Edini slovenski dnevnik < ▼ Zedinjenih državah. Velja za vse leto.. • $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second.Class Matter, September 21,1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. No. 4. — ŠTEV. 4. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 6, 1915. — SREDA, 6. JANUARJA, 1915. VOLUME XXin. — LETNIK XXHI. KAVKAZU NEMCI SO VRGLI V JEČO BELGIJSKEGA KARDINALA Izzet paša, prejšni turški vojni minister in poznejši poveljnik turških čet v Kavkazu, se nahaja v ruskem ujetništvu. - Poraz Turkov v Kavkazu je bil popolen. -- Belgijskega kar-f f dinala Mercier se je aretiralo, ker je izjavil, da niso Belgijci dolžni pokornosti napram Nemcem. -- V Alzaciji je prišlo do bojev z bajoneti. -- Na ostalih točkah bojne črte se vrše artilerijski dvoboji. - Delovanje kneza Buelowa v Italiji. « Nemci poročajo, da so bili uspešni ob Bzuri ter severo-iztočno ob Bolimova. - Rusi so udrli preko Karpatov v Ogrsko ter zasedli osem komitatov. - Dunajsko časopisje obsoja nastop grofa Tisze. a 8 I E. Rusi prodrli na Ogrsko. Petrograd, Rusija, .">. jan. — Ruski veliki generalni »tali j«* po-itul slt*. januarja. Nemški veliki vojni stan naznanja : — Položaj v Vzhodnji Prusiji in na Rusko Poljskem je ne-izpremenjen. Vzhodno od reke Bzure napredujemo, nadalje smo zasedli tudi neko točko, ki leži severovzhodno od Bolimova. Na levem bregu reke Piliee ovira naše operacije slabo vreme. Nemci so prodrii že v neposredno bližino Novega Georgijcvska, Varšave in Ivangoroda. Popolen poraz Turkov. Petrograd, Rusija. 5. jan. — Danes je bilo tukaj izdano sledeče uradno poročilo: Včeraj zvečer so naše čete pri Sarikamiau, Transkavkazija. popolnoma premagale turško armado. Dva turška armadna zbora smo uničili, deveti turški armad-ni zbor smo pa vjeli. Uiet je tudi poveljnik arm ari nega zbora in trije divizijski poveljniki. One oddelke, ki so pobegnili, »e sedaj zasledujemo. velikega knesa. 5. januarja.— ruske armade Nikolaj Ni kol a je vie je poslal francoskemu generalu Jotfre-u sledečo brzojavko: — Z veseljem Vam naznanjam, da j«' naša armada, ki nikakor ni bila popolna, tretjega in četrtega januarja premagala Turke v Kavkazu. Celi deveti armadni zbor se je udal. Dva druga turška armadna zbora sta uničena. General Joffre mu je takole odgovoril: — Sprejmite moje naj-prisrčnejše čestitke k zmagi vaše armade v Kavkazu. Zavezniškim armadam je zmaga zagotovljena. Izzet paša vjet. Petrograd, Rusija, 5. jan. — Neki tukajšnji časopis je dobil iz Tiflisa brzojavko, da so Rusi vjeli Izzet pašo. prejšnjega turškega ministra. Pred Dardaneiami. London, Anglija, 5. januarja. Tz Ateu poročajo, da so začeli Turki s svojih utrdb pri Darda-nelah obstreljevati francoske in angleške bojne ladije. Dva tor-pedna čolna sta poškodovana. Angleško poročilo. London, Anglija, 5. januarja. Sem je dospela iz Petrograda brzojavka. ki se glasi: Iz poročil, ki se tičejo turškega poraza v Kavkazu, je razvidno, da so se Turki izvanredno hrabro borili. Ko so videli, da ne morejo nikamor, so vprizorili par obupnih hajonetnih napadov. Na begu so še eelo ranjenci streljali na svoje zasledovalce. Turški generalni štab pravi, da bi ne bili nikdar poraženi, če bi imeli na razpolago kako dobro železniško progo. Vse zaplenjene puške,' strojne puške in večji del topov je nemškega izdelka. Severno od Karsa, v bližini Ardahana. se nahaja neki turški armadni zbor v zelo nevarnem položaju. Rusi so ga takorekoč I>opolnoma obkolili, in če bi se hotel umakniti, bi moral prodreti preko zasneženega prelaza. Rusi so napadli trdnjavo Ardahan z dveh strani in jo še vedno obstreljujejo s težkimi poljskimi topovi. Uspehi Nemcev v Alzaciji. Berlin, Nemčija. 5. januarja. Danes popoldne je bilo izdano sledeče ofieijelno poročilo: ''Na zapadnem vojnem pozorišču, na neki točki severno od Arras smo pognali v zrak neki 200 metrov doig francoski zakop. Veliko Url >eis, kakih 14 milj zapadno | Zajete ladije so bile francoski od Colmara. Istotako se zatrjuje,!parnik "Mont- Agel'*, katerega da so vzdržali Francozi njihovo j se je potopilo dne 4. decembra; prodiranje v smeri )proti Senn iieim. južuo-iztoeno od Stein-bach. "Na šestih točkah bojne črte so se vršili artilerijski boji in tudi belgijska artilerija je bila glasom poročil iz Flandrije zelo živahna. Tudi se poroča, da so zavezniki nekoliko napredovali pri St. fJeorg v Flandriji. Zapadno od Lens se je posrečilo Francozom ustaviti delo nemških saper-jev. Nasprotno pa so Nemei po« gnali v zrak v bližini deželne ceste, ki vodi v Lille, neki francoski zakop." Nemci obstreljujejo Soissons. Pariz, Francija, 5. januarja.— Neko poročilo na 'Petit Parisien' pravi, da so pričeli Nemci včeraj popoldne zopet obstreljevati meto Soissons in sicer iz druge smeri kot preje. Severo-ižtočni del mesta je baje zelo trpel vsled obstreljevanja, s katerim se še. vedno nadaljuje! Domneva se, da bo pozneje naskor čila mesto nemška infanterija ter ga skušala zavzeti. Nova ofenziva Nemcev? Iz drugih poročil, ki so došla sem. je razvidno, da se koncentrirajo Nemei k novi ofenzivi iztočno in južno-iztočno od Ypres in La Bassee. Na mesto so že dospele sveže čete, ki imajo s seboj ar-tilerijo. Z ofenzivo so bo najbrž pričelo, kakor hitro bo zamrzel preplavljeni teritorij. Knez Buelow in italijansko časopisje. Rim, Italija. 5. januarja. — Tukaj se je razširila govorica, da je izdal knez Buelow preko dva milijona lir ($400,000) za svojo Nemčiji prijazno kampanjo v listih. V Rim je tudi poklical bivšega nemškega konzula v Tripo-lis, dr. Tilger-ja, ki je bil odstopil od svojega mesta kakor hitro so zasedli Italijani Tripolitanijo. Prihod bivšega nemškega kon. zula. ki je še vedno nasprotnik zasedenja Libije od strani Italijanov, je baje v zvezi z ustajo v Libiji ter je vsled te^a napravil zelo neugoden utis. Delovanje kneza Buelowa je tukaj kaj na slabem glasu. To pa zato, ker skuša na vse načine preprečiti intervencijo Italije. Dokončane so vse vojaške priprave Italije in do konca tega meseca bo pod orožjem 1,000.000 Francozov smo tudi ujeli. Proti-*raož. Iz nadaljnega milijona se bo naskok Francozov na tej točki se je izjalovil. V Argonih smo odbili vee na- skokov Francozov. Po bajonetnem boju je bil tudi odbit francoski naskok med Steinbach in Uff-holz. Delovanje nemških letalcev. Ofieijelno se je naznanilo, da so napadli nemški letalci angleško munieijsko skladišče v Ro-sendael in Coudekerque v bližini Dunkirk ter da so vrgli več bomb. Pri eksploziji, ki je nastala vsled tega. je bilo baje ubitih in ranjenih sto vojakov. Pogorel je baje tudi del imenovanih krajev. Prodiranje v Alzaciji. Pariz, Francija, 5. januarja.— V danes popoldne izdanem ofici-jelnem poročilu se govori o zopet-nem prodiraniu Francozov v Alzaciji in sicer na eni točki pri stvorilo rezervne armadne zbore, ki bodo v slučaju potrebe takoj na razpolago. Nemčiji prijazna igralka je morala odstopiti. London, Anglija. 5. januarja. Ameriška igralka Feme Roger, ki je nastopala v Drury Lane gledišču, je danes nenadoma odsto. pila Do odstopa je bila baje prisiljena, ker se je izrazila, da so Nemci zelo prijazni ljudje. Delovanje nemške pomožne kri-žarke "Kronprinz Wilhelm". Lag Palmas, Kanarsko otočje, 5. januaria. — Nemški .parnik "Otawi" je izkrcal tukai sto mornarjev, katere je bil prevzel z nemške pomožne križarke4Kronprinz Wilhelm'. Izkrcani so tvorili posadko štirih francoskih o-ziroma angleških ladij, katere je nemška križarka zajela in poto- angleški parnik **Bellevue", katerega je istega due zadela ista usoda; francoska jadrnica "Anne Marie", katero se je razdejalo dne 17. septembra in francoska I julija. '' I "nion, ki je bila potopljena dne 22. novembra. Kršenje nevtralnosti Brazilije. Rio da Janeiro, Brazilija, 5. januarja. — Potem ko je nemški parnik "Holger" skrivoma zapustil pristanišče Pernambuco, najbrž naložen s provijantom za še preostale nemške bojne ladije-v južno-aineriskem vodovju, je odpustila vlada vse uradnike, ko-jih naloga je preprečiti tako krr šenje nevtralnosti. Z zadevo se bo pečala tudi neka preiskovalna komisija. Uspehi podmorskih čolnov. Berlin, Nemčija. 5. januarja. V ofieijelni objavi, v kateri se poroča, da je neki nemški podmorski čoln torpediral in potopil angleško bojno ladijo ''Formidable", se obenem ugotavlja, da je to zopet dokaz, kako ogrožajo nemški podmorski čolni gospod-stvo Anglije na morju. Francozi so zasedli kamenolom pri St. Mihiel. Pariz, Francija, 5. januarja.— V danes zvečer izdanem oficijel-nem poročilu se glasi: "Tekom noči so zasedle naše čete neki kamenolom v bližini križišča ceste iz Nouvrois v St. Mihiel in Mai-zey. Zasedlo se je tudi v bližini nahajajoče se zakope. O drugih operacijah se ni poročalo. Vreme je trajno neugodno ter neprestano dežuje. Aretacija kardinala Merc'.er. Amsterdam, Holandsko, 5. jan. i Danes je bil v Mechlin, aretiran kardinal Mercier. primas Belgije in nadškof v Mechlin. Prevedlo se ga je v Bruselj, kjer bo ostal v ječi tekom zaslišanja. Njegova aretacija je brez dvoma posledica poslanice na posamezne škofije, katero se je čitalo v nedeljo v vseh cerkvah in v kateri se glasi, da nimajo Nemci nobene postavne avtoritete v Belgiji in ni raditega dolžnost Belgijcev hiti pokornim Nemeem. Aretiralo se je tudi veliko duhovnikov na podlagi obdolžbe. tla so razširjali poslanico kardinala ter ščuvali ljudstvo proti Nemcem. Nekatere se je-po zaslišanju izpustilo na prosto, druge pa .pridržalo v ječi. Ofieijelni certifikati za ameriško blago. London, Anglija, 5. januarja. Angleški vladi se je danes sporočilo o odločbi oblasti v Wash-ingtonu, da se bo natančno ugotovilo vsebino vseh ameriških po-šiljatev, predno bodo slednje zapustile ameriška pristanšea. Tukaj se domneva, da bo tako postopanje v veliki meri olajšalo postopanje, ki je dovedlo £o protesta Združenih držav proti omejevanju ameriške trgovine od strani angleških bojnih ladij. Dotični sklep se je storilo v konferenci, katere sta se vdeleži- la med drugimi tudi državni taj-ni k Bryan in trgovinski Redfield. Rozposlalo se bo eirkular na vse eksporterje ter jih pozvalo, naj vpošljejo natančne manifeste kot varstvo proti zadržanju in omejevanju ameriških pošilja te v. Na prošnjo eksporterjev bo nato zakladniški nrad dal na razpolago carinske uradnike, ki bodo nadzorovali vkrcanje blaga ter izstavljali certifikate glt*le popolnosti in pravilnosti manifestov. Nemško poročilo. Krvavi boji v Albaniji. Berlin, Nemčija, 5. januarja.— boj a želj ni. Pariz, Francija, 5. januarja.— I lava s agenturi naznanjajo, da so se pojavili včeraj pred Oračem albanski ustaši in zahtevali od provizoričnega predsednika, da naj jim izroči francoskega in srb-skega poslanika. Kmalu nato so Berlin, Nemčija, 5. januarja.— bili ustaši ml dveh strani napade-Iz Kavkaza ni dospelo danes ni-[ni. S suhega jih je obstreljevala kakih posebnih novic, "lierliner Essadova posadka, z morja pa Tagblattu so sporočili iz Čari-'italijanski bojni ladiji 4'Sardc-grada, da prodira Enver paša s gatr' in "Misnrata svojo armado proti Tifllsu. V Perziji je neka turška kolona, kateri se je pridružilo več Perzijcev, prodrla do jezera I'rmia in pregnala Ruse iz tamošnje okolice. General Maytcrena se bo umaknil. Z Dunaia j^ prišlo danes sem par Washington, O. f'., jan. — brzojavk, ki naznanjajo, da se Brazilski poslanik je sponreil dr-vrše pri Draču v Albaniji vroči j žavnenui departmentu, da se bo boji in da j<- za povedal predsed-' moral po naročilu proviy.oriennga ni k Essad paša usmrtiti več svo-' predsednika general jih pristašev, ker niso bili dovolj May to rt umakniti proti jugu in preueln z obleganjem Naea. i^a Mr a^F j Odposlanec Enver paše vjet. Položaj v Italiji. Rim, Italija. 5. januarja. — Ko je dospela sem vest o smrti Bruna Garibaldija, so se zopet oglasili hujskači v tukajšnjih časopisih. Pravijo, da je edina rešitev London, Anglija. 5. januarja.- za Italijo, če se vmeša v vojno. "Evening News" je dobil iz Cai-j Prebivalstvo je prepričano, da se ra. Egipet. poročilo, da so vjeli v bo Italija pridružila Avstriji ozi-Sudanu Ahnan Abdulaha, odpo-|roma zavetnikom, ker je zadnji slanca Enver paše. Najprej so ga'("':l* najela precejšnje vojno poso-obwodili na smrt, potem je bil pu'.iilf> >n ker je bila mobilizacija že STENSKI KOLEDAR zmo pričeli te dni razpoiiljati cenjenim naročnikom in n v nekaj ^ v* doto. pomiloščen v dosmrtno ječo. Odposlanec je imel nalogo naščuvati vojake in mohamedance proti Angležem. Abdulah je služil najprej v sudanski armadi in je bil pozneje prideljen obrežni brambi. Ker sio ga leta 1905 odpustili iz službe, se je začel pečati s tihotapstvom. Pobegnil je v Turčijo, kjer se mu je posrečilo seznaniti se z Enver pašo. Na severno bojišče. Berlin, Nemčija, 5. januarja.— Iz Rima poročajo, da bo angleška vlada poslala vse one čete, katere je izkrcala v Egiptu, na severno bojišče, ker se boji, da bi ne začeli simpatizirati s Turki. Položaj v Albaniji. Rim, Italija, 5. jan. — Ustaja v Albaniji z vsakim dnem bolj narašča. Tukajšnji vladni krogi so mnenja, da ustaše indirektno podpirata Turčija in Avstrija, ki želita s tem doseči, da bi morali Srbija m C'magora poslati nekaj čet na albansko mejo. V Draču so se izkrcale italijanske mornariške čete, ki imajo nalogo preprečiti plen en je od strani uirtašev. Diplo-matični zastopniki raznih držav so si poiskali zavetja na italijanskih bojnih ladijah. Okupacija Drača nima nobenega širšega pomena. Italija je v tem slučaju zavzela ravno tako stališče kakor takrat, ko je zasedla Valono. te dni končana. Obisk. i Berlin, Nemčija, fi. jan. — Soproga avstrijskega nadvojvode Friderika je obiskala danes bolnišnico ameriškega Rdečega križa in se zelo pohvalno izrazila o njej. Spremljal jo je ameriški poslanik Pen field. Rumunska ostane nevtralna. Berlin, Nemčija, ">. januarja. Bolgarski ministrski predsednik Radoslavov je rekel, da je zavladalo med Rumunsko in Bulgar-sko prijateljsko razmerje. Obe državi se ne bosta čisto nič ume-šavali v vojno, ampak ostali nevtralni. Dospela je VELIKA PRATIKA za leto 191B. V tej Pratiki so tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah. — S pomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica. — Kako pridobiti homestead. — O .potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Itako so nastala imena severo-ameriških držav. — Naselniške določbe. — Dan dela — Labor Day. Pratika velja • poitnino vred 12 centov. Bazprodajalei jo dobe 100 komadov za $8. Narodna konvencija v Mexico City. Washington, I). t'., 5. .lan. — O zasedanju narodne konveneije v Mexico City, katerega so se udeležili Vil lovi in Zapatovi delegati, je dobil državni department sledeče poročilo: V včerajšnji se-ji ^ jc razpravljalo, če smejo biti civilisti pooblaščenci vojaških poveljnikov. Ker se delegati niso mogli v tej točki zediniti, se je sejo zaključilo. Krvosesi se razveseljujejo. South Bethlehem, Pa., 5. jan. Charles M. Schwab je priredil danes superintendentom Bethlehem Steel Co. pojedino, ko je stroški so znašali malenkost $50,000. Obednice družbe so bile pri tej priliki izpremenjene v italijanske vrtove. Požrtije se je vdele-žilo kakih 100 ljudi, doeim so plačali stroške sužnji jeklarskega trusta s svojo krvjo in potom. Naznanilo glede knjig. J-:.. _____ Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in sa to ne vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve knjige". Kakor hitro bodemo obvešče. ni. da se nahajajo na kakem par-nfln, bodemo to «mna«T|i Zato zasedaj i Dcomnr ne moremo nstz«. U s temi knjigami. ■lov. FmbL Oo. i jfeAi ./ .... ... - - a Carranza pcslal cjačenja. Nacc, Ariz., ."i. jan. — Carran-zov general fturbide je dospel s možmi v Monoteguenia, mesto, ki leži 150 milj južno od tu-< kaj. V krat.k« m bo tzačel prodirati jiroti Naco, Sonora, kjer se bodo združil z armado generala Hilla. Posipi v Panamskem prekopu. Washington, D. ('.. 5. jati.__ Mornariškemu departmentu sej* prepustilo v odločitev, ali naj se velike bojne ladije vdehže ofici-jelne otvoritve Panamskega prekopa marca meseca. Governer Goethals sporočil, da so posipi v Tub-bra zarezi sVaTna "m-nosa za velike ladije. Bojne ladije morajo imeti najmanj globo-čino 35 čevljev, katere pa ni vedno najti. Olobočina vode v tej za-ivzi se menja vsaki dan. i Mornar ubit v boju s pestmi. Washington, D. C.. .">. jan. — Edward C. Ott. mornar na bojni ladiji "Florida", ki se nahaja sedaj v nevvvorškem pristanišču, je bil v soboto tekom rokoborbe libit. na krovu te bojne ladije. Tozadevno poročilo je došlo daires J mornariškemu departmentu. Naval brezposelnih na klubovo hišo. Sioux City, la., 5. januarja. — Nad 300 brezposelnih je povzročilo danes tukaj precejšne nemire med takozvano "boljšo družbo", ko so udrli v obednico Commercial Club ter zahtevali hrane, ker ne morejo dobiti posla ter trpe lakoto. Policija je .prišla Članom kluba na pomoč ter pogivda demonstrante iz obednice. Denarje v sMomorf Promet s Avstrijo te je tolik? »boljšal, da zopet pošiljamo de* lar v staro domovino. V slučaj* ia bi se razmere pozneje na kak aaCin predmgačile, in bi se denar ae mogel izplačati določenim ose *>am, bodemo istega vrnili pošilja tel jem. V sedanjem položaju pa ni m!* iliti, da bi denar dospel v roke na. dovljenca tako hitro, kakor pra, l"e v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v j Evropo, ali iz Evrope sem 22 dej 25 dni in v približno tem času bo« i de denar v stari domovini izplačan. Zato svetujemo roj« da začasno pošiljajo le za naj kor 600 K. 0 K $ 6.... 1.10 10.... 2.10 16.... 8.10 * * • 4.10 26.... 6.10 80.... 6.10 86.... 7.10 40.... 8.10 46.Ia> 9.10 " 60.... 10.00 66.... 11.00 60.... 12.00 66.... 13.00 70.... 14.00 7$.... 16.00 80.... 16.00 88.... 17.00 80.... 18.00 tVx m Oorl Dal 1 dand i • 1 01 f no.... 120.... • ISO.... 140.... 160.... 160.... 170.... 180.... 190.... soo... 260.... •800.... 400.... 460.., 900. 9 20,00 22.00 24.00 26.00 28.00 30.00 82.00 84.00 86.00 88.00 40, ( 60.< 6C "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, President LOUIS BEXEDIK, Treasurer. % Place of Bufiness of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortland t Street, Borough of Man-hatlaa, New York City, N. Y. ceJo leto velja list sa Ameriko in Can ado........................$3.00 Ctl ieta....................... 1.60 to z& mesto New York........4.00 2.00 4.50 2.55 1.70 £ 1 leta «a mesto New York vropo za vse ieto pOi " čel i leta trtleta..... *\»LAS NARODA" izhaja vsak dan izvzt:mži nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Adyfttocnicnt on mwmtat Dopiai brez podpisa in osobnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pofiiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro-_ simo, da se nam tudi prejinje bivaliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in posiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA" 82 Cortland t St., New York City. Telefon 4 je ena stranka dovolj uspešna, da more staviti nasprotnikom pogoje. Drugič, ako so vsi vdeležrnci tako izčrpani, da si vsi za žele miru. .Jasno j«', da ni dosedaj nobena stranka izvojevala zmage, ki bi bila količkaj popolna. Nemčija je osvojila Belgijo ter del severne Francije in Rusko-Poljake. Rusija osvojila skoro celo Galicijo, i kovino in del Iztočne Prusije. »aneija je vzela kos Alzacije in i zavezniki so uničili skoro vse ke vi mezn vražu raznv v mIu to, m nega nj* ra\ j« 11 F vi rek morske posesti Nemcev. A iiiti Nemčija, niti njeni sovražniki niso štrli vojaške moči svojih nasprotnikov. Sedaj nastane le vprašanje, ka-•ednosti bi bil mir za posa-e nasprotnike. Ali bi se so-liiki Nemčije zadovoljili z •rami pred julijem leta 1914 čaju, da privoli Nemčija v esto da bi vstrajali do nspeš-konca ter plačali tozadevno v krvi in imetju? govor na to vprašanje je la-V/.emimo nap rimer Rusijo. > pomeni omaga vrhovno vo na kontinentu, posest ;r:ida, vodstvo nad milijoni nov v Avstriji in Nemčiji in » jiii>cst Galicije z nrravno Karpatov. Mir na podlagi ■» c|iio bi pomenil izpraznje-»svojene (ialicije, zopetno u-l t*.o A vat rije, nemško nadgo-tvo v Carigradu ter stari bi je ne odstranil. Ako se pa porazi Nemčijo, ji odvzame Alzacijo in Lotarinško, izagotovi obstanek francoskim kolonijam, potem je Franciji zagotovljen obstanek kot velesila. Bolj kot kateri drugi narod se bori francoski za svoj obstoj. Prodiranje nemške armade se je ustavilo, franepske čete so v ALzaciji in vse, kar so želeli Francozi od nekdaj, se sedaj lahko izpolni, ako vstraja Francija v sedanjem boju. Brez dvoma bi Nemčija sedaj prav lahko sklenila mir. ako bi prepustila Avstrijo in Turčijo njihovi usodi, izročila Alzacijo, vrnila Belgijo ter opustila svoje kolonije. Tem pogojem pa bi se uklonila le v slučaju popolnega poraza, po izčrpanju vseh sil, kar je pa še zelo daleč. Kar se tiče Avstrije, bi brez dvoma rada sklenila mir na podlagi razmer pred julijem 1914, a to je sedaj nemogoče. Izgubila je Galieijo in Bukovino ter bila dvakrat strahovito poražena. Izročiti bi morala Galicijo, Bukovino, Bosno in Hercegovino in pozneje tudi južno Tirolsko in Trst. Po petih mesecih vojne ni torej opaziti niti najmanjšega znaka o bližajočem se miru. Na drugi strani pa tudi nismo bližje kaki odločilni zmagi na tej ali oni strani kot smo bili meseca avgusta. Takrat smo bili bližje, ker je vse kazalo, da bo Nemčija uničila Francijo. Nemci se nahajajo še vedno na Poljskem, v Belgiji in Franciji. Da se jih prežene, bo trebalo leta, ne pa mesece. V pričetku vojne je rekel lord Kitchener, da bo trajala vojna tri leta. Danes pa pravijo najboljši strokovnjaki, da bo trajala preje dalj kot pa manj. GLAS NAROPX iS. JANtTABJX 1915. Dopisi, Tudi avstrijsko-nemški patriot! Iz Port Allegany, Pa., smo dobili dopis v neruskem (jeziku, katerega priobčujemo doslovno v zabavo onim, ki so zmožni nemškega jezika: An den Hochwohlgeb. Sakser Ihren fuehlgeoerthen Zeitun-gen wohl, ferstanden, Ja! auch mir faehlt es selir sehr scliwer, da ich Immer glaubte das sie ein, stens der, Koenig der »Slaven sein werden aber wie ich nun sehe sind alle unsere Hoffnungen ge-seheitert daruin were es auch fuehl beser und fcschoener wen sie unser Heimatliclies Oesterreieh in Frueden lasen werden wen sie die Ileimatliche Scholle in Amerika haben, liingegen sind tau-sende aber tausende die das Herz fuer geluehte Vaterland haben. Aehtung Wohl X. X. und wen sie noeli mer erfaren wohlen kenen sie es wieder lioeli-ren. To pismo je zelo poučljivo ter je naravnost dokument, ki kaže, kakšne vrste so ljudje, ki so v bolestni zaslepljenosti nedostopni za vsak trezen premislek. Mož, ki je to pisal, je eden onih "tajčar-jev", onih cvetk, ki so vsklile pod dobrohotnimi žarki avstrijskega birokratičnega solnea. Mož ne zna nemški, a vendar piše nemški. Vsaka beseda v pismu je na-pačna, a vendar se pači in piše v jeziku, katerega ne obvladuje. Prepričan pa je, da ga ni takega mojatra v jeziku Goethe-ja kot je on. Prepričan je, da mora pisati nemški, ker se da le v tem jeziku lepo izraziti misli. Vrhutega ga puhlem nezavarovane meje. VsiL^j med Nemčijo in Avstri- ruaki državniki ao sanjali o tem, U0> da se poslužuje jezika, katere-kar se »edaj lahko uresniči. Vsled <*a ne razume tega bi v Petrogradu ne hoteli ni-1 ^ogi nemško-slovejiski patriot česar slišati o takem miru. \\z port Allegany! (jled*- Anglije bi pomenil mir novo tekmovanje z Nemčijo, ki •agotavlja dan za dnem, da je Anglija nj< ia edina prava aovražni-Xlir bi pomenil trajno nadgo-lUtvo Nemčije nad lalamom, |>» pomenil nemire v Egiptu, u-itajo v Indiji in nove intrige v liižni Afriki. Nadaljevanje bojev pa pomeni na drugi at rani nadaljno izloče-®je Nemčije od avetovne trgovine. Vsak seznam izgpub nemške armade pomeni zmago angleške industrije, kajti mrtvi in ranjeni predstavljajo izvežbano industri-jaino armado, ki je uspešno izzvala angleško industrijo na tek-ranje. se tiče Franci, je stvar to drugačna v posamezno-Franeija je bolj trpela kot ali Anglija ter bo t»di bolj trpela. Nemška nad Sklad ameriških Slovencev za naibednejše med bednimi ▼ stari domovini. Dosedaj nabranega .$1105.00. Nadalje ao darovali: Eveleth, Minn. Josip Loboda je nabral pri tamošnjih rojakih $15. Hibbing, Minn. John Povsha $3.00. Dosedaj nabranega $1124.41. Poljska prostovoljka narednik Na bolniški dopust na Dunaj je dojila s severnega bojišča poljska prostovoljka Stanislava Ordynski, ki se je v bojih pri Ivangorodu tako odlikovala, da je bila povišana za narednika. V sanitetni službi jo nekoč stregla ranjencem noči. Brooklyn, N. Y. — Dne 10. ja nuarja, to je prihodnjo nedeljo popoldne ponovi Rafaelova dru žba tridejansko burko '^Ivumpaeij Vagabund"', ki je na Silvestrov večer tako izvrstno uspela. Igro se tudi to pot vprizori v Slovaški dvorani, 21 Nassau Ave., Brook Jyn. Predstava se prične ob štirih •popoldne, po popoldanski pobož-nosti, ki je ob polštirih. Rafaelova družba ponovi "Lumpacija Vagabunda'' na splošno željo vseh, ki so ga videli na Silvestrov večer. In temu se ni čuditi. Kajti vsa igra je prepletena s tako zdravim in pristno slovenskim humorjem, da se mora iz srca na smejati vsakdo, ki jo vidi, nada lje na željo premnogih newyor ških rojakov, ki se niso mogli u deležiti igre na Silvestrov večer pa bi jo radi videli. Iu še nekaj je, kar nas sili, da ponovimo Lumpacija Vagabunda". Sedaj so silno slabe delavske razmere Zato je tudi mnogo naših rojakov brez dela in seveda tudi brez jela Dan za dnem se trka na vrata Ra faelove družbe. Zdaj potrka u božno oblečena mati s svojim naj mlajšim otrokom v naročju, zdaj brezposeln mož, oče mnogobrojne družine, ves prezebel in sestra dan. Vsi pa prosijo podpore, vsi tožijo in tarnajo, da nimajo niti toliko, da si kupijo nekoliko pre muga. Iz vsake njihove besede, iz vssike njihove solze zija strašna beda in z njihove zunanjosti, obličja in obleke kriči grozna rev ščina in se neusmiljeno reži trpko pomanjkanje. Podpiramo te reve že, kolikor moremo. Toda družbi na blagajna je čedalje lažja in bati se je, da se je polagoma po polnoma ne olehča. Rojaki, od prite svoja srca stiskam in potre bam svojih nesrečnih sorojakov Pomislite, kako bi bilo vam pri srcu, če bi vsled slabih delavskih razmer zabredli v revščino in lakoto, ako bi vaši nedorasli otro čiči zaman stegali sestradane in mraza premrte ročice k vam, proseč kruha in tople obleke, pomislite, kako bi vam krvavelo srce ako bi zmrzovale in gladovale vaše družine, a vi bi jim pri najboljši volji ne mogli pomagati! In take sirote, take reveže in nesreč neže se lahko vidi vsak dan, kakor srno že omenili, pred vrati Rafaelove družbe. Da se ne izčrpa do dna družbine blagajne, da ne bo treba odslavljati trkajoči!) prosilcev brez podpore izpred vrat naše Rafaelove družbe, se o tre3imo vseh pomislekov vsaj na 10. januarja t. 1. ter se udeležimo brez izjeme vsi te popoldanske zabave, koje čisti dobiček je odločen v tako plemenit namen Prihodnjo nedeljo, to je 10. janu arja, vabi torej Rafaelova družba vse Slovence, ki imajo dobro srce, v Slovaško dvorano na 21 Nassau Ave., Brooklyn. Po igri bo prosta zabava in ples. Ob tej priliki na stopi prvič naš nanovo ustanovljeni slovenski orkester pod vodstvom g. Karla Adamiča ml. Cena sedežem je ista kakor na Silvestrov večer in stopnice je dobiti pri blagajni tisto popoldne. — Rafaelova družba. Cleveland, Ohio. — Največ Slo vencev v Združenih državah biva tu v Clevelandu, lahko pa rečem, da se najmanj sliši iz tukajšnje slovenske naselbine. Ne vem, kaj je vzrok. Mogoče mislijo nekateri tu bivajoči rojaki, ako bi kaj spregovorili o mačehi Avstriji, da bi takoj poslala orožnike ponje in jih vtaknila v luknjo? Nič bati se ne! Tu v svobodni Ameriki lahko govorimo, kar hočemo, in vsi tisti, kateri imajo kaj na srcu, kar bi bilo v prid slovenskega naroda, naj izrazijo sedaj svoje mnenje! Dolga je bila noč, ali vseeno enkrat je pa le nastopilo jutro, jutranje solnce, katero je posvetilo nam Slovencem. Bili smo takore-koč v velikanski puščavi, mislili smo, da ni iz nje izhoda. Ali prišlo je ljubo solnce in odprlo nam pot, pot. po kateri moramo priti do svobode. Vsaj take so želje slovenskega naroda. Prav gotovo se bodo te želje izpolnile, ako bode ino Slovenci tako složni in ako imajo res vsi tisti resno misel, kateri so izrazili svoje želje, da se oprostimo jarma. Mislim, da so vsi tisti Slovenci govorili resnico in da bodo tudi vstrajali pri svojem delu. Seveda, stroški bodo veliki za tiste može, katere bodo tukajšnji ameriški Slovenci poslali k mirovnemu pogajanja. Dva Slovenca sta že obljubila precejšnjo svoto, hočem pa tudi jaz darovati po svoji moči, ako se moje želje in želje drugih rojakov uresničijo. Seveda, nisem nič kat 4ekweo, kadar pa gre za slovenski narod, sem pripravljen takoj pomagati mu. Vem, kaj so Slovenci v stari domovini. Ne morejo se nikamor ganiti, večina slovenskih narodnjakov je zaprtih, da ne morejo škodovati hinavski Avstriji. Tisti se lahko prištevajo k srečnim, do-čim so pa druge postrelili kot pse. Naša dolžnost je, da rešimo slovenski narod pogube. Čim preje, tem bolje, kot sem že zadnjič o-menil. Če bodemo vedno in vedno odlašali, ne bode nič iz cele stvari. Prav rad bi vedel, kaj misli Glas Naroda o tej stvari. On je najbolj razširjen med Slovenci tukaj v Ameriki in zato je njegova dolžnost, da tudi on izrazi svoje mnenje. Takoj nato pa se naj prične nabirati prispe v ko in mislim, da bodo prišli odmevi od vseh strani. — Vsem Slovencem in Slovenkam širne Amerike voščim srečno novo leto in želim, da bi s«1 v tem letu mnogo storilo za napredek iu svobodo našega slovenskega naroda v stari domovini! — Frank Glavič. Sheboygan, Wis. - Dan za dnevom prihajajo dopisi v Glas Naroda, zato sem se tudi jaz namenila opisati našo shebovgansko naselbino, ker od tukaj malo kdo kaj poroča. Delavske razmere so bolj slabe, mrzlo je pa tako, da smo najrajši pri gorki peči in pijemo rdečega grozdja kri. Pri tem pa tudi ne pohabimo Glas Naroda, v katerem se veliko bere, kako se narodi vojskujejo v Evropi. Reveži so vsi, kateri se morajo bojevati, ker so k temu prisiljeni. Ne vem, kako je to, da ve ravno čez Avstrijo vsak toliko povedati. Saj se tudi drugim narodom slabo godi, ne samo Slovencem. Jaz pa mislim, da so med vsakim narodom dobri in slabi ljudje, naj-sibo med Slovenci, Nemci ali Rusi. Dobro bi bilo, če bi se ljudje bolj zanimali za amerikanske delavske razmere, ne samo za vojno. Tukaj v Ameriki je tudi zelo slabo. Če bo šlo tako naprej, bomo tudi tukaj od lakote umirali, ker je vse čedalje dražje. Oče ali gospodar kmalo ne bo mogel preživeti svoje družine. — Veselo novo leto želim vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike. — A. S. Nove in važne ženske praviee v Avstriji. "Kmetovalec" priobčuje slede či članek: Grozna vojska, v katero je na ša država zapletena, povzroča smrt veliko, zlasti saimostalnili mož, ki so mladi ali srednje sta rosti, očetov nedoletnih otrok, ki so umrli hrabre smrti na bojnem polju. To je napotilo vlado, da je odstranila iz občnega državljanskega zakonika marsikatere zastarele naredbe, kajti ta zakon je iz lepolnoma pravilen. Ko pa le z dedščmo in z dobitkom Tvrdka Sakser -se pa ljudi vašega ni -bilo nič. so se začele profesor- kalibr.i prav nič ne boji. S svojim ju odpirat oči in te dni je stala' prstom pa lahko kažete v kako Magdalena pred sodiščem, kjer drugo smer. Sicer pa brez zase je izkaizalo, da je ogoljufala mere! profesorja za 66.000 kron. Zato je I T. N., Hibbing, Minn. — Nam dobila tri leta strogega zapora Profesor je prorokovanje na karte drago plačal! Ncv denar. Nemški listi poročajo, da bo na podlagi dogovora med dunajsko in budimpeštansko vlado izdan nov denar, namret novci iz nikla. ne gre za Srbe. ne za Ruse, temveč le za to. da dobe Slovenci pravice. katere jim gredo. V Avstriji jih doseda j niso dobili in jih IkmIo po vojni še manj. ker bodo imeli glavno besedo Prusi, največji sovražniki Slovanov. Chisholm, Minn. — Glede vaše-r>0vinarski ga vprašanja vam ne moremo dati I nobenega nasveta. V teh stvareh ,se je treba obrniti na dobrega Mesto Agua Prieta "suho", jzdravnika. Douglas, Ariz.. 4. jaii. — Me-1 £°jak v Little Falls. — Koliko hiško mesto Agua Prieta. ki leži kavcije mom položiti stotnik, če Zdi se nam. da trideset deset tisoč kron. onostran meje. je postalo 4sulio\ SP hoče poročiti, nam ni 31. decembra so morali vsi gostilničarji zapreti svoje lokale. Polkovnik Arnnlfo Gomez, konstitu-eijonalistični poveljnik Ague Priete, je izdal danes sledečo odredbo : — Preko meje se ne sme prinašati nikakih alkoholnih pijač. V Agua Prieti se ne sme alkoholnih pijač niti prodajati niti podarjati. Kdor se proti tem predpisu pregreši, bo kaznovan z globo $200 oziroma s trideset dni zaipora. znano, i štiri- Išče se FRANK ZUPANČIČ, po-domače Jakopac iz Višnje gore. Tukaj na Evelethu je bival tri ali štiri leta, nazadnje je bil u-poslen v gostilni Johna Agniča in meseca marca 1914 v Montezuma Baths, Excelsior Springs, Mo. Za njega bi radi zvedeli: brata Joseph in Louis Zupan-chieh in John Aguich, Box 2IG, Eveleth, Minn. (22 12—€-1) Novoletna razprodaja. Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 40 centov steklenico. Peter Keber, 1703 - 2nd Ave., New York. Zapuščina pivovarnarja. Dne 1 r>. decembra 1912 v New Yorku umrli pivovarnar Peter Doelger je zapustil premoženje $7,056,18(1. Glavni dediči so njegovi sinovi in hčere, a šele po smrti matere. Iz stavkarskega okraja. Pueblo, Colo., 4. januarja. — Danes se je začela tukaj obravnava proti devetim delavcem, ki so za časa stavke usmrtili tri rudniške čuvaje. Dobro znamenje. Auburn, N. Y., 4. jan. — Uradniki tukajšnje International Harvester Company, so danes sprejeli v službo vse one delavce, ki so bili pred štirimi meseci odpuščeni. Prej je bilo zaposlenih v tovarni preko 2500 delavcev. Po mnenju uradnikov bo obratovanje že po enem tednu v polnem teku. LISTNICA UBEDNISTVAT J« K. — Denar, katerega imate naloženega v hranilnici v stari oddal "Podpornemu društvu vdov domovini, ni izgubljen, vsaj v ko- in sirot" padlih slovenskih moi ▼ likor je mogoče presoditi razmere sedanji vojni, v sedanjem času. Da ga pa dobi- Bojaki, pomagajte dobri stvari! te v roke, bo seveda poteklo pre- Cena zvezka 25*. Naroča M pri: ee.i c«««. | V. J. KUBELKA, G. G., Reliance, Wyo. — Na va- 538 W. 145. St., New York, N. Y. še vprašanje vam ne moremo od- (6-1 sred&pet) POZOR! POZOR! POZOR! Ediflo te ¥iste slovensko podjetje t Ameriki Moderna brusilnica in trgovina t kateri imam na izbero najboljše šivalne ■troje po najnižjih cenah. Poleg tega imam največjo zalogo Impor-tiranih, kakor tukajšnjih britev, škarij, nožev, Btrojev za rezanje las in vsakovrstno drugo bnvno in rezalno pripravo. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Clevelandu in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. NOVOl NOVO I "SVETOVNA VOJNA'*. Popi« pričetka »edanje vojme % 3d lepimi slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogr8ke. čisti dobiček te izdaje it bode komialjen človek, ga je začela loviti t svoje mreže. Nekega dne mu je začela pravit, da Je umrl njen oče, ki je bil bogat živinski trgovec, in da je zapustil 800,000 kron premoženja. Pravila je dalje, da se bo morala pričeti za Kar velja o varuatvu nad ne- dedftamo to&ti, ker je bila pred, doletnim, velja tudi m kuratelo leti postavljena pod kuratelo ki je Profesor ji je začel dajati "na m Strogost v vojni. Vojne metode Naipoleona so bile vzor nedosegljive vojaške strogosti. Ko so naprimer leta 1796. izbruhnili v Paviji v severni Italiji nemiri, je Napoleon poročal direktoriju v Pariz: "Dal sera postreliti oblasti mesta. Če bi bila prelita kri le enega Francoza, bi postavil na razvalinah mesta spomenik z napisom: "Tu je stala Pavija!" — Če bi bil kak moj vojak umorjen, zravnam dotično hišo z zemljo, pobijem vse njene stanovalce in postavim na prostor hiše tablo z napisom: "Tu je bil umorjen francoski vojak!" i Vozel na žepnem robcu. Vsaki človek je več aii manj profesor, ali z drugimi besedami: pozabljiv. Spomin ima namreč to čudno napako, da včasih čisto odreče. Zato imajo igralci svoje suf-lerje, mi drugi Zemljani pa vozle na žepnih rutah, da prisilimo spomin k delu. Vozel na robcu ima večtisočletno preteklost. Njegova domovina je Kitajska. Predno je bila v zlatem carstvu znana pisava (kar se je zgodilo okoli 3000 let pred Kristusom), so rabili vozle kot spomine na važne dogodke. Kakor Azteki v Mehiki, tako so tudi Kitajci dosegli v tem tako veliko spretnost, da so potom vozlov na motvoze lahko obširno zabeležili vse važnejše dogodke. Najstarejša kitajska zgodovina je sestavljena sploh iz samih voelov na motvoze. Ko pa je iznašel eesar Čang-li črke, tedaj pa je bila odpravljena "pisawa" na vozle in le še vozel na žepnem robcu spominja na starodavni običaj. Drago plačano prerokovanje. Na Dunaju je prišel nekega dne k Magdaleni Lass profesor godbe Pavel Schneider ter jo prosil, naj mu prorokuje na karte. Magda- . Bojakom po Združenih državah priporočam svoje VINO, ki lena Lass je bda preje služkinja, Prešan<> ^ najboljšega Ohio-grozdja. Kdor ga naroči pri meni, potem se je pa pričela pečati s bo zadovoljen. prerokovanjem". Ker je spo- Pino Catawba vino sod 50 galon $38.00, sod 25 galon $20.00. znala, da je profesor precej lah- Pino Niagara vino sod 50 galon $36.00, sod 25 galon $19.00. Pino Concord vino sod 50 galon $28.00, sod 25 galon $15.00. Pri tem je že vračunan vojni davek. Naročilu naj se priloži denar ali pa Money Order ter natančen naslov. Nadalje brusim britve, škarje, nože in vse drugo rezalno orodje. Popravljam puške, samokrese in druge različne stvari. Popravila kakor postrežba točna »n zanesljiva po najnižjih cenah. S« priporoča Karol Bauzon S8069tdalrAv^ Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim tm bolezni moške, ženske in otročje. •41 Eaat Ohim St., [Allegheny] N. S. Flttebvf, Pa. i PavUnes - luHtv. Ulta« tobUO i Važno. JOSIP SIRK, 6006 8t. Clair Street, Cleveland, Ohio. (12x 22-12 pon, sred, sob) mam > (ŠP Jogasloransfca (3===== Ig Katil. Jidniti B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: A. GERlf, 507 Cherry Way or box 57 Brad ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar Predsednik: J. dock, Pa. Podpredsednik: herton, O. Glavni tajnik: GEO. Tj. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE. Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VfcHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVBC, 900 N. Chicago St., Joliet, I1L NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER hi PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOI1N AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORE XT A, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOE: JOŽEF MERTEIi, od društva štv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva štv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od druiitva Stv. 114., Ely, Minn. ▼si dopisi tikajoči se uradnik zadev kakor tudi denarne poli jatve naj se poiiljajo na glavnega tajnika Je dno te, rte pritofbe m na predsednika porotnega odbora. Na oe».bna ali neuradna pisma od strani Canov De bftltode jHvalo. Draftveno glasile i -GLAS NABOE2»« GLAS NARODA, 6. JANUARJA, 1915. ujet tudi Edvard Krušie, sin taj-| Vojnik. Umrl je tukaj po krat-nika bolniške blagajne v Laškem ki, a mučni bolezni vrl Slovenec trgu. — Iz Braslovč poročajo: Te Mihael Naraks. dni je pisal mladenie-vojak, in-J .Ljubno v Savinjski dolini. Tu-fanterist 87. pešpolka, Fran Pov-ikaj je umrl Martin Atelšek. oče še. od katerega še ni bilo od 13.»Ivana Atelška. kaplana pri Sve-avgusta nobenega glasu. Govorilo tem Marku niže Ptuja, se je o njem tudi marsikaj. Tro- Dol. Dne 29. novembra se je po-sile so se razne govorice, da je žejslovil od nas župnik Anton Veter-davno med mrtvimi. Nekateri so nik, kateri je v teku 14Ietnega pravili, da so videli, ko ga je gra-j tukajšnjega bivanja postavil lepo nata raztrgala, drugi zopet, da je,farno cerkev in župnišče ter si ~ bil od šrapnela zadet itd. Dne 29. novembra pa so sprejeli stariši od njega dopisnico, na kateri jim piše, da je že popc^noma zdrav, naslova pa jim ne more poslati ter da upa. da se bodo kmalu videli. Iz razglednice same in poštnih pečatov, ki so bili na njej, smo spoznali, da se nahaja v ruskem ujetništvu. V tujini spava. Od Sv. Vida pri Ptuju poročajo: Tudi naša fara je poslala v boj več vojakov. Več izmed njih je že ranjenih. Tudi nemila smrt je zahtevala svojo žrtev. Na oltar domovini je položil svoje mlado življenje nadebudni mladenič Janez Selinšek iz Lancove vasi, župnija Sv. Vid pri Ptuju. Služil je rajni pri planinskem deželnobrambnem polku št. 4. Ranjen je bil dne 18. oktobra, a umrl na dobljenih težkih ranah v deželni bolnišnici v Segedinu na Ogrskem dne 22. novembra in je bil isti dan ob 3. uri popoldne pokopan. Rajni je bil vrlo narodni fant iz ugledne hiše podomače Matej če ve v Laneovi vasi. Njegov oče je že veliko let občinski odbornik. Zbog velikih zmožnosti se je upravičeno pričakovalo, da bo sin Janez opora in dober sveto valeč našim kmetom v ptujskem o-kraju. Na koleri umrla. Vojni kurat profesor Kociper poroča ravnatelju mariborskega knec-oškofijske-ga dijaškega semenišča: Poročati Vam moram žalostno vest, da sem nocoj v mraku na rusinskem pokopališču pokopal našega (seme-niškega) pridnega strežnika Al. Viherja. Teden dni je bil v sovražnem ognju; prizanesla mu je sovražna krogla, a zdaj mu je kruta morilka kolera danes (17. novembra) naglo pretrgala nit življenja. Ker jaz ne morem zanj maševati tukaj, pa se ga spominjajte doma pri sv. mašah in v molitvah. — Omenjeni je bil tudi izvršujoč član mariborskega Orla. Dne 4. dec. se je služila zanj v kapeli kn.-šk. dijaškega semenišča maša-zadušniea. — V neki o-grski bolnišnici je umrl na koleri Karol Kolarič. četovodja pri peš-polku št. 87. Kolarič je rodom iz Središča in je služil dalje časa kot davčni praktikant v Brežicah in pristav v Konjicah. Begunci. 1600 novih poljskih beguncev iz Galicije se je pripeljalo dne 28. novembra skozi Gradec. Od teh jih je ostalo 600 v Lipnici, 1000 pa so jili poslali na slovensko Štajersko. Begunci pripadajo večinoma kmečkemu in delavskemu stanu. Velika nesreča je zadela Marce-novo rodbino v župniji Sv. Štefana pri Šmarju. Na zahvalno nedeljo je šla 171etna hčerka Liza s svojim 15 let starim bratom v soseduo župnijo obiskat svoje sorodnike. Natzaj gredoč mimo strmega hriba v slivniški župniji je hotel neki hudomušni 121etni pastir nekoliko prestrašiti dekle in je zavalil več kilogramov težak kamen v globočino. Predno pa se je deklica izognila, že jo je zadel kamen na glavo in jo pri priči u-bil. Brat. ki je šel nekoliko korakov spodaj, takoj hiti nazaj, jo trese, kliče, drami, pa zastonj, sestrica je bila mrtva z razbito, okrvavljeno glavo. V bližnji hiši so jo položili potem na mrtvaški o-der. dne 11. novembra, ravno ob lTletnici pa pokopali na slivni-škem pokopališču. Orožništvo je žalosten dogodek preiskavalo in vse potrebno ukrenilo. Oce nesrečne deklice je pred dvema letoma odpotoval v Ameriko, da si toliko zasluži, da poplača svoj dolg na malem posestvu. Res je poslal nekoliko prihranjenega zaslužka že domov. A pred nekaterimi tedni se je pri rudarjih ponesrečil, zdrobilo mu je namreč levo nogo, katero so mu v bolnišnici odrezali. Sedaj bi prišel rad domov, pa ne more. - Hočko Pohorje. Neusmiljena smrt je začela pobirati kar od soseda do soseda. V oktobru smo spremili k zadnjemu počitku po-sestnico Razo Visočnik, rojeno Toličič. Stara je bila komaj 29 let. Zapušča moža in tri male o-troke. — Dne 8. novembra pa je nmrla po dolgi in mučni bolezni Elizabeta Donik, stara 83 let. Dne 22. novembra smo pokopali, Antona Novaka, podomače Jeku- NOVICE IZ STARE DOMOVINE. V. KRANJSKO. Avstrijsko vojno posojilo. Pri "Ljubljanski kreditni banki" in njenih podružnicah v Celovcu. »Splitu, Trstu. Gorici, Sarajevu in Celju je podpisalo 337 strank 2,151,900 kron avstrijskega vojnega posojila, med njimi Mestna hranilnica ljubljanska z 250.000 kronami, mestna občina ljubljanska s 100,000 kronami. Ker se je rok za podpisovanje podaljšal, se je gotovo priglasilo še več novih strank. Iz Ribnega pri Bledu. Svetovna vojna je tudi našo župnijo hudo zadela. Okrog 80 mož in fantov je v vojni. NVkaj je že ranjenih oeiroma obolelih, izmed katerih so ne ozdravljeni zopet morali vrniti v boj. Mule j Janez iz Bodešč in vdova Katarina Dežman tudi iz Bodešč imata vsak po štiri sinove vojaki', ki so točasno na bojnem polju. Vrhu tega pa na Koritnem razsaja v dveh družinah tifus. Jakob Janša, 1 Klet ni mladenič, je /e umrl za to boleznijo. Druge so od|>eljali v okrajno bolnišnico za blejski kot. Prem. Za cesarja in domovino se vojskuje 70 naših mož in mla-deničev. Mnogo jih je bilo ranjenih, padel k sreči še nobeden ni. Galiških b«^guucev je pri nas 34 iz okolice Przemvsla. Kakor smo lani imeli sadja preobilo, ga je letos malo. Tudi druga letina s krompirjem vred je prav slaba, da nam spomladi žuga hudo pomanjkanje. Zato je hudo, ker ne moremo skazovati del usmiljenja, kot bi bilo prav. V postonjskem okraju je beguncev 1200. v kranjskem pa 400. Za ilirskobistriški okraj si' je ustanovila nova podružnica Rdečega križa. Vrle članice so od začetka vojne pri vsakem večernem vlaku stregle ranjencem, ki prihajajo iz Srbije ee* Reko. Sedaj pa je v Bistrici 66 ra.ijencev, s katerimi ima podružnica dosti opravila in skrbi. Iz Dcba, Dne 26. novembra smo imeli dva pogreba. Eden je bil prav žalosten. Bilo je komaj toliko ljudi, da so mrliča pokopali. Zakaj, ni treba govoriti; v žalostnih časih živimo. Ravno tisti dan pe bila pokopana tudi 171etna Marija Rogelj iz Doba. Ni dolgo živela, pa je veliko trpela in vdano trpela. Hkoro sedem let ni jedla gonkih jedi radi bolezni. — Tudi v Dobu imamo hišo, ki je poslala sest fantov na bojno polje, namreč Lenartova. Naštejmo jih po imenu: Miha Podbevšek pri c. in kr. trdnjavskem polku v Pulju, Ferdinand Podbevšek pri e. in kr. domobranskem pešpolku it. 27, Jožef Podbevšek služi kot iofer na bojnem polju, Janez Podbevšek e. in kr. desetnik pri c. in kr. topničarsrkem polku it. 7, Fr. Podbevšek četovodja pri e. in kr. 17. peepolku. O tem zadnjem je hrabrostno odlikovan s srebrno svetinjo 11. razreda. Gradiše. Ni je kmalu daleč na okoli tako prijazne vasi, kakor je Gradiše. Tujcu se priljubi že na prvi pogled okolica gradiška, ki je izredno krasna. Kar je pa največ vredno, so Gradišani poštenjaki od nog do glave, bogati in pridni kmetje. Med temi ljudmi je bila tudi "Pestarjeva teta splošno v vasi tako imenovana in čislana Frančiška Pestator. Ranj-ca je bila posestnica, omožena ni bila. Bila je precej izobražena, ker je bila v mladih letih na Dunaju. Toda nosila se je preprosto in ne pačila tako kakor se pači marsikatera ženska, ki gre iz kmetov nekoliko v kakšno mesto. "Pestarjeva teta" je bila odločna ženska, popolnoma možke narave, le žal, bila je včasih prenagle jeze, in to ji je tudi malo pospešilo smrt. Bila pa je pri vsem tem u-sniiljenega srca in marsikdaj kateremu pomagala, ako je videla, tla je v resnični potrebi. Letošnjo jesen pa jo je bolezen položila v posteljo. Ni bila dolgo bolna. Te dni je umrla v starosti 75 let. ŠTAJERSKO. Rešen gotove smrti. Bivši načelnik mariborskega Orla, Rudolf Simonič. ki se nahaja na podonavskem topovskem čolnu "Bod-r°g \ piše i/. Zemuna. "Na čudežen način se še nahajam pri življenju in zdravju. Na mestu, kjer sem stal med bojem, je smrtno zadela enega, ranila pa tri mornarje srbska topovska krogla. Dolgo sem stal na krovu na enem mestu, neka posebna moč me je gnala v stran. Komaj sem se odstranil, že je prifrčala granata in se je razletela na mestu, kjer sem nekaj trenotkov poprej stal. Težki so boji! O Praprotnikn sem slišal, da mu je šrapnel odtrgal glavo; res žalostno. Pridni Orel Jos. Mulec je tudi ranjen. Šest tednov še oprtanem tukaj, potem pa radi ledu gremo v Budimpešto. Potem upam na dopust, ako se mi po sreči. V ruskem ujetništvu. Vladimir Cepuder, kaplan od Sv. Ruperta v Slov. goricah, je pisal svojemu očetu, da je v ruskem ujetništvu v mestu Chodšent. Chodšent je v okraju Samarkand ob meji azijske Rusije. Mesto leži v dolini re-> ke Syr-Darja, ki se izteka v Aral-sko jezero, ima močno trdnjavo, šteje nad 30,000 prebivalcev, večinoma Mongolcev (Tatarjev), ki so mohamedanske vere; zato je v mestu nad 200 može j. Proti izhodu se dvigajo do 7000 metrov visoke gore, za katerimi se začenja Mongolska puščava. Proti jugu je okoli 4000 metrov visoka gorska planota, za katero se začenja Indija z najvišjim gorovjem sveta, Himalajskim gorovjem, ki dosega z GaVrizankarjem vising , da je brl 8840 metrov. — Na Ruskem je^ var, 54 in tem zagotovil trajen zgodovinski spomin. Izobraževalnemu društvu je daroval čqz 400 knjig in večje denarne zneske. Vrnil se je na svojo župnijo v F ram župnik Fran Murine. Izpred sodišča. Dne 28. novembra je stala pred mariborsko o-krajno sodnijo viničarska hči 31. Drozg « Poličkega vrha. Obsojena je bila na 10 dni zapora, ker je osumila jareninskega dekana Jos. Cižeka, da je v neki pridigi izrekel besede, katere so bile vzrok, da ga je pozneje zasledovalo vojaško sodišče. Pri obravnavi se je izkazalo, da Cižek osumljenih besed ni rabil in je bila Drozg radi obrekovanja obsojena. Samomor. V vodo je skočil cerkovnik, ki je po krivem ovadil župnika Šturma, da je bil isti potem nekaj časa v preiskovalnem zaporu. Iz politične službe. K okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradcu je prestavljen namestniški - kon-ceptni praktikant Julij Reining-haus; iz Slovenjgradca v Ptuj je prestavljen namestniški koncept-ni praktikant dr. Otmar Pirk-maier in Viktor Zangger iz Ptuja k okrajnemu glavarstvu v Juden-burg. Iz državne živinozdravniške službe. Višji drž. živinozdravnik Franc Pirnat v Slovenjgradcu je poklican v veterinami oddelek štajerskega namestništvf Rad bi zvedel za svoja dva prijatelja PAVLA ŠTERK in ALBERTA MAJERLE. Oba sta doma iz Predgrada pri Kulpi. Pred dobrim letom sta prišla iz stare domovine in sta bivala nekje v Brooklynu, N. Y. Prosim, da se mi javita, za kar bo-dein hvaležen. — Peter Stark. P. O. Box 602, El v, Minn. (6-7—1)_' VABILO na PLESNO VESELICO, katero priredi društvo sv. Barbare štev. v Greensburgu, Pa., v dvorani Mrs. M. Miheuc na Ilavdenville v soboto 9. januarja 1915. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za možke $1, za dame 15c. Pivo prosto, tudi dober prigrizek bode pripravljen. K obilni udeležbi sosednih društev ter posameznih rojakov in rojakinj vljudno vabi odbor. Torej na svidenje 9. januarja! (6-8—1) J. Novak, tajnik. PROŠNJA IN ZAHVALA. Tem potom se najprisrenejše zahvaljujem tvrdki Frank Sakser in vsem rojakom, ki so mi šli do-seda Zadnja novost. i * i $ Vsakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlerki. Pošiljam 0 steklenic za $1.U0 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri ealonerjih F. P. Barton piše: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke zadelati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd." Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno. Pifiite na: Z. JAKSHE Box 366 North Diamond Station, PITTSBURGH, PA. ^ fif^C. ««CQp, cqpj cQtft, eppj CQ^J oft Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko ob3ega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. sissa Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $20 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAS NARODA, 6. JANUARJA, 1915. Procop - iznajditelj »isal Paul d' Abrest. — Za J. T. Glas Naroda" priredil iv»*»» (Nadaljevanje.) aj fant j«* — je nadaljeval — t« »ijak "Lej>emu Viktorju je padlo najprej v glavo, da bi bilo dobro ropali ranjwier na bojišču. To je lepa stvar in še nova povi li vs»-g« tega. Nam ne preti taka nevarnost kot onim neumnim \ojakoib, ki vi s<- dali vrwaj v jet i nemški vojaški patrulji. Po mojim iiiiienju ima Viktor izrned nas vseh še največ soli v glavi. On vhiu vedno ■ večkrat premišljeval, če uporablja naš go-v;>o4lar svojr znanje samo v naše privatne namene. Večkrat se ini j. /e kaj posvetilo v glavi, pa vendar... Izidor je tako udaril po mi/i. da se je prevrnila skleda. — Prisegam pri Bogu, da bi danes \'č m* tlačil zemlje, -laz ropam ranjence in mrliče, ne spadam dru-l'hiii kot v kaznilnico. franeoski lopov sem, Franeoz sem pa vse- Le pomiri s«>, nikar ne divjaj! — je rekel eden tovarišev povej, kaj nameravaš? Dobro, toraj. Zdi se mi, da smo premalo plačani za svoje delo. Vojaki ne nosijo več denarja in /.lata seboj. Ce se pa slučajno pri katerem kaj dobi, vzame gospod Viktor, ki potrebuje velike svote denarja. Svojo pisarno ima, v hotele hodi itd. Veste kaj, tovariš.: delajmo sami. Sami ropajmo. sami morimo in zapijmo sami! Zakaj ne — je pritrdil drugi — z Izidorjem se strinjam. Pri takem delu je človek vedno v nevarnosti, pa če je pod komando ali ne. — Pusti Izidorju izgovoriti. Tako n»> pridemo nikamor. Govori vendar, saj nismo stare babe. — Da, da. povej, povej — so rekli vsi naenkrat. — No. toraj — je. nadaljeval Izidor. — V smeri proti Drnncv onostrau Lehourgeta leži samotna hiša. Lepa pristava je. v kateri je /e marsikateri potnik okrepčal, če je zašel v one kraje. Kljub temu. . f 11 še v Lehourgetu in Dranev so v neprestani nevarnosti, samo Ta pristava, kateri pravijo ljudje "Pri zvesti kozi" je na varnem. Hišica se posmehuje vsem bombam in krogi jam. V tem poslopju se toraj nahajajo vsi štabni službeni oddelki in razentega d:vrzijska blagajna. Vsakega prvega, osmega in dvajsetega v mesecu je plačilni dan. Danes j.- šele štirinajstega. Blagajna je polna, samo malo poguma je treba, pa bo naša. <""e jo oropamo, ne potrebujemo več gospoda Viktorja, ali kot mu drugi pravijo, gospoda Videnauta. Hiši se najlažje približamo, če smo oblečeni v navadne obleke iu če nosimo belo zastavo. Posadka je zelo majhna in slaba. Ko bomo enkrat notri, borno že videli, kako je. -— Kakšen bi bil dobiček? — Vsakih deset dni je v blagajni več kot stotisoČ frankov. Ta denar j<- samo za izplačilo vojakom. Poleg tega je v blagajni tudi denar za druge stvari. — Recimo, da bi bilo dvestotisoč. Lepa svotiea. ki naj bi se razdelila med štirinajst oseb. — Saj n.is je samo trinajst — je rekel Izidor. I'n e ga si pozabil. Izidor — je sikni! skozi zobe novovstopiv-ki je skoraj gotovo za vratmi poslušal pogovor. Lepi Viktor, naš glavar! — so vsi v strahu zašepetali in se stresli. Novi. nepovabljeni gost. ki ni bil nihče drugi kot gospod Vi-denaut. je sedel za mizo in se naslonil nazaj. — Chaufrott, napolni skledo z vinom. S temi gospodi bi se rad lieKaj pogovoril. Ce je jezik moker, veliko rajše Teče. No, možje. ali Ste s.' Že dogovorili.' Ali ste že napravili načrt? Nikar se ne ozirajte name. Le pogovorite >e. Če imate še kaj na sreu. V sobi je zavlada smrtna tišina. Vi, gospod Izidor, bodoči državni pravilnik, ste imeli pred par trenutki tako krasno predavanje. V predavanju ste omenili tudi mene in mi prisodili vlogo, katera se mi pa ničJcaj ne dopade. Kaj ne. da ste mislili, da sem špion? To je stara pese in, že vrabci .jo čivkajo na strehi. Vprašanje je le. če je resnica. Če sem pa res špion — je nadaljeval Videnaut — zakaj je pa naš prijatelj Izidor tako dobro podučen o vsem. kar se tam dogaja? Gotovo je bil že v Dranev. ker že ve. kako daleč padajo kroglje. IN.gledi vseh so bili vprti v Izidorja. Na Videnautovo vprašanje ni bilo tako lahko odgovoriti. Pred četrt ure je obtoževal, sedaj je pa že sam obtoženec. Slednjič je vstal in rekel s tresočim glasom: — Pri mrličih sem našel več pisem, ki so se tikiale te stvari. Ce h", ne bilo pisem, bi ne vedel, da je tam blagajna. - Rrs? Ali misliš, da ti bo kdo vrjel* Zaradi mene. Vseeno mi je. če kdo vrjame ali ne! -laz nisem še nikdar Igral uloge preiskovalnega sodnika in rajše ostanem pri stvari. Ta zadeva je velike važnosti in visoko presega vse dosedanje. Tinti jaz sem že mislil na hišo pri Dranev. Dovolite, da prižgem smodko. Vsi so napeto poslušali... m gost, zal Daniti se je začelo. Visoko gori nad Montinarte se je prika-rdečkast pas. stolpi in hiše so postajale vedno jasnejše. Naš.: znanci »o se vsi zadovoljni razšli Načrt gospoda Videnauta je bil res nekaj imenitnega. Madams Duteton je sedela pozno zvečer sama v svoji sobi in brala debelo knjigo. Gospod Duteton je bil v trgovini, gospodična A vre Iga je pa legla k počitku, ker jo je bolela glava. Vrata so se potiho odprla in vstopil je Procop. — Sestra — je rekel — včeraj si izpregoroKla besedico, ki me je užalila v srce. Madama Duteton je zaprla knjigo in pogledala brata. - Tako, tako? Nato niti mislila nisem. To je bila samo govorica. — Ce je bila govorica, ni bila resnična. Tebi, svoji sestri, moram povedati resnico. Povedati jo moram pod temi okolščinami. — Pod kakšnimi okolščinami? — .Jutri bo zame velik dan. Ju t rt bodo namreč preiskusili moje novo razstreljino sredstvo. Povabili so me v bližino Dranev. Sredstvo bom sam prei&kusil. ' . Kdo Te je povabil? Gospod Videnaut. On je vse preskrbel in še celo določil tor kjer se bo vršila preiskušnja. mu zaupaš? ij vprašuješ sestra? Temu človeku, da bi ne zaupal? nič> toda vseeno se mi lahko kaj pripeti. Ce bi _ se mi pripetila kaka nesreča. Te prosim, sestra, da skrbiš za Terezijo in za njena dva otroka. — Jaz, bi skrbela zanje J — je presenečeno vzkliknila go^pa Duteton in izpustila knjigo.iz rok. Procop si .je obrisal z robcem čelo in začel pripovedovati: — Poslušaj toraj. Gotovo se še spominjaš, da sem pred štirimi leti prepotoval Nemčijo. Francozi in Nemci so takrat še v prijateljstvu živeli, drug drugega so spoštovali in rešpektirali. Vročega poletnega popoldne sem pi«'.spel po Črnem gozdu do male vasice. Prebivalci >

00. But te, Mout. (4-6—1) VAŽNO NAXNAHTLO, Vri potniki, kateri m mm-meravali potovati ▼ staro domovino ta teden ali nameravajo pot ov» * pri« hodnje, naj ostanejo na trojih mestih, ker so vse paro-brodns družbe prekinila ia nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pre-druga či j o, bodimo pravočasno poročali na tem sin. Tvrdka Frank KAJfcl ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge f v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica* Michael Cirar. ■an Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevt in A. J. Terbove. LeadviUe, Colo.: Jerry Jam-nik. Pueblo, Colo.: Peter Culir. J. M. Roitz, Frank Janesh in John Germ. Salida, Colo, in okolica: Lomi* Costello (The Bank Saloon). Walsenbnrg, Colo.: Ant. Saf ich in Frank Blatnik. Indianopolis, IncL: Alois Bud man. Aurora, HI.: Jernej B. Verbifi, 635 Aurora Ave. Oglesby, m.: Math. Hribernik. Depue, 111.: Dan. Badovinae. Chicago, HL: Frank Jurjovee La Salle, DL: Mat Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Stale. Waukegan, HI.: Frank Pet koviek in Math. Ogrin. So. Chicago. HL: Frank Cerne in Rudolf Požek. Springfield, ILL: Matija Bar boriš. Frontenac, Kans. In okoliec Frank Kern«. Mulbery, Kans. In okolleo Martin Kos. Calumet, Mich, in okolieo: Pavel ghaltz in M. F. Kobe. Detroit, Mich, in okolica: Joseph Glasie. Manistique, Mich, in okolico: B. Kotzian. So. Eange, Mich, in okolieo: M D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgone in Takob Petrieh in Frank Zagar. Dmluth, Minn.: Joseph Shara-bon. Xly, Minn, in okolico: Ivan Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peshel. Sveleth, Minn.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L. VemeL Kibing, Minn.: Ivan Pouie. Nash wank, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatieh. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec Great Falls, Mont.: Math. Urieh, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Cela-rek. Little Falls, N. T.: Frank Gregov-ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Framk Kovačič. Bridgeport, O. In okolieo i Ww. Hočevar. Barbetoa, O. In okollea* Alsls Balant. Collin wood, O.: MatK« Slamnik. Lorain, Ohio In okolieo t 7ekn Kumse 1735 E. 33. St. Youngstown, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa, in okolieo; J£. Klarich. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Qena. Bridgeville, Pa.: Kudoll Ke-teriek. Bur dine, Pa. in okotteei 7okz Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Claridge, Pa.: Anion Jerina. Canonsburf, Pa.: John Kok-leh. Broughton, Pa. in okoiteol A- Oem&ar. Export, Pa. in okolieal i/okzi Prostor. Forest City, Pa.: Karl Baler in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Talenti*- Greensburg, Pa. in okolica: Venceslav Palčič. Irwin, Pa. in okolieo; ftrauk Demšar. Johnstown, Pa.: Frank Bat** lja. Marianna, Pa. in okolica: Fr. Gottl ieher. Meadow Lands, Fa.l Veers Sehultz. Moon Bun, Pa. In okolieo } P? Maček. Pittsburg, Pa.: Ignaeij Pod vasnik, Ignaz Magister, IVank Bambič in Z. Jakae. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj Steelton, Pa.: Anton M. Fa Hi. West Newton, Pa. In okoliea: Josip Jovan. Willock, Pa.: Frank Seme U Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: Denis Blasich. Black Diamond, Wask.1 Hr. Porenta. Bavensdals, Wash.? 7akek Bomšak. Davis, W. Va. in okolica: John Brosieh. Thomas, W. Va. In okolica: Frank Kocijan in Frank Bartoi. Grafton, Wis.: John Stamy feL Milwaukee, Wis.: Josip Tral nik, John Yodovnik in Frank Meh. Sheboygan. Wla.* Anton Sta rich in Frank Sepicli. West Allis, Wis.: Frank Skok in Louis Lončarič. Bock Springs, Wyo. : A. Jnatfe in VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: Joeip MotoH lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je seda; cenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti po 15e, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je Mr. M. PAPIČ, 128 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za nas list "Glas Naroda" in izda vati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. —Sfc—4 O) Q) <&) NAJBOLJŠA <*)<*) <9 9) SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cent t platn mauf$1.00. Rojaki t Cleveland, 0. M« iste ▼ podrvQuci Fr. Sakser, 1604 SL Clair Are., N. E. "GLAS NARODA" JE EDrNI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ! EOJAK1 NAROC AJTE SB Nik ;GLA* NARODA.", NAJVB6J? SLOVENSKI DNEVNIK J. OKJIAVAJR a—*—!Sr- —»—ar Afiatrlka m Afaierikaoci, Spisal EJBV. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERIKA IN AMERIKANCL Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v atari domovini Slovenic Publishing Co., <1 Cortlandt IU New York Oily i w rak«*. aa*ah im farbtenM. ■tak lam kiHtela kosi« otet_____ »•tanj« m*. MfclbMItd. odatmnlMrtrch Mota ateHln m mWitiwn » Wi ninnJi^.jte »»artnjH in^čg^n—< JAKOB WAH0I0, 10» X. Mth St, Ctontand, O. : ■ -JL. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh yelesil, Obsega 11 raznih zemljevidov. naS20tih Btraneh in vsaka stran je 10ž pri 13d palca velika. Cena samo 25 centov. . Manjši vojni atlas Obsege.'devet rEzrih zemJjovidov na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cen«, samo IS centov^ ViiUzemljevidi so'narejeni v raznih barvah, da se vaak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tud£označen obsegipovršine, katero" zavzemaj ojposamezne države. Pošljite 25c. aii;pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ;zaželjeni atias. Pri večjem odjemu damo popust, Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street- New York, N. Y. jJipaoDie generale Tiansaiianilp .Francoska parobrodna družba.) Direktni 6r!a do Haue, Pariza, Švice, iaomosta lo LJubljana Poštni pamiki to: •Aiwomcr na drt