracijo. Ravno tako ne
bo pomagalo, če mu prepove-
ste vse izhode, telefoniranja,
obiske prijateljev in zahtevate
od njega, da se uči 24 ur na dan.
Vse to bo še zmanjšalo možno-
sti za uspeh.
Kateri so pravi
načini za
motivacijo:
1.	Pokažite svojemu otro-
ku, da ga imate radi tudi, ko
mu gre slabo.
2.	Razložite mu, da vidite
celo situacijo kot skupni
problem, v katerem ste prj.
pravljeni pomagati, kolikor
v vaši moči.
3.	Ponudite mu možnosti
instrukcij.
4.	Predlagajte mu, da pokli-
čete prijatelje, da skupno reši-
te problem (eden bo imel za-
piske, drugi dodatne nalo-
ge...).
5.	Prepričajte ga, da je pa-
metno, da se sedaj malo bolj
potrudi in uspešno konča šol-
sko leto, ker je že v vse pred-
mete vložil dosti dela.
6.	Spomnite ga, da je za to
vrsto težav gotovo možno
najti vzrok in težave odpravi-
ti. Lenoba, napačen način
učenja, nezanimanje za dolo-
čen predmet, neredno učenje
in še in še.
LIDUA SENIČAR
Biti mlad
Ljudje se pogosto znajde-
mo v težavah. Ko ti gre vse
kot po maslu, se ponavadi
vedno zgodi nekaj, kar te vr-
že s tira. Zdi se, da ni izhoda,
a vedno ti pomaga čas, ki se
spreminja in celi rane. Iz te-
žav se hitreje prileze, če ti
nekdo pomaga, svetuje. Lah-
ko je to tvoj prijatelj, ki mu
zaupaš. Če imaš težave tudi z
njim, pa je vse huje in nekate-
ri zaradi tega celo obupajo in
si želijo drugam, v svet, kjer
je samo sreča. V oporo ti je
lahko navadna pesem, ob ka-
teri se globoko zamisliš.
V osnovni šoli se ponavadi
srečaš s prvo ljubeznijo, ki za
vedno ostane globoko v tebi.
Ko te ljubljena oseba zapusti,
nastopijo težave. Srce se ti zač-
ne lomiti, ker ne more brez
osebe, ki jo imaš res rad. Neka-
teri pravijo, da je ljubezen bole-
zen. Čutiš vročino, boli te srce,
trebuh in hitro padeš v obup. Si
brez volje, hudo je tudi, ko se ti
močno poslabšajo ocene. Ta-
krat vsak človek hrepeni po
opori, nasvetu, pogovoru. Ne-
kateri se kot v baladah podajo
v obup. Če sem kdaj čisto na
tleh, se zaprem v sobo, priž-
gem radio in poslušam pesem,
ki mi veliko pomeni. Če ne gre
drugače, tudi zakričim in takoj
je bolje. Edino zdravilo je čas,
ki počasi celi rane. S kolesom
se odpravim na svež zrak in ko
mislim na slabo, z vse večjo
močjo potiskam na pedala. Ta-
ko mine... Ko pridem domov,
ponovim zadnjo snov in poza-
bim na preteklost. Tako se zač-
ne odpirati prihodnost... Vsak
naslednji dan lahko začneš bo-
lje.
Najboljši in najpomem-
bnejši zdravnik je oseba, ki jo
potrebuješ v stiski. Svetovati
ti mora, kako lahko prema-
gaš težave, dobro je, če jih
začuti kot ti. Vedno pa se naj-
de rešitev. Tako spet posije
močno spomladansko sonce
sreče, veselja, zadovoljstva in
ljubezni.
MATJAŽ ŠKETA, 8. r.
OŠ Braslovče
Učenje in iskanje
zaposlitve
Skupino SKALA-PUM obi-
skujemo mladostniki, stari
od 15 do 25 let. Prihajamo iz
različnih krajev celjske regi-
je: Celja, Žalca, Laškega,
Šentjurja, Šmarja, Rogaške
Slatine... V program se lahko
vključijo tisti z nedokonča-
no ali končano osnovno šo-
lo, z nedokončano poklicno
ali splošno srednjo šolo ka-
terekoli stopnje, taki, ki še
niso bili nikoli redno zapo-
sleni in se lahko prijavijo kot
iskalci prve zaposlitve, mla-
di registrirani kot brezposel-
ni.
Kako izgleda dan? Od 8. do
8.30 se zberemo, spijemo ka-
vo ali čaj, sledi jutranja ani-
macija in od 9. do 10.30 prvi
delovni čas. Od 11. do 12.45 je
drugi delovni čas, vmes pa
mahca. Čez opoldne je od-
mor: igralnica, debata... Do
14. ure zaključimo z delom.
Program smo začeli s pro-
jektom urejanje prostorov:
urediU smo tri oglasne deske
(foto album, za sponzorje),
naredili smo klopi za v kuhi-
njo, sedežno, zašili smo zave-
se za na okna, uredili smo si
police za knjige.
V igralnici smo položili to-
pli pod. V njej imamo razno-
vrstne družabne igre. Začeli
smo si urejati park (grablje-
nje, naredili smo potke, po-
kosili travo), imamo tudi vrt.
Povabili smo tudi nekaj go-
stov, ki so nas naučili plete-
nja košar, izdelovanja sveč iz
naravnega voska in slikanja
na svilo ter nam predavali o
drogah.
Odšli smo tudi na izleta v
Radovljico, Bled in SMC
Cerknica, Škocjanske jame.
Začeli smo pripravljati tudi
malo daljši izlet v Garda-
land.
Mladi, ki bi radi končali
šolo ali si našli zaposlitev,
ki bi jim bila všeč, se lahko
vključijo v program
SKALA-PUM vsak dan od
ponedeljka do petka od 8.
do 14. ure na Kidričevi 3 v
Celju ali pokličejo na tele-
fon 491-50-00 ali 041 357-
640.
V času, ko smo mladi v
programu, se učimo ali išče-
mo zaposlitev. Nekaj jih je
medtem že dobilo službo,
dve sta odšli v srednjo šolo.
Delo v programu SKALA-
PUM je zelo razgibano, živah-
no, včasih tudi mučno in dol-
gočasno, vendar dnevi vsee-
no zelo hitro minevajo. Pri-
pravljamo pa se že tudi na
zaključek programa, ki bo
predvidoma 22. junija.
VESNA VOGLAR
Minute kot osamljena,
mračna leta
v dobrem desetletju živ-
ljenja sem preživljala muč-
ne, dolge in z veliko tesno-
bo preživete trenutke. Vča-
sih se minute zdijo kot
osamljena, mračna leta. Ta-
krat je življenje preplavlje-
no s solzami in kapljicami
krvi.
Kot vsak otrok sem si žele-
la postati frizerka, pianistka,
zdravnica, tajnica... In ko so
se želje pričele uresničevati,
sem želela biti bolj izvirna od
ostalih, zato sem hotela ple-
sati kot balerina. Začetki v
baletni šoli niso bili nič kaj
težki, skozi otroško igro smo
se učiU plesati, saj to zmore
vsak. Profesorica me je od
nekdaj spodbujala in priga-
njala, vendar ne zato, ker bi
bila slaba, ampak, da posta-
nem še boljša. Pripravljena
sem bila na prvo tekmova-
nje. Veselila sem se, saj sem
bila venomer v središču po-
zornosti, kot otročaj, ko dobi
novo igračo. Z mamo sva na-
kupovali baletne copate, ob-
leke, nogavice..., kar mi je
seveda ugajalo. Ker je bilo že
vse preveč lepo in sanjsko,
so se pokazale težave; na
rojstnem dnevu nisem smela
jesti torte in vselej sem mo-
rala paziti na težo. S sosedi iz
ulice se nisem smela igrati,
da si nisem česa zlomila. Za
vsako tekmovanje in nastop
so me bolj priganjali: »Hitre-
je, hitreje! Bolj v ritmu, pazi
na nogo! Ne! Narobe! Kaj ti
je? Mish! Osredotoči se!«
Sčasoma sem izgubljala ob-
čutek in ljubezen do plesa.
Nihče mi ni znal prisluhniti,
ko me je v srcu najbolj bole-
lo. Nisem si upala jokati, da
kdo ne bi shšal... Nikomur ni
bilo več mar zame, mislili so
le še na ples.
Zbudila sem se, gledala
sem belo steno z veliko raz-
poko, slišala sem piskanje
neke naprave... Zakaj? To je
bilo prvo vprašanje, ki sem
se ga spomnila. Zakaj ležim
tukaj? Zakaj nisem zaspala
za večno? Takrat je skozi
mogočno okno z rešetkami
posijal žarek sonca. Torej za-
to. Verjetno pa še res nisem
končala tu.
Nekaj mesecev kasneje,
ko sem prenehala z bale-
tom, se mi je življenje zares
obrnilo na bolje. Spoznala
sem fanta, ki ga imam res
rada in spet dobila nazaj
stare prijatelje. Dogodek mi
je odprl oči. Življenje sem
preveč zapravljala, nisem
se znala braniti, kaj šele ne-
hati z baletom. Ta je prete-
klost. Včasih še kdaj zaple-
šem kar tako, za hobi, niko-
li več pa ne zaradi koga dru-
gega.
KATARINA KUKOVIČ, 7. C
1. OŠ Žalec
v MODNEM VRTINCU
47
Fantje, gremo naprej - v barve!
Moška počitniška moda je ena sama adrenalinasta svoboda barv - Čaščenje golih popkov in nog s hitom poletja - matador hlačami
Naključje? Kakorkoli - dejs-
tvo je, da se ne glede na aktual-
nost žogobrcarske evforije
spodobi reči kakšno tudi o
modi tistih, ki so te dni bolj ali
manj zaslužni pri pisanju no-
gometne zgodovine. In tistih
drugih, ki jim zaradi prvih
adrenalin divja z vesoljsko hi-
trostjo, ki ostajajo brez glasu, z
zavozlanimi in »ven štrlečimi«
živci, pa vendarle navdušeni v
pričakovanju... O modi moš-
kih, torej.
Le kdo ima zdajle čas brati
tako postranske reči, kot so cu-
nje, vas slišim nervozno nerga-
ti. Hm, morda pa, dragi fantje in
moški - vaše najdražje, ki jim
zaradi pravkar omenjenih za-
devščin, ostaja več časa... Ko
boste z dekletom ali ženo naku-
povali poletno garderobo tudi
za vas, jim torej velja kar zaupa-
ti.
Z novomodnimi
trendi
Torej, barve so dominanten
akcent v letošnji moški počitniš-
ki modi. In to kakšne! Stereotipi
so le še spomin, zato pozabite
na androgene predsodke in uži-
vajte v roza, rožnati, divje zele-
ni, svetlo modri, tirkizni, signal-
no rdeči ali rumeni barvi.
Skoraj nič drugače torej, kot
pri ženski modi, ki je letos prava
barvna in vzorčasta eksplozija.
Dovoljeno je tudi duhovito, iro-
nično, pestro združevanje več
barvnih nians pod zakoni novo-
dobne kombinatorike. Vzorci?
»Moški naj bo v rožicah«, je
prvo pravilo in vodilo počitniš-
ke mode 2000. V rožicah - z
vrta, v zelenju tropskih ovijalk,
eksotičnih cvetov. Znova so tu
legendarne havajske srajce, ki
so še do včeraj veljale za pojem
najslabšega okusa. Če ta pe-
riodni modni proces ni zaba-
ven...
No, seveda niso modni guruji
pozabili izpostaviti veliko gole
moške kože, kar pomeni na
ogled postaviti zavidanja vred-
ne bicepse. Majčke brez roka-
vov, odpete srajce, hlače spuš-
čene pod pas, hlačnice, ki sega-
jo do meč, tik pod ali nad koleni.
Z dvignjenim
sidrom proti koridi
Po nekaj sezonah so znova v
trendu oprijete, pod kolena se-
gajoče hlače, ki pogosto posne-
majo linijo torero oziroma to-
ros hlač, ki jih nosijo španski
matadorji, ko se v znameniti
koridi oziroma bikoborbi tudi
ponosno razkazujejo v predpi-
sani opravi. Skoraj avtentične
je letos predstavila slavna krea-
torka Vivienne Westwood, za
»ljudsko«, manj provokativno
in bolj sprejemljivo pa moda
predlaga malce ležemejše in
sploh po celi dolžini širše moš-
ke hlače.
Kaj in kako izgleda tisto, kar
se na poletnih počitnicah skri-
va pod daljšimi ali krajšimi
hlačami, pa bomo odkrivali
prihodnjič.
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Donna Karan
Paul Smith
Naprej nad gole - z modo
golih popkov...
Paul Smith - on s cvetličnim
vrtom na hrbtu.
ZNANI SLOVENCI O
MODI IN OBLAČENJU
Silve Teršek: »Trendi so nasilje, nasilja ne maram!«
Silvo Teršek - novinar, pisa-
telj, prodoren radijski ter tele-
vizijski moderator, slikar... z
večplastno interpretacijo živ-
ljenja, z nekonvencionalno
vizualno podobo oziroma na-
činom oblačenja, zaradi kate-
rega bi ga modni teoretiki oz-
načili kot reakcionarja.
Pa ne le zaradi njegovih zna-
menitih čepic, ki si jih še vedno
šiva sam...
Človeški odnos do mode in
oblačenja je zapisan v genih
oziroma se izoblikuje že v
otroštvu. Vaši prvi spomini?
Sem otrok proletarske dru-
žine, moj oče je bil krojač, ven-
dar vselej kakšnih petnajst let
za modo. Spominjam se, ko so
drugi kupovali kavbojke, jih je
naš oče šival iz nekega črnega
blaga z obrobo iz škotskega
kara. Meni so se zdele silno
»nobel«, nekateri pa so mi kar
naravnost povedali^ da sem po-
pohii kmetavzar. Še danes se
me to drži - le da zdaj nimam
pojma, koliko pred ali za modo
sem... Zame je pomembno le,
da je obleka del mojega telesa.
Modni trendi se spreminja-
jo z bliskovito naglico. Vas res
nikoli ni zamikalo, da bi jim
vsaj za kratek čas poskušali
slediti?
Nikoli. Veste zakaj? Moj du-
hovni svet, moja počutja so
precej poglobljena. Sodim med
hudo zaposlene ljudi, veliko
slikam... ljudje pravijo, da sem
estet-perfekcionist. Modni
trendi pa so površni, so eno
samo nasilje. Nasilja ne maram
v nobeni obliki.
Pogovarjate pa se vendarle
radi o teh temah?
Seveda! Ne le duhovne, tudi
vizualne plati življenja me pri-
vlačijo. Sploh ne drži, da ne
maram oblačil, kar dosti kupu-
jem tudi teh reči, večkrat pa
grem zavestno v kontradikcijo.
Včasih se pač moram obleči
kot kakšen prismuk, ker to
zahteva moje počutje... In vse-
lej rad pogledam človeka, ki
zna dobro nositi pravo obleko.
Takoj opazite, če lastnik ob-
leke in obleka sama nista us-
klajena?
Na srečo irnam močno intui-
cijo - res opazim. Tudi v kakšni
televizijski oddaji - kar poglejte
človeka, ki si cel večer daje
opraviti z obleko - popravlja
reverje, gladi gube... takšen
človek ni v sozvočju z obleko,
ta človek sporoča, da bi bil s
pomočjo obleke rad nekaj, kar
v resnici ni. In podoben odnos
imajo nekateri tudi do avtomo-
bilov. Zdi se mi naravnost abot-
no, da se »oblečejo« v noro
drag avto in mislijo, da bodo s
tem prikriU svoje pomanjkanje
razgledanosti, kulture...
Silvo Teršek
Nagradno vprašanje junija:
KDAJ SO ELASTIČNI »LASTEKS« MATERIAL ZAČELI UPO-
RABUATI ZA KOPALNE OBLEKE?
A)	v obdobju španske renesanse
B)	okrog leta 1925
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov:.
48
KRONIKA S CEUSKEGA
Lopar namesto mobitela
Tenis turnir Cetis 2000, največji teniški družabni dogodek slovenskih gospodarstvenikov - Na igrišču se je kot vsako
leto trlo pomembnih ljudi - Priprave na turnir trajajo tri mesece
Poslovneži težko pričakuje-
jo vsakoletni Tenis turnir Cetis
v Celju, njihov največji in naj-
boljši družabni teniški dogo-
dek v vsej državi. Na osmem,
ki je bil v soboto, se je zbralo
več kot dvesto lx)lj ali manj
znanih ljudi, med njimi 120
igralcev.
Začelo se je ob osmih zjutraj,
končalo v nočnih urah. Igralci
so tekmovali kar na treh lokaci-
jah: največ na igriščih Teniškega
kluba Cetis pri atletskem sta-
dionu, v Mesmem parku in na
Golovcu. Do večeme raz^asi-
tve letošnjih zmagovalcev je ti-
ste, ki so počivali ali niso igralci
tenisa, zabaval duo Can can s
pomočjo popevkarice Tinkare
Kovač. Zmagovalci so prejeli ša-
ljive nagrade ter izdelke slovite-
ga Freda Perryja, ki izdeluje
različna oblačila in športno
opremo. Sledilo je družabno
srečanje, ki se ponavadi zavleče
pozno v noč.
Mize so se šibile zaradi naj-
različnejših dobrot, ki jih je za
domačo in mjo poslovno elito
odlično pripravil in postregel
Bakhus, vinoteka in delikatesa
iz Linhartove ulice v Celju. V
Bakhusu, kjer so med drugim
pripravili celo že banket za dva
tisoč ljudi, praznujejo letos 10-
letnico dela. Vodi ^ Celjan Bo-
gomir Paj, mojstrica za tople
jedi je njegova soproga Dorote-
ja Bokšan, njegov oče Friderik
je strokovnjak za potice ter celo
za rezanje pršuta, za šankom je
bil svak Jože Ciolob... Velika
družina torej, ki skrbi za pijačo
in jedačo Cetisovega turnirja že
nekaj let.
V Cetisu pripravljajo teniški
turnir zaradi možnosti drugač-
nega druženja s svojimi poslov-
nimi partnerji, brez običajne
vsakodnevne naglice. Partnerji
se med turnirjem sprostijo, še
bolj osebno spoznajo in poslov-
ne prepreke je tako lažje rešiti,
so prepričani v tem močnem
celjskem podjetju (v delniški
družbi s 450 zaposlenimi so
ustvarili lani 359 n^jonov tolar-
jev čistega dobička).
Sicer pa je celjsko podjetje za
grafično dejavnost znano po
vrednostnih in vamostnih tisko-
vinah, računalniških in drugih
poslovnih obrazcih, etiketah,
propagandnih tiskovinah, pla-
stičnih karticah in podobnem.
Znani so po tiskanju prvega slo-
venskega denarja (začasnih bo-
nov), p^obne so tiskali tudi za
Bosno in Hercegovino. V Cetisu
prav tako tiskajo slovenske pot-
ne liste (njihovi bodo prav tako
novi, ki b^o uvedeni z novim
letom), slovenske osebne izkaz-
nice, prometna in vozniška do-
voljenja, kartico zdravstvenega
zavarovanja, upravne koleke,
tobačne znamkice, različne ob-
veznice in delnice... Slišati je bilo
tudi govorice, da Cetis namerava
tiskati bankovce evra, saj bo
imela vsaka država drugačno
simboliko.
Na teniški turnir se pripravlja-
jo vsako leto po tri mesece.
Glavne organizacijske priprave
ima na skrbi propagandistka
Jelka Krajnc, skupaj z vods-
tvom Cetisa ter v sodelovanju s
Tenis klubom Cetis.
Kdo vse je igral?
Tenis klub Cetis, ki je organi-
zator Tenis turnima Cetis po
športni plati, deluje že dvanaj-
sto leto.
Klub, kjer je predsednik ter
eden od njegovih ustanoviteljev
Marjan Poznič (direktor mar-
keting v Cetisu), so ustanovili
zaradi rekreativnega igranja. Že
drugo leto delovanja so začeli z
organiziranjem teniških šol,
tiretje leto, ko je postal klubov
teniški ti-ener Brane Tajnšek pa
s prvimi treningi za tekmova-
nja. Iz Cetisovega kluba so izšli
rnladi tekmovalci, ki so se uvr-
stili med najboljše v Sloveniji,
tako kot na primer Žiga Zu-
pane in Polona Reberšek.
Tenis klub Cetis združuje 150
članov, predvsem iz Celja, med
njimi tudi nekaj iz družbe Cetis.
Pri atletskem stadionu imajo
šest teniških igrišč, pozimi i^a-
jo v dvorani Golovec. Na njiho-
vih igriščih so različni teniški
turnirji, med njimi tumir kluba
podjetnikov Zlatorog Celje, us-
lužbencev ministrstva za notra-
nje zadeve iz Celja, tumir skupi-
ne Old Beginers, ki povezuje
nekoč zelo uspešne celjske
športnike (med njimi so atiet
Rok Kopitar, rokometni vratar
Ago Tomič in košarkar Tone
Sagadin), občasne turnirje Ban-
ke Celje... Krona vseh turnirjev
je sev^ Tenis turnir Cetis.
Tako so na sobotnem turnir-
ju igrali, se družili in prijateljeva-
li vodstvo Cetisa, varuh člove-
kovih pravic Ivo Bizjak, posla-
nec in predsednik poslanskega
kluba LDS Tone Anderlič, dr-
žavni sekretar ministrstva za
notranje zadeve mag. Slavko
Debelak, podsekretar iste^
ministrstva Bojan Drnovšek iz
Velenja, soproga generala Sla-
parja Magda Slapar (med me-
šanimi pari se je uvrstila na 2.
mesto), direktor Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slove-
nije Franc Košir, direktor Zavo-
da za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje Slovenije Janez
Prijatelj, nekdanji noti-anji mi-
nister ter sedanji državni podse-
kretar zunanjega ministrstva
Andrej Šter, direktor Banke Ce-
lje Niko Kač, župan Žalca Lojze
Posedel, celjski podžupan in di-
rektor Borzno posredniške hiše
Zdene Podlesnik, direktor Vi-
tala Mestinje Zvone Murgelj,
direktor Žita Ljubljana Rudi
Kajtner, direktor Kovintrade
Dušan Zorko, upravnik Cari-
narnice Celje Aco 1\irnšek, čla-
ni vodstev Zavarovalnice Tri-i
glav, A banke, MIP Nova Gori-
ca, Tobačne Ljubljana...
Mnogi so udeleženci Cetiso-
vega tumirja iz leta v leto, dobei
glas o njem se širi celo med
najizbirčnejšimi gospodarskimi
krogi slovenske prestolnice. Se-
ga tudi na tuje: na turnirju so bili
tako kot pretekla leta Cetisov
poslovni parmerji iz multinacio
nalne družbe Unilever, iz Zagre
bačke banke, iz Graphe v Nem-
čije, iz KACE v Avstiiji, iz ma-
džarskega Rezona, iz Poljske...
Med najbolj zadovoljnimi
udeleženci sta bila gostitelja, di-
rektor Cetisa Drago Polak in
njegova pomočnica mag. Simo-
na Potočnik (ena od r^kih Ce-
Ijank na vodilnih mestih v gos-
podarstvu). Ljudje iz Cetisa niso
tekmovali, ves dan so bili v vlogi
gostiteljev, bilo pa je tudi nekaj
priložnosti za posel. Sicer pa je
Polak prvi mož Cetisa peto leto,
v podjetju je že več kot dve
desetietji. V bivšem Aeru je začel
kot tiskarski vajenec, nato prejel
Titovo štipendijo ter končal v
Zagrebu višjo grafično šolo, ob
delu pa še tamkajšnjo visoko
grafično šolo. Izhaja iz Vojnika,
zdaj živi na celjski Hudinji. Konce
tedna posveča predvsem druži-
ni, saj ima majhna oti"oka, spre-
hodom, gobarjenju. To soboto je
bilo drugače, saj je bil v Celju
največji teniški tumir slovenskih
poslo\mih krogov.
BRANE JERANKO
, Foto: GREGOR KATIČ
Zmagovalci Tenis tumirja Cetis 2000. Med najboljšimi je bila Magda Slapar, soproga
generala Slaparja (druga z leve).