t 6IASIIOTEKSTIIJNE TOVARNE NOVO MESTO 8. marec -praznik žena Letos poteka 71 let, odkar je bilo v revolucionarnem gibanju sklenjeno, da naj se v spomin na množič-no demonstracijo ameriških delavk 8. marec slavi kot mednarodni revolucionarni ženski dan. Na ta dan naj bi delavke in delavci manifestirali zavest, da lahko le v lastnem in skupnem razrednem boju za socializem dosežejo tiste materialne in družbene pogoje, ki bodo ženskam omogočili, da bodo lahko delale, politično odločale, ne da bi se jim zaradi tega bilo potrebno odrekati svojemu materinstvu. To je pa obenem pomenilo, da se delavke ne borijo le za pravo izenačevanje s pravicami moških v okviru meščanske družbe - kar je bil program takratnega meščanskega feminističnega gibanja. Nastop delavk v skupnem boju delavskega razreda je še posebej osvetil zahtevo po popolni osvoboditvi dela in po polni uveljavitvi pravice tistega, ki dela, da odloča o pogojih, sredstvih in plodovih svojega dela, da ne bo le težak, na katerem gradijo drugi svojo srečo, ampak resnično kovač svoje lastne usode, svoje lastne sreče. Osmi marec smo večkrat proslavljali s skupnimi veselji in na razne načine. Pogosto smo mu dajali bolj vsebino hvaležnosti, zahvale materam za njihovo trpljenje, za njihovo brezmejno potrpežljivost in požrtvovalnost, da bi nato naslednje dni zopet vse pozabili in nadaljevali življenje tako kot prej in terjali, naj ženske prispevajo, svoj delež. Ne le na delovnem mestu, ampak povsem pri skrbi za otroke kakor tudi v gospodinjski skrbi za vse družinske člane. Take materinske dneve pravzaprav imajo in slavijo v skoraj vseh deželah sveta, ob različnih dneh. Ne gre jim odrekati humanega poslanstva — toda ne smemo prezreti njihove konzervativne vsebine, ki želi ohranjati staro, podrejeno vlogo ženske, staro delitev vlog m ed spoloma. Naš delavski 8. marec pa je nastal z drugo idejo. Ne le zaradi izkazovanja hvaležnosti, ki jo vsekakor človeštvo dolguje vsem ženskam, ki so v svoji vlogi matere in skrbnice izgorevale. Osmi marec je nastal z idejo, da naj delavke, delavske žene in dekleta, skupaj z izkoriščanimi delavci, organizirano zahtevajo svojo enakopravnost v delu in se borijo za socialistično družbeno organizacijo, v kateri bo delo doma in v družbi enako pripadalo moškemu kot ženski. Ko bosta oba odločala o delavskih, družbenih in družinskih zadevah in v kateri bo materinstvo svobodna sreča, ne pa trplenje in breme, saj naj bi človek svobodno odločal o rojstvu svojih otrok. Ko ugota vljamo ogrom ne uspehe v proizvodnji in delavskem samoupravljanju, se moramo zavedati, da smo sicer v tridesetletnem obdobju uveljavljanja novega družbenega sistema ogromno naredili, vendar pa je še mnogo nalog pred nami. Posebej še to velja za ženske, saj je v primerjavi s prispevkom žensk v proizvodnji aktivna udeležba delavk v samoupravnih organih in temeljnih delegacijah, s tem pa njihova udeležba pri odločanju o pogojih dela in življenja, premajhna. In vendar lahko pričakujemo rešitve perečih vprašanj le od lastnega dela in odločanja in ne iščemo zaščitnega ukrepanja „v korist" žensk, kot da še ne bi imela vseh pravic. Za 8. marec iskreno čestitamo vsem aktivnim in upokojenim delavkam Novoteksa! Osvobodilni boj jugoslovanskih narodov 1941 -1945 Boj jugoslovanskih narodov in narodnosti od 1941 do 1945 je v marsičem edinstven — po razsežnostih, razmerah, v katerih je potekal, po herojstvu in žrtvah. Ljudstvo gaje bojevalo zato, da se osvobodi okupatorja in ustanovi svobodno državo. Komunistična partija Jugoslavije je bila edina sila, priprav-Ijena, da ljudstvo organizirano pripravi na odpor in začne z oboroženim bojem. V maju in juniju 1941 so opravili priprave, ustanovili vojaške odbore, ob koncu junija pa je bil ustanovljen glavni štab narodnoosvobodilni partizanskih odredov Jugoslavije; za njegovega komandanta je bil postavljen Josip Broz Tito. „Da se začne z oboroženo vstaj o, je bilo odločeno 4. julija 1941. Povsod po državi so se začele oborožene akcije jugoslovanskih narodov in narodnosti, nastajala so osvobojena ozemlja, ki so obsegala več kot petino Jugoslavije Sik osi niso pričakovak, da bo nastalo v Jugoslaviji bojišče, ki jim je že kta 1941 vezalo več deset devi-zij, namenjenih za druge fronte. Po svoji teritorialni razširjenosti in po odzivu prebivalstva je imela vstaja vseljudski značaj. Ob koncu 1941 je bila usta-novjjena prva regularna vojašca enota — prva proktarska brigada. Pod poveljstvom Josipa Broza Tita je bilo takrat 80.000 borcev, ki so vezali 510.000 nemških, italijanskih, bolgarskih in madžarskih ter 150.000 kvizlinških vojakov. Na osvobojenih ozemljih so ustanavljali organe ljudske oblasti - narodnoosvobodilne odbore — kot najmočnejši izraz revolucionarne družbenopolitične usmeritve vstaje.“ V Bihaču, kije bil v tem času središče partizanskega osvobojenega ozemlja s površino 48.000 kvadratnih kilometrov, je bila 26. in 27. novembra 1942 skupščina predstavnikov vseh jugoslovanskih narodov. Takrat je bil ustanovljen AVNOJ (antifašistično viječe narodnog oslobodjenja Jugoslavije) antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije — kot politično predstavništvo ljudstva in narodnoosvobodilnega boja, katerega osnovna naloga je bila, da organizira zaledje in aktivira ljudske množice na * ★ ; Spomnimo se slavnih let! | * Letos, ko proslav^amo 40. obletnico vstaje naro- * * dov in n arodnosti Jugoslavije, bomo v našem glasilu J J objavljali spomine starejših članov naše delovne * * organizacije na težke dni okupacije, na junaške dni * ★ naše revolucije, na^ oboroženi boj^ in prva leta ★ ★ povojne izgradnje. * J Naprošamo vas, ki ste bili kakorkoli udeleženi v * J boju: kot aktivist v zalednju ali aktiven borec * J narodnoosvobodilnega boja — vas, ki ste bili kot J * žrtev fašističnega teroija preganjani, zapirani ali * ★ internirani, trpinčeni in mučeni, napišite - svcje + ★ spomine, z veseljem jih bomo objavili Zaprosili smo ★ * že našega upokojenega delavca, prvoborca Jožeta * * Udoviča, da napiše za naše glasilo nekaj svojih * J spominov. Ni nam odrekel, obljubil je, da bo * J napisal. J Prepričani smo, da vas bo ta apel spodbudil k * ★ pisanju, tako naši spomini ne bodo šli v pozabo. ★ ★ Hkrati pa bomo tako prispevali svoj delež pri * J prenašanju tradicij narodnoosvobodilnega boja na * J mlajše sodelavce, da bodo znali ceniti pridobitve ★ * naše revolucije in svobode ter se aktivno vključevali * ★ v današnjem in jutrišnjem razvoju naše samoup ravne * J prakse. * * IZDAJATELJSKI SVET * ★ * osvobojenem in okupiranem ozemlju države. V tem času je bila oblikovana narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije (NOV in POJ) s 150.000 borci in vrhovnim štabom. Partizanske enote so bile bitko za bitko. Sovražnik je neprestano vodil akcije proti narodnoosvobodilni vojski. Ena najbolj dramatičnih je bila sovražnikova ofenziva na Kozaro leta 1942, ko so nad prebivalstvom tega kraja izvršili pokol na najbolj surov način. Bitki na Neretvi (februar — marec 1943) in na Sutjeski (maj — junij 1943) spadata med enkratne vojaške in strateške bitke narodnoosvobodilne vojske. Na Sutjeski je 127.000 sovražnikovih vojakov zaprlo večkratni obroč okoli glavne operativne skupine NOV, kijo je sestavljalo 19.000 partizanov, med njimi več kot 4.000 bolnikov in ranjencev. Po mesecu dni neprestanih bojev so partizanski borci prebili obroč in tako je bila izbojevana še ena pomembna zmaga. Na Sutjeski je bil ranjen tudi tovariš Tito, edini vrhovni poveljnik armade, ki je bil med drugo svetovno vojno ranjen pri neposrednem sodelovanju v bitki. Nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Jugoslaviji je privedel do novega zbora predstavnikov narodov. ,.Drugo zasedanje AVNOJ, ki se ga je udeležilo 208 delegatov iz vseh kr^ev Jugoslavije, je bilo 29. in 30. novembra 1943 v Jajcu. Z razglasitvijo AVNOJ za vrhovno zakonodajno in izvršno telo, z ustanovitvijo nacionalnega komiteja narodne osvoboditve Jugoslavije (NKOJ) Razstavna dvorana v muzeju 1. zasedanja AVNOJ v Bihaču kot začasne vlade z Josipom Brozom Titom na čelu in s sklepom o izgradnji Jugoslavije na federativnem načelu, so bUe uzakonjene bistvene pridobitve socialistične revolucije, nacionalna enakopravnost in pravice vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti ter njihova odločenost, da se združjo v novo državno skupnost. Na drugem zasedanju AVNOJ so Josipu Brozu Titu dodel ili naziv marša-la.“ „Ob koncu leta 1943 je bilo v Jugoslaviji 530.000 nemških, bolgarskih, madžarskih ter kvizlinških vojakov in 300.000 borcev NOV J. Osvobojena ozemlja so obsegala od ene petine do dveh tretjin jugoslovanskega ozemlja. Na teheranski konferenci (1943) so sile proti-hitleijevske koalicije sklenile, da priznajo narodnoosvobodilno vojsko in ji dajo pomoč in podporo. Pozimi in spomladi 1943/1944 je nemško vojaško poveljstvo sprožilo nekaj ofenzivnih operacij; mednje spada tudi spodleteli poskus, da bi z desantno akcijo na Drvar (maja 1944) uničili vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja z Josipom Brozom Titom na čelu.“ Bližal se je konec vojne. Srbija, Makedonija, Črna gora in Dalmacija so bile osvobojene do konca leta 1944. V začetku 1945 je narodnoosvobodilna vojska postala jugoslovanska armada, ki je uspešno vodila končne operacije za osvoboditev preostalih delov Jugo slavije. V začetku aprila 1945 je Josip Broz Tito na predlog AVNOJ sestavil prvo enotno (Nadaljevanje na 3. str.) (Nadaljevanje z 2. str.) vlado, ki sojo priznali zavezniki in reutralne države. Avgusta se je začelo tretje zasedanje AVNOJ, razširjeno z nekompromitiranimi poslanci zadnjega parlamenta predvojne Jugoslavije. „Med zasedanjem se je svet preoblikoval v začasno ljudsko skupščino. Volitve v ustavodajno skupščino so bile 11. novembra 1945 in na njih je ogromno večino dobila lista narodne fronte, s čimer je bil potrjen družbenopolitični sistem socialistične Jugoslavije. Na prvem zasedanju (29. novembra 1945) je skupščina sprejela deklaracijo o razglasitvi Fe derativne ljudske republike Jugoslavije. Ustava FLRJ je bila razglašena 31. januarja 1946. Razvoj državnosti posameznih republik se je izrazil s sprejetjem njihovih ustav. Tako sta, na kratko povedano, minili druga svetovna vojna in ljudska revolucija na ozemlju Jugoslavije. Veliko je podrobnosti, primerov junaštva, patriotizma in vsega tistega, kar prinaša resnični boj za svobodo. O veličini tega boja jugoslovanskih narodov in narodnosti bi lahko govorih s številnih stališč, toda zelo zgovorne so lahko tudi številke. Skupne vojaške in civilne izgube Jugoslavije v drugi svetovni vojni znašajo 1,706.000 mrtvih, kar je 10,8 odstotka vsega njenega prebivalstva (med zaveznici sta imeli večje žrtve samo ZSSR in Poljdca, izgube drugih so bile mnogo manjše). Ranjenih je bilo 425.000 ljudi. Iz gospodarstva je bilo izločenih 170.000 vojnih imetnikov, ki so morali preživeti strahovit okupatorjev teror; internirancev je bilo 320.000, prisilno razseljenih ljudi 530.000; 270.000 jih je bilo na prisilnem delu, 320.000 pa prisilno mobiliziranih — skupno torej 1,610.000 ljudi ali 10,2 odstotka vsega prebivalstva. Ob tem človeškem trpljenju je odveč govoriti o gmotni škodi. Štiri leta je bilo vse izpostavljeno zgolj rušenju, gradili niso ničesar. O gospodarstvu v kakršnikoli obliki ne moremo govoriti. Okupatorje samo ropal. Taka je bila cena boja jugoslovanskih narodov in narodnosti za svobodo, za socializem. Visoka, plačana s človeškimi življenji. Jqce: spominski muzej II. zasedanja AVNOJ. Od ustanovitve nove socialistične Jugoslavije, zasnovane na načelih enakopravnih odnosov vseh ljudi, ki žive v njej, so minila več kot tri desetletja. V tem času je Jugoslavija hodila po poti samostojnega razvoja, neodvisnosti — po lastni poti. Doživela je ogromno družbeno, gospodarsko in kulturno preobrazbo. To novo je očitno na vsakem koraku — od magistralnih cest do mest, zraslih na nekdanjih ledinah, v tovarnah, šolah, univerzah, pa tudi v turizmu . .. Trenutek sodobne, današnje Jugoslavije je moč najbolj živo doživeti na kraju samem. Spremembe socialistične družbe, ki jo gradimo na samoupravnih temeljih, na združenem delu, so v resnici globoke .. . Jugoslavije uživa danes v mednarodnih ra zmerah velik ugled kot dežela, ki se vztrajno bori in prizadeva za svet miru, svobode, varnosti, enakopravnosti in napredka; ta ugled uživa tudi zaradi svojega opredeljevanja za politiko neuvrščenosti. Izvršni odbor AVNOJ: Nurija Pozderac, dr. Ivan Ribar in Pavle Savič (sedijo); Mladen Ivekovič, Veselin Masleša, Vlado Zečevič, Ivan Milutinovič, dr. Samo Miloševič in Mile Peruničič (stojijo) -Gračanica n a Rami 5. marca 1943. omogočilo, da smo v precejšnji meri zmanjšali plačilni deficit. Priprave za 12. kongres ZKJ in kongres ter konference ZK v republikah in avtonomnih pokrajinah, ki so pravkar v teku so priložnost, da tudi ZK, katere vrste so občutno okrepljene in je število članstva letos prekoračilo dva milijona in šest tisoč, nadaljuje proces svoje idejnopolitične in akcijske krepitve in nadaljnjega usposabljanja komunistov. Z delom med množicami in skupno z njimi naj ZK še močneje prispeva k razvoju samoupravljanja in izvrševanja drugih pomembnih nalog. Jubiljena proslava 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov bo letos oživela v naših spominih vse tiste najdragocenejše človeške vrednote, ki so bile temelj naše revolucije. Spominjali se bomo pomembnih zgodovinskih dogodkov, dragih likov revolucionarjev in spominskih dnevov. Hkrati pa bomo tudi ob tej priložnosti vsi znova sklenih, da bomo z največjo ljubeznijo negovali in vedno znova bogatili naj večje poslanstvo naše vstaje: delo tovariša Tita. S Titom v srcu Pred dobrim mesecem smo se poslavljali od starega in vstopali v novo, 1981. leto z najlepšimi pričakovanji in razmišljanji o vsem, kar bo trajno zapisano o letu, ki smo ga preživeli. Naše misli pa so se hkrati vračale v čas, poln bolečin, v predvečer 4. maja, koje umrl tovariš Tito. Poet bi to znal lepše povedati: odšel je, da bi večno živel. Tovariš Tito je tudi osmega maja, ko je vsa domovina v nemi žalosti stala v povorki žalosti, ob njej pa ves svet v ganljivem spoštovanju, z močjo svojega gigantskega dela tkal nove, neuničljive niti čvrste tkanine naše neomajne enotnosti za nadaljevanje poti, ki nam jo je pokazal in po kateri bomo hodili. Vsa naša bolečina in vse solze milijonov Jugoslovanov so se zlile v naših srcih v nemo prisego: „Druže Tito, mi ti se kunemo ...“ Pred licem vsega sveta, zbranega okoli mrtvaškega odra največjega med velikani tega stoletja, je bila ta pesem veren izraz granitne odločnosti, da gremo naprej po Titovi poti in da nadaljujemo njegovo veliko delo. To delo je vtkano v naš sleherni dan, v vse kar delamo in kar nas kot velik dolg zavezuje: v kolektivno delo in odgovornost. K nenehnemu napredku nas spodbuja Titov zgodovinski zgled, ki se. znova in znova spet potrjuje prav v tem času. Ne gre le za nadaljnji razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije in osvajanje širšega prostora človekove^svobode in sreče, temveč tudi za oporo in jamstvo stabilnosti in življenjske moči naših narodov in narodnosti. Mar ni bil prav v času, ko so bili nekateri, nam nenaklonjeni krogi v svetu ,,zaskrbljeni“, kaj se bo zgodilo po Titovem odhodu, dostojanstveno in po že vnaprej pripravljenem vrstnem redu izbran najprej novi predsednik predsedstva SFRJ, takoj nato pa tudi predsedništva centralnega komiteja ZKJ z enoletnim mandatom? Mar ni dosledno uresničevano načelo kolektivnega dela in odgovornosti tudi enoletna mandatna doba v vseh najodgovornejših društvenih funkcijah nova potrditev naše obljube iz dni splošne ljudske žalosti, da bo po Titu — Tito? Najširša razprava o ustavnih spremembah je samo logično nadaljevanje, korak naprej v smeri, ki nam jo je Tito nakazal. Tretji kongres samoupravljal- cev, katerega sklic je tovariš Tito najavil v svoji zadnji novoletni poslanici, je priložnost in obveznost za odprte razgovore o dosedanjih izkustvih v izpolnjevanju z ustavo opredeljenega položaja delovnega človeka v naši družbi, za kritična srečanja z vsem, kar se temu zoperstavlja in za najširšo mobilizacijo samoupravljavcev v izvajanju naj po membnejših družbenih nalog danes pa tudi nalog v izvrševanju novih srednjeročnih načrtov razvoja. Politika ekonomske stabilizacije, kateri je tovariš T ito posvetil velik del svoje novoletne poslanice in v katerije posebno poudaril, „da nam leto, v katero vstopamo ne bo lahko11 in da bo »zahtevalo resna odrekanja1' — je bila lani začeta s povečanimi napori in odgovornostjo. Upoštevajoč težave, s katerimi smo se lani srečevali, lahko trdimo, da so v letu 1980 bili doseženi rezultati, ki nas spodbujajo: upočasnjenja je rast vseh oblik potrošnje, v zahtevnih pogojih delaje industrijska proizvodnja povečana za približno 4 odstotke, izvoz je povečan za 31, uvoz pa samo za 8 odstotkov. To je, ob bogatem deviznem prilivu od turizma. c-------------------------^ »Ponosen sem, da sem na čelu armade, v kateri je tako veliko žensk. Ženske Jugoslavije, ki so v tem boju s tolišnim samozatajevanjem dale tolikšne žrtve in ki tako stoje v prvih vrstah narodnoosvobodilnega boja, imajo pravico, da danes tu, enkrat in za vselej, ugotove, da mora ta boj roditi sadove tudi za ženske norodov Jugoslavije, da nihče ne more nikoli več iztrgati iz njihovih rok teh drago plačanih sadov. Za to stvar naših žensk se bodo zavzele naša narodnoosvobodilna vojska in vse ženske, ki so v prvih vrstah velikega boja. Morda kdo zunaj sanja, da se bo v Jugoslaviji po vojni začelo spet vse po starem, da bodo ženske spet šle v kuhinje in ne bodo o ničemer odločale. Toda ženske so opravile zrelostni izpit; pokazale so, da niso sposobne delati samo v gospodinjstvu, ampak da so se sposobne bojevati tudi s puško v roki, da lahko tudi vladajo in imajo oblast v rokah .. JOSIP BROZ TITO (decembra 1942 v Bosenskem Petrovcu, na prvi državni konfe renči AFŽ). \________________________J 3. kongres samoupravljavcev Jugoslavije Po vsej Jugoslaviji tečejo te dni intenzivne priprave na tretji kongres samoupravljavcev Jugoslavije, ki bo v Beogradu od 16. — 1 8. junija letos. Pobudo za sklic kongresa je dal pred dobrim letom tovariš Tito. V ta namen so bili na vseh ravneh ustanovljeni pripravljalni koordinacijski odbori. Priprave na zveznem odboru sindikata vodi tov. Mika Špiljak. V preteklih letih je naša družbena skupnost dosegla zgodovinske spremembe v družbenih odnosih in družbenoekonomskem razvoju. Več kot 35 let uresničuje geslo tov. Tita: »Tovarne delavcem!” Ustvarjali smo temelje samoupravljanja in sociahstične demokracije in na teh temeljih krepili tudi socialno in materialno varnost delovnih ljudi, hkrati pa krepili enotnost delavskega razreda. V vsem razvojnem obdobju je bil delavski razred samoupravno in politično organiziran na čelu z zvezo komunistov. Kljub velikemu razvoju družbenih in družbenoekonomskih odnosov za uvedbo delegatskega sistema pa ima delavec še vedno premajhen vpliv v celovitem odločanju o pogojih gospodarjenja in pridobivanja ter o razporejanju dohodka in čistega dohodka za posamezne namene. Prepočasi in včasih neučinkovito poteka samoupravno sporazumevanje, združevanje dela in sredstev. Trošimo še naprej nad doseženim dohodkom. Investiramo brez kritja. Neugodna je menjava s tujino. Prevelika je rast cen, kajti cene naraščajo zaradi želje po neupravičenem večjem dohodku. Premajhna je produktivnost dela. Prenizko je vrednoteno proizvodno in ustvarjalno delo. Prevelika in razbohotena je administracija, ki nam dela že družbeno škodo. In še več je takih pojavov. Vsa ta stanja moramo preiti in prenehati s prakso, da bi nekateri sprejemali sklepe, drugi pa prevzemali posledice. Zato ni naključje, da ima letošnji kongres samoupravljalcev Jugoslavije poglavitno temo: ZDRUŽENO DELO V BOJU ZA SOCIALISTIČNO SAMOUPRAV-UANJE IN D RUŽBENO ekonomski RAZVOJ. v okviru postav^ene teme je •zšlo gradivo, kije razdeljeno na naslednja področja: I. pridobivanje in razporejanje dohodka, II. samoupravno povezovanje in združevanje na podlagi dohodka, III. združeni delavci v delegatskem sistemu. ODLOČANJE DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU O PRIDOBIVANJU IN DELITVI DOHODKA Pri pripravah na kongres mora biti poudarek na teh področjih: — na družbeno lastninskih odnosih in njihovem razvoju, — na uresničevanju pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pri pridobivanju in delitvi dohodka, — na hitrejšem uvajanju dohodkovnih odnosov med organizacijami združenega dela, katerih delo se izraža v skupnem proizvodu, — na hitrejšem uveljavljanju svobodne menjave dela, — na pogojih gospodarjenja in pridobivanja dohodka (koliko so enaki in koliko delavci odločajo o njih), — na premajhnem vplivu odločanja delavcev o razporejanju dohodka in čistega dohodka za posamezne namene, — na vzrokih, ki zavirajo nagrajevanje po delu, — na razlogih nizkega vrednotenja proizvodnega in ustvarjalnega dela, zlasti za težja dela in opravila oz. dela ob težavnejših pogojih dela, — na spodbujanju inventivnega dela, — na socialni in materialni varnosti delavcev. SAMOUPRAVNO POVEZOVANJE IN ZDRUŽEVANJE V predkongresnih aktivnostih, ki bodo potekale oziroma že poteklo od organizacij združenega dela navzgor, so pomembna naslednja vprašanja: — pomen samoupravnega povezovanja in združevanja socialističnih samoupravni! odnosov za to obdobje razvoja, — združevanje in povezovanje kot osnova razredne krepitve enotnosti delovnih ljudi v boju za samoupravljanje, — stanje oz. sedanja družbena praksa povezovanja in združevanja, — današnji ekonomski problemi, — problemi pri sistemu samoupravnega planiranja, — vpliv kreditno—monetarnega in banč nega sistema na procese združevanja na dohodkovnih osnovah m premagovanje strukturnega neskladja, — problem pomanjkanja delavcev v proizvodnih poklicih, — združevanje in povezovanje v svobodno menjavo dela — znanost, izobraževanje, kultura itd. ZDRUŽENI DELAVCI V DELEC ATSKEM SISTEMU Na področju prepočasnega razvoja našega delegatskega sistema moramo poudariti v predkongresn ih razpravah v DO naslednje: — uresničevanje ustavne vloge delavskega razreda v procesu odločanja, — dosežen razvoj samoupravljanja v TOZD in skupnostih, — organizirano izražanje Mka Špiljak, eden izmed organizatorjev letošnjega kongresa. Na sliki: obisk v jedrski elektrarni v Krke m množice samoupravi ih interesov (pluralizmu interesov), — uresničevanje ustavne pozicije delegatskih skupščin, — uresničevanje pobude tovariša Tita o kolektivnem vodenju in odgovornosti, — obveščanje samoupravljavcev, — proučitev učinkovitosti delegatskega sistema s stališča hitrega usklajevanja stališč in sprejemanja odločitev, — uresničevanje razredne vsebine kadrovske politike in vloga družbenopolitičnih organizacij. Če bomo v predkongresnih in kongresnih aktivnostih mobilizirali v delavski razred vse odgovorne subjekte naše skupnosti in temeljito spregovorili tudi o teh vprašanjih in prispevali k poenotenju staUšč in odnosov do še vedno nerazčiščenih vprašanj, bomo lahko rekli, da je tretji kongres samoupravljavcev Jugoslavije prelomnica. Tako kot prva dva, kiju uvrščamo med zelo pomembne mejnike razvoja socialistične samoupravne družbe. JOŽE MIKLIČ Obisk pri predsedniku naših sindikatov Kot dolgoletni sindikalni aktivist sem v minulem sedemletnem aktivnem obdobju žrtvoval veliko časa, ne tako malo doživel, pa tudi kakšno grenko jabolko pojel. Pa vendar, človek vse to za dobro vzame, dela naprej z dodatno vnemo, saj so pri pohtičnem delu tudi lepi, nepozabni trenutki, ki ostanejo še dolgo v spominu, še posebno, če opravljaš naloge, ki so ti zaupane, z veseljem. Danes mi je še v živem spominu letošnji 14. januar, ko smo bili v Beogradu sprejeti pri predsedniku zveze sindikatov Jugoslavije tov. Potrču, ki opravlja to zahtevno funkcijo v sedanjem enoletnem mandatu. Po seji zveznega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Jugoslavije, je šti- Miran Potrč, predsednic jugo-slovanskih sindikatov ričlansko slovensko delegacijo sprejel tovariš Potrč. Kljub veliki zasedenosti predsednika sveta ZSJ smo se skoraj uro pogovarjali o problemih današnjega aktualnega družbenopolitičnega trenutka, še posebno pa o pro- blemih, ki tarejo nas tekstilce. Največ pozornosti smo posvetili rezultatom gospodarjenja v tekstilni industriji Slovenije in Jugoslavije, problemom pri izvozu in uvozu surovin, neenakim obremenitvam tekstilne in-drus trije v naši skupnosti v primerjavi z ostalimi republikami, neenakim pogojem gospodarjenja naše panoge v primerjavi z ostalimi panogami v naši republiki, benificirani delovni dobi in pogojem dela, načinu formiranja novih cen, razprodajah v naši panogi ter o samem delu v zveznem odboru in uključeva-nju naše delegacije v delo zveznega odbora. Na koncu obiska pri tovarišu Potrču smo mu zaželeli še veliko uspeha pri vodenju ZS Jugoslavije. JOŽE MIKLIČ Nočno delo naših žena -N Največ nočnega dela žena je v tekstilni industriji. Popolna odprava nočnega dela žena v tekstilni industriji je zelo težko uresničljiva, ker je le ta delovno intenzivna in zaposluje največ delovne sile, vendar pa kljub temu vsi strmimo za postopnim zmanjšanjem nočnega dela žena. Če bi ga hoteli v naši DO ukiniti, bi bile potrebne velike investicije, katerim pa trenutno nismo kos. Iz analiz je razvidno, da smo v letih 1971 - 1980 zmanjšah nočno delo od 423 na 114 delavk, torej kar za 309. Največji padec nočnega dela žena je bil leta 1975, ko se je z ozirom na leto 1974 število delavk zmanjšalo za 129. V naslednjih letih je bil padec nočnega dela žena zopet počasnejši. V preteklem letu je delalo v nočni izmeni 114 delavk, v letošnjem letu pa dela ponoči 117 delavk. Ta porast nočnega dela gre na račun TO Predilnica Metlika, ki je povečala proizvodno. Vendar pa imajo v TO Predilnica Metlika v srednjeročnem planu predvidene večje investicije, ki bodo prinesle 1982 delno ukinitev nočnega dela in v nadaljnjem srednjeročnem planu popolno ukinitev. V TOZD tkanina imamo v srednjeročnem načrtu predvideno ukinitev nočnega dela žena v DE Priprava in oplemenitilnica. V DE Tkalnica pa ne bo mogoče, ker bi bile potrebne prevelike investicije (70 miljonov deviznih dinarjev), s katerimi pa v tem obdobju ne razpolagamo. V DO Novoteks izpolnjujemo pogoje, ki jih postavlja RO ZS Slovenije: — ustrezno ovrednotenje nočnega dela, — topli obrok v nočni izmeni, — redni preventivni zdravstveni pregledi, — dodatni letni dopust. Vsi skupaj se moramo truditi, da bomo ukinili nočno delo žena. To ostaja trajna naloga. Vse investicije, ki se jih bomo lotevali, bodo morale vsebovati tudi predloge za zmanjšanje nočnega dela žena. VANDA KASTELIC Izvoz - trajna opredelitev Obnašati se gospodarno in prizadevno, izpolnjevati stabilizacijske ukrepe, ki smo si jih sami sestavili, ne p omeni samo varčevanje in znižanje stroškov proizvodnje. Res je, da so stroški proizvodnje precej visoki in da jim moramo posvetiti več pozornosti, pri ostalem varčevanju pa skorajda ne moremo veliko več privarčevati kot privarčujemo. Zato menim, da sta dvig produktivnosti dela in trajnejša izvozna opredelitev temeljna stabilizacijska ukrepa za naše razmere. V situaciji tako-imenovanega negativnega ekonomskega odnosa s tujino, ko več dobrin uvažamo kot izvažamo, ali kadar z izvozom ne pokrivamo uvoznih potreb, je prav gotovo najbolj učinkovit stabilizacijski ukrep plasirati čimveč izdelkov na zunanji trg. Pri proizvodnji tekstilne konfekcije razlikujemo dva načina, ali dve vrsti izvoza: izvoz, kije ekonomsko ugodnejši za izvoznika. Imenujemo ga klasični izvoz. Pri tem izvozu zraven našega dela, vloženega v izdelek, izvažamo tkanino oziroma osnovno in pomožno blago, ki je pri nas izdelano in s konfekcioniranjem vgrajeno v končni izdelek. Druga vrsta izvoza, ki je za nas kot izvoznike ekonomsko manj ugodna, je tako imenovani lohn izvoz, kjer izvažamo samo naše delo, ki je vloženo pri konfekcioniranju. Ves osnovni materijal in pribor pri lohn izvozu dobimo od inozemskega kupca tako, da je pri gotovem izdelku plačano samo naše delo. Žal moramo ugotoviti, daje tega drugega izvoza, kije za nas manj ugoden, veliko več ali skoraj sto odstotkov. Ta podatek nam kaže na potrebno delavno preusmeritev pri izvozu. Naša naloga je izogibati se takega, manj ugodnega in manj donosnega dela, če so le kakršnekoli možnosti. Seveda se moramo zavedati, da izvoz, bodisi klasični ali lohn, prinaša nekoliko manjši dohodek kot delo za domače tržišče in v tem primeru je opredelitev za čimvečji izvoz upravičena takrat, če vemo, da takšna poslovna politika prinaša veliko k stabilizaciji našega gospodarstva in zagotavlja nujno potrebna devizna sredstva, ki jih za nemoten delovni proces potrebujejo posamezne temeljne organizacije naše DO in posredno tudi mi sami. V prejšnjem, za temeljno organizacijo Konfekcija II. Vinica, zelo uspešnem poslovnem letu, smo izdelali 60.880 mo- ških hlač za izvoz. Vse hlače, ki smo jih izdelali, so bile iz lohn programa, udeležba teh izvoženih izdelkov v primerjavi s celotno proizvodnjo na Vinici pa je nekaj nad 18%. Zaradi prej navedenih razlogov za še večji izvoz, smo sestavili plan izvoza za leto 1981 in ostala leta v prihodnjem petletnem srednjeročnem obdobju. Trenutne potrebe po deviznih sredstvih nam narekujejo, da bodo sestavljeni plani morah biti ne samo doseženi, ampak tudi močno preseženi. Za tekoče leto smo sicer planirali izvoz 82.000 konfekcijskih izdelkov, kar je približno 25 % celotne proizvodnje. Po končanem delu v januarju letošnjega leta in po zagotovgenih količinah dela oz. že terminiranimi količinami za prvo pohetje lahko povem, da so vse možnosti, da bo celoletni plan izvoza dosežen že v tem polletju. Ob planirani razširitvi v letošnjem letu in s tem tudi zvišani proizvodnji za prihodnja leta srednjeročnega obdobja planiramo, da bomo leta 1985 na Vinici izdelovah skupaj kar 510.000 konfekcijskih izdelkov. Od tega naj bi bilo 290.000 ah 56% izdelkov namenjenih za izvoz. Od planiranih 20.000 izdelkov klasičnega izvoza v letu 1981 naj bi tet 1985 prišli na 60.000 izdelkov klasičnega izvoza, kar pomeni bistven premik k izboljšani strukturi izvoza. Upamo, da bomo začrtane plane ne samo dosegli, temveč tudi presegli in s tem naredili bistven korak naprej k stabilizacijski politiki in tudi reševanju problemov primanjkljaja deviznih sredstev, ki jih naša DO v svojem poslovanju potrebuje. Vemo in zavedamo se, daje vsak izvoz, tako klasičen kot tudi lohn, zelo zahteven. Pri tej zahtevnosti ne mislim samo na kvaliteto izdelave, saj moramo danes tudi za dom ači trg izdelovati zelo kvahtetno, če želimo izde Ike brez težav prodati, ampak na zahtevnosti pri bolj pogosti menjavi modelov, tehnologije proizvodnje in materialov. Vemo, da je pri izvozu zelo pestra paleta kupcev, modelov in najbolj različnih zahtev, kar pa v proizvodnj i, kljub dobri organizaciji dela, povzroča zelo velike padce pri produktivnosti. Kot nobena druga proizvodnja, tako tudi konfekcijska ni imuna na padce in različne oscilacije pri produktivnosti v omenjenih pogojih proizvodnje. Taki primeri, ki smo jim tudi že bili priča, nam ne smejo vzeti poguma. S pomočjo strokovnih služb in skrajno prizadevnostjo vsakega posameznika na svojem delovnem mestu, bomo vse sprejete plane lahko kvahtetno do seg-li, s tem pa zagotovih potrebna devizna sredstva za nemoteno prihodnje delo in pripomogli k reševanju neravnotežja v odnosih s tujino. MARIJA ŽALAC Le z lastnim znanjem iz gospodarske krize___ Zakaj ni več domačih inovacij, izboljšav dela in raziskovalne dejavnosti? Bo Dolenjska tu še zaostajala? V___________________________y Že dolgo je znano, da je pogoj dobrega gospodarjenja tudi dobra glava, ne samo pridne roke. No, znano morda drugod po svetu, saj smo pri nas preradi delali predvsem z rokami, tisto z glavo pa prevečkrat prepuščali drugim in jim za to odštevali drage denarje — devizne denarje. Stabilizacija našega gospodarstva pa je, kot mnogo drugih, postavila v ospredje tudi to vprašanje, ki ga moramo, če hočemo, da bomo enakovredno prodajah delo naših rok in našega uma, zadovoljivo rešiti. Domače inovacije ali izumi, po domače tudi pogruntavščine, so pri nas sila redke. Veliko pa jih uvažamo. Redki so tudi predlogi za izboljšave pri že nabavljenih strojih, za njihovo uporabo v druge namene ali za izooljšavo načina dela, pri katerem bi prihranili čas in surovine in s tem seveda tudi denar. O tem razmišlja vsak dober gospodar in ker smo gospodarji v naših delovnih organizacijah vsi, se moramo tudi vsi za to prizade vatL Zakq smo na področju inovacij toliko zaostajali? Dr. Miha Japelj, ki je predsednik občinske raziskovalne skupnosti v Novem mestu, je _ v nedavnem pogovoru za NAŠE RAZGLEDE na to vprašanje takole odgovoril: „V povojnem obdobju se je začela nagla industrializacija (ki je normalno rast kmetijstva zelo zapostavljala) povsod na Dolenjskem, zlasti pa v novomeški občini. Takšna rast gospodarstva je gotovo vse preveč favorizirala intenzivno investi-cijsko dejavnost; pomembne poslovne odločitve smo sprejemali le s krajšimi rezmišljanji in le včasih z ustreznimi ekonomskimi in tehnično-tehnološkimi analizami. Pri takšni poslovni in gospodarski politiki, ki je bila očitna pri skoraj vseh delovnih organizacijah, pa je bilo lastno razvojno-raziskovalno delo v prvi fazi zelo zapostavljeno. Velike investicijske naložbe smo takrat izvedli prednostno le z neposredno uporabo tujega znanja, tuje ( uvožene) opreme in tehnologije.” Vsaki vrsti razsipništva je treba enkrat narediti konec. V našem primeru je razsipništvo omejevanje lastnih raziskovalnih možnosti in kupovanje tujega znanja. V tujini je ustajena praksa, da podjetja, ki jim je kaj do svoje bodočnosti, vlagajo v raziskovalno delo od dveh do deset odstotkov svojega bruto dohodka. Pri nas so take delovne organizacije bele vrane. V teh mejah se giblje le tovarna zdravil KRKA, ki v raziskovalno dejavnost vlaga približno pet odstotkov bruto dohodka. Številne delovne organizacije v naši pokrajini se vedejo, kot da te dejavnosti ni. Je to morda znak nezaupanje v lestne sposobnosti in v lastne kadre? Razveseljiva je vest, da bo občinska raziskovalna skupnost letos razpolagala z mnogo večjimi sredstvi za spodbujanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti kot doslej. Ta sredstva so v prvi vrsti namenjena za razidcave na podro^u energetike, odpadnih voda, varstva reke Krke in prometnih zvez. Seveda je 500 milijonov, kolikor bo na razpolago, po predvidevanjih šele polovica potrebnih sredstev za vse planirane dejavnosti. Drugo polovico bodo morali združiti neposredni interesenti in porabniku Več sredstev kot doslg bo občinska raziskovalna skupnost lahko namenila tudi propagiranju in nagrajevanju inovacij ter pomagala delovnim (Nadaljevanje na 8. str.) Spremljanje proizvodnje tkanin s pomočjo računalnika Nekoliko pred novim letom smo pričeli spremljati proizvodnjo tkanin s pomočjo računalnika pri SGP Pionir. V to smo se usmerili z enim samim osnovnim namenom: oskrbeti se s takimi podatki, ki bodo prikazovali dejanski pretok tkanin po delovnih fazah proizvodnje. Takrat smo se omgili na proizvodni ciklus od snovanja do gotovega pregleda tkanin v oplemenitilnici. Izbrali smo nekaj delovnih mest, na katerih registriramo p retok proizvodnje tkanin. Ta izbrana delovna mesta imenujemo kontrolne faze. Kontrolne faze so: oznaka kontrolne faze naziv kontrolne faze A snovanje B pregled surovih tkanin C prvo šivanje D pregled po šivanju E drugo šivanje F pregled gotovih tkanin (Nadaljevanje s 7. str.) organizacijam, da same organi-z irajo to dejavnost, saj je v pogovoru z NAŠIMI RAZGLEDI predsednik dr. Miha Japelj med drugim tudi dejal: „Pri inovacijah ni ustvarjalec le avtor, marveč vsa organizacija, ki ustvarjalcu patenta ali inovacije vsestransko omogoči tisto resnično in tudi dokončno industrijsko realizacijo njegove ideje. Tak način pojmovanja inovacij, kije širok, raznovrsten in globok, pa je prav gotovo za našo socialistično in samoupravno družbo najbolj prime-ren.“ N. S. Temu primerna je postala tudi nova oblhca obesnega listka. Obesni listek je razdeljen na posamezne dele - tabele,označene z B, C, D, E, in F. Dela, ki bi bil označen z A ne vidimo, predstavlja pa snovanje. Podatke iz snovanja zajemamo na poseben formular. In kaj je naloga delavcev, ki delajo na ..Kontrolnih fazah B, C, D, E, F? Naloga je zelo .enostavna: talon izpolniti, odtrgati in dati v pripravljen zabojček. Vsak dan poberemo talone, ki so se nabrali na posameznih kontrolnih fazah. Številke izdelkov prenesemo na luknjane kartice v mehanografskem oddelku , obdelavo podatkov pa izvedemo na računalniku pri SGP Pionir. Rezultat obdelave sta dva pregleda. Oba podajata pregled prehoda tkanin po kontrolnih fazah proizvodnje, vendar ima vsak svojo bistveno značilnost, drugi ključni pojem. Prvi pregled kaže prehod izdelkov za vsako osnovo posebej. Drugi pregled kaže prehod izdelkov za vsak desen posebej. Ostaja še neizkoriščena možnost, da dobimo izpis vseh izdelkov (število), ki do določenega roka niso izšli iz proizvodnje. In kako točni bodo podatki? Samo natančnost in doslednost vseh delavcev, ki delajo na kontrolnih fazah A, B, C, D, E, F, lahko zagotovi natančne podatke. Stvarno sliko proizvodnje lahko dobimo samo na osnovi natančnih podatkov. V primerih, ko se opremijo komadi tkanin z nepravimi listki, ali ko se komadni listki zgubljajo, ali kaj podobnega, ne moremo trditi, da so informacije o proizvodnji stvarna slika proizvod-' nje. HINKO ŠDMTLER Na pregledu surovih tkanin odtrgamo prvi talon s komandnega lista. Delavci v oplemenitilnici bi morali pc sveč ati posebno pozornost komadnim listkom. Vse predhodne faze v pripravi, v tkalnici in šivalnici niso tako nevarne za izgubljanje komadnih listkov kot prav v apreturi. V apreturi se komadni listki od komadov ločijo. Vse je odvisno od naše natančnosti Zato je od tod dalje njihova pot odvisna samo od natančnosti delavca na vsaki fazi. Razen tega se dogaja tudi, da se listki od celih partij zapenjajo (dajo se na nepravilen voziček). Tako je naloga kontrolnih faz v apreturi zelo otežkočena, podatki za računalnik pa netočni oziroma nepopolni. Če bo delo z listki potekalo normalno z majhnim izgubljanjem, bo odpadlo tudi nepotrebno iskanje posameznih izdelkov in bolje bomo izpolnjevali zahteve dobavnih rokov. Komadni listek je nosilec podatkov o izdelku. Na njem so zabeležene tudi napake, ki jih ima ta izdelek, zato še posebej pozivam delavce v apreturi, da vzamejo ta problem zelo resno, saj je pomemben za normalen potek proizvodnje MARKO ZUPANČIČ Iz vaše TOZD že dolgo nismo ničesar brali, zato se ne jezite na uredniški odbor, če z vsebino domačega časopisa morda niste v celoti zadovoljni. Veseli bomo tudi vašega sodelovanja, zato se kmalu spet oglasite! NCVCTEKS KCVC MESTU A F T I. Seznanimo se z določili pravilnika o varstvu pred požarom! Ena izmed praktičnih vaj v delovni organizacgi: gašenje z aparatom. Pravilnik o varstvu pred požarom smo sprgeli že leta 1977. Določila tega pravilnka urejajo področja varstva pred požarom. S pravilnikom se je seznanila večina delavcev (ne pa vsi). Od sprejetja pravilnika pa so se zaposlili mnogi delavci na novo v naši delovni organizaciji, ki s tem pravilnikom še niso seznanjeni. Zato smo sklenili nekaj pomembnih členov iz pravilnika objaviti v našem glasilu. Delavci, združeni v DO Novoteks, imajo pravico in dolžnost, da na temelju družbene samozaščite varujejo pred požarom in drugimi elementarnimi nesrečami življenje in družbeno premoženje. Zato morajo delavci uresničevati ukrepe za varstvo pred požarom, ki jih določa pravilnik o varstvu pred požarom ter drugi predpisi. Sodelovati morajo pri reševanju ljudi in premoženja ob nastanku požara ali druge elementarne nesreče z orodjem in drugimi sredstvi za gašenje in reševanje. Da bi naloge iz tega pravilnika lahko izvrševali, se moramo predvsem z določili tega pravilnika seznaniti. Zato objavljamo danes preventivne ukrepe, v nasledili številki našega glasila pa bomo napisali člene tega pravilnika,^ govorijo o odgovornosti delavcev. Industrijsko gasilsko društvo Novoteks — N ovo mesto Gradbena preventiva Vsi objekti v DO morajo biti zgrajeni tako, da so varni pred požarom. Odgovorni strokovni delavci morajo pri projektiranju in gradnji objektov upoštevati ukrepe in normative varstva pred požarom, določene s tehničnimi normativi za gradnjo objektov in vsemi drugimi zakonskimi predpisi. 21. člen Gradbeni objekti, ki predstavljajo večjo nevarnost za požar, morajo biti zgrajeni na takšnem prostoru in na tak način, da ne predstavljajo nevarnost požara za druge objekte. 22. člen Skladišča, namenjena za skladišč enje lahko vnetljivih in eksplozivnih snovi ali snovi, ki razvijajo strupene pline, ni dovoljeno graditi v bližini zgradb, kjer se zaradi potrebe delovnega procesa zadržujejo ljudje. Tak objekt mora biti zgrajen tako, daje dana možnost hitrega izstopa oz. vstopa v objekt. 23. člen Vsak proizvodni oddelek ali drug objekt, v katerem delajo ljudje, mora imeti vsaj dva izho- (Nadaljevanje s 13. str.) na tla ter zakriti nezavarovane dele telesa. Če smo v času eksplozije v bližini kakega objekta, se hitro skrijemo zanj. Za zaščito vam pridejo prav razne vdolbine, jarki in ceste, zid, drevo, gost grm itd. Pred toplotnim sevanjem nas varuje tudi obleka, zlasti če je svetla in ohlapna. Zaradi svetlobnega bliska nezavarovani ljudje začasno oslepijo, zato ne smemo gledati vanj! Radiacijski učinek Radiacijski učinek je posebnost jedrskih orožij, medtem ko ga pri drugih orožjih ne poznamo. Radiacijski učinek nastane zaradi radioaktivnega sevanja, ki se javlja ob jedrski eksploziji in tudi po njej. Tako govorimo o začetnem radioaktivnem sevanju, ki traja kako minuto po eksploziji, ter o poznejšem ali naknadnem radioaktivnem sevanju, ki je dolgotrajnejše in povzroča radioaktivno kontaminacijo. Obsevanost z radioaktivnimi žarki merimo v rentgenih (r). Posledice, kijih človek.čutipri radioaktivnem žarčenju, so odvisne od prejete količ ine rentgenov. Tako do prejetih 400 rentgenov nastopi radiacijska bolezen. Po prejetih 400 in več rentgenov pa nastopi smrt. Zaščita pred jedr&im orožjem Popolno zaščito predjerskim orožjem je zelo težko doseči. Tako bi nas varovala le globoko pod zem^o in trdno zgrajena zaklonišča. Če pa nismo v samem centru eksplozije, nas dobro varujejo zaklonišča, ki se gradijo v sedanjih razmerah. Zato je treba veliko pozornost posvetiti gradnji trdnih in varnih zaklonišč. Če se ob eksploziji najdete izven zaklonišča, pa je postopek naslednji: — če je v neposredni bližini jarek, jama v zemlji, nasip, gomila zemlje, debel zid ali podobno zavetje, se čim hitreje vležete vanj ozirom a za njim, — če v neposredni bližini ni nobenega zavetja, ga ne iščite okrog, temveč se takoj vržete na tla, v nasprotno smer od ognjene oble, zaprete oči in stisnete obraz med komolce, nepokrite dele rok podvijete pod prsi, še prej pa potetnete prek glave plašč ali drugo pokrivalo, če ga imate pri sebi, — kogar je eksplozija ujela v zgradbi, se vrže za močnejši notranji zid ah pa tudi za zunanji, vendar ne pod okno, — v vozilu ležete na tla ali med sedeže. To zavarovanje je le začasno — trenutno; s tem se zavarujemo le pred toplotnim in udarnim učinkom. Za zaščito pred radioaktivnimi padavinami pa moramo poiskati primerno zaklonišče. To je le kratek opis jedrske eksplozije in zaščite pred njo, kar pa je dovolj, da se človek vsaj delno zaščiti pred njenimi učinki. da na prosto, da je v primeru požara možen takojšen izhod. Prehodi in izhodi morajo biti vedno prosti. 24. člen Vsak gradbeni projekt, načrt za adaptacijo in vse spremembe gradnje mora tehnična služba predložiti splošnemu sektorju — službi varstva pri delu v mnenje. 25. člen Preventiva instaliacij Izgradnja električnih naprav, plinskih vodov, kanalizacij, strelovodov, toplovodov in podobnih naprav mora biti izvedena tako, da ne predstavlja nevarnosti za požar. Vse instalacije in naprave morajo ustrezati obstoječim standardom. V objektih z večjo nevarnostjo požara (požarne c one) morajo biti vse instalacije vgrajene v „S“ izvedbi. 26. člen Instalacije, ki so pod napetostjo električnega toka, morajo biti instalirane in uporabljene skladno s predpisano jakostjo toka, veljavnimi standardi, tehničnimi predpisi, navodili in normativi. Vsi stroji z elektromotorji in elektroinstalacijo morajo biti požarno varovani v skladu s tehničnimi predpisi. 27. člen Preventivni ukrepi pri vzdrževanju objektov, strojev in drugih naprav Odgovorni vodje vzdrževanje in posamezni vzdrževalci morajo izvajati remonte, popravila in druga vzdrževalna dela na tak način, da ne povzročajo nevarnosti za požar. Pri svojem delu morajo poleg splošnih preventivnih ukrepov zagotoviti še: — varjenje in rezanje je dovoljeno samo v prostorih, ki so za to določeni in so tako zgrajeni, da so zanesljivo varni pred požarom in eksplozijo. Pri varjenju in rezanju mora odgovorni vodja in varilec upoštevati vsa varnostna navodila o varstvu pred požarom pri varjenju in rezanju; — pri varjenju v proizvodnih prostorih, kjer je požarna nevarnost večja (požarne cone, prosti v „S“ izvedbi), mora biti pri varjenju obvezno prisoten poklicni gasilec; — kdor v DO uporablja odprt ogenj oz. vari v proizvodnih prostorih, kjer obstaja večja nevarnost požara (prostori v „S“ izvedbi), mora predhodno dobiti pismeno dovoljenje za tako delo od poklicnega gasilca; — pri vseh strojih in napravah, od katerih odteka mazivo, (Nadaljevanje na 15. str.) Utrinki s sejma športne mode v Firencah Konec januarja smo obiskali sejem športne mode in mode za prosti čas v Firencah. Proizvajalci so predstavljali kolekcije jesen zima 81—82. Tudi naša (Nadaljevanje s 14. str.) mora biti podstavljena pločevinasta posoda, v katero odteka odpadno mazivo, le-tega pa je treba redno odstranjevati; — vse mastne krpe in druge mastne predmete, kijih uporabljajo vzdrževalci, je potrebno redno ostranjevati; — vse električne napeljave in naprave moraj o biti izdelane in vzdrževane po veljavnih predpisih; — vzdrževanje električnih naprav sme opravljati le delavec elektro stroke; — vzdrževanje električnih naprav v „S“ izvedbi sme vzdrževati le delavec, usposobljen za taka dela; — vzdrževalci morajo po končanem delu pospraviti delovno okolje; — vse posode za odlaganje mastnih krp in drugih odpadkov morajo biti kovinske. 28. člen Preventiva v skladiščih Odgovorni delovodja, vodja skladišča in delavci v skladiščih morajo pri skladiščenju upoštevati vse splošne in posebne požarno varnostne ukrepe. Poleg splošnih preventivnih ukrepov pa morajo upoštevati zlasti: — da so vse vnetljive surovine skladiščene v posebnih, za to določenih skladiščih; — da vse vnetljive tekočine skladiščijo in prevažajo po predpisih o prometu in hrambi vnetljivih tekočin; — vse prostore, v katerih so vskladiščene vnetljive tekočine in snovi, ki izhhlapevajo, je potrebno redno zračiti; — vsi delavci, zaposleni v skladiščih, morajo biti poučeni o varstvu pred požarom; — vnetljive tekočine ali druge nevarne snovi morajo biti vskladiščene in označene tako, da ne more priti do medsebojne zamenjave ; — da so prostori skladišča vedno čisti in urejeni ter da se razlite vnetljive tekočine takoj na primeren način odstranijo; — da je v skladišču na vidnem mestu obešeno navodilo o ravnanju s posameznimi vnetljivimi tekočinami; — da so vsa gasilna sredstva in naprave vedno dostopni; — pri izvrševanju vseh del morajo upoštevati in spoštovati vse predpise o varstvu pred po- konfekcijska kolekcija se je te dni že začela predstavljati trgovcem. Na splošno smo lahko z modne plati z našim športnim de- žarom in se dosledno ravnati tudi po navodilih pokhsnega gasilca; — da so izdelki v skladiščih skladiščeni tako, da so transportne poti in izhodi iz skladišča vedno prosti zaradi reševanja ljudi in izdelkov v primeru požara ali druge elementarne nesreče; — da so aparati in sredstva za gašenje vedno na za to določenem, vidnem in lahko dostopnem mestu; — da so prostori skladišča vedno čisti in urejeni; — da je v skladiščih prepovedano kajenje; — da se v skladiščih ne uporabljajo kuhalniki in električne peči. 29. člen Preventiva pri manipulaciji in skladiščenju lahko vnetljivih in eksplozivnih snovi Prevoz, prenos oz. manipulacija z vnetljivimi in eksplozivnimi snovmi mora biti izvedena po veljavnih predpisih o prevozu in manipulaciji z lahko vnetljivimi in eksplozivnimi snovmi. 30. člen V proizvodnih prostorih je dovoljeno hraniti le minimalne količine vnetljivih tekočin. Poleg splošnih preventivnih ukrepov pa je potrebno upoštevati še naslednje: — neposredno na delovnem mestu je dovoljeno hraniti največ do 20 1 vnetljivih tekočin, če ni s posebnimi predpisi dovoljena večja količina; — večje količine vnetljivih tekočin je potrebno hraniti v za to predpisanih in določenih skladiščih; — vse vnetljive tekočine je potrebno hraniti in uporabljati na tak način, da ni nevarnosti za nastanek požara ali eksplozi- j6'- delavci, ki uporabljajo pri delu vnetljive tekočine, morajo biti posebej poučeni o požarni varnosti in usposobljeni za gašenje požarov vnetljivih tekočin; — na vseh posodah z vnetljivimi tekočinami mora biti vidna oznaka vnetljive tekočine; — vse posode, v katerih so vnetljive tekočine, morajo biti po uporabi zaprte; — posode z vnetljivimi tekočinami ne smejo biti izpostavljene sončnim ali drugim toplotnim virom. lom kolekcije zadovoljni. Lahko ga primerjamo z znanimi svetovnimi firmami, kot so Wrangler, Leviš, Lemmon an Soda, Carrera, Emanuel, Bobos, Cherokee in z dru gimi, saj prav tako zajema vse možne modele in materiale kot jih imajo te firme: jeans, žamet, velveton, plastificirano platno, volneni športni materiali, gladki in karo ter druge. Nekateri izdelki so bili iz usnja in gumiranega platna, kar pa je zelo drago; pri nas bi bili samo „butični“ modeli. Veliko je bilo pestrih in ne-prešitih plastificiranih jaken raznih dolžin, podloženih s karo ah enobarvno flanelo, prav tako veliko jeans jaken, podloženih z umetnim krznom ali karo flanelo, pa jakne iz kariraste kosmatene volnene tkanine, pa usnjene ... Hlače so še vedno zgoraj širše, spodrg ozke iz jeansa, karo volnenega materiala, nekaj žameta, velvetona, plastificira-nep platna. Pojavljajo se zopet dobre, stare kavbojke-sprane, oguljene, ki morajo segati samo do gležnja in so po vsej dolžini oprijete in tesne. Zdelo veliko je bilo jahalnih hlač raznih oblik, malo bolj široke malo manj iz raznih materialov, volnenih enobarvnih in deseniranih tkanin, žameta, jeansa in usnja ter velvetona. Tudi zadrge na hlačah so še vedno aktualne. Prišite ali naši- te so „površno“, kar daje modelu poseben čar, na nekaterih jih je kar deset ali dvanajst komadov. Veliko je bUo videti bermuda hlač ter pumparic za vsakdanjo nošnjo. Kril je bilo zelo malo; te so bile s plastro-nom in z naramnicami, segale so daleč nad koleni, nekatere so bile samo do pasu, vse pa obvezno MINI. Narejene so predvsem iz jeansa in usnja. Tudi mimoidoče obiskovalke in obiskovalci so bili oblečeni v jahalne hlače, ženske obute v nizke škornje brez pete, ki so segale do kolen ali pa samo do gležnja ravnih oblik (Peter Pan), nekatere z resami okoli gležnja, veliko jih je imelo „PUNCK“ hlače oziroma „KORENČEK“, prav tako zataknjene v Peter Pan škornje ah gležnarje. Na modni reviji so bila dekleta v mini krilih, h katerim so obule ravno oblikovane škoren-jce do sredine meč;nogavice so imele v barvi krila. Povemo torej lahko, da bomo še vedno nosili nizke pete ah pa čevlje brez pete, najavlja se mini in drzne jahalne hlače umhjenih in divjih oblik v raznih materialih. Ta sejem nam je potrdil modnost naše kolekcije; kako bo sprejeta pri trgovcih, je stara pesem; pri mladini bi bila z navdušenjem, toda kaj, ko so med proizvajalci in potrošniki vedno trgovci... JAM JOVIČ Sejem športne mode skozi očala desinatorja Od 24. do 26. 1. 1981 je bil v FIRENZAH sejem športne mode za sezono 81/82 jesen-zima. Na sejmu so bili razstavljeni modeli bluzonov, bund, jopičev, hlač in drugih športnih artiklov in modelov za prosti čas. Sejem je zelo zanimiv in na njem vidiš vse vrhunske evropske firme, ki razstavljajo svoje najnovejše izdelke. Ta sejem je izredno koristen za kreatoije in komercialiste, pa tudi za desina-tereje, ker je bila razstavljena široka paleta barv in vzorcev za naslednjo sezono. Na tkaninah našega žanra ni velikega poudarka, ker so tkanine predvsem bombažnega tipa. Kar pa je volnenih tkanin in mešanic z volno, so to predvsem tkanine iz mikane preje. Torej so to bolj grobe tkanine za športne modele za prosti čas. Toda vidiš tudi desene, ki se dajo prilagoditi našem u programu. Veliko je rustikalnih tkanin v drobnih vezavah circas, pana-ma, ribja kost in kombinacije. Dosti je tudi karo vzorcev, ki pa so neizraziti in neupadljivi; barve so umirjene in vzete pred- ^l vsem iz narave. Prevladujejo odtenki rjavih, rjastih in drap to- Brez dobrega, vsestranskega in zanesljivega obveščanja ne more biti učinkovitega samoupravljanja, zato sodelujte v našem glasilu tudi vi! Vsi delavci imamo pravico in dolžnost obveščati in biti obveščeni! ■MM« /N0N\ ST2P 1' nov z olivno zelenimi odtenki. Veliko se vidi tudi sive barve, ki pa nastopa v glavnem kot me-lange. Vse tkanine, ki so podobne našim, nastopajo v umirjenih, neizrazitih vzrocih, tako da v tej smeri ni nobene revolucije, ker so tudi črte neizrazite. Videti je, kot da se moda umirja času in svetovni situaciji primerno; temu daje pečat svetovna kriza, ki ni zaobšla nobene države. Večji napredek je videti v oblikovanju tkanin, modeli so zelo domiselni in raznoliki, tako da vsakdo lahko najde kaj po svojem okusu. Vse te modele in kreacije z modnimi dodatki že nosijo; vidiš jih celo na ulicah mesta, ne samo na sejmu!! Sejem ni pretirano velik, je pa zelo zanimiv in si ga je bilo vredno ogledati. Zanimiva je bila modna revija, kjer so manekeni predstavljali modele na kolesih in manjših motorjih, kar je za nas precej nenavadno. Mislim, da vsak tak sejem nudi tistemu, ki si ga ogleda, dober vpogled v oblikovanje in desinaturo in da lahko najde primerjavo med njimi in nami, potem pa skuša z svojim delom približati našo proizvodnjo proizvodnji izbranih firm, ki se na sejmu predstavljajo. PETER KUMER PROŠNJA Osnovna organizacija sindikat prosi vse zaposlene v tovarni Novoteks, da nam pomagajo rešiti težak stanovanjski socialni problem. V naši DO je zaposlena delavka, ki sedaj živi kot podnajemnica v hiši, ki je prodana. Sedanji lastnik ji je izključil električno energijo, tako da si ne more več pripravljati niti osnovne hrane, niti si ne more ogrevati sobe. Ker nemogoči življenski pogoji vplivajo tudi na zdravstveno stanje naše delavke, menimo, da bi tudi v naši DO našli delavce, ki bi bili pripravljeni pomagati rešiti problem in jih zato prosimo za pomoč. Vse nadaljnje informacije dobite v kadrovskem oddelku pri socialni delavki, ki tudi sprejema ponudbe. Osnovna organizacija sindikata Novoteks Dopisujte v naše glasilo — vse nas zanima, kaj je novega v naši temeljni organizaciji! MO* a<02 SICLE-OBi Prefinjeni barok ali rokoko Proti kon cu vladanja Ludvika XIV. je zaradi stalnih vojn začela država gospodarsko propadati. Vladajoča družba se je umaknila v luksuzno privatno Življenje. Notranja oprema je bila važnejša od zunanje arhitekture. Za rokokojsko dekoracijo so uporabljali oblike školjke-krivulj e S in C, ornamente netopirjevih perutnic in palmovih vej. Stroje so barvali z nežnimi pastelnimi barvami in uporabljali svUene tapete, s katerih se je zrcalil prefinjen okus vladajoče družbe. Kultura oblek je doživela v času rokokoja višek finese. Moški so še vedno nosili dolgi jopič, telovnik in do kolenske hlače. Jopič seje zapenjal samo v pasu, v izrezu telovnika je bil nameščen čipkast „jabot ‘ (žabo — kravata iz čipk), izpod rokavov so visele čipkaste manšete. Najbolj so se spremenili lasje. Kavalirji rokokojske dobe niso več marali levje perike. čevlji so imeli za okras široko Lase so si česali navzgor, ob sponko in rdečo peto. Nosili so strani navili v kodre, zadaj pa bele nogavice, povezali čop s trakom. Pričeske Pri ženskah je bil živctek še so si sivo ali belo napudrali vedno ozek in precej dekolti- Pred dvema letoma je znameniti francoski modni časopis VOGUE objavil to fotografko. Pod njo je pisalo: .JCreatoiji iščejo ideje v zgodovini kostuma, iz ženske hočejo narediti zopet pravo žen&o, vso njeno očarljivost in nežnost. Taka nq bi bila današnja porcelanasta žendca.” Jim bo to uspelo v današnjem tempu življenja? Do danes jim še ni. ran. Rokavi so bili poldolgi in so se končavali z dvojno ali trojno čipkasto manšeto. V18. stoletju je postalo ponovno moderno obročkasto krilo. Spočetka je bilo krilo sorazmerno ozko; sčasoma se je razširilo, tako da so ženske morale le po strani skozi vrata. Pričeske so bile gladke, kasneje pa so imele majhne kodre. V sredini stoletja so postajale pričeske višje in so s pomočjo žičnih vložkov, gaze in trakov dosegale ogromen obseg. Te umetniške pričeske so ženske le poredko obnavljale. Ker so se poredkoma kopali in umivali ter poredko menjavali perilo, se je v tem galantnem časovnem obdobju razvilo na dvorih mnogo mrčesa. DA so ublažili slabe vonjave telesa, so uporabljali močne dišave, neumito.kožo pa so pokrivali s pudrom in šminka Za „makeup“so uporabljali kakor ženske tako tudi moški lepotne pike. Tkanine- so bile svilene in žametne v nežnih pastelnih barvah. Priljubljeni so bili črtasti in rožasti vzorci Važno vlogo je imel v rokokoju okras: trakovi naborki biseri, dragi kamni, č ipke in druga O kras je razod e-val osebni okus. V tem času je bila vloga lepotičarke enako upoštevana kot modni krojač. 1-ouis /fo. Za tisto uro po službi se ji ni izplačalo prihajati na pevske vaje v Novoteks, saj bi zaradi te ure izgubila ves popoldan. Tako se je moški pevski zbor Novoteksa razšel Veliko delavcev, ki so bili čhni tega zbora, je danes že upokojenih; le malo nas je še aktivnih in bili bi veseli, če bi še kdaj lahko zapeli v našem, Novoteksovem pevskem zboru! Prepričan sem, da bi se precej delavk in delavcev odločilo za pevski zbor, samo nekdo bi moral pričeti z akcijo. Te spomine sem napisal zato, da bi spodbudil dejavnost na področju kulture in da bi ponovno m naših proslavah sodelovali Novoteksovi pevcu JOŽE BOŽIC Nastop našega prvega pevskega zbora na eni izmed proslav v podjetju leta 1963. Nekoč smo v Novoteksu imeli tovarniški pevski zbor Potrudil se bom, da napišem nekaj vrstic o pevskem zboru, ki je bil pred mnogimi leti ustanovljen v Novoteksu. Če me spomin ne vara je bilo to pred skoro. dvajsetimi leti V zboru nas je bilo malo, kadar pa smo zapeli na naših internih proslavah, smo bili glasni kot da poje najmanj 50 pevcev. Sodelovali smo na vseh proslavah, ki jih je organiziral sindikat - od praznovanja mednarodnega praznika žena, 1. maja, dneva brocev do 29. novembra, rojstnega dne nove Jugoslavije. Pevske vaje smo imeli v menzi ali pa v pisarni nekdanje apretu-re. Učila nas je učiteljica glasbe tovarišica Anica Slak. Naj še omenim, da nas je ona vedno spremljala na harmoniki in naša pesem ob spremljavi harmonike je bila še lepša. Razen lepih narodnih in partizanskih pesmi smo na proslavah tudi recitirali, da je bila pro slava resnično lepa in res naša. Veseli smo bili mi, ki smo nastopali, naša učiteljica in člani kolektiva, ki so nas z odobravanjem poslušali in nas spodbujali Dandanes je pa čisto drugače. Nihče se več ne zanima, nikogar ni da bi se zavzel za to, da bi zbor ponovno oživeli Gremo raje po poti najmanjšega odpora in raje plačujemo pevce, ki pridejo od drugod, da na naših proslavah zapojmo. Menda tudi to nekaj „košta“ in to ni zastonj; s tem denarjem bi menda lahko krili stroške pevovodje, imeli pa bi svoj pevski zbor! Naš pevski zbor, v katerem sem tudi sam pel, je živel le kratko leto dni Vzrok temu, da ni živel dalje, je bilo izmensko delo, nekaj pa tudi poroka naše učiteljice z našim sodelavcem Turkom in odselitev v Stopiče, kjer živi in dela še danes. Od Stopič do Bršljina je pa precej dolga, pot če vemo, da v tistih časih še ni bilo avtobusne povezave med obema krajema. Obvestilo Vse interesente za sprejem otrok v otroški vrtec Novoteks obveščamo, da naj odd^o prošnje najkasneje do 31. 3. 1981 v kadrovski oddelek socialni delavki. Tu dobite tudi formularje, s katerimi je možna prijava. Prošnji je potrebno priložiti potrdilo o OD v letu 1980 za tistega člana družine, ki ni zaposlen v naši DO. Komisija za družbeno prehrano in otroško varstvo Iz zgodovine NOVOTEKSA: recitatorja jupina na proslavi prvega maja 1964. Smučarski tečaj na Gorjancih Kakor vsako leto je tudi letos komisija za rekreacijo in šport organizirala smučarski tečaj, ki pa je bil tokrat na Gorjancih — od 16. 1. 1981 do 23.1.1981. Tečaj je bil za člane naše DO, ker pa je bilo premalo prijav, so se nam priljučili tečajniki DO Novoles. Skupno nas je bilo 32 udeležencev tečaja. Vsi smo se zbrali v petek, 16. 1. 1981 v domu Vinka Paderši-ča, kjer je bilo prijetno domače vzdušje. Oskrbnik nas je lepo sprejel in razmestil po sobah. Ko smo se nastanili in povečerjali, je prišel na vrsto spoznavni večer. Napočil je dan in pričeli smo s tečajem. Prvi dan smo se razdelili po skupinah: v začetno skupino, v dve skupini tečajnikov nadaljevalne šole in skupino otrok. Pričeli smo z osnovno šolo smučanja, kije bila uganka za marsikaterega tečajnika. Kakor je že v navadi, smo se prijetno nasmejah ob nesrečnih padcih, ki so v začetku zelo pogostni. Tako nam je minil dan, za nekatere z mislijo )rJaz se ne bom nikdar naučil smuča-ti“ Ob večerih smo se vsi tečajniki zbrali v spodnjem prostoru doma in se igrali razne igrice, ki so prispevale k tovariškemu vzdušju. Tako so minevali dnevi, tečajniki pa so bdi iz dneva v dan bolj samozavestni, spretni in navdušeni nad lepoto zime, kije bila letos na Gorjancih res enkratna. Ker se je v torek popoldne vreme poslabšalo (pihalo je in snežilo), smo se odločili, da se podamo peš do doma na Miklavžu, ki je oddaljen 3 km od doma Vinka Paderšiča. Veselo smo odšli na pot ter prispeli v dobre pol ure do Miklavža. Tam nas je pričakalo 16 otrok in en tovariš iz osnovne šole Stopiče, ki so imeli šolo v naravi. Zanimivost te skupine je bila, da je tem otrokom pripravljal obroke tovariš sam in hkrati poučeval na snegu. Vsi smo se vpisali v knjigo, nato pa na povabilo tovariša vstopih v obnovljeni dom. Na naše presenečenje so nam postregli z golažem, otrokom pa z čajem in s sendviči. Nam so ponudili še žganje in vino. Ko smo se vrača-li v naš dom, smo vse otroke in njihovega tovariša povabili k nam, da se malo popeljejo z našo vlečnico in jih nato pogostimo z čajem, sendvičem itd. Tako je prišel dan, katerega so vsi nestrpno pričakovali. V četrtek je vodstvo tečaja pripravilo tekmovanje v slalomu, veleslalomu in smuku. To kom bina-cijo smo imenovali »Gorjanski greben11. Najprej so se tečajniki pomerili v veleslalomu in nato v smuku. Po dveh disciphnah smo odšli na kosilo. Med tekmovalci je bilo slišati pogovor, ali bom uspešno opravil še slalom, kije bil odločilen za k ombinacijc »Gorjanski greben11. Po kosilu smo pripravili progo za slalom in pričelo se je odločilno tekmovanje za prva tri mesta v kombinaciji. Po zaključku uradnega dela tekmovanja smo pripravili še šaljivi smrde, pri katerem je bilo veliko smeha in zabave. Kakor na vsakem tečaju smo tudi tu zvečer podelili priznanja za prva tri mesta v kombinaciji »Gorjanski greben11. V petek smo dopoldne še smučali, po kosilu pa smo se razšli, kar je bilo najtežje po tako lepo preživetih dneh na Gorjancih. Ob zaključku mo- ram še pohvahti izredno dobro pripravo obrokov, za kar je skrbela gospodinja v domu, ravno tako tudi gostoljubnost gospodarja Igorja. Res da na Gorjancih ni bilo dolgih vlečnic in smučišč, vendar sem mnenja, da so tereni na Gorjancih zelo lepi in škoda, da ne moremo urediti ta smučišča. Vsi pa smo bili mnenja: kako je lepo, ko si odm aknjen od smučarskega vrveža (Kranjska gora, Krvavec, Kobla itd.) in ravno tako lahko smučaš. MIHA LEGAN Kljub inflaciji je varčnost koristna in potrebna Potrošništvo močno diši po razsipništviL — Varčujmo tudi z energijo, vračajmo industriji star papir, kovine, steklo in vse druge uporabne ^odpadke!__________________ Varčnost je ena izmed lastnosti, ki nam jih drugi radi pripisujejo. Verjetno imajo prav, saj so že naši dedi in babice pridno polnili nogavice, zglavja in žimnice z ustvarjenimi viški, mi pa jih danes posnemamo, ko polnimo žiro račune, tekoče račune, devizne račune in hranilne knjižice. Žal je zadnje čase moderna ekonomska politika, ki računa z naglo rastjo cen in s tem v vzezi z visoko inflacijo, že močno načela zaupanje v dobre strani varčevanja. Neprestane podražitve vseh mogočih stvari, od tistih, nujno potrebnih za življenje, do tistih, ki jim pravimo luksuzne, nas kar naprej silijo k potrošništvu. Potrošnika mrzlica pa pravi: „Kar lahko kupiš danes, ne odlašaj na j utri! “ Zakaj naj bi sicer pre- ZAHVALA Zahvaljujem se vsem sodelavcem, ki so mi ob smrti mojega očeta izrekli sožalje in ga spremili m zadnji poti Hvala lepa tudi za zbrani denar, ki so ga na mojo željo izročili RK za nakup dragih inštrumentov namesto venca mojemu pokojniku. VLASTA MAN CE prost človek bil pametnejši od študiranih ekonomistov, ki so ustvarili tak sistem? Če pa trezno premislimo, lahko hitro ugotovimo, da tak način ne more roditi dobrih sadov. Potrošništvo močno diši po r azsipništvu, kam pa pripelje razsipništvo, nam je dobro znano. Resen opomin nam pomeni že lahko podatek, daje realna vrednost prihranjenih dinarskih sredstev občanov pri TDB Novo mesto lani narasla le za 9 %, deviznih paa za 8 %. Pri tej realni vrednosti smo že odšteli vpliv lanske devalvacije. Ker je težnja k manjši denarni masi v bančnem obtoku nevarna, zlasti v sedanjih stabilizacijskih prizadevanjih, se banke na vse načine prizadevajo, da bi obrnile tok v prid gospodarstva. Samo s kontroliranim obtokom lahko usmerjamo denarna sredstva v take naložbe, ki so družbeno in stabilizacijsko koristne. Naše banke pa se ne prizadevajo le za večje denarno varčevanje, ampak skušajo varčevalno miselnost tudi poglobiti in razširiti na vsa področja, tudi na tista, kjer bi prvi hip lahko mislili, da nimajo z bančništvom nobene zveze. Tako je javnost presenetila izdaja publikacij 100+1 in 100 + 2 načina varčevanja, pripravljajo pa tudi tretjo publikacijo z naslovom 100 + 3 načini varčevanja. V teh publikacijah so predstavljeni različni načini varčevanja z energijo, beseda pa je tudi o novih virih energije, ki jih že lahko ali pa jih z novo Pomenek ob 8 tehnologijo šele bomo koristno uporabljali. Posebna brošurica z naslovom „Star papir, železo, steklo za nov papir, za šipe, jeklo“ je namenjena navajanju mladine k zbiranju odpadnih materialov, s katerim je povezana tudi skrb za čisto in zdravo okolje in za kritičen odnos do stvari okoli nas. Besedilo za brošurico je napisal novomeški književnik Severin Šali, namenjena pa je bila akciji šolske mladine za zbiranje odpadnih surovin. Ta akcija je bila v preteklem šolskem letu preozko zastavljena in je imela le kampanjski značaj, zato so bili uspehi zelo različni Kljub temu se je pet razrednih skupnosti s področja Črnomlja, Novega mesta in Šmihela lepo izkazalo in bilo nagrajenih. Letos nameravajo pri TDB v Novem mestu še bolj poglobiti sodelovanje z mladimi, predvsem pa uresničiti željo, da bi bilo zbiranje odpadnih surovin stalna in ne le kampanjska naloga. S tem hočejo doseči in utrditi pri mladih varčnost in jih pritegniti v vrste mladih varčevalcev, kar je dobra investicija za bodočnost in obče družbeno koristno. Hkrati je to seveda koristno tudi za naše bančništvo. Tega pri TDB tudi ne zanikajo, saj je celotna dejavnost Ljubljanske banke tudi širše obrnjena k vsem oblikam varčevanja. Angelca Novak, direktorica poslovne enote LB v Novem mestu, nam je še povedala, da se banka prizadeva za stabiliza- marcu Delovni kolektiv Konfekcije I je ženski kolektiv. Sedaj, ko se bliža dan žena, sem povprašal eno izmed delavk v našem kolektivu, kaj misli o naši sedanjosti, kako se kot delavka samoupravljalka počuti v naši družbi. Tovarišica dela v konfekciji že devet let. Svoje delo zelo rada opravlja, tudi v delovni skupini se dobro počuti. Seveda pride kdaj pa kdaj do nesporazumov, vendar se le-ti kmalu pozabijo. Misli, da so norme v Konfekciji I zelo različne. To ni v redu. Na nekaterih operacijah z enakim trudom veliko prej dosežeš normo kot na drugih. Ne misli, da se norma težko doseže zaradi slabe organizacije dela. Seveda je kdaj v proizvodnji model, ki ni v redu pripravjjen, pri takem delu seje treba še bolj potruditi in tudi učinek je manjši. Njen delavni dan pri dveh otrokih, možu in nekaj zemlje se raztegne pozno v noč. Kadar je potrebno nadurno delo, ga prav s težavo opravlja, ker je družina pri tem prikrajšana. Meni, da je enoizmensko delo prednost in da se lažje uredi življenje družine. Pravi, da so sedaj pogoji dela veliko boljši. Včasih je bilo delo veliko bolj neorganizirano in so morali delavnik podaljšati v popoldanski in večerni čas. Veliko časa porabi tudi za pot na delo, pa še prevoz je zelo slabo organiziran. Tudi tu bi se dalo prihraniti nekaj časa, kije ženi — materi, ki je doma še gospodinja, zelo potreben. O samoupravnem življenju v naši družbi pa bi imela pri- pombo: meni, da je premalo informirana oziroma da tistih informacij, ki jih dobi, ne razume dovolj. Ob koncu pogovora s i je zaželela, da bi se poleti izboljšali pogoji dela v obratu konfekcije, da bi vsem tistim materam, ki nimajo organiziranega varstva svojih otrok, omogočili tako varstvo in da ne bi bila vedno žalostna, kadar odhaja iz trgovine, ker zaradi vedno višjih cen vsakič pusti tam nekaj več denaija. Ta pogovor sem napisal zato, ker mislim, da tako živi in dela velika večina naših delavk. Ob DNEVU ŽENA želimo vsem delavkam naše DO, da se jim uresniči čim več njihovih želja, v zasebnem družbenopolitičnem in samoupravnem življenju. DPO Konfekcija I cijo v lastni hiši z racionalnejšim opravljanjem nalog pri enakem številu zaposlenih, dolgoročno pa s kreditiranjem posameznih znanstveno-razisko-valnih ter inovacijskih projektov delovnih organizacij, pri čemer jim nudi udeležbo tudi do 50 odstotkov. N. S. r N Vreteno J 3 1 J 1 1 4 I 1 5 ! 1 6 | r 1 ' 7 I 1 |8 ! ! ! 1 ! 9 1 0 n 1. polmer 2. površinsk a mera 3. potočna žival 4. barva igralne karte 5. del oblačila 6. previjalec votka 7. nekdanji „okraj“ (hrv.) 8. okončina 9. moško ime 10. časovni prislov 11. simbol za kemijsko prvino GIASMO TEKSTOM TOVOUM« NOVO MESTO ■ NOVOTEKS NOVOTEKS je gjasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2500 izvodov. Glasilo ureja izdajateljski svet v sestavi: Hinko Sintler (predsednik), Danilo Kovačič, Bojan Pure-ber, Martin Radež, Jana Jovič, Mojca Peroci, Mladen Radojčič, Rudolf Vlašič in Mirko Albijanič. Glavni in odgovorni urednik: Danilo Kovačič. - Uredništvo: NOVOTEKS, Novo meno, jpoeresteijeva 10. - Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.