Številka 238. Trst v torek 29. avgusta 1905. Tečaj XXX. V Izhaja vsaki dam. Imdi ob neR uteijsv biro« je I (Vaes zvedel z Tokija : Sedsj ee vrsi posebno posvetovanje, katerega ss udeležujejo členi kabineta in ta koi meno vani »stari di-žsvniki«. Pretresaj* se novi položaj glede mirovne kotfsrence v Portsmcuthu. PORT3MOUTH 28. (Reuterjev biro.) , , , , . Na nekem rasgovoru je W»tte potrdil, da j« ;hpon»ke torpedovke obstreljevale predgorje _ . . , - . r ...... ... Takahira prosil, naj m konferenca odgodi, . sEarev, v čegar b.iž m so s« pojavile neke , . _ 77. , . _ ker niso is Tokija dosle n>ve lnfjrmacije. Witte je rad privolil. Takahira je rekel na nekem razgovoru, da ee Japonska čuti obvezano iz spoštovanja Mirovna pogajanja. Pred R<>3»eveltom, da ae prenaglo ne prelomi PARIZ 2*. Glasom brzojavke, ki jo je P^janj. Takabira je dostavil, da rejel .Ecto da Pariš« iz Portsmoutha je Polo*aj obupen, toda skoraj obupen. Kakor ae eiiei, so se pooblišSenci zedinili v P verjeti aa temelju odgovora, ki ga je dala lsije, da ni ista popolnoma zavrgla zadnje teiB. d* 89 nima vr8iti 88Ja' dokler De Pride predloge Japoaake. japonska odgovor na izjavo, ki se ima sma- PARIZ 28. > Ee'.air« poroča iz Petro- trati kakor ruski ultimatom. Seja se torej ne erad«: Govori se, da se W.tte silno trudi, a bi pr šlo z Japonci do kakega sporazuma k* ede otoka Sahalina. M r je baje že skle-ena stvar ia premirje ee ima podpisati v^ak bip. PARIZ 28. »Maticu« so sporočili bo viš.ia pred sredo ali četrtkom. Govorica, češ, da je Roosevelt zopet skuštl uplivati na japonskega cesarja, se trdovratno vzdržuje. »Xe\v Vorker Tribune« zigotovlja z odločnostjo, da j« predsednik res to storil. LONDON 28. »Daik Telegrapbc po- t Portsmoutha : Na sekem razgovoru, ki ga ro€a Portemoutha : Govorilo se je, da so e po sobotni konfereoci imei poročevale« JaPonci priprmvlj«»i znižati vojno odškodnino »Mati no v« z W.tteje«, je isti irjavrl, da je M 40 do 50 : a Witte noče o I namea Koture, da se formulirajo uovi tetn ni Ru*ja no6« Pla5ati druze^i : redlog . zato se je seja odgodila napone-,™*0 8troike "vzdrževanje ujetnikov in - jek. W.tte je tajil, da bi bil rekel, češ, ranjencev, to je približno 14 m lijooo/ fun-da je Rusijs pr< pravljena odstopiti del Sa- t3V Sterlingov. . m rkiioa,
  • efro|;radu je smatrati, da so ponesrečila. L u bet ims torej priliko, da dostojno zaključi svoje precsedatvo. PARIZ 2*. Kakor je > Matin« zvedel t Port^mouiha, je Takabira izjavil, da Ja-:< nska ne namerava staviti n kakega novega redlrge. Komora e predlagal, da se seja Luigi Pic<*ioni-jem. Tem povodom je general-■igodi, da ce pride prenaglo do zaključka lajtenant sesti eesarju izročil pozdrave ita-'Cnl«resoe in da re s tem ne žali občutji- lijanakega kralja ter se je zahvalil za vabilo, v st Uoosevelta. konečno, da ee da Rusom naj §e on in stoti, ic Piec oni udelež ta vo-p elednji rok, da odjenjajo. 'jaških vaj. Italijanska častnika sta bila že včeraj povabljena na dvorni obed ter Bta se danes udeležila vaj v gorovju. ROMENO 28. Casar se je danes preko Fonda, Brezs, CIoeh in Cagno peljal v Clee, kjer so ga povsod pozdravili občinski za-stopi. Vsi kraji so bili v zastavah. Cesar se je OBtavil le v Ciesu, kjer je ceaar župana Luigi de Campi ja odlikoval z daljšim nagovorom. Cesar se je na to na konja poi&l na neki hrib južno od CleBa, od koder je opazoval razvijanje boja. Potem je cesar jabal preko mosta G i usti na na levi breg reke Noče ter je z neke vzvišene točke ob državni cesti opazoval razvoj vojaških operacij. Cesar se je po 12. uri iz Sanzena v kočiji podal v Romeno, kamor je dospel okolo 2. ure. Pred dvornim obedom, ki je bil ob 2. uri in pol popoludnp, je ceear vsprejel v avdi-jenci majorja Coacini. — Vreme je jako ugodno. Ogrski socijalni demokrat Je in splošna volilna pravica. BUDIMPEŠTA 28. Socijalni demo-kratje so imeli včeraj ia več krajih dežele ljudske shode, na katerih so bile. vsprejete resolucije, v katerih se poživlja koalicija, naj, izključivši vojaške zahteve, izvede splošno, tajno volilno prav:on. Mir se nik,er ni kalil. Rnmena mrzlica. NE\V-ORLEANS 28. Danes je umrlo sa rumeno mrzlico deset oseb, 47 jih je pa na novo obolelo. Glede atentata n& sultana CARIGRAD 28. Sedaj je popolnoma dokazano, da ni btl v atentatu na sultana upleten noben Bolgar. Grški b*ralj. AIX-LES BAINS 28. Gršsi kralj Jurij je danes predpoludne odpotoval v Pariz. Nadvojvoda Joeip Ferdinand. GRADIŠKA 28. Nadvojvoda Josip Fer* dinand je danes doepel eemkaj s polkom št. .27, ki se nahaja na div zijskih manevrih. Nadvojvodo po pozdravile mestne oblastnije. Mesto je v zastavah. Turčija in Bolgarija. SOFIJA 28. Turška vlada je v novi noti naprosila bolgarsko vlado, naj jej izroči : Armence, ki so zapleteoi v atentat na sol-tana. Sjdi se, da odgovori bolgarska vlada v negativnem smislu. desetletja: slovenskih šol ni! Kam z mladino? Vsled tržaških ratrner je odgovor na to vprašanje nemožen; vlada, ki bi morala izvrševati oziroma nadzorovati izvrševanje državnih šolskih zakonov, je gluha ter celo sama postopa nezakonito. N e z a-konitoje namreč vzdrževanje ljudskih morala pkrbeti pretvezo, da Nemcev, k a-plačujejo Tržaški Slovenci in tržaške nemške državne šole. (Dopis). Vspričo bližajočega se pofetka novega šolskega leti občutimo tržaški Slovenci zopet intenzivneje ono krivico, ki nas mori že tržaških nemških šol, kajti sa ljudske šole bi občina ozironra dežela. Pod skrbi sa izobrazbo tržaških teri pa ravno tako občinske doklade kakor Lahi a 1 i Slovenci, vzdržuje država v Trstu nad 50 razredov nemške ljudske in meščanske šole, v katerih ae odtnjuje svojemu rodu naša mladina. Nikjer drugod ni tacih razmer ; kjer-koli se je par Nemcev oglasilo za nemško ljudsko šolo, takoj so vsi državni faktorji na nogah, da prisilijo avtonomne občine v UBtanovo zahtevane nemške šile. La v Trstu se vlada še nikdar ni spomnila, da ima pravico prisiliti občino v ustanovitev in vzdrževanje potrebne nemške Ijud-ske šole. Ne, rajši nego bi prisilila občino na to, rajši žrtvuje sama na leto 120—140 tisoč kron iz zaklada »prispevki države za ljudske šole« za tržaško nemško ljudsko šolstvo. A ima na tem svojem protizakonitem postopanju dvojen smoter: prvič se s tem itogiblje kategoričnemu imperativu, da bi prisilila občino tudi na ustanovitev potrebnih slovenskih š <1 ; drugič pa se da z nemškimi tržaškimi ljudskimi šolami vsdržavati in širiti vsaj umetno tržaško nemštvo. In to je, kakor znano, naloga vsake avstrijske vlade. — Vsled teh razmer je v Trstu mnenje, da so dižavne l udske in meščanske šole nekak idealen institut, že tako ukoreninjeno, da je brevspcšao prepričevati nsšjga priprostega delavca o nasprotnem. In vendar je vreinoBt tržaških nemških ljudskih š jI mnogo nižja nego katere-koli okoliške slovenske šole. Govorili smo o tej stvari z roditelji učencev in z učitelji državnih šol in pripovedovali eo nam ti zadnji sami, da je pouk na teh šd&h popolnoma nepedagogičen, torej popolnoma v nesoglasju s današnjimi načeli šolske metode. lu radi verjamemo to. Kako naj bo pouk idealen, ako se učitelj in učenec ne umejeta ? ! Prva, Bicer za odgovorne faktorje jako nečastna posledica temu je, da je zaradi neznanja učnega jezika od strani učencev nradno dovoljeno učiteljem doma poučevati primerno število svojih učencev proti odškodnini, katero plačujejo stari s . Pa to ša ni največe zlo. Največe P O D LISTEK. 2-3 vom na obrazu je klonila na vzgiavje in nje = zadnji šepet je bil »Benko«. Prokletstvo. tfGdoviaafci roman Avputft ia dovriil I. B. — Nadaljeval Prevel M. O—6. Jela, ki je bila izredno utrujena in ra, ni mogla prav 7zdigati ni rok ni nog, t na drugi strani jej zopet nekaj ni dajalo i ru. Razgledala se je po hiši, da-li je vse redu, uuako.ia se v svojo sobo ter legla tro na evojo posteljo, ali ni zaspala. Dolgo e eede'a na poste ji »klenjenih rok, proseča I ga v molitvi, da jej da ugledati sinu! B:la je v dvomih, sumih in nadah, boreča r -dbi, bi-Ii izvršila, kar je baba rekia, t bi cdatopila cd tega čudnega načrta, rem ti je dsti, ko je ni-mam. Badoer je videl na smešaem is žalost- nsm obrazu Cavagnollia, da govori resnico, a ta zagonetka je pekla tudi njega do dna duš?. — Cavagnolli, je rekel, kolikor jaz poznam Lukresijo, je vražje dekle to in se ze da lahko prsvariti. Tu je mežno samo dvoje: ali je vedno na slsdi zarotnikom, da jih veeh dobi v svojo mreio, ali so jo pa zarotniki ugrabili in skrili. Nu, mi ne smemo nikakor mirovati, dokler je ne najdemo. Jaz od Bvoje strani bom gledal na vss strani, ali tudi ti isSi dalje in dalje, da morda vendar pridemo do cilja. Brigaj se za to pošteno, ker čas ss izgublja po aetimnem, a jaz ss ne morem muditi v Zagrebu več, nego še dva tri dni. Tako sta se loČ.la zdravnik in odfoUanec beneški. Cavagnolli ee je prepričal, da je Badoer zapustil hišo in zaklenil je vrata od znotraj. Zatem je del po palcih v svojo izbo ter povlekel izza vrat precej trebušast vrč črnega vina, sel pod jabolko in začel srkati počasi to rajsko pijač ds mu je greben novega nosa žaril od mi lote in da so se mu oči obračale od slasti. ZJelo se je, ds gs izguba njegove drage sestre ne boli ved, in ds je to, kar je govoril pred Badoeroos, mnogo masje, šego je v resnic'. On je sastrsl to prelepo in dozorelo dekle kskor jaras s7ojegs življenja, kskor vsrigo, ki jo je moral vleči do grobs. Lukrec:ja se ga je prijela ki kor sklep, a k temu je imela še oba konca palice v svojih rokab. Dragi sin Eakulapov bil je torej njen suženj, da, Lukrecija mu je celo štela kapljice vina. A sedaj ni ža nekoliko dni čul Lukrecijinega glasu, ni občutil pa-} lic?, sedaj si je štel kapljtc9 sam, in našte jih je, hvala Bogu, dovolj, pak mu je bilo J preko vsake mere ugodno in prijetno. Sre-baje počasi svoj nektar in gledaje veselo v j dno vrča, je počel govoriti sam seboj in se je smehljal : — H on, hm, to naj ve Bog, kje je to dekle, kam je neki ztšla, kajti, pri tej moji glavi, ona je morala najti nekoga. Ne bojim se zanjo, izgubila se ni, in Če ee je, ne pade pri tem v vodo in ne bo trpela škode. Ali pa ee povrne? Vsaj morala bi se. Obljubila je to Badoeru, a jaz sem obljubil njemu, da jo najdem. Ali pri moji veri, naj govori Badoer, kar mu drego, jaz ne bom preveč hitel po tej poti, kajti, sicer čast in peštenje mili Lukreciji, ali ni mi na kraj pameti, da bi si radi nje obdrgnil svoje vredne noge, ki so sicer dovolj hitre, ali le za moje bolnike. Da jo pokličemo milo Lukrecijo — saj ons itak zna čarati in varati — morda bi prilstela semkaj po zraku. (Pride še.) do je, da se na teh šjlah uči U nemščina, reškega pooblaščenci pa je tem karakteri-drugi predmet; ae pa zaradi neznanja učnega stičneje prizadevanje japonskih poobUš*encev, jež ka morajo zanemarjati. Saj je vendar da bi zategnili pogajanja, v kateri namen umevno, da ni možno vepešno govoriti učen- vaaki hip napovedujejo nove predloge, oem o tem ali onem predmetu, ako učenci No, najbrie ima prav poročevalec z-Ma- jezika ne umejo. In tako padajo naše trža- j tina«, ki vaklika na zaključku svoje dolge ške nemške ljudske šole na nivo golih brzojavke od 28. t. m. Glasom oficijelnih pripravnic a a srednje a o 1«,. japonskih izjav je brezvspešno z a -ki so zopet nemške. Kako pa izhajajo naši kij učenje mirovne konference o tre c; v nemških srednjih šolah, to vedo ste-neizogibno. riši ie predobro. Izredni talenti se vzdržujejo ■ u i ——— pa ali propadajo drug za drugim, ali pa se 1« s silo vzdržujejo z dragimi korepetitorji. — In deklice ? Kar jih najde mesta v nem-šk i državni meščanski šoli, te se tam vzgajajo v strogo nemsko-nacijo-nalnem duhu. druge ss pa sploh ne morejo dalje naobraz)vati. A tudi tiete, ki ( n takih je nam v ponos še precaj), slabejši Shod italijanskih ZSpaBStCV 3$tTC 22 f$€- nčilisče v Trstu. Včeraj so se v Poreču sešli župani vseh italijanskih županstev Istre, predsedniki občinskih oprav, mnoge občinskih odbornikov, vai italijanski državno- in deželnozborski poslanci, po reški dtžslni odbor, na Čelu deželni glavar R; zzi in zastopniki drugih avtonom- pol potrtost, ki ju je izzvala v koaliciji prva izjava ministra Kriste ttyja (za splošno volilno pravico). Treba da je imeti dovolj srčnosti in odločnost'. Ogrski parlament se sestane 15. septembra. Ako mu vlada predloži — tako zaključujejo nadi viri — volilno reformo ali pravo, resnično, pošteno, ne pa le po po madjarski prikrojeno volilno ref>rmo, bo koalicija premagana. In hoc signo vinces. so prišle v meščansko šolo, čutijo pozneje. da ?oajo premalo. Znanih nam je več sluča-| ° h P™™«^«* oblaetnij. Ob 11. in jev, ko take deklice, da-si rojene Slovenke, T™ Je Pr®d8eda,k BaDnati oWc.nl shod, po- niso mogle vstopiti ae v gorsko, ce v ljubljansko Žensko učit Ijišče, feer so bile v slovenščini prešibke. — Morda poreče kdo, saj je s tem vse doseženo, ako naše nemške ljudske šole pripravljajo zi vstop v srednjo šolo. Ne, dragi ! Tržaški slovenski prebivalci niso vsi v pclcžaju, da bi do visoke šole izobrazovali svoje sinove. Večina njih se za- zdravivši mesto Poreč in shod. Govornik je povdarjal važnost dejstve, da eo sj zbrali zastopniki italijanskih obč:n Istre, da utrdijo lastno avtenomijo in da »krbe za lastne koristi. Govornik je izrekel željo, naj bi shod dovršil svoje delo, kakor nov dokaz politične zrelosti Italijanov. Deželni glavar Rizzi je v daljšem gc- >fmška kolonijalna politika. Nemško kolonijalno politiko je zopet zadel težak udarec. V nemški vztočni Afriki [je izbruhnila ustaja. Nemška vztočna Afrika je sa Nemčijo veče važno?t;, nego-li nemška južno-zapadna Afrika, ki je nerodovitna ter je poldrug krat veča nego li nemško cesarstvo. Belih kolonistov je zelo malo, pribl žno 2000. Sedaj odpošlje Nemčija tudi tjakaj svoje čete. Nemiri so baje izbruhnili tudi v Kamerunu, ki leži ob zapadni obali A tVike in na otokih Samoa (Avstralija). Iz vsega tega je razvidno, da- nemški uradniki ne znajo vladati tujih plemen in da nsmska kolonijalna uprava nič ne vetja. Revolucija v južno-zapadni Afriki je *tala doslej Nemčijo že mnogo človeških žrtev i a približno 200 milijonov mark in Nemčija ni voru pozdravil probujenje avionomističnega kakor ne more uduSlti u8taJ«- Par t:8°5 Po1« golih črncev, ki nimajo niti pušek in- niti ob odhodu dovoljujejo, ako 15-Ieten dečko toliko zna, _ A . .,.,.,.., ™ __* i- i w i j * i čuta, ter je pohvalil italijansko politično dru da mer. vstopiti v to al, ono službo, bod, v i Q Avgusta, ki je topa, vodijo že dve leti nemške čete trgov:n:, bodi v obrt, In v teh e t r o- ^ ^ ^ ^ ^ d|ltJ .za nos. Sedaj so morali odpoklicati generala k a h nam j e j a K o potrebno na- l}mkimi pravieiM1 Bpoaii.j.i je »unicipalne Trotho, v ketsrega so stavljali ,egD V-' . . statute srednjega veka, katerih nadaljevanje! v AtViko velike nade* Pa ee jedna je, ki nam ne more izrabiti , , . . , , „ . .... 80 sedanje ustanove. Obžaloval je zakone, ki t-ocvaie pripravlja nee& značaja nemških * ... ... i- j u u * i t- i_ • j - ®,ni dalJe tsm bo J omejujejo avtonomijo, ljuiskih soj. Take pripravnice za srednje « . .. . , . . , \ , , .... Zagotovil je konečno shodu podpora deželnega št tUCIll ' ,, & iti*, kakor jih imamo v Trstu v institucij. O(j^ora država h nemških ljudskih šol, v gor škib , vadn eah, v pulski državn; ljudski soli ter v drag h, naravnost »pripravnice« imenovanih državnih zavodih po Primorskem, take pripravo oe vzdržuje država le za one narode, katerim noče dati srednjih šol t materinem jeziku. Zato imamo take pripravnice v Trstu (razven 50—60 razredov ljudske nemške šole) na Prošeku, v Puli, v Gorici, v Beljaku, v Celju, v Kočevju in v nekate-r h mestih — Bukovine, kjer imajo tudi nemške Brednje šole za — romunsko in ma-loruako mladino ! Ti zavodi bo v protislovju s 1. členom državnega šolskega zakona, ki Poreški župan Sbiti, je pozdravil goste ter Be jim zahvalil, da so Poreč izbrali za mesto svojega zborovanja. Domače vesti. Shod narodno-radikalnega dijaštva. V odseku za dijaško iz )brazbo, ki bo zboroval 7. septembra, bodo nr slednja predavanja : 1. Življenje slovenskega d i - _ . . , , , .jaka, predava phil. Pavel Grošelj; r"reden je shod prešel na dnevni red, ie ' c , , , . ... ~ . . r ' ' srednješolsko vprašanje, phil. Ljnstantim iz Pazma med odobravanjem . . • o %t * • , - * , J Andrej lpavic; o. V s e u č i 1 i s c n a stavil predlog, naj se za sedet italijan skega nič«. veeučiliš&a izreče sedet parola : »Trst ali O položaju ▼ Avstriji. »Konservat ve Korrespondenzc javlja, da baron Gautscb nameruje v prvih dn« h meseca septembra K^lfeati pred-tojnike načelni- pravi, da morajo ljudske" Sol« dajati iUsv 6tramk 'l>oroio« poslaacev na Da- mesta slov. dijakov: a) D' u n a ] vet. Adolf! Ribnika r, b). Praga — iur. Arnošt Rekar, c) Gradec — iur. Janko' Prekoršek; 4. Naloge slov. akade-mičnih društev — phil. Albert K r a m e r. Predavanje o Prešerna bo za tržaške Slovane brezdvomno ena najlepših priredeb o priliki shoda narodnr-radikalnega dijastva v Trstu. Ko je priradila jednako predavanje v mladini znanja in spretnosti potrebne za na- naj na pogovore, da jih obvesti 1.) o nalogah, Ljubljani ,pro,Vetat, je pisal o njem >L,ub-o. Nikjer na Doljnjem ali kl navstajajo svinjskemu parlamentu ozirom ljangbi 2i7QQ€ med drugim Biede5e : >Ferijhlno daljno naobrazbo Gornjem Avstrijskem, "na Češkem^ 'Morav- 1111 cSnko kr in 2 ) 0 akl«Pih v Ii!u» kl skem ali na Šiezkem ne vrdržuje država v eveii R t0 kriso* Tudi 8 P"d^avitelji pripravnic ali pa d.žavnib ljudskih šol za- SIUPin v z^ru češkem hoče mini- radi vsprejema mladine v sr.doje šole, kajti *terski Pr®d"d»ik kotf.rirati, da se spora- v teh deželah preatopa mladina naravnost iz tumi 1 tol,ko glede ■kl:caDJa de* ljudske šole v srednjo šolo, ki ima materin- ž«ln«Sa abora» kolikor glede predlog o volilni šS.no mladine kakor učni jezik. In koliko P™*"™ kur.jah, ki jih hoče vlada pred- inteligeace producirajo ti zavodi ! Pri nas pa ložiti temu deželnemu zboru._ e» le nsjbcljši talent vzdržuje z najveSo silo. — | Kriza na Ogrskem. Da pridemo k zaključku. Ali moremo j \z virov, ki sami sebe označajo kakor pri pereč iti rojakom, da vpišejo evojo mladino najbolje informirane, nadaljujejo z zatrjeva- v nemške ljudske iole? Ne, nikakor ae mo- nj€m) da 93 s cer na konferencah v Iilu res remo priporočati tega. Le zaradi skrajno ne- niBo še odločili z i skrajna in najostreje ugodnih razmer dajmo začasno svojo mladino sredstva in d* hočejo še enkrat poekusiti, da v nemške šole, ob enem pa aahtevajmo a bi madjareke ekealtadose priveli do nekoliko vso silo od kompetentnih oblasti, da nam v odjen\j vcs.i, ali razumeli da eo se v Išlu za najkrajšem času preskrbi šol, zajamčenih nam to, da ne kapitulirajo in da se bodo po zakonu. V tem ozira bu treba napeti tudi nadalje upirali onim zahtevam Ogrov, ! življenje, ostrejših etrun : treba bo naravnoat pošiljati katerim so se dunajski krogi upira-i do cedaj.! Kakor komentar mladino na društvo »Proaveta«, katerega plodonosno, od lep;h idej prošinjeno delovanje ži dlje čaea opazujemo z odkritoBienim zadovoljstvom,, je priredilo ob veliki Prešernovi veselici v Mestnem domu predavanje o Prešernu, kije nudilo udeležuikom mnogo izrednega užitka. Govoril je o Prešernu gcs^K phil. Pavel Grošelj. Z markantnimi potezami nam je naslikal Prešernovo zunanje in notranje živ-: ljenje, očrtal nam njegovo dobo in raemare, 'v katerih je živel, dokazal veliko vrednot t ' njegovih poezij ter označil pomen njegov za 'nas Slovenc. Govorniku je b;l s ozirom na 'tjje gosts, ki bo bili potrebni počitka. Čts kratko odmerjen, zato se je omejil na najpotrebnejše, in vendar ni bilo v njegovem predavanju nobene vrzeli ; podal nam je polno novega, doslej neznanega iz Prešernovega bo služile predavanju etar;še z mladino na namestn stvo s prada- »Kako« — t) ostane tajno za sedaj, ker pred ! maege lepe ekioptiške slike, kater h njem: Kam naj vpišem svojega otroka, da1 bitko ne kale razkrivati začrta za bitko. O zadnja (Prešernov spomenik) je jako primerno zadostim 20. členu avstrijskega državnega' tem »kako« sije motno —pravijo gori rečeni opozorila na sledečo veliko veselico ter šolskega zakona, ki pravi: >3tariši ali njih ■ viri — le kaj domnevati. Pogajanja za sklep vzbud la nepopisno navdušenje. »Prosveta« nameetn ki ne smejo evojih otrok ali varo-1 trgovin >iih pogodeb se uvedejo, oziroma ee je lahko poiosoa na to svojo prireditev!« — vancev pustiti bree pouka, ki je predpisan bodo nadaljevala, sklenejo si proviioriji, ali , Tudi tržaško predavanje o Prešernu je pra vzel za ljudsce iole«. pB M sklenjen« definitiva pusti stopiti sačasno ! g. Pavel Grošelj. In namestništvo bo moralo odgovarjati v krepost. Glede deUgaotj si bodo tudi ve-I OtrorlteT »Narodnega doma« t Podna to opravičeno in logično vprašanje! deli pomagati. Ako ee bo ogrska abornica gradu. Ideja rodoljubnega dela na narodnem , branila izvršiti volitve v dtlegacije, bodo v in gospodarskem polju tlavila je minolo ne-letu 1906 manipulirali na podlagi skupnega! deljo v našem Podgradu, na teh klasičnih Mir ali vojna. proračuna. V Avstriji naj parlameat da pc-Trst, 28. avgusta 11K)5. tnbmm FOoblMtila> D. 0gr,kem pa iavr&e Konferenca v agoniji ! Tsko vsklika potrebno ministri na svojo odgovornost, nek u brzojavka v psrižkem »Mmtinu« od dne 1 Seveda niso to nikake rc> tve, amnak le t. m. A is vsega, kar nam poročajo sredstva, ki naj pomagajo prako zadrege mo* vesti, postaj s jasneje in ja&aeje to, kar je me« ta. Rešitve treba iskati na Ogrskem, tvorilo naše trdno u varjenje od prvega za- . In s'cer so v to — vedno po mnenju gori četka, ko ee je aestala konferenca. Isti \Vitte,1 omenjenih virov — tri poti: ali vendar kaki je tip odjenlji v osti, in na katerega je že pitulirajo pred madjarsko koalicijo — če raasrjena vsa ruska javnost ravao radi nje-1 tudi ne popolnoma — in dado tej meč v gove odjenlji vesti na mirovni konferenci, isti roke, ali vspr^jmo energičen boj, nadomeste \V tte je sedaj kratek in odločen v svojih uporne uradnike s pc slušnimi ia ee obrnejo izjavah. Tako je izjavil n. pr„ kakor poro- j a apelom do resničnega ljudstva proti kliki čajo »Times« na konferenci minole sobote: in klubom. Viri, na katere ee sklicujemo, so Mi vam nimamo ničesar v ni ponuditi, to co meaenja, da tak boj ae bi bil brez upa aadnje nate koncesije. VepriČo te odiočaoeti zmiga ia sklicujejo o t m na divjo jeao ia tleh istrsk h borb za o^vobojenje naroda iz italijacs'iega jarma in ii pod varuštva c. kr. birokratov, velik triurni, definitivno zmago. Podgrad ie ni v.del, ampak smo mi uverjeni, da tamošnji prvaki tudi sedsj niso pričakovali kaj taccga. Cdeietba na otvoritvi »Narodnega doma« v Podgradu je bila ogromna. Način, kakor eo ss izvršili vsi deli elavnoat:, pa veledostojen, kakor je motno le tam, kjer pravična in dobra stvar slavi svo^o zmago. Voditeljem v Podgradu, ki so morali toliko trpeti radi te atvaii, se je v nedeljo jasno iaratalo na licih veselje, da jim je ta dan priaesel bogato sadoičeaje za vas hudo od strani njib, ki so dosledni sovražniki vsem resničnim prijateljem naroda. In njihovo za- doščenje je bilo naše zadoščenje. To zadoščenje nam bilo največe, ko smo motrili zbrano množico, ki je vrela po vseh prostorih prostornega »Narodnega doma« in pred njim. Tu so bili zastopani vsi sloji od imovitnika in inteligenta — tudi duhovščina je bila častno zastopana — pa do sirote seljaka, ki nam je izlasti mej govorom Spinč;cavim im-poniral s svojimi vskliki, ki so pričali, kako se mu je umevanje zbistrilo- in srce razvnelo v plemenitem čutstvovanju. In ta družbi je rajala pozno v noč v bratiki ljubavi in prisrčnem vesolju, da je sid tolikega dela in trpljenja dozorel tako lepo Poeebno poročilo pride. Tu povdarjamo le ša e-nkrat, da je slavnost v Podgradu vspela nad vee priSukc-vanje. A danes moramo ša naglasiti, da gre tudi našim vrlim gospodom akademikom velik del zas uge na tsmr da smo v nedeljo doživeli v Podgradu diven — pravi sloven ski dan. Mi njim krulia. oni nam kamena. Prejeli smo : Ker že D£ši nasprotnik i tako pritiskajo na nas ol> vsaki priliki in brez purdona, pa ne bodimo mi tako nespametni, da bi molčali k tamu, jim v svoji neumni dobroti prizanašali in da ne bi beležili, Icadar nas naši nasprotniki žalijo. Nekega dne eem bil šel kupit nekatere stvari k tvrdki z žeieznino Kramer Sch * ar/, taliea Torrente. Tu mi je b la p».>lika opažati, kako se vsi t »ti uslužbenci zaničljivo posme-bujejo, ko eujejo našo govorico. V prodajal-nico je došel neki Slovenec. Moi je n&rc-čeval slovenski, a uslužbenec ga ni ume!. Prišel je drugi,, prišal tretji in nikdo ga ui kotel u met". Potem je revež Slovenec začel napenjati svoje možgane in po skal v njih nekaj italijanskih drobtin, s katerimi si je hotel pomagati. Da ne bi bil storil tega ! bolj so brili norea iz njega in eden njih je menil porogljivo : Eeco, la par!i pur, intanto se aaegiio di niente. Ko pa je Slovenec odiše! iz prodajalne» ai ee zakrohotali vsi. Zopet je menil eden njih: >Povero Dante-fc in krohotali s) se naprej. Torej tako! Će S'ovenec, ki jim prinaša denarja, govori slovenski, ga nočejo umtti in se mu rogajo ; a čs je tako — potrpežjiv, da j;m skuša pojasniti po italijanski kakor v«s in zna, se mu zopet rogajo, ker ne govori klatične italijanščine in ker da — tepe Dantejev jeii t ! Jaz pa bi vprašal tvrdko Kramer in Sahu-arz : če so jej že Slovenci, ki ne znajo klasične italijanščine, tako zoperni, kako da vendar le tudi takim Slovencem rarpošilja svoje blago in — vspre-jemlje slovenski denar?! V zaključku je vsprasanje : ali je rea tako usojeno nam Slovencema, da dajani > kruha njim, ki mečejo v nas kamenje?! Za »Narodno šolo« v Kožu na Koro škem je bilo darovanih doslej 10000 kn n. Od teh je dala Koroška sama 88'itt' kron. Lep irgled redke požrtvovalnosti, ki temeljito dostavlja na laž njih, ki vedno ječejo in zvone »smitno uro« koroškemu Slovenstvu. Položaj naših rojakov v Korotaau je res prekeren in preresen. Tako obupen pa vendar ni, bi bilo opravičeno jokati mesto — delat;. Koroškim rodoljubom vso čast. Na »dajmo se ! Prostor za »Narodno šolo«. je že kupljen. Slovenski kolesarji pozor! Po sklepu, ki smo ga storili dne 2F>. t. m. mora vsaki kolesa i, ki se hoče vdeležiti izleta v Ljubljano na slavje odkritja Prešernovega spomenika, javiti to v Trgovinski kavarni (pri markerju Antonu) ter up'aSati »no krono za razne potrebšč ne. Tam dobi tudi vsa potrebna pojas. ila. Nadejamo se torej, d* nobeden slovenskih kolesarjev ne zamudi ta lepe prilike in da ee tudi mi kolesarji v primernem številu vdelež mo te pomembne slavnosti. Odvzet poštni debit. Deželna vlada za Bosno in Hercegovino je odvzela reškemu »Novemu Listu« poštni debit za Bosno in Hercegovino. (Krivičniki te nijtijo, ako menijo, da e tikimi pei sekucijant i in — pol.'c jakim: prosledovanji uduše glaa kritike. So pa$ sedaj drugi časi, nego eo bili nekdaj.) Srbski prestolonaslednik v Dubrov nlku. V toboto je dospel na potu z ReU v Dubrovnik srbski prestolonaslednik Jurij v spremstvu stotnikov Pavlovida in Dimitn-jevidi. Srbaki prestolonaslednik si je ogledal mesto in okolico. Prestolonaslednik potue ineognito. Spodnje-štajerske toplice. V Rimske topi ca ie došlo letos 808 oseb, v Rogatec* Slatina po 3203. Strela ubila vojaka. V petek popa-ludne ob 3. uri je na Ilaču pri Št. Petru da Krasu udarila etrela v neko šupo in ubila vojaka Ivana Jugovica 27. [domobraa--Kfga polka Jugovie je leial v družbi več irug h vojakov v šupi, a drugemu ae ni c^Senemu nič »godilo. Jugoviče?o puško, ki je bila o^elen* nad n,im, je etrela vao razbila. Koledar in vreme. ! »anes : < »bglavljenje Ivana Kretnika: Žeiidjed : PaoSa. .Jutri: Kcza. devica; Ljutom r ; Milka. Tem-• ratura: ob 2. uri popoludne — < 'elsius. Vreme : oblačno. Društvene vesti in zabave. Odborniki dramatičnega društva so vabljeni, da ee vdeleže pr.:v gotovo odbo-rove §eje, ki bo v Četrtek dne 31. t. m. cb uri zvečer v draštveni aob;. Opozarjamo vnovič da bo »S.cvansko pevsko društvo* melo avoj letošnji občni zbor v nedeljo dne 3. Beptembra in s car tb 4. uri popoludne. »Kat. slov. izobraževalno društvo« v Dtktn.h pr.redi dne 8. septembra veselica e petj«m, tamburanjem in igro. Ob tej priliki vabimo vsi cenjena slov. društva in vse ro loljube, da se udeleža veaelica v obilnem štsvilu. Vzp?rei ee pravočesno nazjan;. Bralno In pevsko društvo »Tabor« v Lokvi. Iz Likve nam p Aejo : Pred kakimi šest mi tedn: se je vstane-Vilo tukaj »Bralno in pevsko društ/o »Tabor«, katero prireja brezplačno poučna pre-davaaja. Dne 8. septembra t. 1. priredi v zvezi z z&varovain co za govejo živino v Lokvi javno temboio in ples. Dobitki so izbrani jafco pr merno. Po tomboli bo p!ea, na katetem bo svirala sv. Ivtn^ka godb?. Kasror hitro se novoustanovljeao društvo cjsč , pr redi feako večo veselico. hiše, ki so prisiljene imtti svoje pisarne blico ouega dela mesta, kjer so zastopane visoke 6nance. Nedavno izišla statistika pokazuje da je v Wall Streetu in g bližnjih ulicah najmanj 120 agentov in sensalcv, ki aasioje navadno zelo skromne prostora plačavajo letne najemnine 72.000 do <*6.000 kron. Samo po sshi umevno js, da s > to malenkosti z ozirom na velike najemnine, ki jih morajo plačevati na leto velike trgovske hiše, Največo najmnioo plača baje baokovska hiša Morgan, ki za rtz nerno nizke ia skromne prostor« plačuje letnih 420 00<> kron. Čuden roparski atentat Is B r.lina po rečajo od dne 24. t. m.: Binkir Kubernus je b.l nccoj po neči ž.tav čudnega ropar skega atentata. Nedavno temu je vz.l v službo služabnika, ki je bil prej uslužben v neki lekarni. Zcaije, ki ei ga je to pridobil, je feiaoči porabil v to, da je narkotiziral svojega gospodarja. Mej tem, ko je b.l gospodar v carkoz', je sluga pre skal vso h s>, ter oropal dentr in dragocenosti. Še le danes po noči se je bankir iz svojega narkntčiega spao a vzbudil. Gospodarsko. Koliko vina se je pridelalo leta 1904. na Hrvatskem in Ogrskem. Po i?vestju ogrskega ministerstva za poljedelstvo se je leta 1904. v Ogrske -Hrvatski pridelalo skupno 4,257.907 hektolitrov vina; od teb spada nt Hrvatsko in Slavonijo 785.447 bektol.trov. Vrtdnost vsega lansko leto na Hrvat tkem in Ogrskem pridelanega vina znaša 130,518.887 kron, a poprečna vrednost grozdja po kilogramu 20 stot. Avstrija je pa minoltga leta pridelala 4,483.767 hektolitrov vina. Razne vesti. Nevihte v Furlaniji. Po vsej zapadni Furlamji so zadnjih par dni razdajale silne nev.hte. Na mnogih krajih je potolkla toča in tudi strela je provzročila več nesreč. Zbirka pip. V Parizu živi gospa, ki ima kleptomanijo za vse, kar ima kake zveze s kadenjem. Izlasti je rada krala pipe. Ko 10 jo aretoval;, S7 naili v njenem stanovanju 2600 pip. Mesto Bremen je sedaj na kontinentu prvo tržišče za bombaž, in po tem takem drugo v Evropi. V Ameriki so v snem zadnjih let pridelali 11,500.000 bal bombaža, ta od teb je bilo odposlan h v Bremen 1,709.000 bal. Prvo občinsko mesnico na Dunaju oJpili v četrtek zjutraj v XX. okraju. Naval je bil velikanski, da je morala poseči vmes straža. Meso je bilo lepo in ceneje, kakor pri me^irj h. Me 1 mesarji vlada veliko razburjenje, ker so bile njihove mesnice skoro p^aene. Včeraj so odprli drugo občinsko n.esi cj v nkraju Favoriten. Najstareji parlamentarec na svetu umrl. Iz Halit'axa v Novi Šaocji poročajo, da je tamkaj umrl iur. David Wark, senator za kanadsko provincijo Novi Brunsvik. Senator \Vark je bil najstareji aktivni politik na svetu ter se js do svojega stotega leta vdeleže val seji kakor senator. Star je b:l 101 leto m £ st mestc:v. Bosanski mohamedanci na visokih šolah. V minoUm šjlakem letu ae je 34 mohame-dane s v iz B sie in Hercegovine učilo na v.eok h a ilab in s cer jih je bilo 22 na Dun>ju, 12 pa v Zagrebu. Od teh jih je na Dunaju učilo sedem pra?o, 7 medicino, 4 modro^lovje, 2 sta bila na živinosdravniski visoki šoli, 1 na eksportni akademiji ia 1 na v:soxi šoli za poljedelstvo. V Zagrebu se je vseh 12 mohamtdancev učilo prava. Električne železnice. Vpiašanje, da »e sedanje parne žaiecnice pretvorijo v električne poetaja v Ameriki vse aktuelnejim. Pod imenom »Railw«v Eltctrc Pcw«r Companv« ee je ustanovilo delniško društvo, ki bo gradilo ektr.čne železnice po patentih tv;dk« Gane <&' < .o v Zediajeaih državah ia v Mskeiku. Tvrdka *'> 97.75 99 75 Llojdove 745 — — 751 -Srečke: Ttaa K 331 75 - 35 7i, uredit K 476 — do 483— Bodenkredit i < Eavs Rio aa bod. če dobav«. Stalno, 5 st. višje. Prodaja: 3o00 vre?. H aas b n z g. (Sklep pop.) Kava San o. good average sa september 34»3/4 aa dec. 40.\'4, za mare. 40.*/* aa .naj 41 V« — Mirno. — aava lii. a»Vkda» »oeo 40—41, navadna realna 42—14 navad* dobi«, 45—46. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za avgust 18 10, za september 18. —, sa oktober 17*8^, za nov -mber 17.55, za decemb. 17.70. Mlačno. Vreme : oblačno. HS1 a d k o r tuzemski Centrifaga 1 5 promn. tied K 74'— do 75*—, za maj-avgust K 73-— do 7* 50 CjncasBĆ in Melisitl promptno K 74—75, za juli-avgust K 74— do 75*—. London. Sladkor ia repe surov 9' ,, Sb. Mirno. Pariš. Ki sa tekoči mesto 15.50, ti » 9ept. 15 50, sa sept.-december 15.50, sa nov.-febru var 15.50 (mirno.) — fsenica sa te««Ki m -■se 22.45, sa sept. 22 iO, september dtcember 22.70 za nov. februvar 23.— ^rd .o>. Moka sa ie koči scsxc 29 30, z» sept 29.65 ta sept.-december 29.80, za nov.-februvar 30.20 itrdno). — itepičn. olje sa VakoG asssec 43 •/•• sa sspt. 47.3/, Stampilje iz kavčuka. iT, T.. panstvom, cerkvenim predstojništvom, trgovcem in zasebnikom, nadalje zadrugam in denarnim zavodom priporoča se za izdelovanje št a m p i 1 j e v iz kavčuka prva .slovenska tovarna v Primorskem Josip Krmpotić, f,01?: postrežba hitra. — Stampilje se izdelujejo v vseli oblikah, tudi v obliki ure, medaljona, svinčnika itd. Kot edini slovanski zavod te vrste, priporoča se toplo, onim ker ni vee potrebno slične reči naročevati pri inorodcih. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu, vojaškim in civilnim krogom svojo v ulici Gioachino Rossini št 24 (zraven cerkve sv. Antona novega), na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno krojaeiiico« Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseli v krojaško obrt spadajočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. Delo precizno, cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom. V nanje naročbe se sprejemajo vsak čas i u se točno izvrše. Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil 1 podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, 'jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. I Z odličnim spoštovanjem ! Avgust Štular. Naznanilo. Podpisani si usoja naznanjati slavnemu občinstvu, da je otvoril lastno zalogo raznovrstnega lesa v ul. Ferriera Št. 3 ter se priporoča za mnogobrojen obisk. Josip Gerdol. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. i Venci j od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na porcelanastih ploščati za pomenite. Najnižje konkurenčne cene. Frodajalnica ur Anton Bucker TRST - Barriera vecchia 19 - TRST. flC Velik izbor žepnih, srebrnih in zlatih ur. Zidne ure. — Budilaice od gold. 150. Prodaja tudi na obroke. - 1 O • 1 O 1 ' O " I0ii0ii0li0ll0i'0"0li0l o -» mt Tovarna pohištva "mm yHeksander £evi jKfinzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiSa). < ZALOGA: Pinzzn ROSAR'O (šolsko poslopje). Cena, da aa ni bati nobsns honkurenos. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po sgskocc* posebnih načrtih. **cccccccco Ilaatrovam ooalk brasplaSao ta flraako lOiiOiiOiiOliOHOiiOliOiiO'iO'iO' Mizarska zadruga v Gorici #(Solkan) tovarna pohištva 9 stroj evnlm obratom priporoča ilifMao občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J Tia lei Mtari Ste?, i (Rosano) - v Trstu - tik certre St. Petra f liti larcnzl HajvtČjs tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo imdelajo me oolidno, trpežno in lično, in mieer aamo ia lemm, poMUŠenegm v tovmrnišhi aaiilniei m temperaturo 60 mtopinj. j« izključena. Album pohiJtva poSlja s« braplatne. Prodaja se tudi na meeočne obroka. ^ ftPUITU in ALBKSAMDBUI (OBJEMI). Nova hiša "2 Y««»nj: icov. klet; iii dviiri^-em ter ^i^tiJ na prodaj za K ^ ►.()< X). SUtrje j>- >» ž.ana. v • 'rja h ~:c\. 1 :/.*>—•}•. one »Iv« rane, veze, vrtom 4 hlevi, velikim Helena vd. Mare, 10.000 velikosti <>d 5 — 70 Breyer j sinovi. Križevac. Cnho prazna OUUd Jorn -e Skladišče ali meblovana s prostim uho->e odda v najem s 1. septembrom t. 1. v ul. Torieelli >t. 4 I. levo. (Sprejme se tii
  • 0. — Naslov pri »Edinosti«. w MALA OZNANILA ^m V novi prodajalnisi jestvin la kolonija! Pefra PBtBlTlBl r ulici Gittlia At. 76 !*> ▼•lomiti »*akf>*r«tn«» jestrine kakor kar«, rit. Mtcuiof (n» p^li^k«*!, 9lalo inoteo. naravno maolo. it***, milo. j*"dilno olje prve tr»t» po 36 ni>»(. — Hlar<> vedn« «veže.— Tomesoni Olisse Trst slikar-dekorater. Rprfi«*ma delo na deželi T>f. korarije m,h • papiriein. kanie »oh tn napisor t v«teb slonih iD na »ne najine. Ponarejen le* in marmor. Barvanje pohiAtra, prulov iid. Vse po nnernih cenah, to^no in bitro. — Delavnioa: ulio» 'Jgo Fosoolo itev. 19. Fran Macorig trgovina z jesivinami ul. Barriera vecchia 38 Zaloga sladkor a. kave, riža. raznega žita. moke in otrobov. Vino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine, surovo in kuhano maslo. MTRODIIJXICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 fiogal lleDHa) Specijaliteta navminih in medicin; lnih dro£. liarv. • pokosli, lakov. Sč«Mk. čupičev. navadnega in parfiirntie^a mita. petroleja, Apirita < žeste) *a goreti. — Barvilo za (iMeuje Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Trgovski pomočnik od 17. do 19. leta, več slo vensfco, italijan-ko ter ee li mo^-c tudi nemško, ^prejme se v trgovino jest vin. Naslov: uprava »Edinosti«. coooooooooooooo Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo Eaioeo oglja. drva. premoga in Urueo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha., □1. Cavnna luhod ulica Ca-vazzeni 5t. 3). oroooooooooooco Iv. Kopač svećar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščena sveče e Cenik Brezplačno m iranio. 6ucrino JKarcon aliea TiTamella štv. 3 Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. P oilljanje na dom. — Telefon štav. <664. — Nova prodajalnica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvete. Popravlja ure na jamstvo. Razpis službe. Pr Tržaškem podpornem in bralnem društvu« Stadion ;t. 11* o"Ma podpisano vo -?-Tvo Takoj službo uradnika. Zahteva >e po/nanje deželnih jezikov, {Misebno pa slovenski v govoru in pisavi, kakor t'idi jednostavno knjigovodstvo. - Pro-- Ie«* mora }M>l«>/.iti primerno varstveno kavcijo. Natančneji podatki in pogoji se izvedo pri društvenem predsednistvu. V TRSTU, iV». avgusta l'.»0.r>. Vodstvo trz. podp in bralnega društva«. F. PeitOt urar TRST - ni. Poste nuove št. g priporoča veiiki izbor ur: Ornega, * Schaffhause. Longinet, Tavanes itd. kakor tudi Zlate, Irebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ur za ulrmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Ivom speđlcljsko posredovanje © Caro & Jellinek 0 Trst ul. Romagna št. 2 Trst. ■ ■ TELZrOa Št. 1627 —-i Podpisani priporoča svojo ■v NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARN0 pri 8v. Jakobu imia ulica 12 eraves si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom Sprejema naročila in domači kruh v pecivo Postrežba točna. Benedikt Suban Prodajata jestvin založeno z vedno svežim Dlagom I. vrste kakor: kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. kisa, testenin, mokf, otrobov itd. priporoča svojim rojakom udani Počkaj Ivan ul. PETR0NI0 2 [vogal ul. S. F. Tovarna kisa Brnsciuna & Hrovath Trst - Riva Grumula 6 Zalaga vinskega kisa ia specijalnih kisor. Konkurenčne eene. 3van Jančar tshn. konces. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. j Delavnica za umetno zo- 1 bovje. Izvršuje popolno 1 zobovje iz kaučuka ali zlata t po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. IV Cene zmerne. Sprejema od 8—6 pop. Pekarnain sladčičarnazlastnotovarno blškolov Jran Campe TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST i krat na dan svež kruh. raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, flne vina v buteljkah, sladčice itd. Sprejema naročbe za sladčice. Pekarna, sladčičarna in tovarna biškotov Vinko ŠkerK TRST ulica Acquedotto št, 15 TRST M" Filijalka v ulici Mira mare št. 13 Raznovrsten kruh, moka prvih tovarn, sprejema naročbe na najHnejše pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča eenj. občinstvu. Leon Fano U1JT«L s —— zlatar in draguljar - prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino, sre-brnino in dragulje; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja ni mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Barriera vecchia ll. Velik dohod satena, perkala. batlsta. plkeja In cefirja. — Blago za ženske obleke, pletene spodnje srajee. modercl. drobnarije. — Bele in barvane srajce za moike, ovratniki, zapestniki; kravate in potrebščina za delavce. =—~ ------------ Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. Podružnice: Dunaj, Budapešt in = Lvov. : Zastopstva na vseh glavnih trgih - ti- in inozemstva. = Se priporoča za preskrb ljenje eeljenj zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu- m iBOzemetvu. Pakovanje za prevoz po morjn. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in == državne ^uradnike ===== Poiiljatre rsate mte po stalni nizti preioznini. Proračuni brezplačno. Stavbinski materijal kakor korce. vsakovrstno opeko, pesek. apno. živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri tvrdki - Belli & Gorsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). Svoji k svojim ! * Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga Croatia1 PP stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb sprejemlj^ vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (icakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavoda — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila podružnica zavarovalne zadruge „Croatia"-Jrst ULICA TORRE BIANCA 20 = Zastopniki za vsako mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji, Zaloga izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) z=z= pivo = v aodSekih in v boteljkah, kakor tudi = kvasa = iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu, zaloga JKationijeve giesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih oenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 10. < Doge za parkete prve vrste zzuzi po tovarniški eeni. Jfaroflni kolek je vdobiti pri upravi *9 £9bost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA 01 RISPARMI0 5 iebl0v as !e po na iibderkbjših 54btevab tfATALOGI BREZPLAČNO. Tržaški grafični zavod H. G. Salom TRST Coreo štev. 2 Telefon 74.2 Pecati od kavčuka, kovine ali elastike. Numeratori. Papin.itori. Vrezbe. Artistični in trgovski pečati. Pisalni stroji ter stroji za pomnoževanje s pri-padki. Napisi in črke od cina. brona in pokonti. Fono-grafi. graniofoni. cilindri in plošče. Eliogratičen psipir za pomnoževanje s pomočjo luči. — Mehanična delavnica za popravljanje pisalnih strojev vseh vrst. Se govori slovensko in hrvatsko. • Pumpe akoravno nino- gokoristnein malih stroškov so pri nas le malo upeljane. ker gospodarji ne znajo katerih bi potrebovali in kako jih nastaviti. — O tem daja podpisani rad nasvete, ter prodaja pumpe za vsako potrebo po zmernih cenah in z jamstvom. ŽIVIC I DR.I TRST, trg. ulica št. 2 Za neko večjo tovarno se išče = spreten korešpondent. Zahteva se: kristjan, 23 do 26 let star, samskega stanu, popolno poznanje slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi kakor tudi dovršeno in vsesplošno trgovinsko znanje, stenografijo, lepo pisavo, veselje, pridnost in zmožnost do samostojnega dela. Natančno vpisane ponudbe s fotografijo in prepisom spričeval je poslati pod ,.W. P. 5112 na RUDOLF MOSSE - DUNAJ I". i hrastove ali jelove j prodaja pod jamstvom Zaloga lesa - Miclauz ulica Fonderia št. 7 FILJALKA c. kr. privat. AVSTi KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH 1 na blagajniške nakaze > na naslovljena Izplačilna prinoscu pisma I proti i dievni odpovedi jj Prati 4 ^evni odpovedi 2V,;;, » 30 > > r/o » 30 » > 3",o v z atili napoljouih na izplačiina pisma proti 30 dnevni odpovedi 2°/0 3 me«. „ 2V/o n n - 2V,7o Na blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi novi obrestna mera v veljavo l.,5. odnosno 27. februvarjB bodočega leta in sicer po dotičnej odpovedi. Baueogiro v kronah z 21 „ takoj v kolikor na razpolago Krone in z ati napoPonl na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od čhsh do časa in sicer po loka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu »impešto, Brno, Karlove vari. Keko, Lvov, Prago, Heichenberg, Opavo kakor tudi Zagret),. Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt. Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, ??aaz, riolnograd prosto stroškov. se bavi s kupovanjem in prodajo deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, (ivignenih vrednosti, knkor tudi v»eb drugih iztirjevanj. Daja predujme na \Varrante in vrednosti po jako zmernih pogojih, Krediti na karikacijske listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. H ranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna, zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavo ia se izplačujejo meuičue naka«nics I „Banca" d' Italia"1 v italijanskih lirah ali v kronan * ^occocccocooc po dnevnem kurzu. i _ ■■■■■■■nn — „S ANU S" novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemiranl zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI; Trst Barriera 28 _r-LAVIJA" sprejema t»Tiro*inja člo-»efkepa življenja po naj razno vr»tuejiib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica, /lasti je ugodno zavarovan ie na doživetje t srnin r ziranj'ujočiuii *e fpl»ćili. Vaak čian ima po preteku peub let pravic, oii -narodno upravo. MfMmlU : Generalni za stop V Ljubljani, čegar pisarn« so V lastni hanrni hiši v Gospodskih uticah 12 ll »1 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah, škod® cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljfii sloves, koder posluje. Dovoljuje n. Čistega dobička izdatne podoore v narodne in občnokjristne — ■■—^rcc Jfcmene.