SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velj&: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inseratO se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat • i* kr ee se tiska dvakrat; 15 kr., ce se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primerno ImanjS". Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. OS. 7 Ljubljani, v soboto 28. aprila 1888. Letnilt XTI. Pogled na Balkan. Na jugu vedno vre in se kuha v malih državicah, ki osvobojene turškega jarma utegnejo biti še važni faktorji v politični ia kulturni zgodovini evropski. V Rum unij i razmere niso najboljše za evropski mir. Kralj je Nemec, narod pa obsoja politiko v smislu kneza Bismarcka. Odstopilo je Bratianovo ministerstvo, a tudi Rosettijevemu ministerstvu se ni še posrečilo zatreti kmečke vstaje, akoravno uporablja vojaško orožje. Vlada je dala povelje, da časniki ne smejo pisati o nemirih, ker bi vstaši imeli še večji pogum. Vladni listi pa prinašajo o nevarni vstaji le skromna poročila. Mogoče je, da se bo vstaja razširila iz Valahije v Moldavo. Bratianovo glasilo „Telegraful" očita ruskim agentom, da so najeli vstaše, ker so se nemiri pričeli ob Donavi na meji bolgarski. Nezadovoljnosti v Bukareštu pa je gotovo kriva tudi rumunska gospodarska politika, carinski boj z našo državo. Poljedelci in trgovci imajo škodo, ker ne morejo dobro prodajati živine, žita in domačih pridelkov. V Bolgariji stoje stvari za Koburžana jako slabo. V armadi se prikazujejo razprtije in iznever-jenja, opozicija vzdiguje ponosno glavo. Princa Koburškega prijatelji v Budimpešti ga že zapuščajo. Občudovalci bolgarskih rodoljubov so spoznali, v kakih rokah je osoda naroda bolgarskega zadnji dve leti. „Trnovska konstitucija" trdi, da je Načevič kot finančni minister izneveril 6'/2 milijona frankov. Korupcija v Bolgariji bo prej končala sedanje razmere, kakor pa vuanji vplivi. Grški narod še sedaj ni pozabil, da je za-padna Evropa preprečila, da se mala kraljevina ni odškodovala z Epirom za združenje Bolgarije. Razmere med Turčijo in Grško so jako napete. Grška vlada se vedno pritožuje v Carjigradu, da Turčija zatira grški živelj v svojem ozemlji. Grška politika sicer želi sedaj v Makedoniji status quo, toda čaka le ugodne prilike, da si razširi državne meje na severu. Položaj v Makedoniji je vedno nevarnejši, iu vse kaže, da so tudi tukaj štete ure turškemu gospodstvu. Na eni strani zaveda se prebivalstvo svoje narodnosti, na drugi strani pa je v nevarnosti življenje in premoženje vsled zanikerne turške uprave in vedno rastočih roparskih čet. Pripravlja se tiha vstaja, in države skrbe, da bodo posredovalo za svoje koristi. Turčija sluti nevarnost in pošilja vedno več vojakov v Makedonijo, toda grozovitost turških organov le pomnožuje nezadovoljnost. Najbolj vznemirjajo Turčijo poročila, da močne čete hajdukov udirajo iz Srbije, Bolgarije in Grške v Makedonijo. O položaji v Makedoniji piše „Srpska Nezavis-nost": Turčija je vrgla svoje bistre poglede na Makedonijo. Zdi se jej, da se tam nekaj giblje, in da vse to prihaja od grške agitacije. Zaradi tega je prepodila sereškega metropolita, ker je mislila, da tudi on stoji v zvezi s to agitacijo. V tej stvari je Turčija nekoliko odjenjala in se opravičevala z nesporazumljenjem. Ali Turčija je med tem še več storila. Zaprla je nekaj odličnih Grkov, ker je sumila, da so v zvezi z grškim konzulom in da v Makedoniji škodujejo turškim koristim. Na meji je pomnožila vojno posadko. Iz Carjigrada se sicer poroča, da se je pomnožila armada zaradi razbojniških napadov, a tem poročilom nobeden no veruje, ker vsakdo vidi, da se Turčija pripravlja za mogoče slučajnosti. Židovski listi so vedno pripravljeni, da pospešujejo vse, kar je obrneno nasproti balkanskim narodom in njihovim koristim. Tako delajo tudi v tem oziru. Opravičujejo turške korake, ker so se prikazale razbojniške čete v Makedoniji, ki obstoje iz samih Grkov. Ti imajo navado, da izzivajo nemire v Makedoniji, kedar se pripravlja vstaja na otoku Kreti. Sitnosti delajo Turčiji na dveh straneh in upajo, da jim Kreta prej ali slej mora pasti kot zrelo jabelko v naročje. Ti časnikarski židje so jako skromni. Ne očitajo grški vladi, ker se v Makedoniji prikazujejo „grški razbojniki", vendar ji „prijateljski" svetujejo, naj se odločno izjavijo, da ona ne odobrava nemirov, ker bi drugače evropske vlade morale dokazati, kako se varuje evropski mir. Tako mislijo in pišejo „prijatelji" grške vlade. Najmanjši pojav, ki jim ni všeč, opisujejo kot strašilo, ker žele, da evropske države delajo pot njihovim koristim. Ruskim konzulom očitajo, da agitujejo po celem Balkanu. A kaj delajo njihovi agentje? Z mrežo svoje agitacije so prepregli ves Balkan. Na vsakem koraku se pozna njihovo vrtanje. Tudi v Makedoniji so sami razvili agitacijo. Kedar se kaj gane na Balkanu, takoj so krivi „tuji vplivi" To pa delajo zato, da zbrišejo svoje sledove. Boj se je pričel proti vplivu, ki hoče uničiti vse životne koristi balkanskih narodov. In tu je vzrok nemirom, ki so se zadnji čas pokazali na površini. Čujmo, kaj piše Maks Falk: „Treba je streti glavo hidri tajnega prevrata, vspeh bo plačal poskus Ne sme se dopustiti, da nevarni življi vzrasto preko glave, sicer se bodo nemiri tako razširili, kakor v Rumuniji. In če boj s hidro ne bo brez vse nevarnosti, vendar je vspeh s strahom boljši, nego strah brez vspeh a. Hajduki na Balkanu izgube takoj vso svojo politično važnost, ko se odločnim korakom ugasi svetloba života. To je tembolj potrebno, ker je vsak dan jasnejši načrt ruske akcije. Rusija nas ne bo napadla, ali počasi hoče izpodkopati ves iztok, da naposled tam nastanejo razmere, katerih ne moremo trpeti brez škode svojih koristi in varnosti. Ako zamahnemo, da z jednim udarcem končamo čarovniški ples v bližini svoje meje, tedaj nam bo Rusija — opirajoč se na isto načelo neposredovanja, katero od nje zahtevamo v Bolgariji — stopila na pot z gromovitim „stoj!", in onih 300.000 vojakov ob naši severo-vzhodni meji dalo bo prepovedi potrebno veljavo. Ostalo naj si misleči čitatelj sam misli. Za danes hočemo le še to povdariti, da so nam prijateljske vlade malih iztočnih držav na svojo in našo korist dolžne odločno zadušiti prve iskre, dokler plamen še visoko ne šviga." Tako pripoveduje g. Maks Palk. Mi pa mislimo, da bi bile razmere na Balkanu mnogo drugačje, ko LISTEK. Odprto pismo do vrednika. Preteklo soboto ste jo pa skupili. Zaplenili so Vam list. Prav Vam je. Kaj se pa lotite toliko nevarnih rečij. Jaz sem si pa danes izbral nekoga, da ga nekoliko oštejem; prepričan sem, da ga gosp. državni pravdnik ne bode branil. Ga li uganete? Prav na Vas imam piko, gosp. vrednik. Naj Vam povem, kar že dolgo nosim v srcu. Zakaj nimate nikoli besede za nas okoličane ljubljanske? Ne spominjam se, da bi bili že kedaj kaj posebno pohvalnega poročali o nas. Mar nismo tudi mi med Vašimi naročniki? In če bi tudi »Slovenca" ne podpirali, mar uimamo nikakovih zaslug za Ljubljano? In Vi o nas molčite, kakor bi nas ne bilo. Veste, da je to nehvaležno ? Naj malo pomagam Vašemu spominu, da nas vprihodnje bolj čislate. Najprej, dragi moj! kako bi se vas 27.000 ljudi v beli Ljubljani preživelo brez nas? Klavnico imate, klavnico, a kaj bodeto klali, če bi Vam mi ne doganjali svojih pitanih voličkov, teličkov in pre-aičkov? Res, da ste začeli konje pobijati lansko leto, pa morali ste kmalu prejenjati. Mi Vam nismo hoteli dati svojih zalih konjičkov in Vaša fijakarska suha kljuseta so Vam bila pretrda. — Za zelenjavo in enake pridelke Vam res skrbe pridne Krakov-čanke in Trnovke, ki vedno na vrtu po gredicah čepe in brkajo kakor koklje. A njih prirodnin je premalo za tolikanj lačnih želodcev. Iu kaj hočete dalje brez nas in naših njiv? Bote li v cvetličnih posodicah pridelovali krompir? In kako bi bilo z Vašim zajuterkom, gospod vrednik, brez nas okoličanov, he? Par brčz in čuh pač imate med svojim ozidjem, a kaj bo to za tolikanj kofetarjev in kofetaric! Ali Vam ne pomagajo iz zadrege naše mlekarice? Ko še Vi spite, že trkajo naša dekleta in žene na kuhinjsko duri in izročajo svoje lončko in steklenice, polne pristnega, nepokvarjenoga mleka. Povem Vam, da je grdo obrekovanje, ako trdijo nekatere ljubljanske klepetulje, da se naše mlekarice med potjo zatekajo k savskemu bregu in k nekaterim vodnjakom, da množe svojo robo. Nič res! To pa je res, to, da naša dekleta marsikomu blago dajo na „puf", a plačo bodo dobile še-le sodnji dan. Veste, kaj Vam še povem? Vi Ljubljančani bi brez nas okoličanov celo umazani in zaguijeni ho- dili. Mari ne? Ali no vidite vsak ponedeljek popoludne naših brhkih in prijaznih Bizavičank, ko cele vozove povezkov Vaše zamazane obleke odnašajo in doma drgnejo in drgnejo, da žulje dobe. Prihodnji ponedeljek dopoludne imate že zopet vse dom;i, snažno, belo kakor mladi sneg. Kdo bi zameril pridnim pericam našim, če se pred svojim odhodom zateče ta in ona v katero Vaših krčem, da ji vinček malo odveže jeziček. In celo v nedeljo, v nedeljo! Kam bi neki šli Ljubljančanje iskat si čistega zraka, ako bi Vas mi okoličani ne pustili iz mesta! Saj še svoje krščanske nedeljske dolžnosti ne morote vsi opraviti dom;i. Oe ravno imate prostorne cerkve, pa vendar ne morejo vsi meščani dopoludne v mestu na vrsto priti. Iu zlasti oni, ki celo dopoludne tržujejo, ali kladivo vihte, s šivanko vbadajo do ure dvanajste, ali jim bote zamerili, če popoludue pri nas okoličanih opravijo svojo dolžnost ? Najslovesneje se vrši za vas pobožne meščane nedeljska „božja služba" na Viču in v Šiški — večinoma s figuralnim petjem, nekatere dni tudi z instrumentalno glasbo. In še pozno zvečer, ko pri vas že zapirate hišo in cerkve, razlegajo se radostni hvalospevi domov idočih romarjev, in vmes se primeri tudi kaka izredna „kadenca". bi Višnjegradski imel toliko rubljev na razpolaganje, kolikor jih potrosi na Balkanu vredništvo »P. Lloyda" na račun Rusije. V Srbiji je zopet ministerska kriza. Lansko leto je pala Garašaninova vlada, za njo sta prišli Rističeva iu Grujičeva, in sedaj je prevzel krmilo Nikola Kristič. Radikalci se niso hoteli pokoriti želji kraljevi in postopali so popolnoma samostojno. Nedavno smo poročali na tem mestu, kako je kralj pretil radikalcem, da bo poklical na krmilo napred-njake ali liberalce, če ga ne bodo poslušali. Iz Belega grada se sedaj poroča, da je dne 26. t. m. kralj poklical k sebi ministerskega predsednika Gruiča, ministra Franasoviča in Milosavlje-viča ter jim rekel, da jim popolnoma zaupa, nikakor pa ne skupščini, ker vsem postavam daje anarhi-stiško barvo. Kralj je posebno povdarjal, da je narod nezadovoljen, na kar mu je Milosavljevič odgovoril, da ima najboljša poročila iz vseh delov dežele. Zvečer ie bilo ministersko posvetovanje, ali naj vlada odstopi. Kakor nam je včeraj sporočil brzojav, je ministerstvo odstopilo, in novo ministerstvo je sestavil Nikola Kristic. Srbijo tarejo slabe finance, in dežela nima moža, ki bi mogel poravnati stare napake. Govor poslanca Šukljeja v državnem zboru dne 19. aprila 1888. (Dalje.) Današnja debata pa je tudi politična in sem torej prisiljen, da označim svoje stališče nasproti vladi kot zastopnik slovenskega naroda in kot generalni govornik. Dovolite mi, da najprvo govorim kot zastopnik naroda slovenskega. V teku debate slišali smo ora-torično pomenljiv govor g. poslanca dr. Gregra, ki je ostro napadal vlado. Gosp. poslanec dr. Gregr povedal je marsikatero neresnico, k temu prištevam posebno njegove besedFo finančnih stvareh, veliko je pretiral, pa bodimo odkritosrčni: jako mnogo, kar je govoril, akoravno se je grenko glasilo, vendar ni bilo druzega kakor resnica (Prav res 1 na desnici), in jaz ne bi bil naroda tolmač, bil bi naravnost kvarljivec javnega mnenja, ko bi se drznil braniti in zagovarjati naučnega ministra, katerega so od raznih strani, posebuo pa z desnice tako odločno prijemali. (Dobro! na desnici.) Zahteve Slovencev v narodnem oziru so visoki zbornici že dovolj znane. Ni naša krivda, če moramo tudi letos nadlegovati visoko zbornico s ponavljanjem svojih zahtev. Nikdo nam ne more očitati, da želimo višnjevo z neba, da naše terjatve prestopajo meje skromnosti. (Dobro! na desnici.) Mi ne segamo v tuje pravice; nazaj potisneni z obširnega ozemlja, ki so je naši pradedi v sivi starodavnosti imenovali svoje, iu se raztezalo s panonske nižave do vshodnih planin daleč v Tirolsko in Gornje Avstrijsko, ne želimo druzega, kakor da ohranimo svojstva narodna na malem koščku zemlje, ki je nam še ostala, ter najdemo pot do omike z naravnim sredstvom svojega jezika. In katero stališče zavzemajo vladni A tega ste krivi vi, kateri ste ob desni in levi ceste napravili grape! Le še na eno naj Vas opozorim, g. vrednik, da veste vprihodnje boljše ceniti naše zasluge za vas Ljubljančane. Povejte mi, kaj bi počeli vaši navdušeni nedeljski lovci, ko bi jim mi ne dajali prilike, ustreliti si zajca, kljunača, lesico itd.? Mar se hočejo znašati nad vrabci in mucami? Kako ponosno stopa lovec-Ljubljančan jeseni v okolico našo. Kako lepa je nova lovska oprava njegova, kako se mu poda smertonosna dvocevka in šopek dlake divjega kozla na klobuku — in mična torba ob strani! (če znate molčati, g. vrednik, Vam razodenem skrivnost, da marsikdo Vaših nedeljskih strelcev v svoji torbi že iz Ljubljane prinese zajca saboj. Domu grede ga nosi seveda zunaj mavhe). Pif, paf! kako veselo življenje jesenski čas. — — Vse drugače sedaj spomladi. Postava v.iruje zajca in drugo divjino. A vi bistroumni Ljubljančani ne pridete v zadrego, čeravno imate »Schonzeit" za zverjad. Gosp. vrednik! morda še ne veste Vi, zoper koga hodijo nekateri ljubljanski gospodje sedaj po naši okolici na lov. Naj Vam povem. Prav zoper Vaš list, zoper »Slovenca". Ne verujete? Je istina. Gorje, če ga zasačijo na nedeljo ali drugi dan v kaki krčmi! Takoj nastavijo organi v boji, kateri nam vsiljujeta razširjajoča se nemški in italijanski sosed? Kar se tiče pravosodne uprave, moram s hvaležnostjo priznati, da si vendar prizadeva zadostiti dejanjskim razmeram iu pravnim zahtevam naroda slovenskega, in imeli bomo priliko v specijalni debati dokazati ničevnost napadov, ki so se že zgodili ali se še napovedujejo z one strani na pravosodnega ministra. Nadalje priznam, da se je na Kranjskem pod Taaffejevo vlado mnogo obrnilo na bolje. Ponehal je pritisk prejšnjih vlad in razmerje: 450.000 Slovencev nasproti 30.000 Nemcev je vendar faktor, ki se naravno mora pokazati. Toda karkoli smo dobili na Kranjskem, je in ostane negotovo, vse je v nevarnosti, dokler tlači naše sorojake ua Štajerskem, Koroškem in Primorskem ono nasilstvo, ki ni nehalo pod vlado Taaflejevo, marveč se še povekšalo. (Prav res! na desnici.) In tu se mora povedati: žalostno je za nas, da so ravno organi vlade, katero že devet let tako nesebično podpiramo, da so ti organi orodje za narodno zatiranje. Posebno na Koroškem — tu pričnem z deželnim predsednikom (Poslanec Klun: Prav res!) — oblastva s toliko gorečnostjo delujejo pri ponemčevanji, da bi pruski minister Gossler mogel zavidati lavorike gospodu Schmiedtu-Zabiero\vu. Naš naučni raiuister pa, ki ga toliko poveličujejo zaradi njegove odločnosti in delavnosti, ki po mojem mnenji potrati mnogo svoje veljave za malenkosti, on je gluh za naše terjatve; resolucije visoke zbornice prezira z neko ponosno ravnoduš-nostjo in gleda malomarno, kako se lojalnemu narodu dan na dan krati pravica in postava. Mika me, da bi to dokazal; toda premagal bom skušnjavo, ker bomo v specijalni debati imeli še priložnost, da izrazimo svoje pritožbe. Storili bodemo to popolnoma prosto in svobodno, odkritosrčno bomo povedali resnico, kakor jo je naš zastopnik v budgetnem odseku dr. Tonkli. Nas niso poslali na Dunaj, da bi se komu klanjali. Naša prva naloga je, da izrazimo z besedami ona čutila, ki se gibljejo v globočini naše narodne duše, in ne sme se nam zameriti, če ta čutila niso najprijetnejša, ker že desetletja zastonj čakamo, ko so nas že to-likrat varale nade in smo doživeli take bridke skušnje z našim sedanjim naučnim ministrom. Molčim o tem in se omejim na to, da navedem nekatere številke, ki se tičejo naše ožje domovine. Preti mi sicer tukaj nevarnost, da po stari navadi zmajujejo z ramami, kedar se govori o Kranjski, rekoč: Vaša dežela je pasivna! Ali še do danes nam niso dokazali. (Poslanec Klun: Res je!) Res je, da najdete v državnem proračunu od leta 1876 postavek 155.000 gld. kot donesek države za zemljiško odvezo. Toda nekaj druzega ni treba prezreti, in sicer znesek, ki se steka s kranjskega živo-srebrnega rudnika v Idriji v državno blagajnico, ki se sme povprek ceniti na 300.000 gld. Ta čisti dohodek znese letos n. pr. 353.000 gld., torej za 32.000 gld. več, nego plača Solnograška zemljiškega davka, in za 50.000 gld. več, nego ga plača Dalmacija. In če se ozremo na direktne davke, vidimo, da Kranjska ni še zadnja dežela v Avstriji. Na na njega svoje orožje: repetirke največjega kalibra. Bistroumno dokazujejo: da Vaš list ni vreden podpore niti mesta na mizi; da se mora umakniti, sicer gospoda ne more več v to hišo. Naznani se gospodarju, da mesto te mlade živali mora druga priti v hišo: starejša, vsa boljša, ter da le »najstarejši, radikalni dnevnik" je pravi, vkusni, redilni »beefsteak". Vi se čudite; kaj ne da niste nič vedeli za ta divji lov na Vas? Jaz pa še več vem: med lovci na »Slovenca" so celo »veliki" gospodje iz mesta. Vi neverjetno zmajujete. Gola resnica; tudi ti nam okoličanom skušajo dokazati, da Avstrijo in Slovenijo rešiti more edino le Vaš starejši kolega. In — risum teneas amice — poznam mogočno gospo, ki se je jezila na Vas, da pišete toliko o rimskih potnikih, kateri naj bi raje svoje težko zaslužene novce trosili po domači deželi, ne pa nosili tje v laško deželo. Njej priskoči na pomoč »živa" gospica, kateri se namazan jeziček giblje noč in dan. Oh, to je bila ploha mrzlega dežja. Pobral sem klobuček ter jo stisnil v reber. Naj je dosti za danes. Povedal sem Vam toliko, da bote mogli zanaprej bolje ceniti svoje sosede zunaj mitnic in hvaležni biti zlasti Vam zvesto udanemu okoličanu. človeka pride direktnega davka v Dalmaciji 1 gld. 31 kr., v Galiciji 1 gld. 72 kr., v Bukovini 1 gld. 78 kr., ua Tirolskem, kjer se je davek povišal za 66°/0, o čemur je govoril poslanec dr. Steinwender, kar priznavam, 2 gld. 44 kr., iu na Kranjskem 3 gld. 8 kr. (Čujte! na desnici.) V celi Avstriji, ako izvzamemo Nižje Avstrijsko z Dunajem, pride povprek po 3 gld. 44 kr. In na Oeškem — in to posebno uaglašam — ki se more po pravici sklicevati na svoje visoke davke, pride na človeka 4 gld. 51 kr. Nastane vprašanje: Kaj je vlada v devetih letih storila za deželo, ki pošteno donaša svoj del k državnim dohodkom, da povzdigne njeno blagostanje? Pri vseh onih postavkih, katere vsako leto izločimo od gospodarskega primanjkljeja, niti krajcar se ni izdal za Kranjsko. (Poslanec Klun: Čujte!) Investovala ta vlada ni nič v moji ožji domovini, in tudi pri onih izvanrednih dohodkih, na katere se ne ozira pri določevanji gospodarskega primanjkljeja, imeli smo škodo. Priznali mi bodete, da dandanes more dežela napredovati, ako ima razvito industrijo. Predpogoj pa so dobra občila. In poglejte si je na Kranjskem! Na vsem Dolenjskem, ki je večje od Šlezije, nimamo uiti pedi železnice (Tako je! na desnici.) in le jedno državno cesto, ki veže Ljubljano s Hrvatsko. (Klici na desnici: Železnica po žici!) Ta pa je posebnost glede svoje leže; bolj ovira promet, kakor pa pospešuje. Drugod se izogibajo klanjcev, tu pa so jih iskali. (Veselost na desnici.) Gospoda moja, sedaj so se vendar lotili, da popravijo vsaj dve hudi stvari, in sicer klanjec čez Gorjance in med Novim mestom in Št. Jernejem. Lani sva že jaz in moj prijatelj Pfeifer opozorila na to, da so premajhni določeni krediti. Tako n. pr. se je za cesto med Novim mestom in Št. Jernejem, za kar je treba S6.000 gld., postavilo lansko leto v proračun 6000 gld. (Čujte! na desnici.) Zato smo več zahtevali. In letos so nam ustregli, ker so stavili v proračun 6300 gld., torej celih 300 gld. več. Gospoda moja! To vendar ni druzega, kakor prava ironija. (Veselost na desnici.) Gospoda moja! Ponosen sem, da imam toplo sočutje za trpljenje svojega bližnjega, vendar bi izrekel skromno željo, da bi visoka vlada vsako leto po zimi poslala nekaj svojih članov, recimo dva ali tri dvorne svetovalce, in če je mogoče, še jednega zastopnika vojne uprave na Dolenjsko, da bi se prepričali iz svoje skušnje in trpljenja o neverjetnih mukah, katere provzručuje slabo stanje občil na Dolenjskem. Državni proračun dobil bi za nas gotovo prijaznejše lice! V tem oziru prišli bomo v specijalni debati z resolucijami; jaz jih že sedaj naznanim in priporočim visoki zbornici. Poglejmo stdaj železnice. Železniška politika je v dvojnem oziru za Kranjsko jako škodljiva, in sicer glede tarifov in razširjenja naših železnic. Nadloge nas zadevajo kakor mnoge druge. Pa tudi olajšave, ki se dovoljujejo družim, nam le škodujejo. Pred nekimi leti so znižali tarife za gališki les do Trsta. Troške je morala trpeti naša lesna izvožnja, ravno zaradi velikih troškov za vožnjo do železnice. Letos je bila na vrsti znana refakcija oglja. Štajerci so še dobro opravili. Edini premogokop, ki ga imamo na Dolenjskem, v Zagorji, s 700 delavcev, ki izkopljejo na leto do 1,200.000 meterskih stotov, moral bo zaradi te nepoštene barantije ustaviti delo. (Čujte! na desnici.) Še za to ne skrbe, da bi delavcem dali dela v avstrijskih mejah. Pred kratkim časom sem bral v ljubljanskem „Wochenblatt"-u, da bodo ti revni ljudje morali iti v premogokope v Vestfaliji, da si zaslužijo reven košček kruha, ki jim ga je — odpustite mi izraz — židovska skopost vzela v domačiji. Vzemimo drugo vprašanje. Kako je z železnično mrežo? O južni železnici molčim; ta je dobro znala skozi Kranjsko do morja prekrižati ravno najbolj puste kraje; pelje čez ljubljansko močvirje, in če je kje kak posebno zapuščen kraj na Krasu, gotovo je tam izpeljana južna železnica. Pa poglejmo državne železnice. Na Kranjskem imamo 98 4 kilometra državnih železnic. V kateri primeri je to s sosednimi deželami? Že v tem oziru smo na škodi. Koroška n. pr. ima 222 kilometrov državnih železnic; celo mala Istra ima 164 kilometrov državnih železnic, in tako zanemarjena Dalmacija, s katero si delimo vlogo avstrijske pepeluhe, ima še 125 kilometrov. Povdarjam (Dalje y prilogi.) Priloga 98. štev. »Slovenca" dne 28. aprila 1888. pa, da nas ravno to tako trdo zadene, ker v večji in rodovitni polovici dežele nimamo nobene železnice in ker je naš trud doslej brez vspeba, da bi jih dobili. Pred dvema letoma stavil sem resolucijo v tem oziru. O osodi te resolucije še sedaj nisem nič zvedel. Resolucija je izginila brez sledu in ravno tako tudi visoka vlada do sedaj ni storila nobenega resnega koraka, da bi izpeljala dolenjsko železnico, ki je že 25 let v razgovoru in za katero boče dežela nositi velike žrtve. In tako je tudi z drugimi stvarmi. Vzemimo n. pr. trtno uš, ki je prevelika nevarnost za naše vinograde 1 V ta namen je sicer postavljenih letos 23.500 gold. v proračunu; če pa si pri nas ogledate naredbe proti tej veliki nevarnosti, prepričali se bodete takoj o njihovi nedovoljuosti. Za drag denar prodajejo američanske trte kmetom, ki večkrat nimajo denarja za sol, in poleg tega so še tako slabe, da so jako ueugodui odstotki ouih trt, ki se primejo. (Prav res!) Tu se bo moralo kaj več storiti. Tako bo treba misliti tudi na vrejevanje Krke, kar sem že sam sprožil in je tudi naš voditelj v državnem zboru, moj čestiti prijatelj dr. Poklukar, že zagovarjal. To so stvari, katere visoki vladi najtopleje priporočam. (Daljo prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 28. aprila. Notranje dežel©. Obravnave državno-zborstih desničarskih klubov so pokazale, da je osigurana za prvo branje večina TAechtensteinovemu načrta, ki se bo izročil šolskemu odseku. Tudi o tem so se klubi zedinili, kedaj bo prišel na vrsto ta predmet, toda dotični sklep prikrivajo svetu iz parlamentarnih vzrokov. Predsednik najvišemu sodnemu dvoru, vitez Schmerling, izdal je dno 18. t. m. okrožnico vsem referentom te^a urada, da morajo začenši z dnem 1. majnika 1888 izdajati vse naredbe v kazenskih pravdah, ki so došle iz Češke, Moravske in Galicijo, v istem jeziku, v kojem se je vršila obravnava pri sodišči prve stopinje. „Pol. Oorr." zatrjuje, da so napovedana skupna ministerska posvetovanja, za konec tekočega tedna in da bodo dotični ogerski ministri odpotovali na Dunaj. Tiskovni odsek državnega zbora pečal so je predvčerajšnjim s znanim predlogom poslanca Foreggerja, da se odpravi kolekovanje časopisov. Toda sporazumeti se ni še mogel ter je sklenil, da bo obravnaval to zadevo pri prihodnji seji, h koji so bo povabil tudi finančni minister. Poslanca Der-schatta in Foregger sta se pri tej priložnosti vroče potegovala, naj se omeje konliskovanja in opusti objektivno postopanje. Kakor se poroča, zavrgla bo ogerska vlada, sklep avstrijskega državno -zborskega pododseka o davku na špirit, da se zmanjša ogerski kontingent. Razni listi pišejo, naj se boji vlada slabega vpliva nemirov v Rumuniji na rnmnnsko prebivalstvo na Ogerskem in v Jiukovini in da bo zaradi tega odposlala večjo vojno na rumunsko mejo. Ta vest je popolnoma izmišljena. Vnanje države. Včerajšnji brzojav nam je povedal, da je odstopilo srbsko ministerstvo. Predvčerajšnjim je sprejel kralj ministerskega predsednika Gruiča iu ministra Frasanovica iu Milosavljeviča. Rekel jim je, da popolnoma zaupa kabinetu, nikakor pa ne skupščini, ki ustvarja vse zakone v anarhistiškem smislu. Zaradi tega tudi ne more potrditi sklenjenih postav o občinski upravi iu vojaški preosnovi. Ako hoče vlada razpustiti skupščino in razpisati nove volitve, lahko ostane na krmilu. Kralj jo naglašal, da ima jasne dokaze o nevarni razburjenosti naroda. Milosavljevič jo temu oporekal, rekoč, da ima jako ugodna poročila iz vseh delov Srbije. Vendar pa je ostal kralj pri svoji izjavi. Vsled tega je odstopilo Gruičevo ministerstvo. Predvčerajšnjim je princ Ferdinand odpotoval v severno Bolgarijo. Na dvorišči svoje palače poslovil se je od častnikov z besedami: Obiskat grem vaše tovariše na severu ter jim bom sporočil vaše pozdrave. Veseli me, da vas vidim tukaj zbrane ter upam, da tudi v bodočo ne bodete izgubili zaupanja do svojega kneza. — Sofijski poluradni krogi se trudijo dokazati svetu, da je zapustil Koburžan prestolnico samo zaradi tega, da ne bo navzoč v istem mestu, v kojem se bo v kratkem proglasila razsodba zoper njegovega nekdanjega prijatelja Popova. Temu ni tako. Minister Stranski se je izjavil, da se princ nikakor ne briga za to pravdo in da mu ne dela nobenih skrbi ali tug obsodba majorja Popova. — Pravda zoper Popova in tovariše trajala bo najmanj deset dni. Vsi obtoženci odvračajo celo krivdo na prvega zatoženca Popova, in le edini Tereo jo izpovedal zanj ugodno. — V kakošnih rokah je bila uboga Bolgarija zadnja leta, pove nam „Trnovska Konstitucija", ki naravnost obdolžuje ministra Načeviča, da je kot finančni minister izneveril 6l/4 milijona frankov. Korupcija napravila bo sedanjim bolgarskim razmeram prej konec, kakor vsi zunanji vplivi. Ruski petrograjski krogi upajo, da se bodete Rusija iu Avstrija že v kratkem popolnoma sporazumeli na podlagi predlogov dunajskega ministerstva, koje jo prinesel seboj v Petrograd knez Lobanov. Slednji se bo takoj po ruskih velikonočnih praznikih, ki bodo dne 6. in 7. maja, povrnil na svoje mesto na Dunaj. Avstrijski veleposlanik grof Wolkensteiu-Trostburg bo letos vzel zaradi slabega zdravja večmesečen odpust; namesto njega bo za ta čas prevzel veleposlaniške posle legacijski svetnik baron Aehrenthal, ki bo prišel v Petrograd prihodnji mesec. — Pred dobrim tednom odpotovalo je vsled vladnega poziva okoli 20 častnikov v rnejuo ozemlje, v kojem meji proti gališkemu okraju Lisko potok Bukova. Zaradi tega trdijo nekateri, da se bodo zopet pričela preiskovanja onega porečja ob Visli in njenih pritokih, ki so meja mej čralicijo in varšavskim poglavarstvom, z namenom, da se določijo normaluo vodno stanje, bregovi, itd. Na drugi strani pa se poroča, da je vzrok tej ekspediciji neko iznever-jeuje državnih denarjev, koje sta učinila dva mejna uradnika ter pobegnila. — Upravi železnične proge Ivangorod-Dabrova naznanila je vlada natanjčuo število pokritih voz, ki morajo biti v slučaji oboroževanja pripravljeni na vsaki postaji vojaške oblastnije. — Pri zadnjem glavnem raportu naglašal je general Gurko, da živi Rusija v najboljšem sporazumljenji z vsemi evropskimi velesilami, tudi z Avstrijo, ter je dostavil, da bode dobilo v kratkem vsled predloga ruskega veleposlanika na dunajskem dvoru, kneza Lobanova, več avstrijskih podložnikov ruske redove. Vest, da obravnava Rusija z Grško o skupnem postopanji na vzhodu, preklicalo je najodločneje rusko veleposlaništvo v Carjigradu. Grški minister Dragumis je v resnici odpotoval v Petrograd, toda le v zasebnih zadevah; umrl je namreč v ruski prestolnici neki bogat sorodnik ministrov. „Nordd. Allg. Ztg." piše dne 26. t. m. o zdravji nemškega, cesarja: Po povoljni noči počuti se danes jako dobro; bolnik ima vedno več teka; zdravnikom ni treba več tako strogo postopati glede jedil kakor poprej, tako da sme cesar sedaj zavživati tudi njemu ljube jedi. Mrzlica se z vsakim dnem bolj manjša. — Vzlic tem ugodnim vestem pa so vsi listi v tem I edini, da je vsaka nada o ozdravljenji popolnoma neopravičena. — Angleška kraljica Viktorija je predvčerajšnjim odpotovala ob 6. uri zvečer iz Berolina v spremstvu princesinje Beatriks in princa Batten-berškega. Cesarica, prestolonaslednik in ostali člani cesarske hiše, seveda razun cesarja, spremili so jo na kolodvor. Narod jo je navdušeno pozdravljal. Kakor se brzojavno poroča iz Berolina nekemu dunajskemu listu, govorica je v tamošnjih dvornih krogih, da se je kraljica Viktorija posvetovala pred odhodom s kuezom Bismarckom o poročitvi princa Battenberškega s princesinjo Viktorijo. Francoski list „Univers" objavlja pismo grofa Alberta d e M u n a, v kojem se razjasnuje sklep rojalistiško- desničarskega kluba: Sedanja vlada je odgospodarila. Desnica, kojo smatrajo vse stranke republikanske večine skupnega sovražnika, nastopiti mora v bojno vrsto. Ura božja je menda odbila; po besedah grofa Pariškega mora sedaj priti k besedi Francija. Ako odkloni zbornica revizijo, obsodi sama sebe; ako se zide kougres, da sklene navidezno presojo, obsodi samega sebe. Splošne volitve so le še vprašanje časa in geslo pri volitvah bo edino le „presoja ustave". Nalog desuice je, da se postavi na čelo temu gibanju, da uporabi pridobljena tla na korist katoliški stvari. To je program desnice, s kojim se popolnoma strinja grof Pariški. „Univers" pravi, da so v tem pismu izražene nade nekoliko prevročekrvne, ker je pred vsem treba dobre organizacije, koja do sedaj manjka, poleg tega pa desnica tudi ni še prišla tako daleč, da bi se opravičeno mogla imenovati katoliška stranka. — Liga patrijotov je imela dobro obiskovano sejo akcijskega odbora, v koji se je sklenilo, da se udeleži gibanja za presojo ustave in da se mora v ta namen izvoliti poseben agitacijski odsek. — Predsednika Oarnota pozdravlja narod navdušeno na celem njegovem potovanju. V Agenu položil se je v njegovi navzočnosti temeljni kamen k novi licejski palači. Mej svečanostjo zgodila se je velika nesreča. Velik lesen oder, na kojem je stalo več sto povabljenih ljudi, podrl se je ter je bilo pri tem okoli 20 oseb bolj ali manj težko ranjeuih. — Apelno sodišče je potrdilo razsodbo, s kojo je bila obsojena Limousin na šestmesečno ječo, general Oaffarel pa v globo 1000 frankov. — V senatu je zagovarjal vojni minister postavo o triletni vojaški službi: „Neki sosedni narod je rekel: ,Postaviti hočemo na dve meji svoje državo po eden milijon vojakov in iineti v deželi tudi še milijon možl' Dobro, mi hočemo isto storiti! Postava iz lota 1872 (ki je določevala petletno službo) nam ni dala tega vspeha. Dosegli pa ga bomo s predlagano postavo." V belgijski zbornici interpeloval je predvčerajšnjim poslanec Simona ministra notranjih zadev zaradi sramotnih izgredov, ki so se vršili pri pred-predvčerajšnji poroki princa Oroy-Diilmena s prin- cesinjo Arenberg. Pri cerkvenih vratih nastavili so se dijaki in druge osebe ter žvižgali in psovali ženina in nevesto, ko sta hotela stopiti v hram božji. Poslanec jo zahteval strogo proiskavo. Minister je obžaloval ta dogodek ter naznanil, da se je preiskava že pričela. Zupan bruseljski je bil sicer mnenja, da so po poslancu Simonsu navedene okoliščine pretirane, vendar pa se strinja s predlogom glede preiskave. — Enaka interpelacija bila je vložena tudi v senatu. V angleški spodnji zbornici je naznanil dne 26. t. m. Fergusson, da Francija ugovarja novi carini od vina, ker ta preveč škoduje francoski trgovini. Pri nadaljevanji posvetovanja o proračunskih dohodkih predlagal je Picton, naj se izbriše drugi člen, ki zadeva carino na čaj. Naredba rumunskega kralja ukazuje, da se ustanovi nov polk dorobancev v Dobrudži in bataljon trdnjavskega topništva v Bukareštu. — Mej osebami, ki so zaprte zaradi hujskanja kmetov k vstaji, je tudi neki Oonstantinescu, ki je bil v službi ruskega poslauištva kot tajen agent. Našli so pri njem več jako važnih listin. — Danes teden je imel poslanec Boerescu avdijenco pri kralju, o koji so jako mnogo pisali rumunski listi. Pripisujejo jej poli-tiško važnost. — Pri zadnjem shodu združene vladi nasprotne stranke dobili so poslanci Catargiu, Ver-nescu in Demeter Bratianu nalog, naj si izprosijo pri kralju avdijenco, pri koji bi mu razložili, da sedanje ministerstvo ni zmožno prevladati vse težave, ki so se prikazale v zadnjem časi na polji notranje politike, ter izrazili bojazen, da pod sedanjo vlado ne bo dosti zajamčena prostost pri prihodnjih volitvah. Ker pa kralj po obstoječih predpisih ne more sprejeti ob enem treh odposlancev, marveč le enega za drugim, sklenili so Catargiu, Vernescu in Bratianu, da izroče dani jim nalog poslancu Boerescu. Mogoče je tedaj, da se že odpirajo široka vrata, skozi katera bo zapustil Rosetti s tovariši v kratkem ministersko palačo. „Agenzia Štefani" je dobila dne 26. t. m. brzojavko iz Masave: Zelja abesinskega neguša, da bi obravnaval z Italijo zaradi miru, pridobiva dejanjsko obliko. Kralj Janez je zapovedal večim glavarjem, mej njimi tudi poglavarju v Eibi, naj pismeno po-zovojo Kantilaja, da nadaljuje z Italijani pogajanja zaradi miru. Abesinski seli, moj kojimi je bil tudi brat Kantilajev, zatrjevali so odločno, da so Abesinci iti neguš strogo mirovnega mišljenja. Izvirni dopisi. 0d Mure, 26. aprila. (O šoli) čitamo zdaj različne dopise v vseh časnikih, tudi „Slovenec" je že prinesel takih dopisov od vseh vetrov, samo od Mure še ni bilo nobenega. Pred vsem drugim tudi mi želimo, naj bi bila ljudska šola zopet verska in narodna, kajti brez teh lastnosti šola po našem prepričanji ne bode nikoli zadostovala svojemu namenu. Šola mora biti verska, to so pravi, za katoliške otroke katoliška, v kateri bodo poučevali katoliški učitelji v katoliškem duhu; šola pa mora biti tudi narodna, to se pravi, slovenski otroci se morajo poučevati v slovenskem jeziku po slovenski šegi in navadi. Razun tega pa še imamo nekaj drugih reči glede sedanje šole na srcu, katere bi se morale premeniti, ako hoče šola kedaj svoj namen popolnoma doseči. Šola nikakor ne sme ostati v oblasti političnih strank, zato bi morali prvo besedo v šoli imeti učitelji, ne pa politični uradniki, kakor postavim po Štajerskem sploh okrajni glavarji. Za nadzornike bi morali imenovani biti značajni šolski strokovnjaki, ne metle, ki samo tam pometajo, kjer in kakor se jim zaukaznje. Za krajnega šolskega nadzornika pa bi brez dvombe bil povsod bolj sposoben domači duhovnik, kakor vaški krčmar ali mesar. Učiteljice dohajajo samo v dekliško šolo, in katera učiteljica se hoče možiti, mora poprej učiteljsko službo pustiti. Omožene učiteljice ne veljajo nikjer nič; prej ali slej pridejo same s svojo službo v zadrege iu so večkrat v veliko nadlogo celi občini. V vsaki šoli bi moral tudi vladati strah pred i šibo. Šiba v roki pametnega učitelja otrokom ne bo nikoli škodovala, koristila pa veliko. Kaj naj počno učitelj z razposajenimi otroci, ki vedo, da jih učitelj ne sme občutljivo kaznovati, ter mu nagajajo in ga dražijo, da mu včasih res mora potrpežljivosti zmanjkati. Ako bi otroci šest let marljivo ljudsko šolo obiskavali in se pametno poučevali, morali bi po našem mnenji vsi, tudi manj obdarovani z dušnimi zmožnostmi, namen ljudsko šole doseči, in poleg tega bi še zdaj imeli dovolj učiteljskih moči iu učilnic. Zdaj pa se otroci osem let silijo v šolo, pa šo komaj najboljši nekaj dosežejo, ker manjka v ! šolah prostora ali učiteljev ali pa vsled mnogih pred- metov, raznih oddelkov v enem razredu in zamotanega učnega načrta mnogi ne morejo vsega razumeti, kamo-li si vse zapomniti. Ako bo tedaj v državnem zboru prememba ljudskih šol kedaj na vrsto prišla, želeli bi mi, da bi se na vse te točke ozir vzel, sicer bode zopet le polovičarsko delo in prej ali slej bode treba premi-njati. Večne premembe ali poskusi pa ravno pri šolah niso dobri. Iz Stranj pri Kamniku, 25. aprila. (Mi sij on.) Naj Vam enkrat tudi iz naše »slovenske Švice", od izvirka Bistrice kaj malega sporočim. Imeli smo v naši fari od 14. do 22. aprila ljudski misijon, kateri sta vodila prečastita gg. Karol Heidrich in Adolf Pogorelec iz Ljubljane. Prisrčno se zahvaljujemo imenovanima gospodoma misijonarjema za veliki trud in veliko požrtvovalnost. Naj bi ljubi Bog tudi za prihodnost obilno blagoslova dodelil, ki se je med misijonom tako lepo kazal. Akoravno je bilo delo na polji poprej zaostalo, in so bili od začetka misijona prav lepi, solnčni, za delo tako pripravni dnevi, je vendar ljudstvo ne le zjutraj, ampak tudi proti večeru h misijonskim govorom v toliki množici prihajalo, da je bila cerkev vsa polna in natlačena. Da ljudstvo ni imelo pri poljskih delih prevelike zamude, bili so popoludanski govori še-le proti večeru. Posebno vnemo so kazali delavci iz tovarne za kredo, katerim je bil na prijazno prošnjo gosp. delovodje lastnik tovarne gosp. Gustav Obersteiner dovolil ves dan. Sklep sv. misijona obhajali smo s slovesnim sprevodom v nedeljo popoludne ob 4. uri, ravno ob pravem času, da ni med sprehodom prav nič deževalo. Še celo solnce se je bilo prijazno na nas ozrlo, ko smo se v cerkev vračevali, ko je vendar tisti dan bilo prej ves čas bolj deževno vreme. Vse se je vršilo v lepem redu, hvala Bogu, brez vsakatere nezgode. Ob enem smo tudi ustanovili družbo trezuosti, za katero je ljudstvo veliko vnemo kazalo, tako, da je celo upati, da skoraj brez izjem vsi pristopijo. Dnevne novice. (Pokopališče pri sv. Krištofu) je občinstvu zopet odprto, ker je ponehala osepniška epidemija. Mrtvašnica ostane še zaprta. (Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico.) V včerajšnji seji trgovske in obrtniške zbornice bil je izvoljen za predsednika gosp. Josip Kušar, za njega namestnika pa gosp. Mihael Pakič. — Ob ostalih točkah seje bodemo poročali prihodnjič. (Koncert) g. Gustava Wagnerja bo, kakor smo že naznanili, jutri zvečer v čitalnični dvorani. Začetek ob l/a8. uri. (Osnovalni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda) za Tolsti vrh in okolico se bo vršil jutri dne 29. aprda v Guštanji v gostilni pri „Tirolci" ob 4. uri popoludne. (V stolnici) bo imel meseca maja nemške govore o. J. dr. Lerch z Dunaja. (Iz deželnega šolskega sveta.) Začasni učitelj na euorazrednici v Ovčjaku, gosp. J. Kothel, je stalno nameščen ravno tam. Učitelj v Cirknici, gosp. Al. P o tok ar, je dobil drugo učiteljsko službo v Toplisah. (Učiteljske sposobnostne skušnje) prično se prihodnji ponedeljek. Oglasilo se je 20 kandidatov, med temi dva za meščanske šole, in 12 kandidatinj, med temi ena za meščanske šole in dve za francoščino. (Slovensko bralno društvo v Kranji) je naročilo pri gospej Ani Hofbauerjevi v Ljubljani zastavo, ki se bo slovesno razvila dne 3. junija. (Umrl) je nagloma v četrtek, potujoč po kup-čijskih opravilih v Kočevji, gosp. Ivan Kališnik. Pokojnik je bil predtelovadec »Sokola ljubljanskega" in priljubljena oseba v trgovskih in narodnih krogih. N. v m. p.! (Štajerski deželni odbor) je hotel vse slovenske otroke na spodnjem Štajerskem že v drugem letu ljudske šole vtakniti v nemški kožuh. Deželni šolski svet je takoj ustregel vsaki želji deželnega odbora ter izdajal naredbe, kako se mora nemščina poučevati v slovenskih šolah. Slovenske občine so se upirale razširjanju nemškega pouka. Tako se je občina Šmarije, kjer je petrazrednica, pritožila pri c. kr. na-učnem ministerstvu zoper pouk v nemškem jeziku. Naučno ministerstvo je razveljavilo naredbo dežel- nega šolskega sveta ter zaukazalo, da se v smislu čl. XIX. tem. drž. postav nikdo ne sme siliti k učenju nemškega jezika. V ljudskih šolah se sme poučevati nemški jezik le kot neobligaten predmet, z nemščino kot učnim predmetom sme se pričeti še-le v četrtem šolskem letu, in le pri onih otrocih, katerih stariši so se na posebno vprašanje izrekli, da žele, naj se njihovi otroci uče nemški. Pritisk rodil je dober sad za Slovence. Slovenske občine posnemajte vrle Šmarijčane I (Tehniško društvo) napravi, kakor se nam poroča, dne 10. maja izlet v Račno pri Kopanji, kjer si bo ogledalo dela za odtok vode, katera je dogo-tovil inžener Hrasky. (V Celji) je umrl včeraj po noči g. dr. Karol Hiegersperger, odvetnik in znan zagovornik v kazenskih pravdah. R. i. p.! (V Ljubljanico) je skočil včeraj popoludne med Udmatom in Selom Janez Jagodic, umirovljen davkar. Truplo so potegnili iz vode v Fužinah. Nesrečnež je bil samec, star 56 let; zadnji čas je služboval v črnomlji. (»Dunkle Gcrttchte".) Pod tem naslovom je zadnjo soboto prinesla »Agr. Ztg." sledečo vest: »Pred nekim časom so se širili v Zagrebu temni glasovi o malverzacijah pri blagajnici deželnega investicijonalnega zaklada. Blagajnik Nestor II a-lagic je vložil ovadbo kr. državnemu pravdništvu, ki je sedaj proti začetnikoma teh glasov, odvetniku g. dr. Josipu Kopaču in sotrudniku ,Obzora' g. Jos. Čebul arju napravilo obtožbo zaradi §§ 308 in 492 kaz. zak." Kakor pa smo čitali v »Obzoru" dne 23. t. m., bila je stvar taka: Dr. Kopač slišal je od »Obzorovega" izvestitelja dnevnih novic, da so se v deželni blagajnici dogodile nerednosti in da se je zaradi tega pričela preiskava proti uradnikoma II. in R. Kmalu potem je g. dr. Kopač srečal v Ilici že več časa znanega mu namestnika državnega pravdnika, g. M. pl. K., ter ga je vprašal, koliko je resnice na tej stvari. G. M. pl. K. je odgovoril, da pri državnem pravdništvu ničesa ne vedo. Dr. Kopač je rekel na to: »Torej ni res?" in je šel svoj pot dalje. Ta vest je prešla v »Pester Lloyd" in druge liste. Včeraj se je vršila kazenska obravnava zoper odvetnika g. dr. Kopača, ki je bil prestopka zaradi razširjanja neresničnih vesti in raz-žaljenja časti oproščen. »Obzorov" reporter, gosp. J. Čebular, je bil obsojen zaradi razžaljenja časti na tri dni zapora, eventualno 15 gld. globe. Raznoterosti. — Pri avstrijskem „ P h o n i x" - u , c. kr. priv. zavarovalni družbi zavaroval je znani Ro n ac h er na Dunaji svoj etablissement na dobo 10 let za 1,250.000 gold'. — Mazač — milijonar. V Londonu je nedavno umrl mazač prvega reda, imenom Hutton. Dasi ni znal ne brati ne pisati, vendar je opravljal svoj posel s tolikim vspehom, da si je pridobil nad eden milijon premoženja. Zdravil je posebno take bolnike, ki so si skoleučili ali zlomili roke ali noge. Njegov pogreb je bil veličasten, vsi londonski prijatelji konjskih dirk šli so za pogrebom. Telegrami. Kranjskagora, 28. aprila, četrtina Rateč pogorela. Rateče-Belapeč, 28. aprila. Danes zjutraj v Ratečah pogorelo 24 številk z vsemi gospodarskimi poslopji; ogenj nastal pri Pintarji v »gasi". Dunaj, 27. aprila. Državni zbor: Danes se je končalo posvetovanje o predlogi glede rozervnikov, ki se jo sprejela tako, kakor jo je sestavil ,odsek. Potem se je nadaljevala debata o državnem proračunu ter je prišlo na vrsto domobransko ministerstvo. Jutri ima državni zbor zopet sojo. Dunaj, 27. aprila. Po danes objavljeni bilanci južne železnice razdelila so bo dividenda v znesku 2 frankov. Petrograd, 27. aprila. Slovansko dobrodelno društvo izvolilo jo na mesto odsto-pivšega generala D ur nova predsednikom generala Ignatjeva. Pariz, 28. aprila. Pri Boulangerjevem banketu je Boulanger oporekal, da se poteza za diktaturo, ter so je izrekel za opustitev republikanskega predsedmštva. Prod gostilno je velika množica z navdušenjem pozdravljala odhajajočega Boulangorja. Več oseb so zaprli, moj temi Deroulode-a in nekaj poslancev. Zaradi toga so bo vložila interpelacija. Bordeaux, 28. aprila. Carnot došel popoludne ; navdušeno sprejet. Berolin, 28. aprila. Izvestjo: Cesarju se zdravje ni spremenilo. Mrzlica je zjutraj skoraj popolnoma prenehala. Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljudske kuhin je pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. Umrli so: 25. aprila. Jera Eppih, posestnica, 50 let, Krakovsko ulico št. 17, pljučnica. — Fran Wagnor, ključarjev sin, 1 >/„ let, Frančiškanske ulice št. 7, jetika. V bolnišnici: 24. aprila. Peter Pumponmayer, delavec, 73 let, vsled poškodovanja. — Fran ilajner, dninar, 18 let, jetika. — Toma/, Volkovrh, vrtnar, 48 let, omehčanjc možgan. - Martin Trampuš, corkvenik, 47 let, jetika. 25. aprila. Marija Jerančič, delavka, 50 let, jetika. — Jožef Hren, umirovljeni kondukter, 55 let, Marasmus. Vremensko sporočilo. g* Čas Stanje g SI ----Veter Vreme jj«* S ooa7ovania "»komer* toplomeru o unajska h mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova liiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne Mšmm politovano in likane-. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. Teodor S!alai}as srebrar v Gorici, ulica 3Iorelli št. 17, se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč : Monštranc, kelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognji pozlati, posrebri in popravi. Na blagovoljna vprašanja bode radovoljno odgovarjal. JflfF" Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine 2>rosto. (17) ST Staro orodje za popravo naj mi blagovolijo čč. gg. naročniki, pošiljati nefrankovano. Za Ljubljano in okolico prodaja raznesila, kakor: dinaniit, najboljše angleške užigalue vrvice in razne-silite kapice edini $ Albin C. Achtschin i v Ljubljani. Trgovec z železnino v gledaliških ulicah št. 8. (2) Z dnem 1. maja otvorila se bo mineralna kopelj v Toplicah pri Novem Mestu. Poštna in brzojavna postaja; vozna daljava od Ljubljane 6 ur, od Litije ali Vidina 5 ur. Studenec ima 30° R. toplote ter se izteka v 24 urah 14.400 vedrov vode. Za dobro kuhinjo, izvrstna stara vina itd. jo najbolje preskrbljeno. Kulawiz, (2) najemnik in zdravnik toplic. Ustanovljena leta 1847. Tomi za jotttfo J. J. NAGLAS-A «■ 1® I s a s® , Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočili predmetov, posebno pa cerkvene, hišne in gostilni-earske oprave ji o najnižjih, ccnali. (35) Črnilniki gratis in franko. Podpisani se uljudno zahvaljuje prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom v imenu pred nekaj dnevi umrlega očeta za zaupanje in mnoga naročila, naznanja, da bode nadaljeval podobarski in pozla-tarski obrt, ter prosi za nadaljna obilna naročila, katera hoče kakor do sedaj tudi v bodoče vestno, f pošteno in ceno izvrševati. | Na željo pošilja načrte in podobe že iz-E vršenih predmetov. ! Aleksander Gotzl, ml. podobar in pozlatar v Ljubljani, ■ (2) Gledališke ulice št. 8. £ Gospodu G.PICCOLI-Jl! , lekarju „pri Angelu" v Ljubljani. Sprejmite izraz moje naj-iskrenejšo zahvale za Vašo esenco, katera me je rešila bolezni, koja me jo spravila skoraj na kraj groba. Strašno bolečino sem trpel v želodcu brez vsakega upa na olajšitev. Vedno hujšoj bolezni pridruži se še zlatenica. Ali jaz in mnogo mojih tovarišev dobilo je zopet popolno zdravje, in to le po Vašej nedosegljivoj ,,1'iecolljcve.j Esenci", za kojo smo Vam do smrti hvaležni. (1) Josip Tomažič, c. kr. orožniški vodnik v Pulji. Službo išže izurjen or^aniiit m zmožen tudi v kakem mestu orgljarsko službo opravljati. Več so izve pri vredn. „Slovenca". •Današnjej Številki prirlejantt sta prlporo-čilno pismo tapecirarja gosp. OBltEZE in oj>ls ,,1'epslnovega vina" lelcarja gospoda, FICCOLIJA. F. n. čitatelje opozorujemo na današnji Inzer at g. F. F. VIDICA