PoStnina plačana v gotovlni Izhaja v ponedcljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, ca fnozemstvo 20Din Račun pri poštnem Cekovnem zavodu St. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1. pritličje, cje.sno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. OglasI po tarifu. Rokopisi »e sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se nvažujejo le po možnosti. Stev. 54. Celje, ponedeljek 3. julija 1933. Leto XV. Koncert „Šestnactke" v Celju V četrtek G. t. m. oh 20.30 priredi pevsko društvo »Šestnactka« iz Olo- mouca koncert v mali dvorani Cel.j- skega doma. Prihaja tudi v Maribor in Ptuj. V manjšem mestu Ptuju so bile vsc vstopnico na mail razprodano. Znano je, da je češkoslovaški na- rod, kar so tiče glasbene umetnosti, na višku; obeta se nam torej gotovo prav lep užitek. Je pa tudi naša narodna dolžnost, da obiščemo prireditev, ker prihaja- jo pevci iz Čehoslovaške k nam kot nasi prijatelji, kot naši bratje. Ceškoslovaški narod je o priliki ravno minule sokolske slavnosti v Ljubljani dokazal v dejanju svojo naklonjenost nam Jugoslovcnom. Na tisoče in tisoče Sokolov in Soko- Iic je prišlo od vseh strani Čehoslo- vaške k nam samo iz ljubezni do nas in do naše domovine. Zato je pričakovati, da bomo mi Slovenci doprinosli malo žrtev in ob- iskali celjski koncert. Pvidimo prav vsi! Sadna in vinska razstava v Celju od 8. do 15. oktobra Že pred vojno in tudi še sedaj pri- hajajo na jesen v Celje in sploh v naše kraje inozemski trgovci, da ku- pujejo sadje. Lani sta bila tu neki Dunajčan in neki Monakovčan nad mesec dni. Imela sta mnogo truda in stroškov, da sta nakupila okoli 20 va- gonov blaga; če bi imeli naSi sadjarji Iepo in sortirano sadje in če bi bili v prodaji organizirani, bi bili gotovo vsaj še enkrat toliko prodali. Naša naloga in naša korist bi torej bila, da bi nakupovalcem lajšali delo s tern, da bi jim nudili odbrano in sortirano sadje, ki bi ga kupci še raje iemali in tudi mnogo bolje plačevali, kajti s tem bi tudi sami prihranili na potnih stroSkih in času, ki pomeni za kupca denar. Kako pa temu odpomoči? Najboljši izgled nam dajejo južni Tirolci. Tudi oni so bili nekdaj zani- krni, kakor smo mi v tej zadevi še danes, a spoznali so svojo napako. Zato so pričeli prirejati letne sadne razstave, ki so med ljudstvom vzbujale zanimanje za Iepo in sortirano sadje. Take razstave so pa obenem privabljale kupce in posledica je bila, da se je sadjarstvo na južnem Tirolskem silno razvilo, in kupčija s sadjem je danes tako uravnana, da vsi prodajajo le tako blago, ki dela na trgu cast sadjarju. Tako je postalo sadje v tistih krajih bogat vir gospodarskih dohodkov. Že pred leti je bilo pri nas več manjših in večjih sadnih razstav, a te so bile po večini lokalnega pomena. Ker pa je Celje geografsko središče naSe banovine in bližnjih sadnih okolišev Mozirja, Šmartnega ob Paki, Št. Jurija ob Taboru, Laškega, Rimskih toplic, Sevnice, Blance z Boštanjem itd., je pač najprimernejši kraj za tako razstavo, na katero bodo povabljeni domači in • tuji trgovci s sadjem, da bodo že na razstavi lahko sklepali kupčije. To pa mislimo urediti tako : Razstavitelj da svoj naslov, nato dobi tekočo gtevilko, pošlje vzorce svojega sadja in približno pove, koliko ga bo imel na prodaj, ter podpiše reverz, da ne odpošlje slabšega pridelka, kakor ga je razstavil. Trgovec naroči potem sadje po dogovorjeni ceni in razstav- Ijalec izvrši naročilo ter inkasira denar. Na tak način bo prihranjeno trgovcu mučno iskanje in naš sadjar bo pri- siljen oddajati samo odbrano sadje. Tako bo naš izborni pridelek dosegel zasluženi sloves in ko bomo prišli do tega, se lahko vsa naša dežela spre- meni v sadni vrt, ki bi nam donašal več koristi, nego vse druge gospodarske panoge. NaSa ra2stava, ali bolje rečeno, naš sadni in vinski sejem naj nam služi kot praktična sola za napredek v sadjarstvu, ki naj nam čimprej postane največji vir naših dohodkov. To bomo tudi prav gotovo dosegli, če bomo modro izrabili, kar nam nudi naša narava. Pomnimo, da daje naSa zemlja sadju tako plemenit vonj in okus, kakor malokatera na svetu. Zato se moramo zavedati te velike prednosti naSe zemlje in jo umno obračati v naSo veliko gospodarsko korist. V danaSnji težki krizi bodi prvi korak za dosego tega cilja sadna in vinska razstava, oziroma sadni in vinski se- menj v Celju, ki se ga naj udeležijo vsi naši sadjarji in vinogradniki. Razstavljalni odbor Celje, Gregorčičeva til. 2/11. Ustanovitev prve posto- janke Jadranske straže v Savinjski dolini V risalnici narodne Sole v Žalcu se je vršil v nedeljo 18. t. m. ustanovni občni zbor krajevne organizacije Ja- dranske straže, ki si ga je kljub skrajno slabemu vremenu udeležilo Iepo število onih nacionaHstov, ki imajo smisel za na§e morje, za naš sinji Jadran. Uvodoma je pozdravil poverjenik g. R. Vrečer zborovalce iz Žalcai Gotovelj in iz Št. Petra v Savinjski dolini, po- sebno pa delegata oblastnega odbora Jadranske straže v Mariboru g. Pirca, omenil priprave za ustanovitev krajev. odbora JS ter prečital doSle dopise in razne prijave. Delegat oblastnega od- bora g. Pirc je v lepem gororu tolma- čil navzodm pomen velevažne orga- nizacije ter navedel gospodarske, zem- Ijepisne, zgodovinske in narodno- obram- bne naloge Jadranske straže. Glavni namen JS pa je, da omogoči čim več- jemu številu mladine oddih in okrepitev ob morju, kjer se mora osnovati Dom Jadranske straže. Namen je torej tako vzvi§en, da mora biti vsak zaveden Jugosloven clan ali podpornik Jadran- ske straže. Ko se je poverjenik zahvalil g. pre- davatelju iz Maribora za vzpodbudne besede, je sledilo tolmačenje pravil Ja- dranske straže, ki je pod zaščito Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Po kratkem odmoru je sledila volitev v krajevni odbor, v katerem so zastop- niki vseh občin, ki spadajo v okrilje žalske organizacije Jadranske straže, to je: Žalec, Gotovlje, Griže, Petrovče in Št. Peter v Sav. dol. Ker so bili železniški nameščenci najbolje zastopa- ni na občnem zboru, imajo poleg uči- teljstva tudi največ zastopnikov v od- boru. Zborovalci so se odločili za na- slednjo listo: Sol. upr. g. Rajko Vrečer, predsednik, mag. pharm. g. Bono KarČič, podpredsednik, učitelj g. Maks Pirc, tajnik, postajenačelnik v Žalcu g. Edo Birsa, blagajnik; odborniki: gg. župan Rudolf Lorber v Žalcu, šolski uprav. Rudolf Wudler iz PetrovC, Sol. upr. Fran Razpotnik iz Gri2, Sol. uprav. Robert Senica iz Gotovelj, lesni industrijalec { Ivan Srebotnjak iz St. Petra v Sav. | dol. in postajenačelnik g. Jože Kos iz Št. Petra v Sav. dol. V nadzorni odbor so bili predlagani gg.: Fran Kozole, upravnik Hmeljarne v Žalcu, trgovec Anton Vodenik iz Petrovč, Sol. uprav. Božo Mohorčič iz Št. Petra v Sav. dol., namestnika pa železničarja Anton Glu- Sič in Jernej Kline. Ta lista je bila so- glasno sprejeta. Sledila je določitev članarine. Sprejet je bil predlog uCitelja g. M. Pirca, da se plača mesečno le 1 Din članarine, da se s tem pridobi čim več članov, vsak višji mesečni prispevek pa je do- brodošel. inptoAu ; desinficiraj usta z ODOIOM. ODOL „ , osvezi in ozivj. \ Ko je dal delegat oblastnega odbora še naknadna pojasnila, je predsednik z zahvalo za udeležbo zaključil občni zbor. Organizacija privatnega uradništva v Celju in celjskem okolišu Zveza privatnih nameščencev v Ljubljani združuje že 26 društev iz vseh večjih krajev banovine, tako da pi-edstavlja danes daleko najmoč- nejšo organizaeijo piivatnega urad- ništva v dravski banovini. Med kraje, kjer organizaeija pri- vatnoga uradništva še ni izvedena, spacla tudi Celje z vso svojo Siroko okolico. Da so moremo svoj emu visokemu številu prjmerno uveljaviti, da do- bimo uspešno in močno zastopstvo v svojih socialno-politi'cnih ustano- vali (Pokoj. zavod, bolniška blagaj- na, Delavska zbornica itd.), pred- vsem pa zavarovanje in zaščito svo- jih pravic, je mijno potrebno in za- litovajo to So prav posebno danaSnjc težko prilike, da se vsi zasebni urad- niki strnemo v moCno fronto, ker le trdno organizirani v zdruzeni'stanov- ski liniji si bomo mogli uspeSno po- magati in izboljšati ali vsaj varovati svoj socialni položaj. To spoznanje sili nujno tudi nas, tla povečamo vrste privatnega urad- ništva in ustanovimo brez odloga svojo stanovsko postojanko tudi v Celju. Ustvaritev take postojanko je miš- JAKOB KELEMINA: Shakespeare: „Sen kresne noči" Prevedel Oton Zupanöiö (K uprizoritvi 8. in 9. t. m. zveßer v rnestnem parku v Celju) Kresna noč ne razveže amo vse sile pošastnih bitij v naravi, ampak tudi v. eioveku noznane zmožnosti, tako, da zre in sliši, kar mu je sicer neslišno in nečutno. Človeku, ki ga nosi plaha noga skozi mesečne goz- dove, se ob takih prilikah križa pot s shajališči duliov. V blaznem stra- hu pospeši korake, da bi prišel v bl'i- žino človeških bitij, zaman! Nevidn'i Car ga vodi vodno okrog iste točke, dokler ga ne prevzame utrujenost in mu usiniljen spanec ne zakrije vseh nočnih grozot. A še v sanjah so predejo daljo nejasne slike. Toda ob zori zbežo nočno provare, z olajšujo- čo mislijo: »bile so le sanje,« so vr- nemo v naročje vsakdanjosti. Tudi v drugih dramah nas pesnik povede v fantastični svet pravljic: toda nikjer so no prepusti tako po- polnoma svoji razkošni in nepokoj- ni fantaziji kot tukaj; nikjer tudi ni tako pomeSan pravljICni in roalni svet. Proti koncu nas opominja pes- nik, smatrati vse, kar smo videli, za sanje, za izrodek fantazije: Ce smo sence vas vžalile, mislite, da vse to bile so le sanj© .... Noradi se damo prepričati temu gospodalnomu glasu, ker nam manj- ka vsaka podlaga za tako presojanje igre. Toda česa ne premoro umet- nost: bodi torej: bilo so sanje, podo- bo neznano so bile tvorbo lastne do- mišljije! Vsekakor nam je pa pesnik s tem migljajem razjasnil — sicer neraz- umljivi naslov svojega dela »Mid- summernights-dream« (»Sen kresne noči«); iz svetovne literature naj- bolj poznan'i proizvodi te literarno vrste so Calderanov »Življenjo sen«, Grillparzerjev »Der Traum ein Le- ben«, Hauptmannov »Hannclcs Him- molfalirt«. Iz podatkov besedila po- snomamo, da traja dejanjo od 29. aprila do ranega jutra 2. majnika. Kje jo meja med zavestno istini- tostjo in svetom sanj? V lahkotni igri si vstvari naša suverena domiš- ljija vse predstave in jih razvrsti iz- von sebe; navadni zemljan so domiš- ljuje, da je gledal tvorbe ^istnega duha. Z lahkimi silhuetnimi črtami so narisani nastopajoCi značaji. Imamo tukaj predvsem Tezeja in Hipolito, ki so nam po svojern socialnem sta- lišču in svoji umerjeni zrelosti do- zdevata bolj opazovalca, pred kate- rima se vrše borbe zaljubljencev, nc- okretni poskusi diletantov in, rckel bi, igra višjih duhov. V naziranju, ki ga knez izraža glede dozdevnega de- lovanja le-teh, se nam naznanja na- stop »prosvitljene« dobe: kakor mu zadostujejo za razlago svetnih do- godkov povsem naravni vzroki, tako se ne obotavlja zavrn'iti posezanje onih činiteljev med ba.jke. Z visoke- ga stališča, toda z umevajočo priza- nesljivostjo zreta knez in kneginja v vrvenje negodnih, mladostnih strasti, ki so odigrava pod njima in ki ga skuSata spraviti da skladnega zaključka. Ncodoljiva moč nagona, ki sta ga občiltila tudi ona na sebi, raztrga stare vezi in sklene nove, do- vedo boginjo v naroCje topega roko- delca in so i'azodeva šovsurovih po~ tvorbah starih pripovedk. Toda fan- tazija, eden izmed najodličnejšili da- rov človeškega duha, pomaga Clove- ku požlahtniti in olepšati ono tom- no, slepo strast: ......ni zaljubljenec blodnik prav takSon? Helene lepoto bo videl na ciganke rjavem licu. ftele na oni stopnji, ko se delo- vanju nagona pridruži plemenita igra predstav, smemo govoriti o lju- bezni; predmet ljubezni, ki so ga po- zlatilo in olepšale nažo misli z vsemi čari, z vsem najboljšim, Cesar smo sami zmožni, jo tvorba fantazije, do- miSljije; ljubezen je torej soroclna pocziji, ki jo proslavlja knez v na- vduSenih besedah. »Ta vladar v svo- ji prizanesljivosti, v svojem pozna- nju ljudi in finem humorju je Sha- kespearov mož-vzornik, kakor ga je upodobil v povečani meri v Henri- ku V.« Kot znaeajü ne pomeni četvorica onih mladih ljucl'i dosti; določneje od mladcniCev sta zaörtani doklici, ki se razlikujeta tako po zunanjo- stih, kot po znaßajih; Hermija jo večja, pa huda in bojaželjna, Hele- na^ njena prijateljica, ki jo odliku- jo ponos, je manjša, bojujo se pa z žonskim orožjem, s solzami. Med miadoničema so nam dozdeva Deme- trij v ljubezni bolj lehak. Ko pa po- mcša Spakova zlobnost nekoliko štreno s tem, da zaCara zvestega Li- sandra, namestu vihrastega Dome- trija, ostaneta deklici zvesti sebi in svoji ljubezni. Neodoljiva komika le- ži v noenem prizoru, ko trCii. vsa ta koncentrirana, žehtoča zaljubljenost Stran 2. «Nova Doba« 3. VII. 1933. Štev. 54. Ijena v dveh smereh: bodisi, da pri- stopimo kot sckcija k Društvu pri- vatnih uradnikov v Mariboru, bodisi da ob zadostnem odzivu tovarišev osnujemo samostojno društvo. Da pričnemo takoj z delom, Vas prosim, cenjeni tovariši in tovarišice, ki želite pristopiti k oMiovanemu društvu kot Clani in se izjavite volj- nim podpirati akcijo Zveze privatnih nameščencev v Ljubljani kot nosite- ljice nacionalnega stanovskega po- kreta privatnega uradništva, da mi najdalje do 10. julija prijavite svoj točni naslov in svoje osebne podatkc. Na podlagi prijav sesta\fimo do- govorno iširši odbor, ki bo predstav- ljal poseben odsek mariborskega društva odnosno v primeru,' da bi bili poclani pogoji za ustanovitev sa- mostojnega druStva, izberemo pri- pravljalni odbor, ki bo naše zapo- četo delo izvedel do definitivnega udruženja. Sadar, Celje, Mestna hranilnica. Rjava listna us Poleg razliCnih vrst listnih uši, ki jih najdemo na listih sadnega drev- ja, je med vsemi najbolj trdoždva rjava listna uš (Dentatus sorbi Kali), povzroča pa tudi izmed vseh sorod- nih največ škode. Najdemo jo na mladih poganjkih, listih, hruškah in jabolkah. V jesenf zleže samica po brstiH, ye jäh' in razpokah lubja smodniku podobna jajca, ki so v trdi lupini dobro zavarovana predi zimo. Spo- miladi, !čo naštop1< taplo vlreine, s-e izleže zarod, ki so neverjetno hitro množi brez oploditve. Listna uS je sadjarstvu mnogo bolj škodljiva, nego si sadjarji predstav- ljajo. Nele, da izsesa ves sok na mla- dih poganjkih, ki se vsled tega po- suäijo, kar sadjarji imenujejo smod. Listne uši pušcajo za seboj tudi mnoge gliviCne bolezni. Izločajo ne- ko sladko tekočino, ki privabi na rastlino mravlje; to je barometer za sadjarja: drevo, ki ga obiskujejo mravlje, je napadeno po listni uši. Ako je drcvo močno napadeno ])o ušeh, je vse drevo, veje, listi, tudi sad, prevlečeno z umazano prevleko, na kateri se pojavijo glivice, fuzi- kladija, plesnivosti itd. Sad, prevle- čcn s to »mano«, predčasno odpade; ako pa dozori, je slabo razvit, ima zopern okus in ni za prodajo, tudi sadjevec, ni okusen in se rad pokva- ri. Listno uš, zlasti rjavo, moramo za- tirati že jeseni, ostrgati je treba grampovo skorjo, suhe veje odstra- niti in vse požgati, deblo in tudi ve- je dobro namazati. in krono Skropiti. Ker je pri sad jar jih žal navada, da šelo takrat kaj ukrenejo, ko je rast- lina že napadena, to je na zelenju, f=e mora vzeti sredstvo, ki rastlini no škoduje; zato se priporoča Gar- < kon, ki rastlinam prav nič ne ško- ! duje, umori pa takoj vso golazen. j Pri škropljenju je pa treba previd- J nosti. Kakor že omenjeno, ščiti uši lepljivi sok, ki ga izlocajo, zato se mora temeljito škropiti, tako da za- denemo vse veje, zlasti spodnjo j stran, in tudi liste. Če je golazen rastlino že tako da- I leč uniCila, da so listi zviti kakor svalcice, nam tudi Skropljenje več ne koristi, ker sedijo uši v notranjo- sti listov, do katere tekocina ne pro- dre. Za taka drevesa denemo v širo- ko plitvo posodo raztopnino in na- mačemo v njo previdno vejico za ve- jico. Pri namakanju prodre tekoci- na v notranjost listov in uniči vso golazen. F. T. DOMAČE VESTI d Kraljeva rodbina na Bledu. V soboto 1. t. m. ob 9. dopoldne je pri- spela Nj. Vel. kraljica s prestolona- slednikom Petrom ter princema To- mislavom in Andrejem z dvornim vlakom z letovanja na morju na Bled, kjer je prebiv'alstvo priisrCno pozdravljalo visoke goste. Kraljevska rodbina se je nastanila v kraljevskein tlvorcu Suvoboru. d Savez slovanskega Sokolstva je imel 30. junija v Ljubljani sejo pod vodstvom zveznega podpredsedniika grofa Zamoyskega, staroste poljske- ga Sokola. V novo upravo zveze so bili izvoljeni: za starosto Saveza slo- vanskega Sokolstva dr. Stanislav Bukovsky, starosta COS, za prvega podstarosto Engelbert Gangl, za dru- gega podstarosto grof Adam Zamoy- ski, za tajnika Vincenc Stčpanek in za blagajnika Josip Truhlaf, prvi podstarosta COS. d Vsem organizacijam JRKDI Ak- cijski odbor za prireditev velikega manifestacijskega zborovanja JRKD dne 23. t. m. v Beogradu je odločil, da ženske osebe k potovanju v Beo- grad ne bodo pripuščene pod nobe- nim pogojem zaradi velikih naporov, s katerimi bo zvezano potovanje v Beograd in iz Beograda nazaj. Na shod v Beograd torej lahko potujejo izključno le moški člani naših orga- nizacij. — Banovinsko tajništvo JRKD. d Nagi dec! se ne bi smelo dajati druge pijače kakor Kathreiner Kneip- povo sladno kavo s Pravi m :Fran- ckovim : dodatkom v mlcku! (1 Dnnajska vremenska n.ipovetl za iorek 4. julija: Zapadne alpsko dcžele: Jasno in toplo. Vzhodne alp- ske dežele: Izpremenljiva oblaCnost, porast temperature, severozapadni veti'ovi. Južne alpske dežele: Po vo- čini jasno, porast temperature. Splošni vremenski izgledi: Lahno iz- r i « „Slag e r Celje, Dečkov trg 4 a. Vsled prevelike zaloge razprodaje gra- mofonskih plošč od l.majadalje, dokler traja zaloga, od Din 15"— naprej. [ boljšanje splošnega značaja vreme- na, nadaljevanje severo-zapadnega monsuna, le malo izgledov na vre- nienski preokret v smislu vročinsko peri ode. „KREDBT" gospodarska zadruga z o. z. CELJE, AŠKERČEVA UL. 3 poleg hotela ,Poäte' daje brezobrestna posojila po najugodnejših pogojih. Sprejemajo se povfrjeniki po vseh 10 večjih občinah. Celje in okolica c Češkoslovaški Sokoli in Sokolice v Celju. V petek 30. junija ob 19.23 jo prispelo z osebnim vlakom v Celje 57 češkoslovaških Sokolov in 49 So- kolic. Na peronu in pred kolodvo- rom se je zbralo okrog 1.000 ljudi, ki so drage goste prisrčno pozdravlja- li. Clani so se s kolodvora podali v svoja prenočišča v l'udarski soli, da- nice pa v Zdravstveni dom. ZveČer je bil v Celjskem domu družabni.' se- stanek, ki se ga je poleg gostov ude- ležilo tudi mnogo Sokolov in druge- ga narodnega občinstva. Goste je prisrčno pozdravil starosta celjske- ga sokolskega društva br. dr. Milko Hrašovec, zahvalil pa se je br. Vac- lav Prochaska, Clan načelstva COS iz Prägte. Ob sviranju orkestra in petju se jo razvila izredno animira- na in pri j etna zabava, ki. je trajala do jutranjih ur. V soboto 1. t. m. so si gostje ogledali mesto in Stari grad, opoldne pa je bilo v Celjskem domu skupno kosilo, na katerem so govorili starosta celjske sokolske župe br. Smertnik, celjski župan dr. Goričan in v imenu gostov br. Pro- chaska. Ob 14.40 so se gostje po pri- srčnem slovesu na kolodvoru med navdušenim vzklikanjem odpeljali z brzini vlnkom v domovino. c Petujočo kmetijsko razstavo, ki je na Vidov dan posetila Celje, je ob- iskalo okrog 4.500 oseb. To je dokaz, kako velik interes je vladal za raz- stavo med probivalstvom iz mesta Cclja in tudi iz vsega sreza. Razsta- vo so si ogledali tudi vsi župani in obcinski odborniki iz sreza ter ostali prebivalci, ki se zan-imajo za umno kmetijstvo. Obžalovati je le, da je bil za tako velik srez, kakor je celjski. odmerjen za razstavo samo en dan, ker lahko mirno rečemo, da si vsled velikega navala na stotine ljudi ni moglo ogledati razstave. Zasluge za lepi obisk razstave v Celju sta si pri- dobila sresko načelstvo in priredit- veni odbor v Celju, ki sta izvedia ob- širno akcijo za obisk, ki bi bil še dvakrat večji, če bi bvila za ogled razstave na razpolago dva dneva. c Zakljucna proslava na trg;avski nadalievaini šoli v Celju. V nedeljo 2. t. m. ob tričetrt na 10. dopoldne so prejeli ucenci in učenke trgovske im- daljevalne sole v Celju v prostorih drž. dvorazredne trgovske Sole letna izpričevala. Ob 10 se je prifiela za- ključna šolska proslava, ki so se jo udeležili vsi učenci in učenke ter mnogi trgovci. Vodja sole g. direktor Marinček je pozdravil navzoče Cla- ne uprave Združenja trgovcev v Ce- lju ter v lepem nagovoru podCrtal pomen trgovstva in potrebo dobrega vedenja in marljivosti vajencev. Na- Celnik Združenja trgovcev g. Ster- mecki se je zahvalil uCiteljskemu zboru za trud in požrtvovalnost. Omonil je, da je Združenje trgovcev v Celju letos doloCilo sedem nagrad za najboljše vajence. Vajenci in va- jenke naj v bodočem življenju ved- no gojijo marljivost, poštenost, Sted- njo, kolegijalnost ter ljubezen do naše države. Sledila je razdelitev nagrad sedmim najboljšim vajencem in vajenkam. Trije so prejeli po 200, trije po 100, eden pa 50 Din. Absol- vent tretjega letnika trgovske nada- ljevalne sole Fran jo SrnovrSnik se je v lepem govoru zahvalil učitelj- skemu zboru in. vodstvu sole za trud, Združenju trgovcev pa v imenu ob- daro^ancev za nagrade. Ob zaključ- ku lepe proslave so ucenci in uCen- ko zapeli. državho hi mho. Trgovško nadaljevalno šolo je v minulem šol- skem letu obiskovalo 52 vajencev in 31 vajenk, razred je izdelalo 32 va- jencev in 15 vajenk, popravne izpite ima 15 vajencev in 14 vajenk, padlo je 5 vajencev in 1 vajenka, 1 vajen- ka ni bila redovana. Z odliCnim uspe- hom je dovršil letnik 1 vajenec, s prav dobrim 3 vajenci in 3 vajenkc, z dobrim 1(5 vajencev in 10 vajenk, z zadostnim uspehom 12 vajencev in 2 vajenki. c Statistika obeh mes^nih narod- nih šol v Celju. DeSka sola je imel a ob koncu šolskega leta vseh obisku- jočih 303 in sicer v slovenskih j'az- redih 274 deCkov ter še v inanjšin- skem (nemškem) oddelku 18 dečkov ter 11 deklic. Izdelalo je razrede od vseh 303 otrok 273, t. j. 90%. Po na- rodnosti je bilo 265 Slovencev, 4 Hr- vati, 7 Srbov in 27 Nemcev. Po ve- roizpovedi pa je bilo 287 rimokatoli- kov, 8 pravoslavnih ter 8 evangelskih, Dekliška sola je imela ob koncu Solskega leta 1932/33 vseh obiskujo- čih deklet 287. Za prestop v višji skupaj: to vam toži, psuje, joce, ne- guje, vse vprek, brez ovire in zapre- ke, kakor vsakemu veleva hipna raz- draženost in razigranost. Vse to be- dasto poCcnjanje se nas dojmi neiz- rekljivo smešno, toda popolnoma isti- nito; osebe se torej ne smejo same iz sebe na odru norCevati. Nase dug- no stanje v afektu, v strasti je para- bollično razvleCena slika istinitosti; notranje življenje je v takem polo- žaju slično življenju v sanjah. Ko izgubi razum nadvlado nad voljo, ki si nebrzdano stavi nemogoCe in nedo^ pustne ciilje, se nam vzbudijo želje, ki bi si jih v zavcstnem stanju jed- va smell priznati. Za sanje moramo po pesnikovi zalitevi itak smatrati vse dejanje. V grobih potezah so zarisani ix>ko- delci, ki nas povedo v igri v najniž- je sloje Cloveštva. Najbolj si zapom- nimo v tej družbi KlobCica, tip pocl- jetnega diletanta: on igra vsako vlo- go — a predstavlja pri tern vedno samega sebe, ker se mu nikoli no sa- nja, kaj se pravi biti v kaki vlogi; o njegovem ponoCnem srečanju z vi- linsko kraljico kasneje. — O značaju duhov ni da bi govorili. Prepir, ki je nastal tukaj v vladarski hiši zaradi trmoglavosti kraljice in ljubosum- nosti vladarja, princse v enakomer- no blaženost teh bitij nekoliko spre- membe; zmede, ki jih povzroCa Spak s svojimi burkami, prineso tudi v to kroge nekaj humorja. V okviru prigodnice se jo razvilo delo pesniku v ,razodetje p'rolcstne lepote. Poezija gozda, Cuda bajnega sveta, borbo neclolžne, dasi burne strasti — vse to ne zgreši učinka na onega, ki je dovzeten vtisom lepoto in mladosti; pesnik ne zahteva od nas ničesar drugega, nego, da vstva- rimo v sebi ono mehko sprejemljivo stanje, ki je itak vselej pri Cloveku predpogoj za sprejemanje in pravil- no dojemanje slehernega umotvora; iz tega receptivnega stanja preidemo polagoma v Custvovanje, v doživlja- nje tega, kar nam prikazuje umetni- na. Tako vživanje umetnin je neka ugodna, lahna samoprevara, a tudi proizvodi umctnosti niso drugega kot videz, tvorha domišljije; sveta realne vsakdanjosti in umetnosti sta strogo loCena; na to nas opozarja pesnik v onih znamenitih besedah, ki tako lepo označujejo dclovanjc umetnikov — položil jih je v usta Tozeju, kot najzrelejšemu Clanu to družbe: Oko poeta v lepi blodnji kroXi, z neba na zemljo, z zemljo k nebu bliska. In o gledaližki umetnosti pravi vla- dar: najboljšo delo v tej stroki je samo igra senc, najslabše ni niC sla- bega, Co premoro fantazija. Vsaka, tudi najskromnejša umetnina — kot n. pr. borna predstava diletantov — zahteva, da se vanjo zamislimo, da doživimo ono samoprevaro; in pri neblaziranih Cutih tu tudi ni težav- no, seveda naša aristokratska druž- ba, izvzemši Tezeja, je za to preJ ošabna. Verjetno je sicer nadalje, da je ho- tel Shakespeare z rokodelci-diletanti podati karikaturo svojih vrstnükov- igralcev, in istotako v predstavlja- nem komadu in naCinu proizvajanja parodijo na sodobno dramatiko in gledališko umetnost. Neugnano hre- penenjo teh mož, udcjstvovati se kot proizvajajoCi umetniki, samo zase ni graje vredno. Diletant pripravlja pot umetniku! Kja se začenja Cista ui\ict- nost, kje se noha višji diletantizem? Zadnjemu manjka lastne kritika in torej nezaupnosti proti samemu se- bi. Ker ne ve preceniti lastnih sil, steza drzno pohlepno roke za najlep- šimi, najvzvišenejšimi cveti poezije in vobCe umetnosti in se ne ustraäi nobeno skrumbe lepote. Pri manj iz- obi'azenem dilctantu Se najdemo po- vrhu ob njegovem pojmovanju umet- nosti obilo nečistih primesi. Omenili smo zgoraj, da sta strogo loCena re- al ni svet in fingirani svet umetnosti. Umetnost, ki ni niC drugega kot ve- sten posnetek istinitosti, §e ni do~ spela daleC. Ne samo, da se umetnik v svojem delu ne sine kosati z real- nostjo, narobe: predmet um^tnosti no smo v svojih učinkih (pri opazo- valcu) niikoli zbrisati obCutka, da je vse skupaj zgolj videz! Vprašanje o desiluziji, ukinjenju iluzije, je igra- lo v teorij.i umetnosti vedno važno vlogo; umetniki so n. pr. smatrali kot dolžnost razbiti z deluzijo, ki se tukaj zove roinantiCna ironija, svoj umotvor, dete fantazije. Tudi našim diletantom se nekaj svita o tej arti- stißni potrebi in ji skušajo zadostiti, a kako: da se slavno obCihstvo, zla- sti dame ne bi prehudo prestrašilo, mora lev povedati, da ni lev, nego pošten rokodelec. Titanija (pod vplivom Cara) zaljub- Ijona v osloglavega Klobcica: koga 7adene tukaj satira? Ali je to vrhu- nec satire na KlobciCa, apoteoza ba- navza, ki se sili k umetnosti, a ko dospe v naroCje muze, ne pozna dru- go žolje kot sveženj sena? Ali je pa dotiCni prizor »trpek vzgled za blod- njo nagnenje, ki se je odtegnilo vsa- kemu nadzorstvu pameti«. MogoPo velja to zlasti za poczijo, ki si vsled krivih pretenzij stavi nevi'edne ci- ije. Take in sliCne misli nam vzbuja to delo, ki dokazuje, da si je ustva- ril pesnik o bistvu in nalogah umet- nosti svoje mnenje. Štev. 51 »Nova Doba« 3. VII. 1933. Stran 3. razred je bilo sposobnih 274 deklic, t. j. 95%. Po narodnosti je bilo 273 Slovenk, 4 Hrvatlce, 4 Srbkinje in 6 Nemk. Po veroizpovedi pa je bilo 270 rim. kat, 3 pravosJavne, G evan- gelskih in 2 izraelitinji. c Rastaya risb in ročnih del, ki jo je priredila. na Vidov dan dekliška meščanska šola v Celju, je pokazala zelo lepe uspehe, ki so jih dosegle učenke pod vodstvom strokovne uči- teljice gdč. Vere Levstikove (risanje) in uc'iteljice gclč. J. Tratnikove (roč- na dela). Izdelki so bili originalni, precizni, in okusni ter so delali Cast zavodu, učiteljicama in učenkam. c Pojasniio. Starši učencev in učenk drž. realne gimnazije v Celju, krf imajo popravne izpite, so dobili poziv, naj vpišejo svoje otroke v te- čaj za ponavljalne izpite, ki se bo otvoril 10. julija na Rudarski šoli. Na poz'ivu je podpisan »Profesorski zbor tečaja«. Ker bi lahko kdo mi- slil, da bodo v tem tečaju poučevali tudi člani profesorskega zbora celj- ske gimnazije, obvešča ravnateljstvo staräe, da nimata zavod 'in profesor- ski zbor s tečajem nobenega stika in opravka. c 40. redni obni zbor Celjskega pevskega društva, ki se je vršil pred dnevi v pevski sobi v Narodnem do» mu, je poleg mnogih članov in čla- nic obiskal tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek. Društveni predsed- nik g. Konrad Fink je po pozdravnih besedah orisal važno, požrtvovalno in plodonosno nacionalno in kultur- no delovajnje CPD od ustanovitve le- ta 1894. do danes. Celjsko pevsko druStva, ki je najstarejSe slovensko pevsko društvo na bivšem Štajer- skem, bo obhajalo prihodnje leto svojo 40-letnico. Ob tej priliki bo v Celju slavnostni občni zbor, velik župni koncert Ipavčeve pevske župe v Mariboru in odkriitjo spominske plošče skladatelju Benjaminu Ipav- ' cu. Po poročilih tajnika, blagajnika in ostalih funkcijonarjev, iz katerih je razvidno, da je bilo društveno dc- lo v minulem poslovnem letu zelo živalmo in uspešno, je bil izvoljen nov odbor, ki g& tvorijo nasledn.ji gg. in dame: predsednik Konrad Fink. podpredsednica Mila Stojano- va, prvi tajnik Franc Kraniar, drugi tajnik Ferdo Kocuvan, blagajriik prof. Jože Ažman, arhivar SreCko Zalokar, gospodar Anton Oražem, piraporščak Franjo Jager, odbornik in odbornice dr. Stefan Rajh, Zvoni- mira Joštova, Jelka Peerova in Zal- ka Sajovičeva, Pregledovalca raču- nov sta gg. dr. Stjepan Ivic in Dam- jan Kordig.clj. c Zborovanje kmelijskih podružnšc v Cclju. Na Vidov dan dopoldne so zborovali v hotelu »Evropi« v Celju na.čelniki, tajniki in odborniki osmih kmetijskli podružnic iz celjskega okraja. Na dnevnem redu je bila ro- organizacija podružnic in druge važ- nejše zadeve. Zborovanje je vodil tajnik Kinetijske družbe g. Kafol, ki je omentfl, da zlasti podružnice v Voj- niku, Novi cerkvi, Celju, Petrovčah in Žalcu uspešno delujejo, dočim je delo podružnice na Dobmi docela ponehalo. Clanstvo podružnic je že prekoračilo polovico lanskega števi- la. Največji nasprotnik podružnic je nezaupanje napram zadrugam. Clani Kmetijske družbe, ki se je preosno- vala v močno zadružno podjetje, ni- majo nikakega rizika, marveč le za- slombo in koristi. Industrija je letos neopravičeno podražila umetna gno- jila. Kmetijska družba nudi članom možnost čim ugodnejšega vnovčeva- nja pridelkov in zaščito pred izko- riščovalci. Potrebna je tesna zveza centrale s podružnicami. Kmet je podlaga vsega. Ce se bo kmetu do- bro godilo, bosta tudi obrt in indu- strija bolje uspevali. Višji kmetijski nadzornik g. Fr. Goričan se je gosp. Kafolu zahvalil za izčrpno poročilo. Naglasil je, da je bodočnost samo v zadružništvu, ki bo edino rešilo kmeta. Zato je treba zadružno misel širiti povsod po deželi. Sledila je stvarna debata, v kateri so bili iz- nešeni naslednji.predlogi in nasveti: Kmetijska družba naj izposluje Čla- nom kmetijskiih podružnic, četrttfn- fiko vožnjo za obisk jesenskega vele- aejma v Ljubljani brez legitimacij, takö da bi člani plačali le Cetrtinsko vozno ceno in vstopnino 'za ogled velesejma. Kmetijska družba se bo tudi v bodoče z vso vnemo zavzema- la za ustanovitev kmetijske odnos- no gospodarske zbornüce. Skušala bo tudi doseCi znižanje prevozne tarifo v sezoni za krompir iz dravske ba- novine. Posredovala bo v korist čla- nov pri prodaji sadnih drevesc iz drevesnic. c »Sen kresne noöi«. 8. in 9. julija, obakrat ob 20.30, bo Celjski studio uprizoril v letnem gledališču v mcst- nem parku v Celju zahavno in duho- vito komedijo velikega dramatika Shakespearea »Sen kresne noči«. Točno ob 20.30 bodo označiJe tri ra- kete začetek predstave. Nato zaigra orkester in že se zaßenja dejanje, ki se vrši nepretrgoma do konca bi'ez odmora. Glavni dohod bo mimo otroškega igrišča in godbenega pa- viljona ob vznožju hriba do lctnega gledališča. Občinstvo se prosi, da si nabavi vstopnice v predprodaji, da ne bo pri večeraih blagajnah preve- iikega navala, ker se obeta obi Ion obisk od zunaj. Za kadilco bo gotovo prijetno, da smejo med predstavo kaditi. Dela na letnem pledališču v parku so bližajo koncu. Prostor za gledalce je tako urejen, da se z vseh strani dobro vi,di üi sliši. Akustika je-vzorna. Vstopnice se dobe v pred- prodaji v knjigarni K. Goričarja vdove na Kralja Petra cesti. c Celjski občinski svet bo imel v petek 7. t m. ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu so poroCila odsekov. c »Kje je nag nacionalizem?« Pod tem naslovom smo objavili v pred- zadnji številki »Glas iz občinstva«. Da ne bo napačnega tolmačenja, iz- javljamo, da je hotel pisec samo pri- biti, da si skuša Nemstvo v Jugosla- viji še vedno na nedopusten način agresivno pridobiti po starih meto- dah naš naraščaj. Seveda ni govora, da bi hoteli delati našemu nacional- nemu učiteljstvu kakršnekoli očit- ke. Napaka je v tem, da so liizven sole stoječi čini.telji premočni. Za vse to pa jo odgovorna vrhovna prosvetna politika v naši državi. c Ciril - Metodov kres na Starem gradu bosta žgali moška (in ženska podružnica CMD v Celju v torek 4. t. m. zvečer. Pri kresu bo pel moški zbor Celjskega pevskega drustva. c Moški zbor CPD bo imel v torek 7. t. m. točno ob 19. v pevski sobi v Narodnem domu pevsko vajo za pro- si avo pri kresu, ki ga bosta žgali podružnici CMD v torek zvečer na Starem gradu. Pridite vsi! — Pevo- vodja. c Redna telcvadba starejših bratov Sokolov se vrši, kakor doslej, redno ob ponedeljkih in četrtkih s pričet- kom ob 18.30 na letnem telovadišču v Gaberju. Prosim vse brate, ki so doslej posečali telovadbo, da bi se j© redno udeleževali. Vabljeni so tudi ostali. — Načelnik. c Društvo »Soča« v Celju. »O naši narodni državi« bo predaval na Clan- skern setanku v četrtek 6. t. m. (v društvenih prostorih) gosp. prof. An- ton Gorup, predsednik društva. V nedeljo 9. t. in. pa bo priredilo dru- štvože javljenipešizlet v Store. Od- hod ob 13. izpred pošte. Vsi člani naj se izleta gotoVo udeleže. Prijatelji društva so iskreno vabljeni. — Od- bor. c Gasilska tombola v Gaberju. Ga- silno društvo v Gaberju bo priredilo v nedeljo 9. t. m. ob 15. pred gasil- skim domom v Gaberju veliko tom- bolo z mnogimi krasnimi dobitki. Po tomboli bo velika ljudska veselica. c Obisk tujcev. V juniju je obiska- lo Celje 909 tujcev (napram 1084 v maju) in sicer G59 Jugoslovenov in 250 inozemcev, med temi 141 Av- strijcev, 41 Čehoslovakov, 21 Nen>- cev, 15 Italijanov, po 8 Poljakov in Madžarov, 6 Rusov, po 3 Angleži in Az'ijci, 2 Švicarja, ter po 1 Francoz in American. Po poklicu je bilo 343 trgovcev in trgovskih potnikov, 158 uradnikov, 109 obrtnikov, 45 'inže- njerjev, 26 odvetnikov, po 1G indu- strijcev in učiteljev, 9 dijakov, 5 zdravnikov in 4 profesorji; brez po- klica je bilo 178 oseb. c Brezposelnost. Pri ekspozituri javno borze dela v Celju se je od 21. do 30. junija na novo prijavilo 77 brezposeln'ih (51 moških in 20 žensk), delo je bilo ponujeno za 53 oseb (21 moških in 32 žensk), posredovanj jo bilo 47 (za 15 moških in 32 žensk), odpadlo je 53 oseb (14 moških in 39 žensk). Dne 30. junija je ostalo v evi- denci 830 brezposelnih (788 moških in 42 žensk) napram 854 (7(5(5 moškim in 88 ženskam) dno 20. junija. Delo dobijo: 1 hlapec, 1 čevljar, 1 mesar, 1 slikar, 1 nosaC jedil, 5 tkalk, 1 na- takarica, 7 služkinj, 1 kuharica in 1 kuharica k orožnikom. c Navaden pasji kontumac je raz- glašen v občini Cele-okolica. Ce so psi opremljeni z dobrimi nagobCniki, laliko tekajo prosto okrog; če pa ni- majo nagobčnika, jih je treba voditi na vrvici. c Umrljivost v Celju in okolici. v juniju je umrlo v Celju 32 oseb (3 v mestu in 29 v javni bolnici), v ob- Cini Celje-okolica pa 9 oseb (G moš- kih in.3 ženske). c Žetev smrti. V celjski bolnici so umrli: v soboto 1. t. m. 32-letni po- sestnik Vinko Jagodi6 z Male Pri- stave pri Šmarj".u, 77-letni občinski revež Janez Košak s Polzele in dve- letni. sin dninaricc Ivan Blakšič od Sv. Pankracija pri Grižah, v nedeljo 2. t. m. pa 21-lfctni redov 39. p. p. Meho Mujagič iz IlovaCe v fočkem srezu v drinski banovini N. p. v m.! c V Savin jo je skosiila. V ponede*- Ijek 3. t. m. okrog 6. zjutraj se je po- gnala 27-letna Marija S., služkinja v neki celjski gostilni, z levega brega Savinje pri brvi pri parku v reko. Neka perica, ki je v bližini prala, je obupanko takoj potegnila i/. vode. Služkinjo so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnico. Vzrok obup- nega dejanja ni znan. c Nesrede. V soboto 1. t. m. popol- dne je cirkularka zgrabila 18-letnega delavca Mihaela Kneza iz Zaloga pri Jurkloštru in mu odtrgala palec na desnici. — V Zbelovem pri Poljčanah je padel 2. t. m. popoldne 13-letni po- sestnikov sin Franc Kohne na neki veselici z vrtiljaka in si zlomil desno nogo v stegnu. — Dne 1. t. m. popol- dne je padla 60-1 etna kočarjeva žena Terezija Zupančeva iz Megojnice pri Žalcu s črešnje 10 metrov globoko in si zlomila hrbtenico. — Vsi ponesre- čenci se zdravijo v celjski bolnici. c ObcHnska cestna nakiada za me* sto Cdje v letu 1933. Mestno načel- stvo v Celju razglaša: Na/ podlagi odloka ministrstva financ z dne 31. maja 1933., br. 5613/VII, je mestna občina celjska upi-avičena pobirati ob&insko cestno naklado v letu 1933 na isti način in v isti višin kakor v preteklem upravnem letu s to iz- premembo, da m-ora vsaka stranka pri vsakem voznem listu od težo nad 50 kg plačati 0.25 Din za tisko- vino. c »Kolesar«, ki nl imel sreče. V petek 30. junija ob 17.15 je ukradel 19-letni Miodrag Ž. g-ostilničarju Jo- žotu Lazniku iz Stranic izpred neke gostilne v Gosposki ulici 500 Din vredno kolo. Fant je bil aretiran že ob 18.15, ko je na travniku med Ljub- Ijansko cesto in Savinjskim dvorom demontiral ukradeno kolo, da bi po- rabili nekatdre dele ia svoje kolo. Ukradeno kolo so vrnili lastniku, storilca pa so izročili okrajnemu so- dišCu. Miodrag Ž. je iz Travnika v žičkem srezu v moravski banovini. c Vsakovrsten papir in pisarniške potrebščine dobito na drobno in de- belo pri K. Goričar vdv., knjigarna in veletrgovina papirja, Celje, Kralja Petra cesta 7. Franjo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke jpadaioča dela in popravila — Cens zmerne — PostreSba toina in solid» Celje Za kresl/o Telefon 245 PIERRE BENOIT: 87 SB KOMIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenll B. RlhteriiS »Res,« je naglo dodala, »rekli so mi. Cez Aix-la- Chapelle . . .« »Saj veste, da se zbira tarn vsa vojska,« nama je šepnil general. »Res je,« je odvrnila Aurora. »Toda belgijska fronta me ne zanima. Nasprotno pa bi mi bilo veCno žal, čo no bi videla francoske mejc tik pred vojno.« »Pozdravljam v vas neustrašenega polkovnika hrabrega sedmega huzarskega polka,« je dejal ga- lantno von Offenburg in ji poljubil roko. »Ali vara lahko s čim postrežem?« »Da, seveda,« je odgovorila Aurora. »Ali šc ne veste, da so me vaše straže prej brezobzirno ustavile? Prosila bi vas za spremstvo, toda moj ,Benz' bi se preveč utrudil, če bi se moral prilagoditi diru vašili dragoncev. Naj me samo spremijo do mejnih straž, vi pa mi dajte legitimacijo, ki me bo ob povratku obvarovala podobnih neprijetnosti. Obrnimo se, zora se že bliža in rada bi videla, kako osvetljuje vzha- jajoče solnce mejnike dveh držav.« General je ukazal, naj mu prineso propustnico. »Tako,« je dejal, ko jo je podpisoval, »to bi bilo v redu. Do Willerupta, ki je žo v Franciji, dva kilo- metra za mejo, je dvajset kilometrov. Pol ure vožnje. Toda nikari ne mislite, da boste tarn videli francoske vojake. Njiliovo poveljstvo je ukazalo, naj se umak- nojo dve milji od mejo in naj se ognejo slehernega ypopada, ki bi mogel izzvati vojno,« je dejal in se surovo nasmehnil. V spremstvu polovice eskadrona dragoncev sva se dostojanstveno odpeljala iz Thionvilla. Ko! sva prevozila dva kilometra na cesti proti Audunu-le- Ronnen, mi je šepnila velika vojvodka na uho: »Sicer so zelo ljubeznivi, toda če ostanejo pre- blizu, nama utegnejo biti napoti.« Pognala je avto z največjo hitrostjo. Zadaj so se v zori dragonci v pravem pomenu besede razsuli in v trenutku izginili na črni cesti. Hladen voter zore je šibal moja senca, Tedaj me je obšla neizmerna vznemirjenost. V tem trenutku nisem veC mislil na ženo, ki sem ji vse žrtvoval in ki jo zdaj za zmeraj zapuščam. Gledal sem pred sabo sence nizkih gričev, ki so izginjale v razsvitu druga za drugo. Misli na romantičnost moje vrnitve ni bilo ve5 in namestu nje sö je pojavil nekakšen močnejši, bolestnejši občutek. Ta občutek je postal najhujši, ko je avto tako hitro obstal, da me je skoraj vrglo iz njega, in mi je velika vojvodka pokazala brez besode na desni, kakih deset korakov od ceste, državni mejnik. Ta steber, dva metra visok, na desni Crn in bei, na levi višnjev, bei in rdeC, je bil v tem trenutku nekaj brezmejno žaiostnega. . Ni se še popolnoma zdanilo. Avto je vozil zelo počasi. Zdelo se mi je, da mi je hotela Aurora pustiti dovolj časa, da si oglcdam drobno noCno evetje, ki je drhtelo v vetru ob bregu potočka. Nenadoma sem, pograbil roko svoje družice. Avto je obstal. Na vrhu nekega hriba, ki je gospodoval nad cesto, se je pokazal negiben jezdec. Bil jo francoski dragonoo. Videl sem rumeno perjanico na faku in belo rdeßo zastavico na kopju. V trenutku sta bila dva, potem deset, dvajset. V drobnem diru so se nam bližali. »Zdaj,« se je Aurora nasmehnila, »bo§ moral ti govoriti.« Vodil jih je neki öastnik, mlad, stasit fant, svet- lolas in bled. Pozdravil je s sabljo in zahteval listine. »Gospod,« je odvrnila velika vojvodka;, »takoj vam moram priznati, danimam ničesar. Sumim, da bi bili zadovoljni s temle, kar je napisal ncmSki ge- neral v Thionvillu.« Pokazala mu je Offenburgovo propustnico. Mladi častnik je napravil kretnjo, ki je ponie- nila, da razmero ne dovoljujejo sale. Stran 4. »Nova Doba« 3. VII. 1933. Stev. 54. Sport Sportna senzacija v Celju CELJE, 3. julija. NaŠe ljubko Celje, ki lcži ob' so vedno prijazno duhteči Voglajni, ima svojo senzacijo: Kibici SK Olimpa v Gaberju so izzvali kibice SK Celja k nogometni tekmi za prvcns*vo mesta Celja. To je za vsakoga prijatelja zlom- ljenih reber in zpalinjenih nog novi- ca, ki prekaša vse druge zadeve. Za nekaj časa jo pozabljena kriza, cena hmelja, regulacija Savinje in brez- poselnost. Odbora obeli klubov sta cclc