NOVICE
Dolenjske Novice izhajajo vsak petek ; ako : : jo ta dan praznik, dan poprej. : :
Cena jim jc za ceio leto (od aprila do aprila) K, za pol leta l'ôO K. Narot;nina za Nemćijo, Bosno in druge evropske državo ziiasa îi'SO K, za Ameriko l'âO K. List ill oj^Itisi se {ilačiijejo iiaiprej.
Vso dopise, iiiiročniiio in oznuiiila siH-oJeiiiii tiskarna J, Krajec naal.
Dolenjskim junakom v spomin.
Med slovenskimi polki, ki so se na severnem liojišiu posebno odlikovali, slovi tudi ljubljanski domobranski ali planinski pešpolk št. 27. Javili smo že l(j. oktobra 1914 v št. 28. o juiiaškili cinili, ki jih je izvršil alpinec i\hirtin Hežek. Danes naj podamo dolenjskim rojakom sliko dnizega tovariša i/ istega polka, ki se jc tako otllikoval, da je za. svoje junaštvo prejel veliko srebrno hrabrostno kolajno 1. reda.
Ta mladenič v 22. letu je Alojzij Novak rodom iz Bodgejne vasi ob Krki pri Žužemberku. Ob inobili/adji jc bil v 27. domobranski pešpolk prideljen četrti kompaniji. Odrinili so v Galicijo sredi avgusta 1914, Polk jc bil po svojem do-lioiiu kmalu v bojili, ki so sc i'azvili od 25. avgusta dalje najjircj bli/u Premyslana, vršili se već dní okrog Lvova, in se zaenkrat koin'iali v veliki bitki pri G-rodeku dne 8. septembra.
Tu so Rusi obkolili dve naši stotnijl. Stotnik Josip Rus od 1. stotiiije je prev/el poveljstvo celega bataljona, ker so bili v bojih koncem avgusta padli skoro vsi oficirji. Ti) stotnik si je previdno ogledal naše obkoljene vojake in videl, da so raz-oroženi, t.ei' da jih straži ruska patrulja, lil pa skor'o brezskrbno kramlja iti se po svoje zabava. Stotnîkti šine misel, kaj, ko bi nil svoje fante rešili? Vrnlvši se k svojemu bataljonu pove, kaj je opazil ter ]-eče: „Fantje, kateri ste korajžni, da greste z menoj in jih resimo?" Vsi so pripravljeni. Stotnik [irepove streljati, da se sovražnika ne opozori. Plaziti sitm se morali kar mogoče tiho, da smo se približali gričkn, kjer so bili nasi vjeti tovariši. To jc bilo okrog polnoči. Kar naenkrat smo planili na sovražno stražo in zaklicati svojim tovarišem, da se rešijo. A zdaj je nastal grozen inetež, ki je trajal kake tri nre; kajti Rusi so svoji straži prihiteli na pomoč, naši pa so tudi hitro pograbili za prej odvzeto jim oj'ožje; vnelo se je pravo klanje na bajonete, ker streljati nistno smeli, da ne Iň alarmii'ali drugih oddelkov. NaŠi so se borili kot levi, a tudi Rusi niso zaostajali za našimi. Novak se je tu skazal pravega junaka. Nanj sta navalila dva Rusa z bajonetom, a naglo jc i)ariral ])rvemn, ki ga je hotel prcbosti, ter mu je sam zabodel bajonet, da se je kar sesedel. Ker so se nasi bili že oddaljili, umika se za njimi tudi Novak, vedno obrnen proti Rusu, ki mu sledi z bajonetom, zdaj zdaj proteč mu z nsodepolnim sunkom. A naš junak svojo puško z nasajcniui bajonetoni zažene s tako silo v Rusa, da se tudi ta zgrudi. Novak je bil s tem rešen, a rešen je bil tudi stotnik Rus, ki se itak z rcvolvei'jem ni stnel braniti, ko se ni nič streljalo. Mej tem sta se oba — stotnik in Novak — približala že našim, ki KO ju sprejeli z velikim veseljem. Stotnikov nočni naskok se je posrečil — naši so bili rešeni vjetništva.
Ker je stotnik Jius sam videl junaške čine Novakove in smrtJio nevarnost, v kateri sta sc oba nahajala, ju'edlagal je našega planinca za odliko. Dne 2B. septembra je Novak z drugimi odlikovanci prejel z dekretom, podpisanim po generalu Eo-roeviéu, za hi'abrost veliko srebrno kolajno
I. razreda, katero mu je po vojaški sveti maši v Grybúwu pripel sam polkovnik ICarol Zahradnišek.
Mimogrede omenjamo, da je bilo pri 4. kompaniji z Novakom vred takrat šest odlikovanih, in sicer; s hrabrostno zlato svetinjo čctovodja KovadiČ iz Kočevskega in desetnik JeŠelnik iz Notranjskega; s srebrno 2. razreda })a Četovodja Zupančič od ňt. Vida p]'i Zatičini, trobentač Tomšič in Alojzij Fino od Mokronoga.
A iz strategičnib razlogov se je moral naš armadni zbor umakniti proti Premišlu, da v iigodnejsiii postojankah sprejme sovražnika.
0<1 15, do 19, oktobra so se vršili boji posebno na jugu od naše trdnjave Preniyšla okrog No\ve Miasta (Novomesto). Novak je bil dozdaj ob vseh borbah srečen, da ga ni zadela nobena sovražna krogla, akopi'am so žvižgale okrog njega kakor toča. A dan 19. oktobra je bil zanj usode-poln. Med silnim sovražnim ognjem nni prileti kos Ši'apnela v glavo na levo čelo, kjer se pričenjajo lasje, pri tem uui poleg las odstriže tudi peresui Šopek ter mu pusti brazgotino, ki se zdaj vidi. Komaj se to dogodi, kar se v njegovi bližini pojavi silna eksplozija priletele granate. Novak Čuti, da ga je nekaj zadelo v nogo, ob enem pa ga obrsnilo tudi na lirbtu, od katerega mu je odrezalo telečnjak in deko (vojaški koc), katerih več ni videl, liilo je to okrog petih na večer. Novak sani ne ve, kaj mu je, skoro si ne npa pogledati v nogo, meneč, da mu jo je odrezalo; le počasi začne ž njo gibati in vidi, da se ga drži. A izmučen obleži na mestu celo noč, dokler ne i)ridc v jutro naša saniteta, ga pobere in v avtomobilu z di'ugimi vred prepelje v Přemysl. Toda ]iaši ranjenci so morali dalje; lahko ranjeni so marširali proti Tarnowu. Od ondot so jih z železnico prepeljali v Krakovo, kjer je bil Novak 14 dni. Od tam so mnogo ranjencev razposlali na razne kraje. Njega so poslali v mesto Tabor na Oeško, kjer je bil od 19. novembra do 30, dec. Vsled prošnje njegovega očeta je bil sprejet v novomeško bolnico, kamor je dospel 7. jan, 1915. Še-le zdaj se niu je noga razbolcla, česar prej ni toliko Čutil. Novak meni, da je sreča zanj, ker je granatin kos priletel s jjloskvo ne pa z ostrino v njegovo nogo, kajti v zadnjem slučaju bi mu jo bilo odrezalo. Misli, da bo kmalo zdrav in da odrine k svojemu polku.
Tak je slovenski mladenič, ki se zaveda svojih dolžnosti do domovine in cesarja, Kje pa zajema tak pogum in toliko vztrajnost tudi priprost fant med kmečkim ljudstvom ? Glejte, to stori cerkev in naša izobraževalna organizacija. S i)onosom povdarja Novak, da je kongreganist, da jc Orel, da je član izobraževalnega društva v Žužemberku. Kako vesel je bil, ko je od društva dobil na Češko slovenskega berila. Kar 1)0 dvakrat jc prečital eno ali drugo številko. Hvaležno pa tudi prizna, da ga je Marija, kateri so jc bil posvetil, v tolikih nevarnostih Čudovito varovala. Glejte, slovenski mladeniči, Ii.er se Novak ni sratnoval na svojih prsih nositi Marijine svetinje, diči ga zdaj nad njo še cesarska kolajna — v znak hrabrosti in junaštva. „Take koreJiine — je slovenski oratar."
Naročajte „Dolenjske Novice!"
Ob srbski meji.
Kakor smo že poročali, se jc nahajal p. Janez Žurga kot vojni kurat nekaj časa v Petrovaradinu. Od tod jc moral zopet nekam na Ogrsko blizu srbske meje, V zadiijem pismu opisuje med drugim prav zanimivo ondotnc kraje:
Enolični kraji,
Tu so vse drugačni kraji kot pri nas. Kakor daleč seže oko, ne vidiš niti najmanjšega grička. Preko skrbno obdidaiiih, neskončno dolgih njiv vodijo široke, z akacijami ali murvami obrobljene ceste. Pa kakšne so te ceste, da jih sploh tako imenujem! To je 10 do 20 metrov širok pro.stor, kjer se vozi, brez kamenja in peska. Navadno Se jarkov nima: ob strani. To so ceste, „kojim ptice ne pjevaju", kakor pravi lejjo Hrvat. Na taki cesti lahko vse najdeš, samo kamena ne; prej ribe.
Tu so vasi oddaljene ena od druge najmanj par ur. So pa toliko večje; eno uro lioda dolge niso redke. Imajo po več tisoč prebivalcev, navadno Štiri- do dcset-tisoč. Toda take enoličnosti si ne moreš misliti, kakor jo imajo te vasi, posebno švabske in madžarske. Hiše stoje s čelom proti široki, umazani ulici, ne z dolgo -Stranjo, kakoi' po mestih. Poleg hiše je obzidano dvorišče, kakih 15 korakov do druge hiše. Vse so po enem kopitu zidane. Že 1)0 okraskih hiše se spozna narodnost l)rebivalcev, Hrvati imajo v trikotu motiv vzhajajočega solnca, Madžari ogrski grb s sveto ogrsko krono, Švabi pa kake moderne, že gotove kujdjcne okraske, ki so večkrat prav neokusno uvrŠČeiii.
.Srbkinje nosijo deloma še narodna oblačila, niadžarke navadilo ne več. Švabkinje hodijo pa povsod v popolno črni obleki brez vseh okraskov. Ko sem jih prvič videl, sem mislil, da gredo od pogreba. Toda njibove^sobe so okrašene s jireprogami, lepim poliištvotii, bogato jiosteljno opravo in z moderno pobarvanimi stenami. Po mizah in omarah stoji razna porcelanasta posoda — kras gospodinje. V srbskih hišah igrajo posebno vlogo lepe, domaČe preproge. Mnoge so res pravaiimctnina. Ne dobiš priproste srbske hiše brez tkalskega stola in drugih priprav.
Tu je kraj mlinov na veter. Počasi obračajo v vetru svoje peruti, kot bi premišljali svojo enolično usodo. Ob cesti in po polju stoje vodnjaki sami, zapuščeni, kakor veliki komarji, ki pijejo kri zemlje.
Božični prazniki,
Za moštvo smo napravili na sveti večer nekako družinsko veselico z božičnim drevesccm. Pele so se božične in narodne pestni v vseh mogočih jezikih. Imeli smo v neki hiši „polunočko" in na sveti dan dve maši. Tudi na Štefanji dan in naslednje dneve sem opravil sv. mašo, ker v tisti liiši se masuje vsako tretjo nedeljo. Hostijo sem dobil i)ri najliližnjem žuiuiikti. To je bilo veselja za maloštevilne katolike! Kaj takega niso imeli in ne bodo več, pravijo.
Vojska z Rusi.
Napredovanje nemških napadov. — Zopet vjetih 1600 Rusov. I radno se poroča dne 8. jan. med drugitii: Vel. glavni stan; Na vzhodnem bojišču je bilo zelo neugodno vreme. Ob pruski meji in na severnem Poljskem se ni nič izpremenilo. Vzhodno od Rawkc so naši napadi na-
predovali. Vjeli smo 1600 Rusov in zaplenili pet strojnih pušk.
Opustošena Poljska. — Amsterdam, 8. jan. Po poročilih, došlih iz Petrograda, je neki poslanec ruske dume obiskal vso okohco med Lodzoni in Varšavo. Poroča, da jc Poljska skoraj popolnoma opustošena. Česar niso razdrli topovi, so uničili požari. Ni vasi, ki bi ne bila oplenjcna. Ruska vlada je zato odredila stroge odredbe proti plenilcem. Po nagli sodbi je bilo usti'eljenih 7 oseb, ki so oplenile grad. Skicrnicwico so le še velika razvalina. Bombe, ki so jih metali Nemci v Varšavo, so zažgale mesto na 30 krajih. Položaj na deželi jo silovito žalosten. Zaloge živil so raznešeiic, gozdi posekani, polja pa preprcgajo strelski jarki.
Boji v Karpatih. Budimpešta, 8. jan. Na vojaških operacijskih ozemljih v Karpatih so nastale velike povodnji, ki pa potnenijo za naše čete sijajno pomoč. Reka Ung je močno narasla. Poplavila je prelaze, ki vodijo v gornje dele zemplinskcga komitata, in pa ceste, ki vodijo v bereški komitat. Sinoči se je razvil pri Feny-pespolgy živahen artilerijski boj. V bereškem komitatu so naše čete pričele z ofenzivo, enako je tudi naš položaj severno od Sa-rosa in v zemplinskem komitatu ugoden. V Bartfeld se prebivalstvo počasi vrača. Pii Sohatu so huzarji peš potisnili Ruse nazaj.
Pred odločilno bitko. Neki odeški list opisuje položaj okoli Varšave in zagotavlja, da je izvedel iz najboljšega vira, da se namerava rusko vojno vodstvo na vai-Šavskem ozemlju spustiti v odločilno bitko. Zato tam Rusi koncentrirajo izredno veliko čet. Vsekako ne smemo pozabiti, da je Varšava — kar smo smatrali po zadnjem umikanju zveznih Čet za nemogoče — zopet središče velikih vojnih operacij, ki bodo morebiti odločilne za celo dejanje vojske.
Položaj na severu. Dunaj, 11. jan. Vojni poročevalci poročajo: V zahodni Galiciji ruska ofenziva splošno stoji. Častniki, ki so došli iz Karpatov, pripovedujejo o strašnih naporih tamošnjih bojev, v katerih naši vojaki zadržujejo številnejšega sovražnika. \ ČetrtetJi huzarskem polku, ki se je doslej neprestano bojeval, so dobili častniki^ signum lamlis, vsak deseti mož pa vojno dekoracijo. Nek visok častnik izjavlja, da se pri Rusih množe uporni l)ojavi. Zadnje dni ni bilo nobenih operacij, ker jc vreme zelo slabo. Na obeh straneh izrabljajo odmor za dovoz novih čet, municije in živil V Karpatilt so se vršili brezpomembni boji.
Na južnem bojišču.
Artilerijski boj ob črnogorski meji.
Dunaj, 10. jan. Uradno se poroča: Na južnem bojišču se je vršil kratek artilerijski boj pri naših postojankah, ki smo jih pomaknili do meje vzhodno od Trebinja.
Generala Frank in Potiorek prosita za vojno sodno postopanje. Dunaj, 11, jan. Ztiano je, da je bil odjmščeni armadni poveljnik Liborij vitez pl. Frank v avdienci pri cesarju. V dvornih krogih se govori, da je prišel general pehote pl. Frank k cesarju zato, da je prosil, naj se uvede proti njegovi osebi vojno sodno posto[)anjc. Ravno to je prosil tiuli general pehote Potiorek.
Belgrad se tie naskoči. Iz Ujvidcka poroia nek budinipeštanski večerni list; V inozemstvu se trdi, da nameravamo zojpet obstreljevati Belgrad. Obvešíeni sitio, da se Belgi'ad ni obstreljeval iti da ga nc naskakiijeino in da ni zdaj o naskakovaiijii in obstreljevanju niti govora.
Turška vojska.
Rusi izpraznili severno Perzijo. Milan, 7. jaiuiarja. „Corriere dclla Serra" poi'oea iz Carigrada, da so Kiisi vojaško izpraznili vso severno Perzijo vsled nenadnega ofenzivnega Slinka Turkov v Kavkazu.
Nemško-francosko-belgijsko bojišče.
strašno obstreljevanje Reimsa. Milan, b. januarja. Iz Pariza se poroCa: Neinci silovito nadaljujejo obstreljevanje Reitiisa, Ponoči je razpočilo v mestu 150 bomb. Ubitib je bilo veliko ljudij in povzročeno veliko materialne škode.
Nemci napadajo^ Bethune in Amiens. Berlin, G. januarja. „Lokalanzeiger" poroča iz Ha vra : Nemci zopet napadajo Betljune. Tudi iz Aiuicnsa prihajajo begunci v Havre. Pričakuje se, da Ncnici drugič zasedejo Ainiens.
Arzenál v Diinkirchnu uničen. Rotterdam, G. januarja. „Eclair" v Havre poroča, da je vsled obstreljevanja Diinkircbna od strani nemških letalcev zgorel večji del velikanskih zalog v arzenalu trdnjave Diitikirchen.
Siloviti boji za Steinbacli. Gcnf, 7. januarja. Boji /,a višine Cei'ney in za posest vasi Steinbacli spadajo po francoskih poročilih med najbolj krvave v tej vojski. Poselino silno so se borili v noČi na ponedeljek za hiše na ccrkvenem trgti. Tu so imeli Fi-aneozi najlnijŠe izgube. Severovzhodno od Nieiiporta je bilo francosko moštvo dvtih motornih čolnov od nemških sti'ojnih pušk popolnoma uničeno. Ostali so samo trije možje.
Nemški letalci metali bombe v Ar-mefitieres in Verdun. Milanska „Stampa" poroča (8. t. m.) iz Pariza : Na flandei'iiskcm l)Oiiiorju se je pojavilo vtdiko nemških le-talciiv, ki so metali bombe v več mest. Osobito v Armentiei-es je bilo vi'ženih veliko bomb, ki so na])ravile veliko škodo. Kmalu nato je obslndjevala nemška arti-lerija mesto. Poškodovala je veliko hiš. Tudi pri Verdutiu so nemški letalci obstreljevali z bombami udrdbe.
Na Flandernskem sneži in dežuje. „ Vossisclie Ztiil ting'' poroča iz Amsterdama : „Times" pišejo: Ker trajno sneži in dežuje, je nekaj dni boj v strelskih jarkih nemogoč. Deluje le artilerija.
Odbiti francoski napadi. Iz nemškega uradni'ga poročila z dne 0. in 10. t. m. posnametiio: Vi'eme na bojišču je skrajno neugodno. Neugodno vreme, večkralno deževje, kakor da bi se bil utrgal oblak, in nevihte so I'azsajale tudi ta dva dni. lieka Lys je na posameznih mestih poplavila bregove v šii'ini do 800 meti'ov. Severovzhodno od Soissona so Francozi ponovili svoje napade, ki so bili vsi odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. Nad 100 vjetnikov je ostalo v nemških rokah. — Zahodno in vzhodno od Perthesa (severovzhodno od tabora Chalons) so Francozi oba dni silovito najtadli. Napadi so se ponesrečili z velikimi izgubami za Francoze. Okoli 150 sov]'aŽnikov jc bilo vjetih. — V vzhodnem delu Argonov so nemške čete uspešno naskočile ;vjele so 1200 Francozov, zaplenile več metalcev itiin in nekaj bronastih topov; šlezijski lovci, neki lorenski bataljon in hescnsiia deželna bramba se je zelo odlikovala. — Neki po Nemcih nezasedeni s])i'ednji jarek pii Flireju je bil pognan v zrak v tistem trenmku, ko so ga zasedli Francozi. Uničena jc bila vsa francoska posadka. — Dne 8. t. ni. so Francozi vnovič poizkusili s ponoćnim napadom vzeti vas Oberburnhaupt, Napad
se je popolnoma ponesrečil. Nemške čete so vjele nadaliijib 230 Francozov in zaplenile eno sti'ojno puško, tako, da se je jilen pri Oberburnlniuptu zvi.Šal na dva častnika in 420 mož ter eno strojno puško. Francozi so tudi tu očividno imeli težke izgube.
Zadnje francoske rezerve vpoklicane pod orožje. Pailški dopisnik lista „Neue Ziiriclier Zeitung" poi'oča: Vpoklicali so pod orožje dozdaj še nepotrjene letnike od letH-1887. do leta 1909.
Dopisi.
št. Peter. Iz naše občine so bili — kolikor znano — dosedaj ranjeni, ali oboleli, ali vjeti sledeči vojaki: Janez Gorenc iz Mačkovca, ranjen v desno nogo in desno roko, je v bolnici v Usori v Bosni; Franc Bučar iz Mačkovca, ranjen v obe nogi, se je zdravil na Reki; Janez Zupančič iz Ďrešnjic, ranjen v desno stegno, v bolnišnici v Gi'ailcu; Alojzij Vidic iz Št. Petra, že dvakrat i-anjen, obakrat v nogo; prvič se je zdravil v ("elju, zdaj v Ljubljani; Franc Porle iz Lesnice, že dvakrat ranjen; prvič, lahko ranjen, se je zdravil v Ljubljani, drugič, težko ranjen v levo roko; zdravi se v Koloszvaru; Franc Hcrvolj iz Žilinje vasi, ranjen v nogo, v bolnišnici v Ljubljani; Jožef Lítštek, ranjen v desno roko, v bolnišnici na Dunaju; Janez Kramar iz Luterškega sela, obolel na revmatizmu, v bolnišnici v Beszterezeltánya; Franc Kifelj iz Golnšnika, ranjen v obe nogi, v bolnišnici v Przemislu; Franc Per iz Toplic, ranjen v nogo, v bolnišnici v Celovcu; Janez Vrtačič s lu'estreljeno nogo, v bolnišnici nekje na Ogrskem; Jožef Željko iz Sela, ranjen vstopalo, v bolnišnici v Aradu; Janez Žura, ranjen v obe nogi, v bolnišnici nekje na Sedmograškem; Janez Mohar iz Toplic, ranjen v roko, v Uraden v bolnišnici; g. Tjudvik Koželj, nadučitelj iz Ôt. Peti a, revma-tizein in splošna oslabelost, v Jliskolczu; Milia Švirt iz Jelš, ranjen v nogo, v bolnišnici na Dunaju; Fi'anc Žitnik iz ňtrav-berka, revmatičen, v Budimpešti v bolnišnici; Franc Plesko iz Prapreč, revmatičen, v boltn'Šnici v Izubijani; Janez Bevc iz Kija, ranjen v desno imgo, vjet na Ruskem v Uli; Anton Gotlib iz Št. 1'eti'a, vjet na Ruskem v Simbirsku; Anton Blažič iz Sela, oliolel na revmi, v bohiistiici v Ljubljani; Walter Germ iz Bajnofa, ranjen v roko; Janez Zarabec iz Grčevja, v bolnišnici v Gradcu; Miha Planin iz Žilinje vasi, ranjen v roko, v bolnišnici na Reki; Anton Gregorčič iz Ždinje vasi, ranjen v nogo, na Reki v bolnišnici; Janez Potočar iz Trške gore, ranjen v I'oko, v bolnišnici na Dunaju; Janez Ďěinkovec iz Harinje vasi, 1'atijen v križ, v bolnišnici v Košicalj; dva brata Kujdenk iz Grčevja, oba ranjena.
„Slovenec" se prodaja že par mesecev v trgovini Kres. — Amerikanci — zlasti Šporar, Vidrih in Seiko — so se spomnili s precejšnjimi darovi naše župnc cerkve, da si omisli novi tlak. — Gorelo je zadnji čas pi-i neki po.sestniei v Grčcvju. Pj'i vsej žalosti ])a je najbolj žalostno še to, da je zažgal že precej odrasel — seveda lahkomiseln — domač tant.
,,Psi S cvetlicami." Vojni kurat, gosp, Leopold Turšič, ki službujepri domobranskem pešpolku na ljubljanskem severnem bojišču, spoi'oča svojemu prijatelju v novo-ineški okolici, s kakim požrtvovalnim veseljem se naši slovenski fantje udeležujejo vseh bojev. Dočim jih lastni voditelji ne morejo prehvaliti, nazivljejo jili Rusi „jwe s cvetlicami." Sovražniki imajo pri teh cvetlicah v tnislih planinke, ki so značilno zunanje znamenje našili vrlih domobrancev, kako je že rekel neki rimski cesar: „Ce me tudi ne ljubijo, da se tiie le boje!"
Gospodarstvo.
Pretakanje vina.
Sedaj je gotovo že zadnji čas, da pretočimo ali presnamemo svoje vino, če
se liočemo obvarovati neprilik in škode spomladi ali poleti.
Ce leži vino v gorkem spomladnem ali poletnem času še na di'ožeh, se pričnejo v njem drože, ki so lahko gnijoča tvarina, vsled delovanja raznih škodljivih glivic in bakterij razkrajati in posledica tega je delno ali popolno pokvarjenje vina, koje zadnje poznamo pod imenom z a v 1' e 1 k a,
Presnanianje ali pretakanje vina moramo toraj izvi'šiti še tekom hladnega zimskega časa. Najbolje je, da za to volimo lepo solnčno vrcjne, če pa tega ni, presnaîiiemo vino ne glede na vreme, samo da je to delo v pravem času izvršeno.
Pred vsem moramo vino jircskusiti, če je na zraku stanovitno ali ne, kajti če se na zraku zgosti, moramo Ž njim pri pi'ctakanju drugače ravnati kot z vinom, ki je stanovitno.
V	to svrlio že poprej natočimo nekoliko vina v kozarec in ga pustimo nekaj dni v kozarcu stati. Ge dobi vino v tem času bolj tcnnio, i'javo barvo in Če se poleg tega še celo zgosti potem imamo opraviti z bolnim, nestanovitnim rjave-čitn vinom.
Pri presiiamanju takega vina velja: pretakaj tako, da pride vino čim manj mogoče z zrakom v dotiko, tedaj najbolje s pomočjo vinske sesalke (pumpe) od soda v sod in ga pri tem dobro zažveplaj.
Treba je tedaj imeti di'ug sod, katerega dobro pomijemo, od vrha z azbestnim žveplom zažveplamo in v kojega potem takoj presnamemo novo vino. Na vsakih sto litrov vsebine vzamemo ))olo-vico, če pa vino v kozarcu hitro in hudo rjavi in se zgosti, cel trak tenkega azbestnega žvepla.
Ker je letos dosti tacega vina, ki barve ne di'ži in rjavi, ojiozai-jam nato vinogradnike še posebej, kajti kdor takega vina ne žvepla, ta bode imel ž njim tekom poletja lahko največje nepi'îltkc.
Kakih 14 dni po jiretakanju tako vino še enkrat preskusimo. Ce se potem tekom 3—4 dni v odprtem kozarcu še zgosti, potem mu moramo dodati iia vsakih sto litrov 3 g do 5 g svežega natrijevega bisulfita, to je belega, po žvepleni sokislinl močno dišečega prahu.
Enako naj stori tudi tisti, ki je zna-biti svoje vino že presnel in ga ni Žveplal, tako da mu barva ne drži.
Pri pretakanju glejmo vedno tudi na to, da pretočimo vino vselej raj v v manjši sod, zlasti če nimamo di'uzega vina, s kojim bi sod lahko zalili.
V	nepolnem sodu postane vino kanasto, v gorkem jjoletnem času pa tudi lahko cikasto. Oboje vinu na okusu močno škoduje, ci kanje pa ga napravi celo neužitno.
Glejmo toraj, da nam jiri pretakanju saj nekaj vina ostane, tistega spravimo v manjši sod in to vino naj nam služi potem za zalivanje velikih sodov, ki naj bodejo vedno polni, dokler vina ne prodamo, ali dokler ga ne razločimo v manjšo posodo. Žalijo, to je za zalivanje namenjeno vino v majhnem sodu večkrat od VJ'ha zažveplajmo.
Pogostoma se .tudi dogaja, da imamo opraviti z mladini vinom, ki vsled žve-planja grozdja ali mošta dobi znan, neprijeten duh „po žveplu", ali „po gnilih jajcah", to je po žveplovem vodiku. Ta duh je sicer neprijeten in napravi vino, če je močno razvit, skoi'aj neužitno, ampak odpravi se ga iz vina prav lahko in potem postane tako vino navadno najbolj stanovitno. Če opazimo ta duh pri vinu, moramo vino presneti čim prej mogoče. Čim dlje tako vino leži na drožeh, tem bolj smrdi.
Pri pretakanju bomo tako vino dobro prezračili s tem, da gledamo, da iz i)ipe v škaf prav močno prši. S tem bo že en del neprijetnega dulia iz vina izginil.
Vino napolnimo pri tem v sod, ki smo ga bili nekoliko zažveplali.
Kn azbestni trak žvepla zadostuje na 2 do 3 hI vsebine. Dasi na videz čudno, potegne plin, ki se razvija iz gorečega žvepla pi'ej označeni dith po „gnilih jajeah" to je žvepleni vodik nase in ga odstraň i.
Će vino močno smrdi, je priporočljivo, da se pri pretakanju poslnžujemo bakrenega lija, to je lija ali lakonniice, ki je znotraj z bakrenim plehotii obit. Baker (kufer) mora jia biti snažen, oČeden. Snažen baker vleče žvepleni vodik nase in se na njem kmalo naredi tenka plast žveplenokislega bakra, to je modre galice, ki se pi'i tem razvija. Za vsakitiii Štirimi ali petimi škafi oziroma že prej, kakor hitro vidimo, da je baker teman postal, ga moramo z vodo in krtačo dobro podi'gniti in osnažiti, da postane zopet svetel.
Če nimamo bakrenega lija, zadostuje seveda, če vložimo v navaden lesen lij večji kos snažne bakrene pločevitie (pleha), ki jo laliko dobimo pri kleparju ali pri kotlarjii, ali pa si jo sami izrežemo iz kakšne stare, nerabne škropilnice.
Vino, ki ostane pri preskušnji v kozarcu na zraku enake barve ali pa postane bolj Čisto, ne kaže nikakih najiak. Takemu mlademu vimi pa vselej dobro stori zračenje. Kisik iz zraka vpliva namreč na to, da se nektere, vino kaleče snovi, zlasti beljakovine, iz njega hitreje izločijo. Tako vino bomo pri pi'esnamanju prezračili in ga tudi nekoliko. Čeprav bolj ztnenio, zažveplali. Na 200 do 400 litrov vsebine zadostuje, ako zažgenio v sodu, v kterega mislimo vino pretočili, eden azbestni trak žvepla. Po prcsnamanju, zlasti če smo vino malo I)olj zažvei)lali, moramo pustiti vino nekaj tednov na miru. V tem Času se duh od žveplanja iz vina izkadi, razne kaleče ga snovi sc izločijo in vino postane bolj čisto ter dobi milejši in čistejši okus.
B. Skalický.
Loterijske številke.
Trst, 13. januarja 87 12 34 4 3
Usoda našili vojnih ujetnikov.
Dunajski poročevalec „Az Esta" poroča o zanimivem intervievu s tajnim svetnikom baronom Sjiiegelfeldom, vodjetji centralnega urada za vojne ujetnike. Z ozi-rom na znano papeževo akcijo je baroji Spiegelťeld izjavil, da se bo potem, ko bodo končane dijilomatične obravnave, iiitro začelo s transportom ujetnikov v domovino. A^endar bi se pa utegnile pojaviti tehnične težave, ker je treba potnisliti, da je n. pr. Rusija pi'etežni del naših vojnih ujetnikov poslala v Sibirijo in celo na obalo Tihega Oceana. Vendai' je pa, hvala Bogu, usoda naših vojakov v ruskem ujetništva razmei'oina ugodna, kar moram resnici na ljubo konstatirati. O tem pričajo pisma, ki jih vsak dan dobivamo od ujetnikov; četudi je položaj posameznika morda tu in tam težaven, vendar je splošen vtis popolnoma pomirljiv in mi vidimo, da Rusi z našimi vojaki dobro ravnajo. Seveda so v Rusiji nekatei-a manjša zla. Zlasti med transpor-totn njetniki veliko trpe. Razen tega je eden najgrših pojavov ta, da se ujetniki redno naravnost plenijo. O ruskih bolnišnicah dobivamo dobraporočila. Ujetniki jih v svojih pismih hvalijo, kakor tudi obnašanje zdravnikov in prebivalstva nasproti njim. Drugače stoji stvar v Srbiji. Mislim da so Srbi jako zadovoljni s tem, da se ujetniki zamenjajo, ker vlada ne more niti za lastne ranjence preskrbeti dobre oskrbe. Z<ilo značilno je, da naši bratje, ki so prišli v srbsko ujetništvo, v svojili pismih večinoma za denar prosijo, iz česar je sklepati, da jim veliko manjka, kar si morajo le z d(inarjetii ju'eskrbeti. Poselino veliko trpe zbog pomankanja gorke obleke. Zato se je uvedla akcija, da se naši v Srbiji ujeti vojaki preskrbe z gorko obleko. Naša vlada je že stoi'ila primerne korake in naš in italjanski konzul v Solunu sta že velike svote poslala v Srbijo. Treba je pa storiti
še več. — V drugo poglavje spada osođa v sovražiiili drŽavah iîiterniranili avstiij-skih in ogi'skiii državljanov, ktir to vprašanje ni iirejeiio. Nihče ni mislil na to, da bi se v vojnem slučaju v tisočih zapirali mirni prebivalci samo zato, ker so tuji državljani. Tu trt;ba Rusijo Irdo obsoditi, lluske oblasli so dale Avstrijce in Nemee iz njihovih staiiovališč odpeljati v severovzhodni del evropske Rusije in jih pi'c-gnale v vasi. Mnogi iztiied njih se bore s smrtjo vsled lakote. Naše zunanje ministrstvo je pa v korist teh nesrečnikov uvedlo energično akcijo.
DomaČe in tuje novice.
„Narodna čitalnica" v Novem mestu
opusti vsled soglasnega sklepa občnega zboi'a z ozirom na resni vojni čas plesne zabave in sploh vse hrumne veselice tekom jiredpusta.
V	srbskem vjetništvu se naliaja Albin Ziegler iz Novega mesta. Bil je ranjen preil kakimi tremi ledni. Pobrali so ga sicrr naši vojaki, a so ga menda pustili o pfiliki utiiikanja z večimi diiigimi ranjenci v Si biji. Sedaj se nahaja v Valjevu.
» Po vojni bomo pa spet brali. Z bojišča se jc zglasil na naše uredništvo s pozdravi g. Alojz Fischer, in sicer: Slavno uredništvo!
Že služim četrto leto; na dopustu sem bil samo enkrat, namreč Iti. marca 1912. Takrat sem zadnjikrat bral „Dol. Novice". Prišel je pa čas vojne in 2G. julija 1S)14 sem bil prvič v ognju. Mislil sem že, da je sedaj vsega kmiec in da slovenskih časopisov nikoli veČ bral ne bodem, A Človek obrača, Bog pa obi'iie. In res, i'avno na novega leta dan dubim v roke tukaj na bojnem polju — „Dolenjske Novice" z dne 27. novembra in 4. decembra. Torej kar dvoje na enkrat! Bil sem jih tako vesel, da sem se od veselja zjokal. Napredujte tako naprej! l'o vojni bomo pa spet bj-ali! Pozdrav na očeta. Fischer Alojz.
Op. ur. Yilenut prijatelju n;^ega lista iz srca želimo, da bi se njegova želja čimprej izpolnila. Bog Vas ohrani — zglasite se zopet!
Avtomobilna vožnja med Krškim in Novim mestom. Dnevno dvalaatna avtomobilna poštna vožnja med Krškim in Novim mestom se s 1-jajuiarjem 1915 izpremeni v dnevno enkratno.
V	Sibiriji se nahaja kot vojni vjetnik Anton Vidmar, posestnik iz Leskovca, brusniška iara; dolgo ni bilo o njem nikakega glasu.
Iz ruskega vjetništva je pisal .lakob Čeč iz Jelovega pri Radečah in pravi, da je daleč v Rusiji ter popolnoma zdrav. Pismo je romalo iz Rusije do Radeč 70 dni.
Pozor! Ker vsled nastalih razmer tukajšni trgovci ne dobijo soli, ako ne dostavijo praznih, je umevno, da iste z vrečami vredtudinemorejo prodati. Opozarja se za to, da vsakdo, ki hoče kupiti v trgovinah celo vrečo soli, mora prinesti vrečo sam seboj, sicer soli ne more dobiti.
Kletarski tečaj je priredil od 12. do 14. t. m. vinarski nadzornik g. Ti. Skalický. Predavanja so bila velezanimiva. Poslušal bi jih z velikim dobičkom vsakdo, ki ima kaj opraviti s kletjo, pa tudi vsak izobraženec. V kratkem nam je g. nadzornik podal ogromno tvarine. Udeležencev je bilo letos manj, čemur je kriva pač vojska. Prišli so gosiiodje iz Trsta in Istre, z Gorenjskega, iz Jjjuhljaue; iz domačega kraja sta bila mej drugimi odvetnik g. Slane in g. naddavkar Brovet iz Starega trga pri Trebnjem. Pogrešalo se je pa Belokranjcev. Svoj čas so beloki anjska vina slovela, dandanes jih ne morajo spi-aviti v denar. Ljudje se za stvar premalo zanimajo.
Pri tem bodi opomnjeno, da naši ljudje z vinom tudi tržiti ne znajo. Vsled previsoki)! cen, ki mu ji!i nastavljajo, jim ostane vino po klctth, ko so Vipavci n. pr. že davno prodali boljšo kakovost po nižji
ceni. Posledica tega so zimni „bušenšanki", ])osamezna vas izjiije svoje vino, denar pa ne pride v deželo. Na ta način mora vinarstvo po Dolenjskem propasti. Žalost no !
Virtuoz na glasovirju Anton Foerster ml. umrl. V Trstu je 9. januarja po dolgom trpljenju umrl virtuoz na glasovirju, gospod Anton Foerster, sin znanega tukajšnjega skladatelja gosp. Atiton Foersterja. Bil je še-le v 48. letu.
Veliki kraški vodovod. Ogromni vodovod za ves goriški Kras je sklenjena reč. Vodo bo dajala Ilirska Jiistrica, ki se bo umetno dvigala kakih 250 metrov visoko, kjer prične vodovod za goriški Kras.
Velik sneg v Italiji, Od 1. t. m. v velikem delu Zgornje in Srednje Italije močno sneži. Tu leži že 10 centimetrov debel sneg. Vlaki imajo zamude.
Padel je na severnem bojišču brat gospe Habjanove v Litiji, rezervnik 87. pp. Viktoi- Koletnik,
Novi krški škof. Cesar je imenoval profesorja na deželni realni gimnaziji v Miidlingu dr. Adama Hefter za krškega knezoškofa,
AvstrUski vojaški zdravniki, duhovniki in druge osebe zdravstvene službe, ki se nahajajo v ruskem vjetništvu, se smejo zopet vrniti v domovino. Ta ukrep ruske vlade odgovarja smislu „Ženevske konvencije".
Vpoklicanje rojstvenih letnikov 1887, 1888, 1889 in 1890 bosansko-heroegovin-skih službeobvezancev v evidenci druge rezerve. Oni bosansko-hereegovinski slitžbe-obvezanci v cvidt;nci druge rezerve rojstvenih letnikov 1887, 1888, 1H89 in 1890, kateri so bili na prebiranju spoznani si)o-sobiiim za službo z orožjem, ako se niso žc pritegnili v to službo z orožjem, ali niso bili iz ozh'ov javne službe ali javnega interesa oproščeni te službe na določen ali nedoločen Čas, morajo priti dne Ki jan. 1915.1etak c. in kr.dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu, h kateremu spada njihovo bivališče. Izkaznica, ki jo je tudi seboj pi-iiiesti, daje iiravico do brezplačne vožnje po železnici, kadar se odrine v službovanje, in pred nastopom te vožnje jo je dati opremiti s pečatom pri blagajnici za osebe na postaji odhoda. A''sak si naj preski'bi obleko in obuvalo, kakor je razvidno iz lepakov.
Avstro-ogrski ujetniki v Rusiji. Sofija, 7. januarja. Ujete avstro - ogi'ske vojake so pričeli prepeljavati v Sibirijo. Delali bodo pod vojaškim nadzorstvom na veleposestvih. Veleposestniki jim bodo morali skrbeti za obleko, stanovanje in hrano. Vsak mesec dobe 15 rubljev.
Varčevanje z živili. C. kr. korespondenční urad objavlja: Varčevanje z domačimi zalogami moke, ki mora zadoščati do bodoče žetve, je resna dolžnost splošnosti. Vlada je zato Jiedavno odredila, da se sme pšenična in ržena moka (bodisi moka ali krnil) spravljati v promet le primerno mešana z ječmenom, koruzo in s krompirjem. Naravno iz tega sledi, da se redno tudi živina ne sme pitati z žitom. 8. t. m. se je objavil odlok poljedelskega ministrstva s 5. t. m., ki odreja potrebno iu prepove-■duje pitanje živine z za mleti sposobno ržjo, pšenico in ječmenom, kakor tudi ne z rženo, pšenično in ječmenovo za peko sposobno moko. Iz važnih gospodarskih razlogov sme politična deželna oblast izjemoma dovoliti pitanje živine z ržjo ali ječmenom, če ga je pridelal živinorejec sam in le za njegovo živino. To določilo je osobito važno v goratih krajiii, kjer bi se prodaja piûdelanega žita ne izplačala.
Dobava prebranih vojaških konj. Vojno ministrstvo je odredilo, da se vojaški konji, ki so bili ranjeni ali so vsled naporov postali nesposobni za vojaške namene, za nizke cene jirepuste avsti'ijskim kmetovalcem. Taki prebrani konji si ob dobri oskrbi kmalu opomorejo in so potem za poljska dela še prav porabni. Za vojaške svrhe pa nikakor ne pridejo več v poštev, ker so s posebnim žigom zaznamovani kot za vojno za vedno nesposobni.
Te konje oddaja vojno ministrstvo potom deželnih kulturnih svetov, kjer teh ni, pa potom glavnih kmetijskih korporacij. Vojno ministrstvo ne prevzame glede teh konj nikakoršnega jamstva za morebitne nedostatke in napake ter morajo oni kmetovalci, ki hočejo kupiti takega konja, podpisati v tem smislu poseben reverz. Nazaj se konja pod nobenim pogojem ne vzame. Oddaja teh konj se izvrši dražbenim potom, pri čemer je cenitev zelo nizka. Dražbe se smejo udeležiti samo kmetovalci, nikakor pa ne kupčevalci, vsled česar mora vsak kmetovalec prinesti s sabo župansko potrdilo, da je dal svoje konje erarju. Tudi se mora vsak kmetovalec zavezati, da bo te konje uporabljal na lastnem kmetijstvu, in sicer najmanj pol leta. Na ta način se hoče preprečiti, da bi se s temi konji ne skušali ])od kakoi'šnokoli pretvezo okoristili konjski prekupčevalci.
Halo! Kdo želi zadeti glavni dobitek? Ta naj nennidoma naroči izborno turško srečko na ugodno mesečno odjda-čevanje in v srečnein slučaju zamore postati v kratkem bogataš s 400.000 franki ! Turške srečke igrajo šestkrat v letu in mora vsaka srečka zadeti! Izdana kupnina tedaj nikakor ni izgubljena, ker se celo v najneugodnejšem slučaju skoro docela povrne. Prihodne žrebanje se vrši že dne 1. februarja. Najcenejša in najbogatejša loterija! Pojasnila daje in naročila sprejema: Srečkovno zastopstvo 13. Ljubljana. — Sprejema se tudi naročila in najsrečnejše številke razredne loterije!
„Svetovna vojska". Pod tem naslovom je pi-ičelo izhajati lepo delo v zvezkili v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Delo je opretuljeno z lepimi slikami in bo nudilo enoten in nepretrgan popis današnjih bojev, iioleg tega bo pa podalo tudi mnogo izvh'uih črtic, slik in vojnih dogodkov, katerih niso prinesli časopisi. Uredništvo „Svetovne vojske" ima namreč na razpolago že sedaj obilo dopisov iu poročil po največ od slovenskih vojakov, ki so se vdeležili bojev na južnem ali severnem bojišču. Delo bo vsled tega zelo zanimivo in bo vredno, da si je shrani vsaka hiŠa za spomin na današnje težke dni svetovnih dogodkov.v S prav posebnim zanimanjem pa bodo po tej knjigi posegli naši vojaki, ko se vrnejo iz bojišč, saj bodo popisani v knjigi boji, katerih so se sanji vdeležili in ki so jim živo v spominu. Časopisi se pogube, ta knjiga pa bo ostala v spomin nam in znancem, saj bo nudila kroniko slovenskega junaštva.
Vsak posamezen zvezek, ki je dokaj obširen, velja GO vin., četrtletno (G zvezkov) pa znaša samo 3 krone, katere je treba poslati i)ri naročilu Jiaprej.
Velikodušnost papeževa. Dasi ve ves svet, v kako težavnih gospodarskih razmerah se nahaja sveta Stolica, vendar poročajo k božičnim praznikom iz Rima, kako silno požrtvovalno je srce novega pai)eža, Nakazal je za revne družine v Belgiji 200.000 frankov, za bedne družine v Avstriji pa 100.000
Nad 100.000 vjetnikov se vrne domov. Sv. Oče je posredoval pri vseh vojskujočih se državah, naj olajšajo vojno gorje saj s tem, da za vojsko nesposobne vjet-nike vrnejo domov. Sedaj so vse države siirejele papeževo posredovanje in tako se bodo za vojsko nesposobni vjetniki vrnili med svoje di'age. Nad 100.000 mož se povrne tako po prizadevanju sv. Očeta v domovino. Število za vojsko nesposobnih vjetnikov, ki se bodo med vojskujočimi državami izmenjali, znaša namreč kakor se domneva, 100.000 - 1 ňO.OOO mož. Centrala za izmenjavo ho v švicarskem mestu Oenf, kamor dojdejo prvi vlaki z ujetniki ta mesec. Koliko src se te dni in se bo še s hvaležnostjo spominjalo sv. Očeta, ki lajša gorje stotisočem.
Ruski car papežu. Rim, 7. januarja. „Osservatore Romano" objavlja brzojavko ruskega carja Nikolaja papežu, v kateri čestita sv. očetu, da jc sprožil to tako
plemenito misel in izjavlja, da se rad pridružuje človekoljubnemu predlogu, da se izmenjajo za vojsko nesposobni vojni vjetniki. Oai' Nikolaj končno zagotavlja liapeža svojega velikega spoštovanja in simpatije.
Izgnane misijonarke pri papežu. Rim, 9. januarja. A^eč sto iz Turčije izgnanih francoskih misijonark je papež sprejel. Pripovedovale so, da so turške oblasti in ljudstvo postopale ž njimi z največjo uljudnostjo in korektnostjo.
Male deklice Hindenburgu. Danes je Hindenburg v vsej Nemčiji najbolj znana osebnost, o kateri se največ govori, piše in kuje. v deveta nebesa. Tudi male deklice pišejo Hindenburgu zanimiva pisma. Iz „Berliner Tagblatta" posnemamo i)ar takih cvetk dekliške modrosti. — Jedna piše: Velecenjeni gospod Hindenburg! Vi ste že tako star, pa še lovite toliko Rusov, Jaz sem prav vesela, ako lovite Ruse. Vsak dan molim, da bi ne zgubili vojne. Ali ako nam gospod Bog podeljuje neprenehoma tako velike zmage, gotovo ne zgubimo. Ko ste zadnjič ujeli 40.000 Rusov, nismo imeli šole. Za to nioratiio biti hvaležne le Vam in Vašim vojakom. Tudi te dni po zadnji zmagi ni bilo šole. Prosim Vas, nalovite zopet prav veliko Rusov in ne pustite se lepo Vas prosim, ustreliti od teh bedastih Rusov. Tisočkrat Vas pozdravlja ..
Oboroževanje Rumunije. Graški listi poročajo: 7. t. m. je zboroval v BukareŠtu ministrski svet, ki se je pečal z vojaškimi zadevami. Dunajsko runmnsko poslaništvo razglaša, da se morajo predstaviti domačim nabornim komisijam tisti možje, ki so bili novačenju letnikov 1909 do 1915 izpo-znani kot nesi)osobni za orožje. Če se ne zglase, jih brez jiregleda takoj uvrste v armado.
Razpust vseh dijaških društev na Hrvatskem, Hrvatska deželna vlada, oddelek za nauk in bogočastje, je razpustila z dekretom z dne 2 7. decejubra 1914 št 32.742 vsa literarna, glasbena in druga dijaška društva na srednjih šolah razen skautskih.
Francoske ladje bodo odptuie iz Adrije? Rim, dne 4. januarja. Admiral Ijapeyrere, poveljnik francosko-angleSkega vojnega brodovja v Adriji je odredil, da njegovo brodovje radi nevarnosti pred avstrijskimi podmorskimi Čolni, odpluje iz Otrantske morske ožine. Napad na boko kotorsko bodo Francozi odložili do spomladi. Napad na Kotor bi se naj spomladi posebno z LovČena pričel z vso srditostjo in se tako izsilila pot v Kotor tudi s suUe strani. Gora Lovčen je sedaj vsa v ledu in sneg«.
Sestanek rumunskega in bolgarskega kralja. Berlin, 7. januarja. Telegraphen-union" poroča iz Bukarešte: Potrjuje se, da se v prihodnih dneh sestaneta rumunskl in bolgarski kralj, in sicer na rumunskih tleh. Diploiimtični dogovori so malone dovršeni. Oba vladarja bosta spremljala zunanja ministra.
Obstreljevanje Dardanel. Carigrad, 9. jan. Obstreljevanje Dardanel dosedaj ni iiuelo nobenega znatnega uspeha.
Najnovejša poročila.
Zunanji minister grof Bercbtold je odstopil; na njegovo mesto je cesar poklical bai'ona Buriana.
Nov moratorij izide te dni. Podrob-no.sti ])rihodnjiČ.
Strašen potres je obiskal Italijo. Več tisoč ljudi je nntvih. Porušena so cela ]nesta. Samo v Alezano je baje ubitih 10,000 oseb.
Tpžna poročila.
Cena prašičem se je v zadnjem času močno vzdignila. Vidi se, da smo sredi vojne in da prinmnjkuje krme za pitanje. Pitanih prašičev je čimdalje manj, popra-
ševatija po njih je pa čim dalje vec. Na Hovoititíškťiii trgu so pitani pi'ašiči po IK 20 h tlo IK (iOh 1 kg žive tuže, kakor so rojeni. Mlajši iii liižji perŠutiiiki so concji, ilebL'li prašiči ])a dražji. 1'rav debeli prašiči so se prodali tudi še dražje. Sedanja visoka cena je v soglasju z ili'aginjo Žita iii krom-])irja, pa tudi v soglasju s pomanjkdrijtsiti teli ki'tnil. Kdor ima sedaj kaj več klajc za i)itanje, naj le jiita, ker bo cena šc rastla, kakor vse kaže. Sedaj bodo tudi itdadiCi dobri in se bodo dobro prodajali s težo po (JU do 80 kg.
Cena prasetom je tudi dobra, ker je dosti kupca za nje. Na zadnjo sejmico se je pripeljalo primeroma malo pras(;t, dočiiii jo hik) kupca dosti. Kupčija je bila zaradi-tega živabna in dobra. Tudi zadnji |)ondcljek so se ju-aseta dobro prodajala.
Vinska kupčija je letos bolj slaba. Manjka pivcev in za to tudi kupcev. To je občutna škoda za uaše vinske kraje. Sti'oški za viiioj^^rade so Čiiiidalje večji, dohodki pa le nočejo priti. Letos imamo 1)0 veC letih zopet eiikrai; dobro kapljico in po ugodni ccnl, pa je zaradi vojnih razmer le težko dobiti kupca za njo. Iz novomeške okolice se je nekaj viiia oddalo, pretežna večina pa Caka na kupca. Cena vina je po do 44 h liter. Novomeška kmetijska podružnica se je obrnila z okrožnico na vse gostilničarje in vinske trgovce na Kranjskem z vabilom, da se obračajo z naročili v domače kraje in da točijo po gostilnah domač pridelek. Upajmo, da se bo v tem pogledu tudi pri nas na bolje obrnilo in da pridejo tudi za naše vinogradnike zopet boljši časi.
Gospodarske drobtiiie.
Oddaja modre galice. Kmetijska po-di-užnica je zl)rala naročil za 20.000 kg, torej za dva vagona modi'e galice, ki prideta v kratkem v Novo mesto. Ta galica stane po 80 h kilo, tako da znese vsa naročena galica na mestu v Ljubljani Iťi.OOO kron. Vožnjo do Novega mesta bo še posebej plačati. — Tako mora vinogi'adnik že vnaprej delali izdatne sti'oškc za obdelovanje svojih vinogradov, predno je spravil svoj zailnji pridelek v denar. Kakor čujemo, je galica v začinjeni času zopet poskočila v ceni in stane <hiiies v Trstu i)o 90 h kilo. — Oddajo galice na novomeškem koîodvoi'u bomo naznanili v tem listu.
Oddaja konj za vojsko. V zadnjem času se je odjjeljalo toliku konj po vojaštvu iz naših krajev, da bo nastalo občutno ])o-nianjkanje ujirežne živine za luiše kiiuitije. Toscbno Ixížko bodo čutili to ki'aji, ki so navezani na konjsko vprego, V nuiogih drugih slučajih bo kazalu gospodaijein kupiti voli, da se nadomesti konjska vprega. JCer je odšlo tudi mnogo kolnl, bo trpela v bližnjem času vsa naša konjereja in z njo vred seveda tudi naše kmetije.
Trtne Škropilnice. Trtne škropilnice, ki se izdelujejo iz bakra bodo letos gotovo zelo drage, ker je baker (kuťer) vsled omejenega uvoza in vslcd velike vporabe v vojski že sedaj zelo drag. To nam kaže že močno zvišana cena modre, bakrene galice. Zato je gotovo prav, da spravijo gospodai-ji že sedaj svoje stare trtne škropilnice v red. Kjer je ški'opilnica že toliko pokvarjena ali obrabljena, da jo domaČ klepar ne more več dobro popi'aviti, tam naj pošljejo škropilnice naravnost v tovarno, ki izdeluje (iotične vrste škropilnic. Ako gospodar ne ve za naslov, obrne naj se na trgovca pri kojemu je bil trtno škropilnico kupil.
Najvišje cene za oves. Potem, ko so bile vpeljane iiajvisjo cene za žito, moko in krompir, jih je vlada vjieljala še za oves. To se je zgodilo z naredbo trgovinskega, poljedelskega in notranjega juiiiisti'stva z dne 21. deccmbra 1914, ki določa;
§ 1. Ob prodaji ovsa v veletrstvu se naslednje najvišje cene za meterski stot ne smejo prekoračiti : Na Nižjem in
Gorenjem Avstrijskem 25 K, na Solno-graškem 2'} K ,">0 v, na Štajerskem, Koroškem, Jvranjskem, Goriškem, v Trstu in v Istri 2tí K 50 v na Tirolskem (ne vštevši deželnega pi'ihitka lui žito) in na i'j'ed-arelskein. 27 K 50 v, na Češkem 2:-J K 50 v, na Moravském in v éleziji 24 K, v Dalmaciji 27 K.
^ 2, Kot veletrgovina v smislu te naredbe ima veljati promet med pridelovalci, trgovci in obdelovalci. V § I določene najvišje cene se tudi pri direktnem prometu med pridelovalcem in porabiteljem ne smejo prekoračiti.
§ 3, Najvišje cene je razumeti za kraj pogodbene dobave za 100 kilogi'amov brez vreče proti gotovini (netto per kassa). Najvišje cene obsegajo stroške prekladanja in prevoza do prekladalne postaje.
^ 4. Posestnika zalog ovsa sme deželno politično oblastvo pozvati, da jih dobavi po določenih najvišjih cenali, koliko]' niso potrebne za lastno porabo. Ako se posestnik brani, ugoditi temu pozivu, sme deželno politično oblastvo te zaloge prodati na posestnikov račun in stro.ške; prodajno ceno inm končno veljavno določiti jjolitično deželno oblastvo vpoštevaje najvišje cene kakor tudi kakovost in po-rabnost blaga zaslišavši izvedencc.
§ 5. Ta naredba se nanaša na dobavo ovsa iz carinskega inozemstva.
^ G. Za pi'omet s semenjem sme [lo-Ijedelski juinister na predlog kakšne kmetijske korporacije ali c. kr. semenske kontrolno postaje lui Dunaju dovoliti izjeme od te naredbe.
§ 7. Prcstojjke določil te naredbe in predjjisov, ki se izdado na podlagi te naredbe, kaznujejo pri prc^dajalcili politična oblastva prve stopnje z denarnimi globami do 5000 K ali z zapoi'om do šest mesecev.
§ 8, Ta naredba stopi v veljavo dne 25. decembra 1914.
Oklic.
Pri e. kr, deželni vladi ustanovljena nabiralnica naluralnih daril c. in kr. vojnega osk]'bovalnega ui-ada ima med drugim nalogo, da preskrbuje v vojni se nahajajoča krdela z gorkim zimskim iierilom in s sredstvi proti mrazu. — Dasiravtio je požrtvovalno prebivalstvo Kranjske mnogo darovalo, so vendar ti darovi zaostali za iiiu-avičenimi zahtevami krdel.
Domačim kranjskim krdelom je bilo skupaj oddanega:
(3178 gorkih srajc, 346 spod. jopičev, 367 volnenih jopic, 0519 goikili spodnjih hlač, G575 snežnih oglavnic, 852 Šalov, 1452 opasnic, 40D0 parov rokavic, 991) parov rokavic brez prstov, 99(> parov palČiiikov, 7404 parov zapestnikov, 2746 parov dokolenk, 946 parov kolenik, 601 parov volnenih dolgih nogavic, G345 parov volnenih kratkih nogavic, 6450 parov volnenih krp za noge.
Dai'ovalo se je do sedaj : 1300 goi kih s]'ajc, 200 spoiiujih jopičev, 300 volnenih jopičev, 1250 gorkih spodnjih lilač, 2800 snežnih oglavnic, 920 šalov, 1550 opasnic, 2089 parov rokavic, 1000 parov rokavic brez prstov, 2636 parov zapestnikov, 250 parov dokolenk, 850 parov kolenik, 230 parov volnenih dolgih nogavic, 4057 parov volnenih kratkih nogavic, 3970 parov volnenih krp za noge.
Treba je bilo toraj srajce, spodnje jopiče, volnene jopice, gorke spodnje hlaČe, snežne oglavnice, i'okavice, rokavice bi'ez prstov, zapeslnike, dokolenke, volnene dolge nogavice, volnene kratke nogavice in krpe za noge v večjih množinali iz nabi'anega denarja nakupiti. — Pričakovati je novih zahtev krdel, katerim ne bo mogoče zadostiti. — Prisiljen se obračam vnovič na vže opetovano izkazano požrtvovalnost prebivalstva Kranjske s prošnjo, da z na-daljnimi darili v deiuirjii, v zimskem perilu in v sredstvih jirofi itirazu olajša našim vojskujočiín se vojakom težkoče vojske.
Darila v denarju naj se blagovoli poslati C. kr, deželnemu pi'edsedniStvu, ali C. kr. ok]'ajneinu glavarstvu, ali prečastiteinu ■župnému uradu, ali pa županstvu; darila v zimskem pei'ihi in v sredstvili proti im'azu pa nabiralnicl naturalnih daril c. kr. deželne vlade v Lj\ibljan), Simon Gregorčičeva ulica 20, pritličje, desno, neposredno ali ))a potom gori navedejiih uradov.
O- kr. dežebii predsednik: Teodor baron Schwarz 1. r.
Belokranjski - vestnik. -
z Radovice. Ranjen je bil še novembra mesca na južnem bojišču Matija Cesar, posestnik iz Radovice št. 7. Bil je nekaj časa doma, a se šc zdaj zdravi v Ljubljani. Ležal je ur neprestano v blatu in snegu.
Istotam je padel, v trebuh zadet, ,Tancz Simonič, posestnik z Poldrža št. 7. Lil jc zelo priden in skrben gospodar. Zapušča ženo s šestimi nedorastlimi otroci.
Na severnem bojišču so bili ranjeni : JoŽei Petrič, posestnik z Radovice št. 14, zadet od treh krogel, v stopalo, v stegno in v roko. Bil je štiri tedne doma, zdaj se je zopet vrnil na bojišče. — Od Mart. HežkazBojanjevšt, 6 so poročale „Novice", da je bil ranjen. Zdaj se nahaja zopet v bolniSnhà na()grskem. Ima zmrznjene noge. Ranjen je bil titdi .Janez ^latekovič, posestnik z Radovice Št. 21, in Anton .Tui'gljič že vdrugič. — O Alojziju Bajuk z Radovice št. 75 pa ni glasu, odkar je odšel na vojsko. Tudi vse poizvedovanje je brezuspešno.
IV. izkaz
cesarice Elizabete kot rezervni bolnici Rdečega Križa v Novetn mestu došlih darov.
G, Anton 1'hn, Klevevž, 2 zaboja jabolk, 57 štrukljev, 3 škatlje peciva. — g. Leopoldina dr. Scliegulova Čaj, rum, ■ sladkor, keksi, — G. Oton IJajer, zastopnik Jlengeške [dvovarne, 4 zaboje, to je 100 steklenic piva. — G. Bohuslav Skalický 42 liti'ov vina. — G. p!. Langer, Bršljin, 1 sodeč vina, 2 kosa plečeta, I zaboj jabolk, 1 škatljo močnatih jedij, 100 štrukljev. — Slavno šolsko vodstvo Ajdovec 4 mernike krompirja, suhe hi'uške, češplje, črešnje. — G. Anton Špi'oc 6 zavojev tobaka. G. Josip Jlatko, lOUO cigaret. — G g. brata Kobe 100 hrenovk in cervelad, 1 zaboj pomaranč. — G. pl. Piill Anton veliko množino peciva. — G, Appe, Katidija, veliko množino peciva, — G. dr. liraŠovec 2 K. — G. Oblak 1 zaboj pomaratič. — Slavni gozdni urad kne/.a Auersperga v Soteski 1 srno. — G. Filip Ogi'ič 2000 cigaret, 40 naillehtnih pasov z rudečim križem.— G. pl. Fi<íhtetiau 4 steklenico žganja za čaj. — CČ. šolske sestre Šmihel 100 razglednic, več molekov, — G. pl. Garzaiolli-jeva 1000 cigaret, — Slavna Prva Dol. posojilrnca Metlika 50 K. — G. Flor. Zorko, Ui'užinska vas, 3 mernike krompirja. —
G. grof Margheri, Stari grad, 251 vina, 2 kozarca medu, surovo maslo. —■ Čč. oo. frančiškani so jiogostili ranjence na iioveg leta dan s poticami in vinom in jim delili razglednice. — G. dr. Robert Goriany, Ru-prčvrh, 1 srno. — V III. v zadnjih „Dol. Novicah" objavljenem izkazu darov se je pomotoma opustila označba, da so bili darovi naklonjeni ženski bolnici. — Slavno občinstvo se vnovič prosi, da odda darove v pisarni oskrbništva bolnice, ker sicer bolnica ne more prevzeti jamstva,' da se darovi v Časopisu izkažejo, — Plemenitim darovalcem iskrena hvala — naj ostanejo tudi v bodoče zavodu naklonjeni.
Rechbach.
Poziv !
j\rhiv înesla Krakova skupno s pre-bivateljskim pomožnim odborom prične v kratkem izdajati v poljskem jeziku obširno delo o zgodovini in življenju Slovencev na vseh poljih. Prosimo torej vse narodno iidsieče Slovence, da bi pošiljali nižje podpisanemu zastopniku knjige, brošure, zgo-dovitiska dela, poročila o društvenem življenju, slike, fotografije, razglednice, članke, liste, časopise, dnevnike itd.
Kazimir ]>(agosz.
Ljubljana, Gosposka ulica 19, L nadstropje.
ki ima veselje za mizarsko obrt — se takoj sprejme. — Več se izve pri Franc Košir-ju, Suhor št. 23.
MÎM Qhlíc.
122-3-1
E 12.^5/13 13
Dne 8. februarja t915 prcdpoludne ob 10. uri vrJi so liri tem soitiinni, v íkIií it 31, n« podstavi s tem odobfciiib pitjfojev (Irňžlirt sti doidli eo iremitEia :
ZBiiilji.^ita kiiji^ra Rudolfovo T , štev, 1,Î2, liiša it. v Hiidotfûvem. — Ctínilnft vrođuost 3G,531 K. Nfijnianjài jjimuduk 18,2fi7 K
Zemljiška knjiga Rudolfovo vi. Stev. 4fi, hiin St. 42 v Rudolf o voiii iti hlev z lopo. — Ceiiilua vrcduoBt 8500 K. Najiiiaiijři jionudck 4-JâO K.
Zemljiška kiijiK» Rudolfovo v\. stov. 422, vrt /a lelctijiivo v prvom (lolirotneiii ra/.n-du. — Conilna vrmiiioHt l7(Ci K, Najmanjši loaiidek 1Í94 K,
iícniljiíka knjiga Rudo fovo vi Ètcv. 497: a) ro-ppodaTBko iioslojije. — Coiiiltm vrednost fiflOO ki-on. ti) Zetiiljiikt! partele. — Cuiiilua vroduoHt 3B0U krou. Niijmanjíi punudtík 7U8:i K,
K ncjireiiiii'niiii, zemljîSlîa knjip^a Rudolfovo, spaiiajoi'O (íledeiio i>ritiklin(! : Dva kouja, dvo konjski opremi, voz, dva iiuiiijša vonova, Baai, okovati /,al)oj y.a gr.intûz, dvo vrvi, ftiri dolgo verige, .íest zavornii;, samokoliiic«, štiri eiiojae viie, .^tiri prralilje, tri kose, dvo iopiiti, eden kraui|i, dve rovtiici, dve niotiki, pin)!;, (Ivo biiiiii, dvokrilni pliif^, sejaltiica, sliinioreztiiea, dva Écbrii, dve kadi, iiitnii-a, v eeuiltii vrediiOBti 1022 K. 1'od tiajmatij.iiin [loiiiidkom so iic jirodaja.
C. kr, okrajno sodiSče v Rudolfovem, odd, IV.,
__dne 30. deeoiiihnt mi4._m
Lepo posestvo
v Kandiji pri kolodvor« jo Karndi odhoda posesttiika takoj na prodaj, oziroma se odda tudi v tiajeiii. Zravoo spada ie nova tiiSa s t.ronii sobami, veio, kuhinjo in K obokano kletjo; nadiiljc Siipa, lepa njiva za biâo m prideli)V!iiijo zelenjavo in sadni vrt okolu hišo in ob hiM (rte. — l'osestvo leži n!i driavni eesti iz Novega mesta v Toplitio iu Žiižomberk. Hiia je piiliiíiia za gostilno, koT je tik kolodvora, jiripravaa je pa tudi za nraduike in pen/ijoniste. Na drngi strani jo So otia veija njiva. Proda so vse skupaj ali jia tudi posamezno. Kdor želi kupiti, naj so oglasi ravnotam pri laKtniku
Franc Sekula, Kandija št. 74, p. Rudolfovo.
Popolnoma varno naložen denar.
fe
z;i Kaiidijo in okolico, reg. zadr. z neoin. zavezo
== V lastnem doimi v Kandiji =
sprejema hranilno vlofre od vaacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po
-m
1-0-40
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega jdačuje.