
številka 31 • cena 80 Hin	_Celle, 7, avgusta 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDl CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEMTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
fiosarija na
Hiibnem
Veliko splavov je bilo vi-
, {i včasih tudi v Celju, kjer
^Savinja toliko narastla, da
o jih lahko zvezali skupaj in
^ je lahko del splavarjev že
Jpiil domov. Savinja je da-
nes manj deroča, pa tudi glo-
boka ni toliko, da bi lahko po
I ^ej vozili splavaiji. Kljub te-
(јц vsako leto obudijo spla-
jjjske običgje na Ljubnem.
Več na 8. strani,
t Foto: EDI MASNEC
F tem, ko so imeli stari
Rimljani to navado, da
so komunalne objekte
pad i H »od spodaj navz-
for* in so najprej položi-
li kana Je, zatem pa utrdi-
ti široko cesto, smo pri
nâs - ker pač iivimo v
modernejšem času, uve-
Ijavili drugo prakso: naj-
prej cesto in šele potem
ianale, cevovode itd. Ta-
lo smo že pred dobrim
mesecem imeli razkopa-
lo Ljublmnsko cesto pri
ftiku s Čopovo. Promet
it bil zaprt. Slika pa se
k) še enkrat ponovila -
likrat, ko bomo začeli
paditi peto osnovno šo-
lo. Cesto bodo razkopali
»radi kanalizacije. Pa
Uj še kdo reče, da ne
лато delata?
(Novi tednik, 5. 8. 1971)
k.
Na trasi sta úei In sonce,
¥ naselju pa plešejo miši.
»Vse bi še šlo, če bi bilo več deklet,*
pravijo brigadirji. Stran 9.
¥ BornJI Savinjski dolini
že 50 turističnih kmetu.
Vsf^bov pri razvoju turizma na kmetih ne moremo ena-
čiti le z indeksi zasedenosti. Stran 5.
Oá obljub se ne da živeti.
Slaba cesta in plaz razburjata krajane Šentvida in oko-
lice. Stran 3.
Telefoni in icruli
Мо¥в vitanjske pridobitve
Vitanje je največja kra-
jevna skupnost v konjiški
občini, saj zavzema kar
tretjino njenega celotnega
ozemlja, meri več kot 70
kvadratnih kilometrov,
kjer živi okoli 2600 prebi-
valcev. Pa vendar se na
tem, tako velikem področju
včasih stvari težko prema-
knejo na bolje.
Tako so, na primer, kraja-
ni dolga leta čakali, da bi do-
bili svojo pekarno. Prej dne-
vi se jim je uresničila davna
želja. Z veliko podporo kra-
jevne skupnosti je v kraj pri-
šel pek Franc Težak iz Zida-
nega mosta in v starem jedru
kraja uredil lep lokal. Kraja-
ni pokupijo dnevno okoli
400 kilogramov kruha, za ka-
terega zatrjujejo, daje dober.
Predvsem pa so zadovoljni,
da na kruh, ki so ga prej vozi-
li iz Slovenskih Konjic, ni
več potrebno čakati, saj se je
zlasti v zimskih mesecih kaj
rado zapletalo s prevozi.
V kr^evni skupnosti so
prav tako težko čakali, da bi
tudi v oddaljenejših zaselkih
zazvonili telefoni. Več kot 40
jih prav v tem času napelju-
jejo v okoliške vasi, nekaj pa
tudi v samo Vitanje. Naložba
bo veljala 50 milijonov dinar-
jev, sredstva pa zbirajo iz sa-
moprispevka, pomaga tudi
krajevna skupnost, posa-
mezni naročniki so obročno
prispevali po 150.000 dinar-
jev v oddaljenejših zaselkih
in po 100.000 dinaijev v Vita-
nju. Brez dvoma pa bi bila
celotna naložba mnogo višja,
če ne bi krajani krepko po-
prijeli tudi za lopate in pri-
spevali les za drogove.
Sicer pa so Vitanjčani na
svoj lep кгад, kije dobil trške
pravice že pred 600 leti, zelo
ponosni in radi bi ohranili
njegovo nekdanjo podobo.
Pridobili bodo ureditveni
načrt in se ga strogo držali,
so že sklenili. V sklop tega
bo sodila tudi ureditev avto-
busnega postajališča in par-
kirišč za delavske avtobuse.
MATEJA PODJED
teurie pošifodovaio ceste
i^eurje, ki je pustošilo
JJjinji teden v sredo na
4skem, je spet naredilo
^ precej škode; največ na
»tah.
^^eter je odkril del strehe
ßgaija na letališču v Lev-
* zaradi strel pa пекгу časa
^ delali črpališči na Sve-
'in Konjskem ter čistilna
prava v črpališču v Vita-
Pri celjskem Vodovodu
sploh pritožujejo, da jim
'le pogosto naredijo pre-
Skode v črpališčih, saj se
•rijo električne naprave.
rezervne dele paje zelo težko
dobiti.
N^več škode na cestah je
neuije naredilo na Pohorju
in v šentjurski občini. Na Po-
horju je padala sodra tako,
da so morali cesto na Roglo
plužiti, voda pa je precej po-
škodovala bankine. V zelo
slabem stanju je tudi cesta v
Skomaije, nek^ časa pa je
bilo neprevoznih več lokal-
nih cest.
V šentjurski občini je ne-
urje naredilo največ škode
na makadamskih cestah.
Ne samo zima, tudi nedav-
no neurje je močno načelo in
uničilo ceste v vitanjski kra-
jevni skupnosti, zlasti na Ro-
gli. Le-ta sodi namreč v vi-
taiijsko krigevno skupnost
in vitanjčani ne slišijo radi,
ko se povsod govori in piše o
zreškem Pohorju. V krajevni
skupnosti je več kot 70 kilo-
metrov cest, ki jih delno
vzdržuje Gozdno gospodar-
stvo Celje, delno pa kr^evna
skupnost, vendar je denar za
obnovo cest težko dobiti še
od drugih fmancerjev, tarna-
jo v krajevni skupnosti.
Več na 2. strani.
Očiščen vodniak »G« v Medlogu
o delavci ljubljanskega Geološkega zavoda so prejšnji
teden štiri dni čistili vodnjak »G« v Medlogu. Gre za redna
vzdrževalna dela, ki jih ponavadi opravijo vsake tri leta.
V vodnjaku »G« se je nabralo precej mulja, zato so zadnje
mesece načrpah samo nekaj več kot 20 htrov vode na
sekundo, namesto običajnih 50 litrov. Celjski Tozd Vodovod
se je odložil za čiščenje prejšnji teden ko je bilo v celjskem
vodovodu še sorazmerno dovolj vode (čez dan je bil sicer
nekoliko manjši pritisk in so ostah brez vode v višje ležečih
naseljih in višjih nadstropjih stanovanjskih blokov). Očiš-
čen vodnjak »G« pa bi lahko v morebitni suši prispeval
precej več vode v celjsko vodovodno omrežje.
S. Š.
Težave s
premogom
Cene premoga so se zvi-
šale, težav Kovinotehne
Tozd Kurivoprodaja pa s
tem še ni konec. Največji
problem še vedno ostaja
preskrba s premogom, ki
je še najprej zelo slaba.
Slovenski dobavitelji pre-
moga, predvsem rudnika
Trbovlje in Titovo Vele-
nje, sicer pogodbe sto od-
stotno izpolnjujeta, zato
pa je toliko slabše z doba-
vo premoga iz Bosne. Ta-
ko iz Mostarja prispe le 55
odstotkov premoga, iz
Breze pa 46 odstotkov,
medtem ko Zenica le 39
odstotno izpolnjuje po-
godbe.
To je tudi glavni razlog,
da je potrebno tako dolgo
čakati na premog in sicer
na lignit 15 mesecev, na
rjavi premog pa kar 20 me-
secev. Drug velik problem
pa je kakovost premoga,
saj le čez trboveljski pre-
mog ni posebnih pritožb.
Sicer pa je Kovinotehna
sklenila zelo ugodno po-
godbo z neko vzhodno
nemško fìrmo, od koder bo
s septembrom dobivala po
700 ton kakovostnega pre-
moga na mesec. Prav tako
obstaja možnost dogovora
s Poljsko, od koder bi do-
bili prav tako kakovosten
rjavi premog.
GORAN OBREZ
Vroče - hladno
Prvi avgustovski dnevi so šele pričarali pravo poletje, saj
se je termometer vsak dan povzpel nad trideset stopinj
Celzija. Nič čudnega, daje včasih tudi kopalni kostim odveč
in, če le ni preveč sramu (ob morju je kopanje zgoraj brez že
povsem običajna stvar) je takšno prhanje v Savinji prav
prijetno. Napravili smo ga pri mostu v Grižah, med tem ko
jih je ob bregovih Savinje v Celju manj, ker je pač »firbcev«
več.	Foto: LJUBO KORBER
ia. STRAN - NOVI TEDNIK
7. AVGUST 1986
ESO iz Titovega Veienja
opremil rudniic v Srbiji
v torek, 5. avgusta, je bilo v Resavi-
ci, rudarskem kraju v Srednji Srbiji,
še posebej slovesno. Najprej zato, ker
v tem času slavijo svoj rudarski praz-
nik rudarji Rembasa - Resavsko-mo-
ravskega premogovnega bazena, naj-
starejšega nahajališča rjavega pre-
moga v Srbiji in enega najstarejših v
Jugoslaviji, še posebej pomemben
občutek pa jim je dajalo to^ da so se
tega dne uradno vpisali v družbo rud-
nikov s sodobno tehnologijo odkopa-
vanja. Svečano so namreč prevzeli
prvo čelo samohodnega hidravlične-
ga podporja, ki jim ga je dobavila
Elektrostrojna oprema iz Titovega
Velenja ESO.
Dogodek v Resavici je uspešen pri-
mer sinteze znanja in izkušenj v upora-
bi sodobne tehnologije dveh velikih
rudarskih kolektivov iz Slovenije in
Srbije in primer uspešnega sodelova-
nja, ki ne pozna republiških mej. S
tem najsodobnejšim načinom pridobi-
vanja premoga, kjer se odkopna fronta
podpira z jeklenimi sekcijami in kjer
močan odkopni stroj koplje premog
namesto cele čete rudaijev, so v Rem-
basu pričeli že aprila 1986. Prvi tedni
so bili namenjeni priučevanju doma-
čih rudaijev, saj upravljanje teh hidra-
vličnih velikanov zahteva nove prije-
me v tehnologiji odkopavanja. Uvaja-
nje sta vodila strokovnjaka iz Rudnika
lignita Velenje.
Že v maju so na novem čelu dosegli
rekordno proizvodnjo. Na 80 metr-
skem čelu dela povprečno 12 rudarjev,
ki dnevno v treh izmenah izkopljejo
856 ton premoga. To je v odnosu na
klasično nemehanizirano odkopava-
nje povečanje delovnega učinka za 234
odstotkov.
Stisk roke ob primopredaji je bil v
znaku osvojenih rekordov in pred-
vsem v znaku potrditev pričakovanj
sodobno mislečih strokovnjakov rud-
nikov Rembas.
Izkušenj v proizvodnji rudarske
opreme si ne more pridobiti proizvaja-
lec opreme, lahko si jo pridobijo samo
rudniki. N^lepše to dokazuje sodelo-
vanje strokovnjakov ESO in Rudnika
lignita Velenje, kjer imajo z uv^anjem
nove tehnologije največ izkušenj.
Takšno sodelovanje pomeni sintezo
interesov, ki skozi nenehni proces ino-
viranja (tudi tujega znanja) d^e naj-
boljše mogoče rezultate. Proizvodni
program ESO bo tako lahko poleg
Rembasa nadgrajen tudi z interesi
ostalih jugoslovanskih rudnikov.
Akcija ZKS »Za
Trubarjevo
spominsko zbirko«
. Ob 400-letnici smrti Primoža
Trubaija, začetnika slovenske
knjige in sodobne slovenske mi-
sli, preurejajo nekdanji Trubar-
jev mlin v muzej. To dejanje so
podprle številne delovne orga-
nizacije in posamezniki.
Ker še vedno primanjkuje pri-
bližno 20 milijonov dinaijev, or-
ganizira CK ZKS akcijo »Za
Trubaijevo spominsko zbirko«,
v kateri n^ bi vsak član, ki to
zmore, priložil k julijski ali av-
gustovski članarini najmanj 100
dinaijev. Vsota ni velika, ven-
dar je v končnem seštevku lah-
ko to zelo tehten in važen pri-
spevek.
Osnovne organizacije naj
zbrani denar nakažejo na pose-
ben žiro račun: CK ZKS »Za
Trubaijevo spominsko zbirko«
številka 50100-672-245036. Tako
bo lahko CK ZKS nastopil kot
skupni darovalec članov Zveze
komunistov Slovenije.
B. K.
Železarji izvozili za
10 milijonov dolarjev	j
Štorski železarji so v prvem polletju za dva odstotka
pod izvoznim načrtom, čeprav so izvozili svojih izdelkom
vrednosti skoraj 10 milijonov dolarjev, od tega tri četrtin^ J
konvertibilno tržišče. Pri tem pa beležijo očuten padec uvo»?
kar pripisujejo novi devizni zakonodaji.	^
Pokritost uvoza z izvozom je razumljivo v železarni št^
ugodna, s^ izvaž^o za četrtino več, kot pa uvozijo. Ta podati
je presenetljiv, Scú je takšno razmeije med uvozom in izvoz^
zelo redko v proizvodnji železa in jekla, tako v svetu kot l
posebej pri nas.	^
Kljub temu, da štorski železaiji veliko sredstev vlagajo'
povečanje in posodobitev proizvodnje, so s finančnimi rezulJ
ob polletju še kar zadovoljni. Še bolj pa so z obsegom proizvJ
цје, S£Ó so polletni načrt obsega proizvodnje uresničili. ]
Mladi ustanovili osnovno
oganizacijo
Mladinci, zaposleni v celjskem Domu upokojencev, so pi^
časom ustanovili svojo osnovno organizacijo. Ugotovili so, S
jih je dovolj, da začnejo organizirano delati. V osnovni orgàw
zaciji jih je 22, njihova predsednica pa je Karmen Brinovča,
Oblikovali so tudi svoj program dela, v katerem so zapisji
predvsem organizacijo različnih prireditev v domu, sodelovaiá
na športnih srečanjih in pomoč upokojencem pri branju кпјј
Ena od pomembnih nalog pa bo tudi skrb za boljše osebij
dohodke zaposlenih in za reševanje njihovih stanovanjskih pr^'
blemov. Pri delu bo veijetno nek^ težav, s^j delajo ôlar
osnovne organizacije v več izmenah in se bodo težko sest^ali
Kljub temu pa je pohvalna njihova začetna zagnanost, pa tud¡
odprtost pri samem volilnem postopku, saj so za vsako funkcijo
predlagali dva kandidata in se zanju tudi javno odločali.
T. C
Cesta v Skomarje je zaprta
Wma povzročila nad petsto milijonov škodo
Neurje, ki je predzadnjo
sredo popoldan divjalo tudi
nad zreškim koncem, je na
cestah proti Skomarju in na
Roglo naredilo, po prvih
ocenah, vsaj pol milijarde
škode. Medtem ko je cestar-
jem uspelo cesto na Roglo
spet usposobiti za promet,
pa so morali cesto v Sko-
marje zapreti. Ta čas vodar-
ji in cestarji ocenjujejo na-
stalo škodo in obenem obli-
kujejo praktične rešitve za
sanacijo, konjiški izvršni
svet pa že zbira za začetek
del potrebna Hnančna sred-
stva.
Na cesti tik pod vrhom Ro-
gle je voda zamašila prepu-
stitve in si med cesto in po-
bočje na dveh kilometrih
urezala strugo, odložila pe-
sek, kamenje in vejevje na
cesto ter zdivjala proti cesti v-
Skomaije, na svoji poti pa
pobirala tudi gozdni les in
hlode. Dravinja, ki teče ob
cesti v Skomarje, je prestopi-
la bregove, spodjedala drev-
je ob strugi in popolnoma
uničila cesto v dolžini enega
in pol kilometra.
Cesto na Roglo, kjer je
škode za 140 milijonov, je
Cestno podjetje Celje v noči
s srede na četrtek očistilo,
cesto v Skomaije, ki so zd^
odrezane za vsa vozila od
Zreč, pa zaprlo. Na slednji
komunikaciji je nastale ško-
de na cestnem objektu za 220
milijonov, za vrnitev Dravi-
nje v prvotno strugo pa 400
milijonov. Vendar vodarji
menijo, da bi bilo potrebno
Dravinjo regulirati na dalj-
šem odseku, da ob neuijih
ne bi več moglo priti do po-
dobnih elementarnih nesreč.
Cesto v Skomaije bo žal moč
popraviti šele, ko bodo zak-
ljučena dela pri regulaciji
Dravinje.
Že minuli četrtek so si
predstavniki konjiškega sisa
za ceste in izvršnega sveta
ter zastopniki cestarjev ogle-
dali poškodbe.
V torek se je na izredni seji
sestal konjiški izvršni svet.
Odboru podpisnikov druž-
benega dogovora za odobri-
tev solidarnostnih sredstev
je predlagal za finančno po-
moč pri nastali škodi, ki je
večja od 3 odstotkov družbe-
nega prihodka občine. Prav
tako je predlagal repubhški
skupnosti za ceste, da izdela
program sanacije cest in da
zagotovi najnujnejša sred-
stva za ta dela. Enako se gla-
si predlog Vodni skupnosti
Maribor, kjer naj bi poskrbe-
li tudi za takojšnje čiščenje
struge, regulacijo Dravinje
in popravilo opornih zidov.
Tudi gozdarji morajo čim
prej poskrbeti, da bodo oči-
stili polomljeno drevje iz
struge, DES in PTT pa mora-
ta popraviti poškodbe na
elektro in telefonskem
omrežju.
Občinska skupščina Slo-
venske Konjice pa naj bi iz
rezervnih sredstev proraču-
na sa sanacijo najnujnejših
odsekov na cesti prispevala
5 milijonov dinaijev.
SŠ, BP, MP
Del povsem uničene ceste iz Zreč proti Skomarju.
Popravek
Kaže, da se je v vročini raz
bohotilo tudi пекдј novinar-
skih nemarnosti. Naprej smo
dolžni opravičilo občanoE
Moziija, ker smo jim v NT št
30 po nedolžnem na 4. strani
določili izgubarja, pa ga v res-
nici ob polletju nimajo. Prav
tako z iste strani: cen ne bo
treba znižati Cestnemu pocket-
ju, tozdu Asfalt-kamnolom \'t-
lika Pirešica, ker jih novi od-
lok ZIS ne zadeva.
Za nameček pa smo na zad
nji strani objavili fotografijo 2
napačnim podpisom: na njej
tarejo ženske lan, ne pa režejo
slamo. Ta slama gre na »našo
glavo«.
MITJA UMNIK
Urejanje središča
Celja po načrtu
Celje je izgubilo še eno
večje parkirišče (sicer le za-
silno urejeno) v središču
mesta, zato pa bo dobilo no-
vo pošlo vno-stano vanjsko
stavbo.
Ob Levstikovi ulici (pri
Agrotehniki) so namreč v
ponedeljek delavci Ingrada
začeli graditi štirietažno (viš-
je zgradbe urbanisti ne dovo-
lijo graditi na tem prostoru)
stavbo; v pritličju bodo zara-
di ugodne lokacije poslovni
«prostori, v zgorryih treh eta-
žah pa stanovanja. Investitor
je celjska samoupravna sta-
novanjska skupnost.
Prostor ob Levstikovi uli-
ci, kjer so že pred leti podrli
nekaj starih hiš, je dolgo ča-
kal na investitorja in od vse-
ga začetka je bil predviden
za trgovino. Nsoprej seje do-
govarjala ljubljanska Metal-
ka in odstopila, premislil pa
si je пекдј kasneje tudi bivši
Sozd Dobrina.
Celjani so z začetkom
gradnje izgubili tudi precej
veliko parkirišče, zato se bo
potrebno še bolj kot doslej
preusmeriti v parkiranje na
Delavci Ceste-Kanalizaci-
je in drugi izvajalci del so
do začetka tega tedna uspe-
li obnoviti že vse komunal-
ne in druge vode pod delom
Prešernove ulice, ki so ga
razkopali in ki ga bodo na
novo uredili. Dela tako po-
tekajo po načrtu in v začet-
ku tega tedna so tudi že za-
čeli zasipavati jarke. Nobe-
ne bojazni ni, pravijo, da z
deli ne bi končali do nedelje
zvečer, v ponedeljek pa bo-
do vsi lokali ob tej ulici že
normalno odprti.
Obnova tega dela Prešer-
nove ulice bo stala približ-
no 50 milijonov dinarjev.
parkiriščih ob robu mesta, v
središče mesta pa priti peš
ali pa z mestnimi avtobusi.
SŠ
igre s sankcijami proti Južni Afriki
»Apartheidu je že odzvonilo in
skupno lahko stopamo našemu ci-
lju naproti - k enotni, demokratič-
ni in neuvrščeni Južni Afriki.« To,
za nemalo opazovalcev dognanja v
trdi^avi rasizma dokaj optimistič-
no izjavo je dal generalni sekretar
ANC, vodilne južnoafriške organi-
zacije proti režimu apartheida, Al-
fred Nzo na pravkar končanem
»mini vrhu« Britanske skupnosti
narodov v Londonu.
Apartheidu, sistemu rasističnega
zatiranja več kot 20-milijonske črn-
ske večine v Južnoafriški republi-
ki, je odzvonilo mogoče v smislu
narašč^očega nasprotovanja sve-
tovne javnosti. Ni pa odzvonilo kar
zadeva pritisk razvitih zahodnih
držav, pa tudi ne kar zadeva trmo-
glavost rasističnega režima v Pre-
torii. Tako seje »mini vrh« sedmih
članic (od 49) Britanske skupnosti
narodov, združenja držav nekda-
njega britanskega imperija, razšel
v začetku tega tedna praznih rok.
Udeleženci tega vrha se niso mogli
zediniti, ali je treba uvesti zoper
Južno Afriko gospodarske sankcije,
da bi jo prisilili k rahljanju spon
apartheida. Neuspeh londonskega
sestanka je neposredna posledica
vztrajnega nasprotovanja sankci-
jam, kar počenja britanska mini-
strska predsednica Margaret
Thatcherjeva. Drugi udeleženci vr-
ha, premieri ali predsedniki Av-
stralije, Bahamov, Kanade, Indije,
Zambije in Zimbabveja so bili bolj
ali manj zavzeti za uvedbo sankcij,
pri čemer sta bila najostrejša zim-
babvejski premier Mugabe in zam-
bijski predsednik Kaunda.
Nesoglasja o tem, kako ukrepati
proti apartheidu, močno ogrožajo
Britansko skupnost narodov. Kaže,
da se bodo predstavniki 49 držav
septembra zbrali na izrednem zase-
danju. Britanija spričo trmoglavo-
sti Thatcherjeve ostaja izolirana v
Piše Jože ŠirceiJ
tej skupnosti bivšega imperija, iz-
postavljena je kritiki domače jav-
nosti in parlamenta in menda celo
britanska kraljica Elizabeta ni nje-
nih misli.
Uradni London je dal zambijski
in zimbabvejski vladi vedeti, da ne
bo priskočil na pomoč, če bi Južna
Afrika uvedla povračilne ukrepe
zoper Zambijo in Zimbabve. Ti dye
državi sta namreč gospodarsko
močno odvisni od Južne Afrike. Ob
tem velja pripomniti, da okoli po-
lovico afriških držav trguje z Južno
Afriko, večidel na skrivaj, nekako
sramežljivo.
Podoba je torej v resnici dokaj
zapletena. Bojevite izjave in grož-
nje včasih nekako obvisijo v zraku,
medtem ko realna politika, večje
ali manjše sodelovanje z Južno
Afriko gre še naprej svojo pot.
Kar zadeva režima apartheida, se
ta pospešeno pripravlja na to, ds
prestreže slabe posledice sankcij,
recimo v primeru, če bi dvanajst
držav EGS za petino zmanjšalo tr-
govanje z Južno Afriko, o čemer se
zdaj dogovarjajo, a se nikakor še
niso dogovorili. Južna Afrika je le-
tos uvozila za petino več nafte io
strateških mineralov kot lani. 2
drugimi besedami: Pretoria se pri-
pravlja na dolgotrajno obleganje,
dobro vedoč, da bo tudi ob uvedbi
sankcij še zmerom dovolj lukenj f
teh ukrepih, pač spričo nemalo ti'
bih zaveznikov in podpornikov re-
žima apartheida.
Medtem upornost črnske manjši-
ne-štirih petin vsega prebivalstvi
- ne jenjuje.
7. AVGUST 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Od obljub se ne da živeti
cesta In plaz razburjata kraßane Šentvida In okolice
v zaselku Doropolje med
¿ntvidom in Planino pri
S'" ¡ci poslušaš očitke kraja-
^v de razvoj v zadnjih
"db obšel, jih povsem razu-
¡^ Že kratek sprehod po ce-
vodi s Planine proti
rjjtvidu te prepriča, da va-
io DÍ^® vložili veliko denar-
f ko P^ krajani pokažejo
^rairita pobočja, ki jih uni-
^e zemeljski plaz, spoznaš,
^je njihova jeza upravičena.
^ te® pa si nekateri že pet-
let zaman prizadevajo,
^bi preprečili nadalj^o
^odo, pa pri tem doslej niso
uspešni. Kot po navadi se
^staknilo pri denarju, ki ga
,$«Dtjurski občini nimajo.
plaz še vedno uničuje
^etijsko zemljo in ogroža
^ovanjske hiše. Nekatere
u (e krepko zaznamoval, saj
^razpoke očitne.
gtefta in Slavko Dobršek
j¡3 ena izmed tistih vaščanov
poropolja, ki sta pri vsej zade-
vi najbolj glasna, pa tudi že
obupujeta. »Pred leti smo del
plazu sanirali in to sami vašča-
¡JJ z delno pomočjo krajevne
j^pnosti. Na ta način smo
1 ujedili cesto skozi vas, sicer še
i ¡ene bi imeli. Postaviti smo
¡ jiorali skoraj sto lesenih nosil-
I fev, daje cesta varna pred pla-
nom. V celoti pa plazu ne mo-
tano urediti, saj nimamo do-
volj sredstev. Potrebovali bi
¿šo družbeno pomoč.« Te pa
ni, Mnogi so prihajali, si ogle-
dovali škodo in na pomoč po-
5 siali brigadiije, ki pa so z jarki
lenekoUko preusmerili vodo.
Plaz ogroža pet kmetij, na ka-
terih je zemlja vsa razrita, zgr-
bančena in za obdelovanje že
skoraj neprimerna. Predstav-
lja poti, po katerih hodijo
kmetje na polja, tako da mora-
jo urejati nove, grozi pa tudi
stanovanjskim hišam. Med
c^bolj ogroženimi je domačija
Goriškovih. Sin Orlando je po-
kazal globoke razpoke na
çodnji strani hiše. »Pred leti
je še kazalo, da bodo stvari
sndarle začeli reševati, pa ni
io iz vsega skupaj nič,* pravi
Urlando.
Če plaz ogroža le nekatere
tmetije vDoropolju, pa je ce-
sta, ki pelje v Šentvid tista, ki
povzroča skrbi vsem, ki se
Bak dan vozijo po njej. Po-
trebna bi bila temeljite preno-
ve, vendar doslej zaryo ni bilo
denarja. Na ceštni skupnosti v
Šentjurju pravijo, da imajo v
občini celo vrsto cest, ki so po-
pravila bolj potrebne in so po-
membne za večje število ljudi,
8дј je tudi promet na njih go-
stejši. Tako se cesta v Šentvid
doslej ni znašla med prioritet-
nimi in tudi v tem srednjeroč-
nem načrtu je vključena v B
program. To pa ponovno po-
meni, da bo prišla na vrsto le,
če bo ostal denar po večjih in
potrebnejših delih. Krpani so
zato menili, da je dovolj obljub
in so pred časom nameravali
cesto zapreti. Odgovorni iz
šentjurske in šmarske občine,
kamor sodi del ceste, so seve-
da prihiteli v Šentvid, da se s
krajani pogovorijo in n^dejo
rešitev. Pa so le ugotovili, da
denarja ni in da bodo ustanovi-
b poseben odbor, ki bi skušal v
regiji in republiki izbrskati
sredstva za obnovo te regional-
ne ceste. Hkrati s tem pa bi
morali rešiti tudi vprašanje
plazu v Doropolju, s^ ta ogro-
ža tudi cesto. Sed^ jo krpajo,
kakor vedo in znajo. Ko se za-
radi plazu pogrezne za пекгу
centimetrov, pripeljejo pesek
in lukrye zasujejo.
Krajanom je jasno, da ceste
in plazu tudi letos ne bodo za-
čeli urejati, žeUjo pa jasna za-
gotovila, da se stvari premika-
jo in da niso odrinjeni in po-
zabljeni. Tako kot je dejal
Slavko Dobršek: »Obljub ima-
mo dovolj- Čeprav živimo na
robu šentjurske občine, bi mo-
rali tudi v naše kraje vlagati
več denarja.«
Dogovorili so se, da bodo
stvari hitreje stekle po 15. av-
gustu, do takrat pa naj bi bili
krajani potrpežljivi in na zapo-
ro ne bi več misUli. Takšen na-
čin reševanja problemov seve-
da ni na mestu, pa tudi v Šent-
jurju ugotavljajo, da na izsilje-
vanja ne morejo pristajati. To-
da leta in leta čakanja povzro-
čajo med krajani nestrpnost in
razburjenje. Verjetno bo še
najbolje, da potrpežljivo čaka-
jo, da plćiz odnese del ceste ali
hiše. Takrat denar za obnovo
hitro najdejo, le precej več ga
je treba, kot če bi stvari reševa-
li še pred katastrofo.
T. CVIRN
FOTO: INES DRAME
V Taboru največ
|čžav s cestami
v okviru praznika krajev-
ne skupnosti Tabor v Sa-
vinjski dolini, ki je bil po-
svečen spominu na ustano-
vitev odbora Osvobodilne
^nte avgusta 1941. leta, so
«slavnostni seji skupščine
ïajevne skupnosti pregle-
Wi delovne rezultate in na-
edli težave, s katerimi se
fečujejo.'
Minulo srednjeročno ob-
>bje je bilo za ki-^ane Ta-
ira uspešno. Popravili so
faltni odsek Pavšak-Dom
m Partizan, gramozirali
Icep pri Miklavžu, obnovili
bo Gasilskega društva v
ikah, začeli pa so tudi z de-
novo avtobusno čakal-
co.
^ krajevni skupnosti Ta-
T so zelo ponosni na letos
Ilasovani samoprispevek,
edstva nameravajo porabi-
la izgradryo mrliške veži-
> razširitev telefonskega
irežja, za popravilo Doma
Partizan in druga opra-
a.
¡taže da so ceste v tej kra-
sni skupnosti še vedno
ivečja težava, saj тоггцо
ino vzdrževati 50 kilome-
v slabih višinskih cest, 6
pmetrov cest pa je še ne-
^tiranih.
Ker v kraju ni razvite indu-
strije, je borba za denar toli-
ko večja. Velikokrat priskoči
na pomoč samoupravna in-
teresna skupnost za komu-
nalo in ceste, pomembna pa
je tudi solidarnost krajanov.
Krajevna skupnost pa si
želi navezati tesnejše stike z
občinskimi organi in pred-
stavniki bližr^ih delovnih or-
ganizacij, saj jim bo vsaka
uspešna akcija dala novih
moči, da bodo prihodnja
praznovanja lepša in boga-
tejša z novimi delovnimi
uspehi.
Praznik kr^evne skupno-
sti je bil povezan s številnimi
kulturnimi, športnimi in
družbenimi prireditvami ter
odkritjem spominske plošče
narodnemu heroju Konradu
Žilniku, ki je padel med
NOB.
Ob tej priložnosti so pode-
ии priznanja Osvobodilne
fronte, ki so jih dobili; Lov-
ska družina, ki letos praznu-
je 40-letnico, Viktor Uran-
kar, Jože Bukovec, Anton
Drolc in Miha Dolar. Prizna-
nja kr^evne skupnosti pa so
prejeli: Gasilsko društvo Lo-
ke, Osnovna šola Tabor,
predsednik KS Janko Drča
in Viktor Poznič.
DARJA KAPUS
Štefka Dobršek iz Doropolja kaže razrit travnik, kjer
zaradi plazu strojna košnja ni več mogoča.
Štefan Krumpak
Nenehni tok življenja
pušča v naših vrstah boleče
vrzeli. Snnrt nas toliko 0оЦ
prizadene, kolikor bližnji
nam je bil človek in kolikor
ved je s svojim biljem in
delom prispeval k našemu
boljšemu in srečnejšemu
življenju.
Tolaži in hrabri pa nas za-
vest, da za slehernim delov-
nim in poštenim človekom
ostajajo dejanja, torej tudi
njegov zgled. Z nenadno in
prezgodnjo smrtjo je naš
kraj Štore, železarna Štore,
Industrijsko gasilsko dru-
štvo Štore, Rdeči križ, or-
ganizacija SZDL in ZK ter
mnogi njegovi prijatelji iz-
gubili svojega Štefana
Krumpaka.
Štefan je bil topel človek,
razumevajoč za ljudi v sti-
ski in pripravljen vedno za
prijateljsko besedo. Neneh-
no je snoval nove ideje, ki
so bile navadno prav z nje-
mu lastno voljo tudi uresni-
čene. Svojim tovarišem, to
pa smo bili mi vsi, od majh-
nih pionirjev do odraslih in
starejših ni zaklepal kamri-
ce svoje duše, to pa je razo-
deval njegov plemenit zna-
čaj. Poštenost in dobroto
ter občutek velike topline,
ki jo je Štefan razodeval, je
ljudi privabljala k njemu.
Uspehi, ki jih je s svojimi
gasilci, krvodajalci, organi-
zacija rdečega križa - s hu-
manim in socialnim delom
v krajevni skupnosti, v to-
varni in širše, torej niso slu-
č^ni.
Rojen je bil 7. julija 1923
v Vinskem vrhu, kjer je v
številni družini preživljal
svoja otroška leta. Kot
mlad fantje bil dolžan pre-
življati sebe in pomagati
družini s težkim delom.
Med vojno je bil, kot mnogi
slovenski fantje, prisilno
mobiliziran v okupatorjevo
vojsko, bil zajet in iz ujetni-
štva seje vrnil v porušeno
domovino. Kmalu je moral
v jugoslovansko ljudsko ar-
mado, kjer se je uveljavil
kot odličen pripadnik naše
ljudske vojske. Zaradi nje-
govih vrlin in odnosa do
dela ter tovarištva je bil
sprejet v SKOJ in kmalu
nato tudi v komunistično
partijo. Leta 1948 se je po
odslužeriju vojaške^ roka
zaposlil v Železarni Store, v
stari valjarni, kot zabijač.^
Ob težkem delu in družbe-
no politični aktivnosti ga je
v tem času navdušilo gasil-
stvo. Leta 1951 je postal
član industrijskega gasil-
skega društva in tedaj seje
začelo njegovo aktivno in
plodno delo v gasilski orga-
nizaciji, ki je trgalo vse do
njegove prezgodnje smrti.
Ves svoj prosti čas je name-
nil gasilstvu, s prostovolj-
nim delom je pomagal pri
izgradnji gasilskega doma
in leta 1955 prevzel funkci-
jo poveljnika društva. Za-
vedal se je, da je potrebno
društvo odpreti čim širše
kraju, ter z vključevanjem
mladih in delavcev železar-
ne ustvariti sposobno je-
dro, ki bo ob vsakem času
pripravljeno braniti in
ohranjati družbeno lastni-
no. Od leta 1956 dalje pa do
svoje upokojitve pred dve-
ma letoma je vodil dežurno
gasilsko službo v železarni.
Svoje strokovno delo je tes-
no povezoval s prostovolj-
nim delom v gasilski orga-
nizaciji.
Zaradi uspešnega dela in
sposobnosti je Štefan
opravljal pomembne funk- '
cije poveljnika in podpo-
veljnika gasilske zveze,
okrajne gasilske zveze ter
bil več let član najvišjih or-
ganov gasilske zveze Slove-
nije. Za delo v gasilski zve-
zo ter v ostalih humanitar-
nih organizacijah je prejel
celo vrsto državnih odliko-
vanj, najvišja gasilska priz-
nanja, priznanja družbeno
političnih organizacij, in
Rdečega križa.
Malo je ljudi, ki so v času
svojega življenja dali tako
mnogo gasilski organizaciji
in družbi, kot je to dal Šte-
fan. Zduj ko nas je za vedno
zapustil, ga bomo ohranih
v lepem in trajnem spo-
minu.
Zastrupitve in
oicužbe s iirano
Na celjskem območju smo v
mesecu juliju registrirali
izredno visok porast števila
črevesnih nalezljivih obolenj,
predvsem zastrupitev in
okužb s hrano. Delno je porast
teh obolenj v poletnih mese-
cih sicer pričakovan, vendar
trenutna situacija močno od-
stopa od večletnega pričako-
vanega povprečja. S pričujo-
čim sestavkom želimo občane
seznaniti z načinom-nastan-
ka, širjenja bolezni, bolezen-
skimi znaki, z nekaj prepro-
stimi napotki pa jih tudi po-
skušali obvarovati pred
okužbo.
O okužbah in zastrupitvah s
hrano in živili govorimo takrat,
ko iz kakršnih koli razlogov za-
idejo v hrano in živila povzro-
čitelji bolezni (bakterije, para-
ziti, virusi) ali pa njihovi stru-
pi. Po zaužitju okužene oz. za-
strupljene hrane se ponavadi
že po nek^ urah pokažejo ti-
pični znaki: slabost, bruhanje,
bolečine v trebuhu, driska lah-
ko tudi povišana temperatura
in mrzlica. Teža obolenja je od-
visna od vrste povzročitelja:
količine zaužite pokvarjene
(okužene) hrane, splošne od-
pornosti organizma itd.
Okužbe in zastrupitve s hra-
no pri nas in v svetu naraščajo.
Vzrok je predvsem v centrali-
zirani proizvodnji živil in pa v
kolektivnem načinu prehrane.
Živila in hrana se pridobivao
in pripravljajo v velikih količi-
nah, zato vsaka okužba pona-
vadi zajame veliko število lju-
di. Govorimo o epidemijah,
množičnih okužbah in zastru-
pitvah s hrano in živili.
Najpogostejša povzročitelja
okužb in zastrupitev s hrano
sta-predvsem dve vrsti bakte-
rij; Salmonella in Stafilokok,
redkeje pa tudi nekatere druge
vrste črevesnih bakterij.
Salmonel, ki povzročajo
okužbe živil in hrane in bole-
zen salmonelozo poznamo ne-
kaj tisoč vrst. Značilno za to
bakterijo je, da se nah^a
predvsem v prebavnem traktu
nekaterih domačih živali (pe-
rutnina, govedo, prašiči), z ži-
vali pa prehaja tudi na človeka
in povzroči bolezen. Tako se
pogosto okužimo z živili žival-
skega izvora mesom, mlekom,
mlečnimi izdelki, jajci. Zboli-
mo le, če zaužijemo veliko šte-
vilo bakterij. Potencialno so za
okužbo nevarna surova, ter-
mično ne dovolj obdelana živi-
la (temperatura kuhanja bakte-
rije uniči) in pa postana, ohla-
jena hrana (če vanjo zaidejo
bakterije im^o čas, da se
razmnožijo).
Bolezenski znaki se pri
okužbi s salmonelo pojavijo
ponavadi od 6 do 72 ur po za-
užiti okuženi hrani. Prevladu-
jejo slabo počutje, slabost, bru-
hanje, bolečine v trebuhu, slu-
zasto- vodene driske, povišana
temperatura. Zdravnika je po-
trebno obiskati iz dveh raz-
logov:
1.	Z bruhanjem in driskami
izgubljamo veliko tekočine in
mineralnih snovi, ki jih je po-
trebno nadomeščati s pitjem
tekočin, v hujših primerih je
potrebna tudi hospitalizacija
in nadomeščaT\je tekočin v
obliki infuzij. Izgubljanje te-
lesne tekočine z bruhanjem in
driskami je še posebej nevarno
pri dojenčkih in m^hnih otro-
cih, saj leihko v najtežjih pri-
merih že v nekaj urah povzroči
smrt. Ker lahko stopnjo izgube
telesnih tekočin natančno do-
loči le zdravnik je obisk zdrav-
stvene ustanove seveda nujen.
2.	Bolnik z blatom izloča ve-
liko število bolezenskih klic in
predstavlja nenehno nevar-
nost za okužbo drugih ljudi. Še
posebej veliko nevarnost pred-
stavljajo za okolico delavci ži-
vilske stroke, ki lahko na de-
lovnem mestu okužijo živila in
hrano in tako povzročijo epi-
demijo
Obisk pri zdravniku je torej
nujen tudi zato, da se izvedejo
vsi potrebni ukrepi, ki prepre-
čujejo nadaljnje širjenje obole-
nja. O pojavu oboletxja osnov-
na zdravstvena služba obvesti
specializirano epidemiološko
zdravstveno službo, ki se uk-
varja predvsem z ugotavlja-
njem vzrokov za nastanek na-
lezljivih obolenj in njihovim
preprečevanjem.
Povzročitelja okužbe lahko
natcinčno določimo le s pre-
iskavo blata obolelega. Pri tem
je pomembno, da se bolezen-
ske klice izloč^o še določen
čas po p^-eboleli bolezni. Ose-
ba, ki izloča klice je za okolico
prav tako nevarna kot bolnik.
Zato kliconosce glede nevar-
nosti za širjenje bolezni tretira-
mo kol bolnike in jih nadzoru-
jemo tako dolgo, ko še izločajo
povzročitelje bolezni.
Drugi najpogostejši povzro-
čitelji zastrupitev s hrano so
stafilokoki.--Poznamo jih kot
povzročitelje gnojenja ran od
tod pa lahko pridejo v hrano.
Ce imajo dovolj časa in primer-
no temperaturo za razmnože-
vanje (idealno mesto za njiho-
vo razmnoževanje in razvoj je
hrana, ki stoji pri sobni tempe-
raturi dve uri ali več) začnejo
tvoriti vrsto striipa, ki povzro-
ča značilne bolezenske znake.
Pri zaužitju s stafilokoki oku-
žene hrane se ti pojavijo pona-
vadi izredno hitro že po uri ali
dveh in se kažejo predvsem v
hudi slabosti, bolečinah v tre-
buhu in obilnem bruhanju. Do
izboljšarxja prav tako pride
kmalu ponavadi po dveh do
treh dneh. Stafilokoke najde-
mo v okuženi hrani in v izbru-
hani masi bolnikov, ne pa tudi
v blatu, kakor pri salmonelah.
Tudi pri stafilokokih poznamo
kliconoštvo. Precejšnje število
ljudi ima stafilokoke v nosni
votlini in ne povzročajo nobe-
nih bolezenskih znakov. S ki-
hanjem ali kašljanjem jih lah-
ko kliconosec prenese na hra-
no in živila.
S hrano pa se seveda ne oku-
žimo le v obratih družbene
prehrane, fna delovnem mestu
ali pa v restavraciji. Večinoma
se hranimo pretežno doma in
možnosti za okužbo so tukaj
enake kot v obratih množične
prehrane. V epidemiološki
službi vsako leto obravnavamo
veliko število manjših tako
imenovanih hišnih epidemij in
pa posameznih zastrupitev in
okužb s hrano. V veliki večini
primerov bi se jim izognili ob
upoštevariju nekaterih prepro-
stih higienskih ukrepov in na-
potkov.
-Skrbimo za redno osebno
higieno! S toplo vodo in milom
si umijmo roke pred priprav-
ljanjem hrane, pred jedjo, po
opravljeni potrebi! Tako bomo
preprečiy morebitno okužbo
preko umazanih rok tudi, če
sami nevede izločamo bolezen-
ske klice ali če smo prišli v stik
. z njimi preko okuženih pred-
metov (kljuke, straniščne
školjke, brisače itd.).
-	Ne uporabljajmo živil pri
katerih že navidez z vonjem ali
okusom opazimo, da so opo-
rečna. Sadje in zelenjavo pred
konzumiranjem temeljito ope-
rimo v tekoči vodi.
-	Hrano pojej mo takoj po
pripravi, če pa jo shranimo, jo
dajmo v hladilnik in je ne pu-
ščajmo pri sobni temperaturi.
-	Na poletnih piknikih ne
uživEumo surovega napol peče-
nega ali kuhanega mesa. Meso
pečeno na žaru pojejmo takoj!
-	Če se po zaužitju hrane po-
javijo težave v obliki slabosti,
bruhanja, bolečin v trebuhu in
drisk se posvetujmo z zdravni-
kom. Ta bo ocenil težo obole-
nja in ukrenil vse potrebno za
preprečitev širjenja bolezni.
Pripravil:
Dr. KARL TURK
ia. STRAN - NOVI TEDNIK
7. AVGUST 1986
Graščino Šeneif na Poizeii obnavijalo
Graščino Senek na Polzeli, ki je bi-
la pozidana v 18. stoletju, že dalj časa
obnavljajo. V njej so dolga leta prebi-
vali starejši občani iz mozirske in
žalske občine. Graščina je postala
pretesna in za starejše ljudi povsem
neustrezna, zato so pred nekaj leti
poleg nje zgradili moderno depan-
danso, v katero so preselili iz grašči-
ne starejše ljudi.
Z izpraznitvijo pa je bila graščina
Senek prepuščena postopnemu pro-
padnu. Medtem so postali tudi pro-
stori v moderni stavbi za upokojence
pretesni, zato so se spomnili, da bi ob-
novili nekdanji njihov dom ter tako
hkrati vrnili v življenje tudi graščino.
Ta pa je bila potrebna temeljite ob-
nove, tako v notraixjosti kot tudi zunaj.
Obnovitvene načrte so izdelali na Raz-
vojnem centru v Celju, seveda v tes-
nem sodelovanju s spomeniško služ-
bo. Ta je bila pri obnovi notranjosti v
šeneški graščini zelo življenjska, s^ ne
more zahtevati, da ostane na primer
plesna dvorana tako velika, kot je bila
nekoč. Zato je prišlo do velikih prezi-
dav v notraAjosti, vse pa ustrejajo so-
dobnim normativom za bivanje starej-
ših ljudi.
Radikalna pa je bila spomeniška
služba pri obnovi zunemje podobe še-
neške graščine. Tej bodo poskušali vr-
niti sijeg osemnajstega stoletja in pri
tem izluščiti vse tiste elemente, ki bo-
do to poudaijali.
Obnovljena graščina Šenek na Pol-
zeli in modema stavba poleg, se bosta
lepo vključili v izredno lepo ohrai^en
graščinski park, ki je tudi spomeniško
zavarovan, síy spada med niolepše
ohranjene parke v Sloveniji. Z. S.
Prizadevni celiski harmonikarji
Harmonikarski orkester Glasbene šole v Celju se je pod vodstvom Alberta Završnika v
nekću letih razvil v kakovosten ansambel. To potrjuje tudi uvrstitev v prvo kategorijo
harmonikarskih orkestrov na lanskem zveznem tekmovanju harmonikarjev in harmonikar-
skih orkestrov v Pulju.
Vzgojnovarstvena
organizacija
Šentjur pri Celju
objavlja prosta dela in
naloge
vzgojiteljice ali
medicinske sestre
za enoto Šentjur za dolo-
čen čas (nadomeščanje de-
lavke, ki bo na porodni-
škem dopustu s 1. 9. 1986
do najdlje 30. 6. 1987)
Pogoj: končana vzgojitelj-
ska šola ali šola za medi-
cinske sestre
Kandidati naj pošljejo prija-
ve z dokazili o izobrazbi v
roku 8 dni po objavi na na-
slov: Vzgojnovarstvena or-
ganizacija Šentjur pri Ce-
lju, D. Kvedra 25
LUČKI DAN:
V	okviru 17. lučkega dne bo jutri ob 18. uri 24-ur
rokometni maraton. V soboto, 9. avgusta bo v osnov
šoli v Lučah velemojster Bruno Parma iz Ljubljai
odigral šahovsko simultanko. Istega dne ob 21. uri j
se bo pričel večer podoknic. Predstavili se boc
domači pevci.
V	nedeljo, zadnji dan lučke prireditve, bo od 9. do 1
ure prikaz starih kmečkih del in običajev ter stari
kmečkih jedi, z naslovom Od štanta do štanta. O
istem času se bo pričelo tudi ribiško tekmovanje 2
goste. Od 16. ure naprej pa bo za vse zabava s plesoi
ob zvokih ansambla Vikija Ašiča.
POLETNE KULTURNE PRIREDITVE:
Jutri, v petek, se bo v glasbeni šoli v Celju predstav
mojster pantomime Andres Valdes. Njegov nastop s
bo začel ob 20 uri.
TROBNI DOL:
Domače prosvetno društvo bo na prostem uprizori^
veselo igro Komedija o komediji v nedeljo, 10. avgusta
ob 14. uri.
ZADRUŽNI DOM BRASLOVĆE:
Ob prazniku hmeljarjev bo likovna sekcija ŽPI
France Prešeren iz Celja pripravila razstavo likovni!
del, ki bo v Zadružnem domu odprta v soboto ii
nedeljo.
RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA:
Do konca prihodnjega tedna bo v Razstavnein
salonu v Rogaški Slatini odprta razstava likovnih d¿
Akademskega slikarja Ferda Mayerja.
LIKOVNI SALON CELJE:
Danes bodo v Likovnem salonu odprli razstavo sli-
karskih del Tomaža Gorjupa. Slikar se bo predstavil s
svojim novejšim opusom, nastalim v letih 1982 dc
1986. Razstava, ki bo odprta do 23. avgusta, sodi v
okvir poletnih kulturnih prireditev.
DO »MONTANA«
Proizvodnja nekovinskih in
kovinskih rudnin Žalec, Cesta na
Lavo 1
razpisuje na podlagi določil Zakona o pogojih za
prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni
lastnini (Ur. list SRB 13/74) Zakona o prometu z
nepremičninami in Zakona o pravicah na delih
stavb (Ur. list SRS 19/76) in sklepa delavskega
sveta DO »MONTANA« Proizvodnja nekovinskih in
kovinskih rudnin, Žalec
JAVNO DRAŽBO
naslednjih zasedenih hiš:
izklicna cena din
-	v Zabukovici, Zabukovica 81,
stoječe na pare. št. 70/2 - travnik
in pare. št. 320 - stavbišče v
skupni izmeri 206 m^ - tri stano-
vanjske enote, vi. št. 205, k. o.
Zabukovica	10.758.000
-	v Zabukovici, Migojnice 84,
stoječe na pare. št. 1529 - pašnik
v skupni izmeri 141 m^ - tri sta-
novanjske enote, vi. št. 32, k. o.
Zabukovica	_	3.632.012,
-	zasedeno stanovanje v Žalcu,
Ulica Florjana Pohlina 3, trosob-
no v izmeri 68,20 m^
5.798.000.
-	zemljišče v Zabukovici 54,
pare. št. 10/5 - njiva v skupni
izmeri 248 m^ vi. št. 205, k. o.
Zabukovica
52.080
Kupec mora pred pričetkom dražbe položiti kavcijo v
višini 10% izklicne cene na št. žiro računa pri SDK
Žalec, 50750-601-20171 oz. položiti pred dražbo na
blagajni DO. Kavcija se kupcu, ki je uspel na dražbi
šteje v kupnino, ostalim udeležencem pa se kavcija
vrne brez obresti.
Stanovanjski hiši sta zasedeni s stanovalci kakor
tudi stanovanje, zato mora eventuelni tuji dražitelj
dosedanjemu stanovalcu preskrbeti druge primerne
stanovanjske prostore.
Kupec plača davek od prometa nepremičnin in dru-
ge stroške v zvezi z knjižbo lastninske pravice v
zemljiški knjigi.
Interesenti naj vložijo pismene ponudbe v 15 dneh
po objavi v zaprtih kuvertah z oznako »JAVNA DRAŽ-
BA«, na naslov: DO »MONTANA« PNKR Žalec, Cesta
na Lavo 1.
Vsi ponudniki se lahko udeležijo javne dražbe, ki bo
v petek, dne 22. 8. 1986 ob 10.00 uri v prostorih DO
»MONTANA« Žalec, Cesta na Lavo 1.
Rimska nekropola privablja
Antično grobišče v Šempe-
tru v Savirxjski dolirii obiskuje-
jo v glavnem domači gostje.
Neusahljiv vir obiskovalcev
predstavljajo učenci iz bližnjih
šol in skupine, ki prihajćgo tu-
di iz oddaljenejših krćoev na
ekskurzije. Šolarji si v okviru
učnega načrta pri zgodovini
ogledajo ostanke stare kulture
Rimljanov, ki so nekoč živeli
na tem ozemlju.
Reliefni vzorci z nagrobni-
kov privablja o predvsem zgo-
dovinarje, arheologe in muze-
alce z vsega sveta. Lemi so ne-
kropolo obiskali tudi študentje
arheologije iz Hamburga in po-
samezniki iz Moskve, ZDA, Ja-
ponske in Egipta. Letos priha-
ja njoveč tujih turistov iz Nizo-
zemske in Zvezne republike
Nemčije.
Zob časa in v zadnjih letih še
kisli dež sta močno poškodo-
vala kamen, zato se je turistič-
no društvo Šempeter odločilo,
da bo rimske nagrobnike re-
stavriralo. Sredstva bodo pri-
spevali kulturna skupnost Slo-
venije in žalska kulturna skup-
nost ter turistično društvo
Šempeter, dela pa bo izv^al
Zavod za spomeniško varstvo
Maribor.
Sicer pa je rimska nekropola
odprta vsak dan. Imajo tudi
stalno in dobro organizirano
vodniško službo.
DARJA KAPUS
7. AVGUST 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Gornjesavinski dolini še 50 turističnih kmetij
fiehO¥ pri razvolu turizma na kmetih ne moremo enačiti le z Indeksi zasedenosti
^ irsikdo, ki se s svojo
^ ђо na hitro odloči za za-
'( D z dobro pojedino na
|0Ì od turističnih kme-
6 io razočaran, če bo takš-
I	DOŽnost zabave iskal v
^ nji Savinski dolini, kjer
'■i )ina pravi »stacionarni«
^ (em na kmetih, z gosti,
am v miru preživljajo
e počitnice. Takšna je
rzaprav zasnova prave-
II	turizma na kmetih, za
%a nekateri, posebno v
ojem času, nimajo razu-
ranja.
tornjesavinjski turizem
)^etih nima vehko zveze
,iletniškim in »gostilni-
m« turizmom na kmetih,
te bolj poznan v severo-
jádnih delih Slovenije
iiska cesta ...). Temu so,
idi prinaša hitreje in na
i način zasluženi dinar,
ifnjesavinjčani obrnili hr-
bet. Vsi, ki so hoteli s proda-
nim brizgancem in še čem
drugim zaslužiti пекцј več,
so morali stopiti med gostin-
ce ah pa dejavnost opustiti.
Razlog je preprost. Nikakor
namreč ne bi smeli dopusti-
ti, da bi bil kmet ekonomsko
odvisen le od turizma, saj bi
s tem zamrla kmetijska pro-
izvodnja, ki je še vedno pri-
merna. Zasnova turizma na
kmetih namreč sloni na tem,
da turizem predstavlja le do-
daten dohodek, ki naj ne bi
presegel 30 odstotkov vsega
dohodka od ostale dejavno-
sti na kmetiji.
Tako zastavljen razvoj je
prispeval k temu, da im^o v
občini Mozirje pri turizmu
na kmetih še vedno primar-
no vlogo v republiki. Zaradi
zasnove same pa tudi po šte-
vilu postelj. To, da kmet ni
ekonomsko odvisen od tu-
rizma, ima tudi svoje slabe
strani, ki se kažejo predvsem
v slabši zasedenosti postelj,
(le približno 40 dni na leto), a
rešitev tega problema recep-
ta ne gre iskati v dodatnem
zaslužku z izletniškim in
hrupnim gostilniškim kmeč-
kim turizmom.
Mnogo očitkov je tudi na
račun tega, da kmetje, ki so
za izgradnjo in obnovo kme-
tij za turistične namene v
preteklosti prejeli tudi ugod-
ne kredite, kakšno leto ne
sprejemćgo gostov. Ker gre
za normalen življenjski pro-
ces, je razumljivo, da družina
zaradi različnih vzrokov, pa
n^si gre za bolezen, smrt, ali
k^ drugega, kakšno poletje
ne more sprejemati gostov.
Turistična kmetija namreč
ni hotel, kjer bi lahko z razpi-
som delovnega mesta poi-
skali novo gospodinjo ali go-
spodama ... Pravtako ne gre
zameriti, da gostje rezervira-
jo sobo kar pri kmetu in ne
pri agenciji. Navezanost enih
in drugih, gostov in gostite-
ljev, je namreč takšna, da so
slednji postali že kar »člani«
družine. Gostov, ki se vrača-
jo, pa si nsObolj želimo.
Nezaupanje do agencije
Kompas pa je tudi posledica
neobvezujočih pogodb, s^j
kmetje niso imeli kakšnega
posebnega poroštva, da bo-
do postelje, ki so jih zaupali
v prodajo Kompasu, tudi v
resnici zasedene. Potrebna
je torej tudi bolj obvezujoča
pogodba, kjer bi imeli kmet-
je ob Kompasovem zakupu
sob (polno za prazno) poro-
štvo tudi v denarju in ne le
obljubah. Poslovnost bi v
takšnem primeru morala biti
obojestranska. Tudi na kme-
tijah bi namreč morali v tem
primeru Kompasu odstopiti
sobe tudi v glavni sezoni, kar
se je doslej dognalo bolj po-
redko.
Rešitve nadaljnega razvoja
so tudi v izgradnji novih
kmetij, kjer bi se lahko agen-
cije še lažje uveljavile. V
Gornje Savinjski jih bodo
zgradili še petdeset. Trenut-
no jih gradijo in obnavljao
petindv^set, kar ob sedaryih
pogojih kreditiranja ni maj-
hen zalogi. Takšna gradnja
namreč zaradi slabih kredit-
nih pogojev danes tr^ja vsiO
dvakrat dlje kot pred deseti-
mi, petniO stimi leti. Ne glede
na to, da načrtovalci razvoja
potihem up^o, da bodo po-
goji za izgradr\jo po sprejetju
novega družbenega dogovo-
ra o pospeševanju razvoja
hribovskega kmetijstva
ugodnejši, bi že sed^ lahko
videl svoj interes pri tem še
kdo drug, predvsem agenci-
je. Morda pred kratkim od-
prta turistična kmetija pri
Gornjem gradu, katere ob-
novo je v celoti financiral
Kompas, le dege upati, da se
bo tudi pri tem кдј spreme-
nilo na bolje.
Najpomembneje pri vsem
je, da v občini ne odstopajo
od prvotno zasnovanega raz-
voja in da bodo gostom, ki
prihiOćgo na njihove turistič-
ne kmetije poleg vsega osta-
lega ponudili tudi mir. V ča-
su, ko obmorsko turistično
»piratstvo« in želja po hi-
trem zasltižku presega vse
meje razumljivega in dovo-
ljenega, je to še posebno po-
membno. Vračanje stalnih
gostov namreč dokazuje, da
se na turističnih kmetijah
Gomjesavinjske niso počuti-
li opehž^ene. In še eno pred-
nost prinaša takšna zasnova
razvoja. Gre namreč tudi za
ohrarTjanje živosti hribov-
skih področij, gre za to, da
mladi ost^ajo doma, da se
ob tem dviga higienski, kul-
turni nivo življenja na kme-
tih. Napredek, ki ga prinaša
tak razvoj, je torej mnogo šir-
ši, kot pa tisti, ki ga izražamo
skozi statistične številke za-
sedenosti postelj.
RADO PANTELIČ
Turizem smo
tudi drobiž
Na avtobusni postaji sta
turista z nahrbtnikoma
na ramenih. Verjetno sta
prišla od blagajne, saj sta
v rokah držala kup ban-
kovcev in kovancev. Go-
vorila sta angleško in vsa-
ko tretjo besedo zabelila z
lepimi kletvicami iz lon-
donskega predmestja.
Prisluhnil sem pogovoru.
»Glej, prekletega hudi-
ča, bankovec za 10 in ko-
vanec za 100 dinaijev*, se
je začudil prvi.
»Za vraga, tukaj pa ko-
vanec za 50 in tudi banko-
vec za 50. Kako je to mo-
goče?«, seje čudil drugi.
»Na, in tuk^i še papir za
20; ja koliko prekletega
denarja pa imojo v tej dr-
žavi?«
»Veijetno ima vsaka
grofija svoj denar, vsi pa
so veljavni«, je strokovno
ugotovil prvi mladenič.
»Da naju le niso nateg-
nih na blagajni«, sta za-
tarnala.
»Poglej«, je skor^ za-
kričal prvi. »Zlat kovanec
za en dinar in srebrn ko-
vanec za en dinar! Le ka-
teri je več vreden ?«
Molčal sem kot riba in
hitro odšel. Če bi jima po-
vedal, da ne za zlat ne za
srebrn dinar niti vžigalic
ne bosta dobila, bi se na-
učil še nekaj angleških
kletvic.
A. Ž.
Zanimale za planin-
ke izlete je v Ljubljanski
inki Splošni banki Celje
fe večje, ugotavljigo or-
bizatorji različnih pla-
hskih pohodov. Delavci
»najbolj navdušeni nad
v sredogorje, vendar
dovolj zanimanja tudi
visokogorske ture.
^rednost pri organiza-
*	naših izletov vidimo
■dvsem v tem, da na
em izletu ponudimo
^ležencem lažjo in tež-
turo. To sicer zahteva
č ljudi za vodenje in
iljšo organizacijo, ven-
•	pa so na drugi strani,
adi takega načina or-
niziranja, udeležbe red-
■ pod 50 prisotnih in se-
da je tako dana prilož-
st tudi manj izkušenim
mincem.
Posebno veliko jih je
0	letos na tradicional-
m pohodu (partizan-
em) na Dobrovljah,
eko 200 in pa na Obirju,
mor je bilo potrebno
et zaradi velikega zani-
inja celo ponoviti. Ma-
' Obirja je od ostalih
iravank ostro ločen in
>ji v celoti na avstrij-
5m državnem ozemlju.
1	sever se strmo spušča
valovitemu svetu ob
avi in okrog Klopinj-
îga jezera; spada med
krajinsko najlepše pre-
le Karavank in je še
)čno slovenski.
I pogorju Obirja je пгу-
ji vrh Ojstrc. Ob pomo-
vodnikov matičnega
ištva »ŽELEZNIČAR«
Ernesta Stoklasa je bi-,
na vrhu Obilja preko
članov planinske sek-
; Ljubljanske banke
Celje. Čeprav nas je
¡ čas spremljala pesem,
le-ta še posebno izzve-
a na vrhu te »sloven-
;« gore.
'osebna nagrada orga-
atorjem je gotovo po-
:ano zanimanje za hojo
ore ter po dobri orga-
aciji tudi zadovoljstvo
iavdušerxje ob vrnitvi.
'' banki se ob vseh
)ešnih pohodih dobro
edamo, da so nam pri
1 stalno ob strani člani
ištva Železničar in
igi posamezniki in da
bili mnogokrat brez
love pomoči in izku-
j precej »(pre)kratki«.
endar pa si z marlji-
1 delom in ob dobrih
ïdih tudi domači člani
)ir^o izkušnje.
BENO PODRGAJS
Dan hmeilariev in Lučki dan
v nedeljo, 10. avgusta bo v Lučah potekala zdaj že tradici-
onalna prireditev Lučki dan. V teh dneh so v Lučah pripra-
vili bogat turistični program s številnimi kulturnimi in
zabavnimi prireditvami. Med drugim si lahko ogledate raz-
stavo Azijskega slikarstva Batik, iz zbirke Rada Malenška -
koncert Sovenskega okteta in orgelski koncert prof. H. Ber-
ganta, je bil prejšnjo nedeljo, 24 ur rokometa, šahovsko
simultantko velemojstra Bruna Parme, večer podoknic, pri-
kaz starih kmečkih običajev, ribiško tekmovanje ipd.
Poslovna skupnost za hmeljarstvo Slovenije - Žalec, pa v
počastitev 9. avgusta - Dneva hmeljarjev, prireja družabni
večer. Družabni večer bo v soboto 9. avgusta 1986, v dvorani
hmeljarskega doma v Žalcu s pričetkom ob 20.30 uri.
GORAN OBREZ
Mati Je
Siovenka, Jaz pa
Nizozemka
Turistična sezona je v pol-
nem razmahu, turistov pa ni
toliko kot bi jih želeli. Zato
smo slehernega tujca še bolj
veseli. Metka Angie Stan-
docks, ki smo jo srečali na
celjskem bazenu, pa vendar-
le ni navaden turist - njena
mati je namreč Slovenka.
Metka Angie pravi: »V Slo-
veniji se predstavljam kot
Metka, doma v Haarlemu na
Nizozemskem pa me kličejo
Angie. Tukaj sva z mamo na
obisku pri sorodnikih. Očeta
ni zraven, ker Jugoslavije ne
mara. Čeprav je moja mati
Slovenka, se jaz počutim Ni-
zozemko, s^ tam živim že od
rojstva in tudi moj oče je Ni-
zozemec z močno nacional-
no zavestjo. Kljub temu sem
ponosna na svojo mater. Slo-
vensko sicer ne znam, razen
пекцј besed, saj se mi zdi, da
se tako težkega jezika nikdar
ne bi mogla naučiti in zato
niti ne poskusim. MisUm pa,
da so ljudje tukíy zelo dobri.
Sicer pa mi okolje tuk^ ne
odgovarja preveč, s^j se mi
zdi, da ste kar malo preveč
nerazviti. V trgovinah toliko
stvari pogrešam, mlad člo-
vek se zvečer nima kam dati,
ob 22. uri pa tako nikogar
več ni zun^j. Z eno besedo -
to ni Nizozemska.«
GORAN OBREZ
Turizem v iuči ijuiiezni
Ker je demokratičnost najvišja vred-
nota našega časopisa, smo večkrat pri-
siljeni upoštevati in ovrednotiti še ta-
ko nevsakdanja in skorajda neverjetna
mnenja in stališča. Tako sem tudi sam
v svoji zadnji raziskavi, v zvezi z jugo-
slovanskim turizmom, prišel do zani-
mivih, pretresljivih in revolucionarnih
rezultatov.
Zastavil sem si jasen predmet razi-
skovanja - zakaj Jugoslavijo vsako le-
to obišče vse več turistov iz tujine. Le
na kratko povzamem hipotezo, ki sem
jo izoblikoval po raziskavi, lahko kate-
gorično zanikam, da so vzrok vse več-
jega priliva tujih gostov nizke cene oz.
slabotni dinar, odlična geografska le-
ga, prijetne klimatske razmere, da smo
najvarnejši, relativno čisti itd. Zajec
tiči čisto v drugem grmu.
Ugotovil sem (metoda anketiranja),
da je tisto, kar nßjbolj privablja tuje
turiste v našo deželo, nepotešena želja
hčera in sinov nemediteranskih naro-
dov po ljubezenskih dogodivščinah s
sovrstniki iz Jugoslavije. Tako postaja
čedalje jasneje, da privlačnega medite-
ranskega erotičnega naboja ne nosijo v
sebi samo Španci, Italijani, Francozi,
Grki..., ampak je v soncu zagorelo
privlačnost narava podarila tudi nam,
Jugoslovanom.
To so mladi turisti in turistke pred-
videvali že v davni preteklosti, a kaj,
ko se s takratno turistično ponudbo in
infrastrukturo nasploh ni zadovoljil še
tako velik siromak iz tujine. Tako so
bili tudi mladci in mladenke tistega
časa prikrajšani za marsikatero ljube-
zensko dogodivščino, da ne rečem, kar
trajnejšo zvezo.
Davni časi so na srečo za nami. Tako
je razcveteli turizem dandanašnjih dni
postal blagodejni med, v katerega пцј
bi vsako leto padale sekire strasti na-
dobudnih fantičevin dekhčeviz tujine
in domovine. Prav na tej točki pa se
stvar usodno zaplete. Jugoslovanom
namreč ugaja in prija prebujati vroče-
krvne strasti navidezno hladnih mla-
denk iz severoevproskih predelov,
medtem ko so Jugoslovanke že po tra-
diciji hladne in neresne do naših prija-
teljev iz tistih predelov Evrope. Smo
že v srži problema. Tako nas vse gosti-
telje v poletnih mesecih nadeja prijet-
na Jugoslovanskocenrističjia moč in
ponos, medtem ko so naši prijatelji
moškega spola iz tujine nekako bojaž-
ljivi, ustrežljivi, skorajda zafrustrirani.
Zanimivo je, da sta prav ta jugoslovan-
ska moč in ponos v poletnih mesecih
kompenzacija za vsa ponižna in raz-
galjenja, kijih vse leto doživljamo Ju-
goslovani kot predstavniki nerazvitih
narodov ob neprimerno višjem stan-
dardu in večji blaginji, ki soju deležni
naši mladi prijatelji iz tujine.
Bistro oko je že zapazilo, da je to
dvorezen meč. Po eni strani želi priti
na oddih vse več mladenk iz tujine,
medtem ko postna Jugoslavija vse
bolj nezaželen kraj za »zahodne« mlad-
ce. Кгџ torej storiti s slednjimi (zaen-
krat so sicer zadovoljni z našim poceni
pivom, a кцј ko to zadovoljstvo ne mo-
re trajati večno)? Rešitvi sta dve: da se
»ogrejejo Jugoslovanke ali »ohladijo«
Jugoslovani. Mishm, da je prvi pred-
log že zaradi narave fantov iz tujine
neuresničljiv. Zato nam ostane samo
še druga možnost. Vsi Jugoslovani se
bomo morali žrtvovati za domovino,
tako da se bomo zavestno odrekli slad-
kih dogodivščin s partnerkami z neju-
goslovanskega jezikovnega območja.
S tem ne bomo kršili osnovnih člove-
ških pravic (med katere sodi pravica
do svobodne ljubezni), saj gre za zade-
ve izrednega družbenega pomena. Če
se bodo mladi gostje moškega spola iz
tujine zaradi opisane situacije resnič-
no začeU izogibati počitnic v naši deže-
h, se utegne zgoditi, da bo naš turizem
zašel v hude škripce. Torej, Jugoslova-
ni, pustimo tujcem, kar je njihovo, sa-
mi pa se raje prepustimo plemenitej-
šim stvarem. Ustvarjajmo umetnost in
ljubimo jugoslovanska dekleta.
VOJKO ZUPANC
Naj bo z vzhodne ali zahodne, južne ali severne, z leve ali desne. Ze prvi vtis, ki
ga dobimo, ko se pripeljemo v kakšno mesto ali kateri kraj, nam o njegovi
urejenosti veliko pove. Tak pogled se ponuja tistim, ki se v Celje pripeljejo iz
laške smeri. Da ima Celje pobratene občine, lahko zvedo celo vozniki osebnih
avtomobilov, a katere, lahko vidijo le srečneži v avtobusih in tovornjakih.
Nasvet: če se naših poslovnih, bratskih in ostalih vezi z drugimi sramujemo,
raje odstranimo kar tablo. Tako nam trave sploh ne bo treba več kositi.
R. P., Foto: E. MASNEC
ia. STRAN - NOVI TEDNIK
7. AVGUST 1986
S posluhom do kmečke zemlje
шlÊtШÊШlшшÊÊШШÊÊaш^ÊÊÊÊ^ШÊÊÊíÊÊÊÊÊШÊШвmÊШшшÊШÊÊKшшÊШÊaшшшшшÊШшшlШÊШÊÊÊÊÊÊÊm
Uspešne melloraciße In zložbe w Tepanju
Ljudje se navežejo na svoj
kos zemlje, zato so meliora-
cije in z njimi povezane ko-
masacije ponavadi precej
zahtevno delo. To je velika
preizkušnja za medsebojne
odnose in ker se vsi sosedi
pač ne razumejo najbolje
med sabo, je nevarnost, da
se v takih primerih prepiri
še bolj razplamtijo.
Melioracija in komasacija,
ki so jo opravili letos spo--
mladi v kr^evni skupnosti'
Tepanje, je, v primerjavi z
drugimi, izzvala precej maiy
sporov in negodovanj; te
dni, ko so kmetje in drugi
lastniki zemljišč že pobrali
prve letošnje pridelke, pa so
se polegla še zadnja negodo-
vanja.
»Vsaka komasacija je zelo
zahtevno delo, saj je potreb-
no uskladiti kup interesov,
ki se križno. V naši krajevni
skupnosti smo se na to do-
bro pripravili, kar seje poka-
zalo tudi kasneje, ko smo na
novo potegnih meje,« pravi
Mirko Kropf, predsednik
odbora za melioracije v Te-
parxju, ki je v svoji krajevni
skupnosti opravljal že precej
zahtevnih funkcij, priznava
pa, da je bila ta, zadnja, naj-
težja. »Poleg tega smo se tu-
di dobro ujeli z ekipo Ge-
odetskega zavoda iz Celja in
misUm, da smo delo kar do-
bro opravili.«
Odbor za melioracije si je
zastavil nalogo, da parcele
čimbolj združijo, da jih pri-
bližajo domačijam, da omo-
gočijo čimbolj enostavne do-
stope in da zmanjšajo število
jarkov, ki so bili med zem-
ljišči. Hkrati so seveda mora-
li upoštevati, da bo'vsak do-
bil v zameno zemljo, ki bo
vs^ približno takšne kako-
vosti, kot je bila prejšnja.
Da je bilo delo res zahtev-
no, govori tudi podatek, da
je na 260 hektarjih, ki so jih
meliorirah, kar 210 lastnikov
in večina od njih - med njimi
je tudi 57 lastnikov zaščite-
nih kmetij - je imela po več
parcel - v povprečju kar štiri
do pet.
Po komasaciji se je število
parcel prepolovilo, za polovi-
co m^ je tudi dovoznih po-
ti in jarkov. Hkrati so pose-
kali kar za majhen gozd jelš,
ki so bile okrog parcel. Kme-
tijska in druga zemljišča v
Tepanju so sed^ varna pred
poplavami; zamočvirjenih
zemljišč praktično ni več, ta-
ko da lahko tudi v tej kr^ev-
ni skupnosti računajo na
bolj intenzivno kmetovanje
in na večje pridelke. Mehora-
cijo in komasacijo pa so tako
dobro pripravili, da so jo iz-
vedli do letošnje spomladan-
ske setve in da niso izgubili
nobene letine.
Miro Kropf je svojo funk-
cijo predsednika odbora za
melioracije sprejel z mislijo,
da se nekdo v kragevni skup-
nosti pač mora žrtvovati.
Kljub vsemu pa je sedaj, po
opravljeni komasaciji, zado-
voljen s svojim delom in de-
lom odbora.
S. ŠROT
CENTER ZA
POKLICNO
USPOSABLJANJE
IN ZAPOSLOVANJE
INVALIDOV CELJE
razpisuje po sklepu
delavskega sveta prosto
delo in naloge s
posebnimi pooblastili in
odgovornostmi'
1.	Vodenje
računovodstva
(ni relekcija)
pogoji: 1. višja ali srednja
strokovna izobrazba eko-
nomske ali finančne smeri
s 3 oz. 5 let delovnih izku-
šenj na ustreznih delih
2.	družbenopolitična raz-
gledanost in uveljavljanje
načel socialističnega sa-
moupravljanja
Za opravljanje razpisanih
del in nalog bo kandidat
imenovan za dobo 4 let.
Na podlagi sklepa Komisije
za delovna razmerja se ob-
javijo naslednja prosta dela
in naloge:
11. Vodja invalidskih
delavnic
pogoji: VI. stopnja izobraz-
be tehnične ali organizacij-
ske smeri, 5 let delovnih iz-
kušenj poizkusna doba 3
mesece. Smisel za vodenje
in delo z ljudmi.
lil. Tehnolog
pogoji: VI. stopnja izobraz-
be tehnične smeri, eno leto
delovnih izkušenj, poizkus-
na doba 3 mesece
IV. Gaivanizer
pogoji: IV. stopnja izobraz-
be kemijske smeri - kemij-
ski procesničar
Prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev sprejema
za razpis pod točko 1. raz-
pisna komisija Centra, pod
točko dve, tri in štiri pa Ko-
misija za delovna razmerja
Centra za poklicno uspo-
sabljanje in zaposlovanje
invalidov Celje, Ipavčeva
ulica 6, Celje v roku 8 dni
od dneva razpisa oz. pri-
jave.
Tovarna konfekcijskih
in športnih izdelkov
TOPER-CELJE
TOZD ŠPORTNA KONFEKCIJA
Delavski svet TOZD ŠPORTNA KONFEKCIJA v
sestavi delovne organizacije »TOPER« Celje
razpisuje in vabi k sodelovanju nosilce za
opravljanje del in nalog
Individualnega poslovodnega
organa TOZD Športna konfekcija
Kandidati morajo poleg pogojev, predpisanih v 511.
čl. Zakona o združenem delu izpolnjevati še nasled-
nje pogoje:
-	VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe tekstilne,
ekonomske ali organizacijske smeri;
-	5 let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih
delovnih nalog in opravil v gospodarstvu;
-	aktivno znanje tujega jezika;
-	na osnovi rezultatov dela pozitivno ocenjena kan-
didatova ustvarjalnost, organizacijska sposobnost
ter sposobnost teamskega dela;
-	predložitev predloga koncepta o načinu realizaci-
je razvojnega programa ter opredelitev lastne vloge
pri njegovi realizaciji; socialističnega samouprav-
ljanja.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati morajo pismene prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev poslati v roku 8 dni po objavi na
naslov:
TOPER Celje, Teharska cesta 4, 63000 Celje, za raz-
pisno komisijo
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preje-
mu sklepa o izbiri.
Popolđiie s starimi vižami
If SockI se se že osmič zbrali starejši muzlkantje
Prireditve, kakršno so
pripravili pri bifeju Ko-
privnik v Socki, bi bili ve-
seli v vsakem turističnem
kraju. Malodane tri ure je
trajal program, ki sta ga ob
pomoči nekaterih prizadev-
nih prebivalcev Socke, pri-
pravila gostitelja Ivanka in
Vlado Koprivnik. Osmo sre-
čanje starejših muzikantov
so popestrili folkoristi z Do-
brne, tekma koscev in sku-
pina mlatičev, ki so žitne
snope omlatili po starem, s
cepci.
Srečanje uradno res nosi
ime po starejših muzikantih,
vendzir pevci in godci, ki so
se predstavili nikakor niso
stari. Nasprotno: pesem jih
ohranja vedre in mladostne
še tja v pozna leta. Težko bi
rekli, kdo od nastopajočih je
bolj navdušil. Ali trije har-
monikarji Franc Šabac, Pa-
vel Kramperšek in FYanc
Мдјсеп, ki so vsi po vrsti
prav spretno prebirali gum-
be svojih frajtoneric, ali mor-
da zanimivi kvintet Vr^jeva
peč, v katerem so se poleg
harmonik oglašali še nena-
vadni inštrumenti: doma iz-
delana bas kitara, pero in tol-
kalo iz lopatinega držaja, aü
pa mogoče soški pevci in
pevke, ki so se predstavili s
prelepimi starimi ljudskimi
pesmimi. Zmagovalca torej
ni bilo, niti ga niso izbirali,
zato pa je bife Koprivnik
vsem nastopajočim poklonil
darila v spomin na srečaдje.
Folklorna skupina z Dobr-
ne, ki ima že petintridesetlet-
no tradicijo, je požela iskren
aplavz za št^erske plese, še
bolj pa za vasovanje in klo-
buk polko.
Ta čas, ko so gledalci po-
zorno sledili programu, si je
oh travniku nabiralo še zad-
nje mo^-i ir pregledovalo
tekmovalni teren sedem kos-
cev: Martin Grušovnik, Ja-
nez Мсцсеп, Leopold FeUci-
jan, Pavel Božnik, Vili Lor-
ger, Ivan Fajs in Jože Jutr-
šek. Prav slednji je bil tudi
kos n^hitreje približno de-
set metrov dolgemu in tri
metre širokemu pasu travni-
ka, ki ga je pokosil v treh
minutah in enajstih sekun-
dah. Zmagovalec, ki je prišel
na tekmovanje iz Trnovelj, je
povedal, da je pravzaprav že
star maček med kosci, s^
tekmuje povsod po Sloveniji
in ima zbranih že tudi kar
precej lovorik.
Sledilo je še šaljivo tekmo-
vanje za obiskovalce. Trije
moški in dve ženski so pre-
našali vodo v brentah oziro-
ma škafih čez pokošene ko-
pice trave. Pri tem pa niso
bili mokri samo tekmovalci,
ampak tudi dobršen del gle-
dalcev.
Za konec so se na vozu žita
pripeljali še mladiči. »Pika-
pok« so peli, mlatiči pa so
tudi vsak predah izkoristili
za ubrano pesem.
S tem je bilo uradnega pro-
grama konec, veselega po-
poldneva pa seveda še ne. Še
v pozen večer se je pri Ko-
privniku jedlo, pilo in plesa-
lo ob zvokih ansambla Rž.
Škoda, da je tako podjetnih
in zagnanih gostilničarjev,
kot so Koprivniki, premalo.
N. K.
Travniki so že zeleni... Košnja se je vselej začela v jutranjem svitu in s pesmijo. Pri
Koprivnik seje sicer kosilo v vročem popoldnevu, pesem pa vseeno ni manjkala in tudi
dobra kapljica za utrujene kosce ne.
7. AVGUST 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Pionirli fotografirajo
SAŠO ŽIDOV - Narobe svet
Bilo je res zabavno
Bilo je zjutraj, ko sem vstal. Šel
sem v kopalnico, se osvežil z mr-
zlo vodo in ravno tedaj je prišla
mami. Spomnil sem se, daje prvi
april. Šel sem malo po kopalnici.
Ko sem zagledal semafor, se mi
je porodila genialna ideja. Rekel
sem: »Mami, sertrafor spet ne
dela!«
»Oh, ta semafor,« je rekla in šla
k oknu. Zasmejal sem se in rekel:
»Prvi april!«
»Ti nesramnež,« mi je rekla.
Ko sem prišel v šolo, sem jih
tudi več tako ujel.
VID ŠELIH, 4. a
OŠ Dušan Jereb
SLOVENSKE KONJICE
Bil sem kuhar
Vsak kuhar ima svoje kuhar-
ske skrivnosti. Nekateri so spret-
nejši od drugih. Tudi jaz sem se
že preizkusil v kuharskih spret-
nostih. Ko sem bil sam popoldne
doma, sta šla očka in mamica v
mesto. Gaj je pa spal. Vzel sem
ponev, prižgal pečico, vzel iz hla-
dilnika tri jajca. Razlil sem jih v
ponev in zaprl v pečico. Čakal
sem pol ure, ko pa sem potegnil
јадса ven, seje vse iz pečice zaka-
dilo v mene. Јцјса so bila popol-
noma čma in zažgana. Po tem
nesrečnem dogodku vem, da јадс
ne smem peči v pečici.
JAN ŽMAVC, 4. a
COS Fran Roš
Ce^je
Deček ali deklica?
Na taboru Sutjeska je našega
Gregoija deklica iz Srbije vpra-
šala: »Si ti dečak ali devojčica?«
Gregorje kot iz topa odgovoril:
»Ja sam devojčica. Zovem se Na-
taša.«
Ker nihče ni veijel, da je Gre-
gor deklica, smo ga pregovorili,
da seje oblekel v krilo. Takšen je
potem hodil po hodniku. Odslej
so vsi verjeli, da je deklica.
Tako kot vsak fant, je tudi Gre-
gor ljubitelj nogometa. Ker pa je
Gregor veljal za deklico, si ni mo-
gel privoščiti nogometa. Koje bi-
lo že prehudo, smo morali pove-
dati, da je deček. Potem je lahko
igral nogomet. Med navijanjem
so ga gledalci vzpodbujali z
vzkliki: »Dajmo, Nataša!«
PETRA VRŠĆAJ, 6. b
COŠ Fran Roš
CELJE
Poletni larifari
živel je mož, ki je imel tako
velika ušesa, da so se mu uhlji
skorajda dotikali tal. Kamor-
koli je šel, so se ljudje ozirali za
ryim, scó je bil res nekaj poseb-
nega. Poleti je ta mož še kar
lepo živel, saj so mu uhlji lepo
mahedrali okrog telesa in pov-
zročali prijetno sapico, ki ga je
hladila v poletni vročini. Toda
pozimi je bil s temi velikimi
uhlji velik križ. Venomer ga je
zeblo vanje - saj veste, kako
rado zebe v ušesa - da sta bila
uhlja modrikasto rdeča.
Seveda pa ni bilo vedno ta-
ko. Ko je bil mož z velikimi
uhlji še majhen je imel ušesa
kot vsi otroci. Le neznansko
rad je prisluškoval pogovo-
rom, ki niso bili za njegova
ušesa.
Ko so se odrasli spravili za
mizo, da bi poklepetali o tem
in onem, se je stisnil na peč in
se delal, da spi, v resnici pa je
na vso moč vlekel na ušesa. Ko
je bil v šoli, se ni in ni mogel
premagati, da ne bi pritisnil
ušesa na vrata zbornice, ali ce-
lo na vrata ravnateljstva in pri-
sluškoval, kaj se dogaja za
ryimi.
Mama mu je govorila: »Ni le-
po, če prisluškuješ, razen tega
pa ti bodo zrasla velikanska
ušesa, če boš takšen!«
Toda mož, ki je bil takrat še
otrok je ni poslušal, kadar gaje
opozarjala, poslušal pa je vse
tisto, česar ne bi smel slišati.
Toda mamine grožrge so se
uresničile. Uhlji so mu rasli in
rasli in končno postali tako ve-
liki, da je z njimi skorajda se-
gel do tal.
Vse bi se srečno končalo,
morda bi se kje celo našel kak-
šen zdravnik, ki bi ga operiral,
če ne bi nekega dne od nekod
strašen vihar. Moža z velikimi
uhlji je zatekel ravno sredi ce-
ste. Uprl se je v ryegove veli-
kanske uhlje in - nič ni poma-
galo - najsi je človek še tako
stiskal uhlje k sebi, veter mu
jih je razprl in ga odnesel nèz-
nano kam.
Se danes ga ni nazaj.
Škoda, gotovo bi s svojimi
vehkanskimi uhlji prišel v
Guinessovo knjigo rekordov.
Živel je majhen deček. Ve-
nomer je spraševal mamo, kje
je konec sveta.
»Konca sveta ni,« mu je od-
govarjala mama, »kajti svet je
okrogel.«
Potem je šel deček k očetu:
»Očka, kje je konec sveta?«
Očka je vzel v roke velikan-
ski globus, ga dal v roke sinu
in dejal: »Sam ga poišči!«
»Ko pa ne vem, kje naj zač-
nem iskati,« je rekel sin.
»Začni na začetku,« mu je
odvrnil oče.
»In kje je začetek?«
»Našel ga boš, ko boš našel
konec sveta,« je rekel oče in
-pustil sina, da sam reizmisli,
kako je s tem.
Deček je rasel, a misel na to,
da bi našel konec sveta mu ni
in ni dala miru. Ko je bil že
dovolj velik, je sklenil, da se
odpravi po svetu in najde ko-
nec sveta. Potoval je z avtobu-
som, vlakom, letalom in ladjo.
Okrog in okrog sveta ga je vo-
dila pot, videl je mnogo dežel,
mnogo mest in mnogo ljudi,
konca sveta pa ni našel. Po
dolgih letih je znova uzrl do-
mači kraj.
»Glej no,« je pomislil. »Tu
sem začel svojo pot. Torej sem
našel začetek. Ali mi ni moj
oče nekoč dejal, da bom našel
začetek in konec naenkrat?«
Tedaj se mu je šele posve-
tilo:
»Ah, kako sem neumen. Za-
četek in konec sveta je vendar-
le tu, kjer sem bil vedno doma.
Jaz pa sem iskal ta kraj dolga
leta po vsem svetu.«
Se danes živi tisti človek v
tistem kraju. In če ga vprašate,
kje živi, vam bo vselej ves po-
nosen odgovoril: »Na koncu
sveta.«
Ker seje smelo govoriti ob taki priliki le šepetaje, so
vsi razumeli odgovor carice. Zato je pogledala strupeno
prek rame silno_ gizdava, pa malo lepa družica tankega
častnika na Ireno in rekla:
Prebira psalter, med stihi pa se smučejo kodri lepega
barbara! Poznamo se, menišič!«
Irena ni segla po dateljnu in ni odgovorila zabavljici.
Poprijelaje besedo iznova nelepa gizdalinka in govorila
častniku:
»Kako pohujšanje za sveto vero! Krščenica, dvorjanka
ljubi pogana!«	.
Ted^ je v Ireni zakipeïo. Boj, ki je stiskal lyeno srce
ves večer, je pahnil v njeno lice rdečico, ustnice so seji
stresle in odgovorila je glasno:
»Boljše je njegovo poganstvo kakor tvpje krščan-
stvo.« Začutila je v tem trenutku v sebi moč, da bi se
dvignila in spletla bič kakor Zveličar ter mahnila po
omizju: Pobeljeni grobovi, gadja zalega, ven, proč,
hinavci, proč od Krista! Tresla seje, rdečica je izginila, v
gorečnosti so ji pobledele ustnice. Stisnila jih je krče-
vito, daje zadušila, kar je vrelo iz duše. Tresoča seje
stopila k Teodori in prosila:
»Odpusti, despojna,,menih'je bolan. Nßj gre!«
Teodora seje začudila, toda drhtenje Ireninega života
in bledo lice jo je prestrašilo.
»Pojdi, počij, pokliči zdravnika! Kristus s teboj!« Izgi-
nila je neslišno. Družba je čutila, da je umolknil nemi
pridigar in prsi, polne strasti, so se oddahnile.
Azbad se je nagnil k Teodori, ugriznil se v ustnico,
toda mirno in sladko izpregovoril:
»Despojna, ti si vedela, da nadzira nocoj centuno
Iztok stražo. Lepo in prijetno bo, ko ga pokratkočasi
,menih' s plasmi.«
Teodori so se zabliskale oči in se zmračilo lepo čelo.
Osemnajsto poglavje
Iz bliskajočih se oči in mračnega čela je razbral Azbad
učinek svoje opazke. Pretkan in vajen spletk je dobro
poznal Teodoro, paje sklepal že v hipodromu, da carica
ni ravnodušna do Iztoka. Zavriskala je torej njegova
duša, koje rahlo zaslutil, da se dvigne v despojni ljubo-
sumje. Prepričan je bil, da se mu posreči to vzbuditi,
potem sta izgubljena oba, Irena in Iztok, on pa doseže
največjo milost in neomejeno zaupanje.
Teodora je bila resnično vzburjena. Ni še docela dozo-
rel v njej sklep, da bi zaljubila Iztoka. Ali tako daleč jo je
že gnala sla, da bi vsaj nobeni drugi ne privoščila nje-
gove vroče ljubezni, kije vrela iz tega divjega srca kakor
hudournik iz skale sredi gozda. Razžaljena je bila tudi-
njena oholost. Da bi jo »menih« tako varal, ta »menišič«,
čigar čednost in pobožnostje v skritem kotu srca visoko
cenila, dasi seje šalila in norčevala z Ireno! Da bi znala
Irena tako vzorno nositi krinko pred carico samo zato,
da se snide z Iztokom, to jo je osupnilo in njen oholi žolč
je vzkipel.
Za kratek čas se je zamislila in ni pazila na goste.
Senca ni izginila z njenega čela. Azbad jo je skrivaj
opazoval in občutil v srcu neizmerno veselje.
Kar se okrene Teodora in pošepeta evnuhu Spiridi-
onu tajno naročilo na uho. Takoj seje oddaljil in izginil
iz sobe. Tudi tega ni prezrl Azbad. Dobro je poznal
Spiridiona, ki je spletal in stikal nitke največjih cariči-
nih skrivnosti.
Spiridion se je kmalu vrnil. Stopil je k carici in spo-
ročil:	■
»,Menihu' bere sužnja Cirila Pavlova pisma.«
Senca na Teodorinem čelu je ugasnila, pričela je vno-
vič pogovor in Azbadaje zadel njen pogled z očitanjem:
»Lažeš, obrekuješ!« Stresel seje pred njim magister
equitum in pogledal v tla. Toda to so bili samo skriv-
nostni, daljni bliski. Družba jih ni videla in ni čutila.
Valovje sle in strasti je plulo više in više.
Ko je prišla Irena s sužnjo Cirilo v svojo sobo, ji je
velela prižgati svetilko. Vsa trudna, razburjena, žalostna
in otožna se je naslonila ob okno in se zagledala v jasno
nebo. Kako so se ji dvigale prsi, ko je vsrkavala čisti
nočni zrak! Kakor bi se otela iz dna umazanega jezera in
zagledala nenadoma nad seboj nebo, tako svobodno se
jije zdelo srce, tako lahkokrila ji je bila duša. Slonela je
dolgo brez misli, v sami jasni zavesti, da je oteta iz
kaluže, daje ne mori tisti grozni omamni vonj, ki stiska
srce in mrači misli. Proč je bila od Hudi, ki so kričali na
ulici in v cerkvi: »Gospod, Gospod,« njih srce paje bilo
poklonjeno malikom in dano na oltar viharju strasti.
S pogledi so jo pahnili izmed sebe; z besedami so jo
bičaU; toda umazani valovi vržejo biser na prod in Uče-
nika so tudi bičali. Njeni duši seje užalilo. Nocoj je pr\'ič
občutila, da ji dvorna služba kuje verige na roke. Doslej
se je radovala vrojena ženska ničemurnost, ko so se
klanjala ljudstva pred deepojno, s katero je hodila, ko se
je grela tudi ona v soncu zlatega nimba. Večkrat je že
pretreslo njeno dušo, koje videla, kako pljujejo v obraz
resnici, kako teptajo za ozidjem Gospodov evangelij, na
ulici pa hodijo za Njegovim križem in sipljejo timijan v
zlate kadilnice. Toda vselej se je iznebila neprijetnih
mish, odpuščala je, kakor je odpuščal Kristus, sodila ni,
da bi ne bila sama sojena. Nocoj je prišlo z drugačno, z
mogočno silo. Spoznala je, da padajo nanjo zanke, da se
zadrgujejo, dajo vlečejo k tlom in da ne bo mogla dolgo
obstati: če se upre gnilemu dvoru, je izgubljena, če jo
objame in omami pohotno ozračje dvora, je propala, tuja
Kristu ... Še bolj se ji je stisnilo srce in obraz je zakrila z
rokami. Ali more nazaj? V Taperos, v sredo barbarov,
ona, dvorna krasotica? Kaj poreče stric, ki si je toliko
prizadejal, da ji je odprl vrata v dvor? Ali naj ostane, n^
se vda Azbadu, ki ga sovraži, Azbadu, da se poigra in
odide, kakor delajo vsi dvorjani? Proč bi šla, tjakaj v
Malo Azijo, kjer so votline, kjer so puščave, ki skrivno
svetnike, proč -
Domislila se je, da stoji še Cirila za vrati in čaka
rojenega povelja. Stopila je od okna in segla na stojalo,
l^er so bili zviti pergamenti. Vzela je, odprla zavoj in ga
dala Cirili.
»Beri mi, Cirila!«
Sužnja je stopila k svetilki, razgrnila pergament in
začela sredi poglavja.
Bilje list do Rimljanov.
»Meseno mišljenje je smrt, duhovno mišljenje pa je
življerye in mir. Kateri pa žive po mesu, se Bogu ne
morejo priljubiti -«
Skoraj šepetaje je brala Cirila dalje. Irena je sedla na
mehek stolček, naslonila se na okno in se zagledala v
noč. Čist je bil glas sužnje. Rahlo so tekle besede z
rojenih ustnic - Irena jih ni več slišala. Prvi stavki sojo
pretresli in ponavljala je: »Ni njegov, niso njegovi, ker
nimajo duha Kristovega ...«
8. STRAN - NOVI TEDNIK
шјп шало M алм
wmmmmÊÊmÊÊmÊmÊÊÊÊÊimÊÊÊmÊmÊmÊmÊmÊBBÊmÊmmmi
I
Splavarstva ni več, flosarji pa se ne dajo
¥ Uubnem ob SawInJI že 26. FlosarskI bal s starimi šegami In običaji
Minulo nedeljo so v Ljub-
nem ob Savinji pripravili
že tradicionalno prireditev
Flosarski bal. Prireditev je
odlično uspela, na njej pa
so, tako kot že prejšna leta,
predstavili flosarske običa-
je, prireditev pa nadaljeva-
li s kulturno zabavnim pro-
gramom. Na prireditvi se je
zbralo skoraj tritisoč ljudi,
ki so z zanimanjem sprem-
ljali flosarje in njihove pri-
kaze običajev iz časov, ko je
Savinja nosila splave.
Flosarstvo je v 19. in v prvi
polovici 20. stoletja, pred-
stavljalo daleč glavni vir do-
hodka v Savinjski dohni, saj
je od tega zd^ že skor^ po-
zabljenega opravila, živelo
skoraj tri četrtine prebival-
stva v Gornji Savinjski doli-
ni. Seveda pa je bilo s flosar-
stvom povezanih kup stvari
- veselih in žalostnih. Flosar-
ji so krenili iz Ljubnega po
Savinji navzdol z več flosi,
na vsakem od njih pa je bilo
približno šest kubikov lesa.
V Celju so potem zvezali več
flosov skupaj, ko so prišli do
Save so te flose spet povezali
med seboj in tako vse do Do-
nave, ko je iz vseh flosov
skupaj ostal le še eden ali
dva flosa. Tu so les prodali in
se ponavadi kar peš vrnili
domov. Tako so bili zdoma
včasih tudi po šest in več
tednov.
Seveda so se na teh dolgih
potovanjih vselej dogajale
zanimive stvari, S£y soflosarji
poznani kot veliki pivci in
veseljaki. Tako so se razvile
legende, da je flosar oženjen
le do Radeč, naprej pa ne,
flosar nikoli ne pije vode ipd*.
Srečevali pa so se flosaiji tu-
di s težavami, ki jih je ne-
predvidljiva Savinja ničkoli-
kokrat priredila flosaijem.
Tako so večkrat izgubili ves
les, domov pa so se vračali
žalostni, brez zaslužka.
Na letošnji prireditvi je bi-
lo vsega dovolj. Radovedni
turisti so si v posebej za ta
namen zajezeni Savinji, lah-
ko v živo ogledali splavljanje
lesa, prikazali pa so tudi dru-
ge zanimivosti in tudi znani
flosarski krst, zaigrali pa so
še пекгу skečev iz flosarskih
potovanj. Na koncu so prire-
ditelji proglasili letošnjega
najstarejšega flosaija. Letos
je bil to Ivan Kremenčič, po
domače Lah, ki je s flosarji
začel splavariti že leta 1926,
ko mu je bilo le deset let.
Ivan je vsem prisotnim po-
vedal nekaj doživljajev s svo-
jih flosarskih poti, ki so se
jim turisti do srca nasmejali,
v nagrado in v zahvalo za
dolgoletno delo pa je prejel
skromno, a lepo darilo - flo-
sarsko malico.
Prireditev so organizatoiji
popestrili z bogatim zabav-
no-kultumim programom,
na katerem je sodelovalo več
folklornih skupin, narodno
zabavnih ansamblov in pev-
skih zborov, ki so prisotne
zabavali pozno v noč. Za je-
dačo in pijačo je bilo dobro
poskrbljeno, prireditev pa je
spremljala tudi bogata kuli-
narična ponudba domačega
kruha in slaščic.
GORAN OBREZ
FOTO: EDI MASNEC
Ko so flosarji prispeli do Celja, so zaradi močnega toka
Savinje več flosov povezali v enega, večjega.
Sa Ljubnem so flosarjem pripravili topel sprejem, s slavnostno povorko.
Zelenca je potrebno »krstiti* zunaj in znotraj, znotraj z
vinom, zunaj pa kar z navadno vodo.
Včasih je treba malico pripraviti kar na flosu.
Priletno oicrepčilo oli cesti
Slovenika lahko zadnje ča-
se voznikom, ki vozijo po tej
cesti od Arje vasi do Maribo-
ra, ponudi nekaj več. Medtem,
ko so se lahko doslej vozniki
ustavili le v Tepanju na kakš-
nem okrepčilu, pa se lahko
zdaj tudi na lepo urejenih
parkiriščih v Lopati, kjer sta
dva ljubljanska grostinca na
vsaki strani ceste postavila
ljubki okrepčevalnici skriti
med zelenjem.
Okrepčevalnici delata non
stop že dva meseca, a ker sta tu
na novo in ju s ceste ni opaziti,
se gostov tu resda še ne tare.
Toda kdor opazi znak za go-
stišče in se na velikem in lepo
urejenem parkirišču tudi usta-
vi, gotovo ne odpotuje razoča-
ran naprej. Okrepčevalnici sta
sicer dve preurejeni počitniški
prikolici, pa sončniki, mize in
stoli, ter prijazna in dobra po-
strežba naredijo svoje.
Gostom lahko ponudita raz-
ne jedi z žara, solate in druge
prigrizke ter pijačo po želji.
Gostov je največ ob petkih in
sobotah, sicer pa je število go-
stov in tudi delovni čas okrep-
čevalnic odvisen tudi od vre-
mena. Če je lepo vreme, je do-
sti dela tudi ponoči. Lastnika
pravita, da se z gosti večkrat
tudi pogovorita, kako so кдј
zadovoljni in marsikdo -
predvsem vozniki, ki redno vo-
zijo po tej cesti - pohvali ureje-
nost, pa tudi to, da sta okrepče-
valnici sploh začeli z delom,
s^ le-teh na naših cestah
тадјка.
In kaj pravijo gostie?
Leo Halli: »Prih^am iz Re-
ke in potujem v Maribor. Tu
sem se oglasil le na kavo in na
kratek počitek. Kar sem videl,
je zelo lepo. Veliko je zelerya in
si tudi oči lahko spočiješ. Mi-
sUm, da bi tudi cesta iz Ljub-
ljane v Celje morala biti avto-
cesta, saj je v turistični sezoni
res preobremerxjena. Okrepče-
valnic na naših cestah manjka,
saj sem že kakšnih 20 kilome-
trov općizoval, kam bi lahko za-
vil. No, tule mi je res všeč in
mishm, da se bom še oglasil.«
Mirko Mesarič: »Sem avto-
prevoznik iz Murskega Središ-
ča in često potujem po tej ce-
sti. Tole parkirišče je zares su-
per. Prevozil sem že vso Jugo-
slavijo, ampćik verjemite, da
tako urejenega, čistega in zele-
nega parkirišča res še nisem
videl nikjer drugje. To, da so tu
postavili okrepčevalnici, je pa
sploh pohvale vredno. Cene so
sicer malce zasoljene, ampak -
kje pa niso? Prednost teh mini
lokalov je v tem, da človek lah-
ko v rijih na hitro kaj poje in
popije ter gre naprej. V mote-
lih pa vlada gneča, človek se
dlje zadrži. Tu mi je res všeč.«
INES DRAME
Jožica Motoh
V naše vrste je dne 26. 7.
198B zamahnila neusmilje-
na kosa. Jožice Motoh, čla-
nice izvršnega odbora Hor-
tikulturnega društva Celje
ni več. Tiho, brez besed je
odšla od nas.
Od vsega začetka je bila
zvesta članica, še več, od
januarja 1965je delala v ko-
misiji za delo z mladino na
hortikulturnem področju.
Od februarja 1966 je prev-
zela še delo blagajničarke,
česar je bila zadnja leta raz-
bremenjena.
S svojim vztrajnim de-
lom seje zapisala med пгџ-
bolj vidne delavce pri pre-
magovanju ledine. Ni bilo
akcije brez njene pomoči,
pri njej ni bilo vprašanje
časa, vedno je bila njena to-
pla dlan pripravljena prijeti
za kakršnokoli delo. Najra-
je Je delala z mladino in ni Ji
bilo težko najti prave bese-
de pri vzgćOanju novih ka-
drov.
Za svoje delo pri društvu
je prejela nešteta priznanja
in nagrade, n^višje na obč-
nem zboru dne 24. 1. 1986,
priznanje zaslužnega člana
društva, podeljeno od Zve-
ze hortikulturnih organiza-
cij Slovenije.
Našo drago Jožico bomo
ohranili v trdnem spomi-
nu, njeno delo n^ cveti da-
lje v celjski hortikulturi.
NADA JELOVŠEK
Ceijsifi taD
Tudi letos se je večja skupin •
da Dveh levov iz Celja udeleži I
jenja v Čanju pri Baru v Čmi g |
bilo drugačno od prejšnjih, si >
niso taborili sami, pač pa sk| >1
odredom Ratko Pavlovič - C
Taborni prostor s kuhinjo paj
katerim opravlja odred Vasil^ ^
Prokuplja.
Med taborniki je bila tudi Í ^
takole spominja letošnjega leti »
smo doživeli, ko smo prispeli v
začeli postavljati šotore in praži H
morali očistiti okolico in zravnal i
sploh lahko začeli s taborenjern.
zakaj je vse tako neurejeno, si do e
»ima vrèmena« in podobno. Pf ^
opremo, za katero smo se preJ p
dobimo pri njih. Nemogoče so ^ '
kjer je bilo najbolje, da si bil ^
nisi vonjal vsega, kar seje tam^» tt
hrano nismo bili zadovoljni, здјЈ^ l'I
kot pa za mlade taborniške kore'
Vendar smo taborniki takšni' i
težave premostimo in si naredil^ ti
da je prijetno. Tako smo se P® 3
pravilih pobratili z odredom B^^ ^
in naš skupni odred se sedaj imf J
Mladost - Jugoslavija. IzmenjaU^ I
nas bodo spominjala na ta lep ^ 1
renjem so nas obiskali tudi p^ i
taborniške zveze Celje in II. g^V^
darila celjske mladine in rel^ S
EMO, kjer deluje naša tabornis» |¡
NOVI TEONIK - STRAN 9
3čela se je sezona
iva na srnjake
sklepu republiškega ko-
ia za gozdarstvo, kmetij-
^ prehrano se je v petek,
^ta začela letošnja sezo-
na na srnjake - z dvo in
gesečno zamudo - po zako-
se je ta dan začel (kot
1Ј0О vsako leto) lov na
^ in muflone,
v na srnjake je vsako leto
t od 15. тгца, letos pa so
jj ternobilske katastrofe ta-
lahko začeli loviti le tujci
jti). V mesu divjadi je bilo
fgt preveč radioaktivnih
j oziroma več kot 600 beke-
kar je EvTopska gospo-
ja skupnost postavila kot
lined užitnim in neužitnim
)in. Ker večino divjačine iz-
no, je bil lov tako dolgo
ovedan, da se radioaktiv-
ni spustila pod dovoljeno
I, to je 600 bekerelov.
jub vsemu je letos na Celj-
j že padlo več kot sto trofej-
nih srnjakov, ki so jih odstrelih
tiyi lovci. Lovskega turizma je
bilo celo пекгО več kot lani, ven-
dar pa, kot pravijo na Zvezi lov-
skih družin v Celju, kaže nekoli-
ko slabše za drugi del lovne se-
zone.
Večino mesa divjadi bomo tu-
di letos izvozili, lovci pa so so-
razmerno kar zadovoljni tudi z
doseženo ceno: za kilogram me-
sa bodo iztržili 1300 dinaijev, la-
ni pa so za kilogram dobili 1100
dinaijev. Če računamo inflacijo,
je cena realno nižja kot lani,
vendar paje cena mesa divjadi v
državah Zahodne Evrope pov-
sod padla zaradi radioaktivno-
sti. Lovci bodo torej letos iztržili
manj, vseeno pa se bo skupaj z
iztržkom za trofeje nabralo do-
volj denarja, da bodo lahko
uresničili gojitvene načrte v
svojih loviščih.
S. ŠROT
lomilci iščejo senco
ornji Savinjski dolini
ka občina se lahko pohva-
^ema taboroma, v katera
b taborniki, pa tudi šport-
|ele Slovenije. V Lokah pri
Ije tabor Partizana sloveni-
iden najboljših v republiki
menjen predvsem športni-
lizredno urejen in tudi do-
iben, ne manjka pa tudi
I igrišč in drugih prosto-
tkreacijo.
nanj je znan tabor v Šent-
i leži nekako na pol poti
вдет in Ljubnim. Prostor
¡taborniki odreda Savinski
iz Nazarij. Leži le streljaj
le ceste tik ob Savinji, ki
om služi za umivanje. Med
in smrekami je sedaj po-
ti okli 30 šotorov. Tabor je
)o urejen, kazi ga le stavba,
ta zasilna kuhinja in preda-
ííazarski taborniki si priza-
a bi stavbo popravili, ven-
» tak poseg potrebna pre-
redstva. Teh pa v tem tre-
mió.
ìborniki poznajo izrek, da
as seže v deveto vas. Tisti
i, ki so prejšnja leta taborili
ttžu, so razširili vesti o le-
Drnem prostoru in tako v
tem tednu v Šentjanžu tabori kar 85
tabornikov. Tu je 25 tabornikov
odreda Samorastniki iz Maribora in
60 tabornikov iz Marburga v Zvezni
republiki Nemčiji.
Dnevni red je seveda čisto tabor-
niški. Glavnino dneva obsegíúo
uče^e taborniških veščin, priprav-
ljanje za bivanje v naravi, izleti in
pohodi v Savinjske Alpe in športne
aktivnosti.
Posebej zanimivo imajo organizi-
rano življenje in delo nemški tabor-
niki. Razdeljeni so v tri skupine.
Eni se gredo rokodelce, drugi kme-
te in tretji flosaije. Rokodelci del^o
obutev in torbe, kmetje so zadolženi
za pripravljanje hrane, flosaiji pa
del^o savinjske flose. Seveda le v
obliki spominčkov. Zadnji dan bi-
vanja v Šentjanžu bodo pripravili
semenj, na katerem bodo po princi-
pu natureilne menjave, med seboj
trgovali.
Vedno večje zanimanje za tabor-
jenje v Šentjanžu kaže, da bi bilo
koristno še bolj urediti tabor. Last-
nikom tabora - nazarskim taborni-
kom - volje ne manjka. Vendar se
tudi taborniki zavedégo, da samo
volja danes ne zadostuje več.
RAJKO PINTAR
liki v Canju pri Baru
ikov odre-
ega tabor-
iborenje je
taborniki
Itorniškim
Beograda.
v taboru s
- Žarki iz
Ivič, ki se
Pravi šok
'edno smo
tnike, smo
lo, da smo
îa vprašal,
k odgovor
bil tudi z
rili, da jo
sanitarije,
hlajen, da
Ü0. Tudi s
j dietična,
i največje
je takšno,
borniških
'vič-Čičko
tski odred
i darila, ki
^ed tabo-
občinske
v, prinesh
i društva
i- Med ta-
borenjem smo pripravili tudi dva izleta na Lovčen
in Cetinje ter z barko v Budvo. Opravili smo tudi
vodniške izpite. Neplavalce smo naučili plavati. Bi-
lo pa je tudi drugače zabavno: skupno nogometno
moštvo je bilo v Canju skoraj nepremagljivo, imeli
smo dve taborniški poroki, izbirah smo пад lepše
dekle in podobno. Kljub začetnim težavam je bilo
veliko prijetnih trenutkov, ki jih bomo težko poza-
bih.«
TONE VRABL
Na trasi sta dež In sonce,
v naselju pa plešejo miši
m še šlo, če bi bilo več deklet,'^ pravilo brigadirji
Bo, ne bo? Tako so pred dvema me-
secema ugibali na Kozjanskem pred
pričetkom letošnje zvezne mladinske
delovne akcije. Težave so takrat ne-
kako le rešili in akcija se je lahko
pričela. Prejšnji teden se je iztekla že
druga izmena, sedaj pa so na Kozjan-
skem brigadirji iz Rume v Vojvodini,
Sopote v Srbiji in Šipova v Bosni in
Hercegovini. Obiskali smo mlade, ki
so zaključevali drugo izmeno, da bi
ugotovili, kako živijo in delajo na ak-
ciji, kjer so bili začetki precej ne-
spodbudni.
Sredi dopoldneva je bilo naselje sko-
гад prazno, saj so bili brigadiiji na delo-
viščih, ki so oddaljena tudi 25 kilome-
trov. Nekoliko več časa pa so imeli
člani štaba. Komandanta Jureta Pre-
šička je v drugi izmeni zamenjal Ivan
Rojs, ki je prišel na Kozjansko prvič,
njegovi vtisi pa niso posebno dobri. Še
V	drugi izmeni so delali brigadirji
iz Beograda, Pirota, Valandova, Tol-
mina in Idrije ter brigada Rdečega
križa. Kljubtemu, da sta bili dve bri-
gadi nepopolni, so dosegli dobre re-
zultate, saj so normo presegli za 40
odstotkov. Pri gradili vodovodov v
sevniški in šentjurski občini so opra-
vili več kot 14 tisoč norma ur, vred-
nost njihovega dela pa je 15 milijo-
nov dinarjev.
vedno v naselju ni zdrave pitne vode,
tople vode je premalo, jedilnica je pre-
tesna za vse brigadirje ... Brigadirji so
vse to sprejeli z razumevanjem, čeprav
nekateri tudi negodujejo. Bolj kot z
naseljem so brigadiiji zadovoljni s
sprejemom domačinov na trasi, saj
pravijo, da se jim tam odvija pravo
brigadirsko življenje, v naselje pa ho-
dijo le spat.
V	drugo izmeno sta prišli dve nepo-
polni brigadi, kar pomeni težave pri
izpolnjevanju delovnega načrta, na
drugi strani pa manj brigadirjev pome-
ni manjše stroške za hrano, kar je do-
bra plat tega.
Nekoliko drugače gleda na to traser
na akciji Matjaž Golob: »Če je brigada
nepopolna, pomeni, da rie more dobiti
priznanj za svoje delo, zato so nekateri
manj prizadevni. To pa seveda ne po-
meni, da brigadiiji delajo le za prizna-
nja. V prvi izmeni so namreč številne
popoldneve izkoristili za pomoč do-
mačinom in opravljali delo, ki ni bilo v
načrtu. To pomeni, da pridejo na akci-
jo, da bi pomagali krajanom, priznanja
pa so nagrada za njihov trud.«
Matjaž, ki je sicer strasten kolesar in
je tudi na Kozjansko pripeljal kolo, je z
delom brigadiijev zadovoljen in doslej
ni bilo težav, čeprav odloča, kje bo kdo
delal in na koncu njihovo delo tudi
oceni v metrih in odstotkih. Še najbolj
vesel pa je bil plače, ki jo je dobil prav
ob našem obisku in je že delal načrte,
k^ vse si bo kupil. Na prvem mestu je
bila seveda oprema za kolo, ki je v
naselju žalostno samevalo, saj je Mat-
jaž že po prvem poskusu vožnje ugoto-
vil, da bi bilo bolje, če bi s seboj pripe-
ljal dobro terensko vozilo.
V pogovoru z brigadiiji se je izkaza-
lo, da jim manjka kulturnega življenja,
različnih prireditev in zabave, Irena
Hunjet, ki je zadolžena, da na akciji
potekajo različne prireditve in tečaji
pravi, da je denaija premalo in da se
morajo brigadiiji kar sami znajti. Tudi
pravega prostora ñi na voljo, zato je še
najbolj veselo zvečer ko pripravijo
program posamezne brigade.
O večernih zabavah je pripovedoval
tudi Aleksander Živkovič iz Beogra-
da, ki je dejal, da si brigadiiji sami
pripravijo vesele trenutke. Sicer pa
mu je na Kozjanskem všeč, še zlasti
takrat, ko prinesejo domačini na traso
dobro kapljico iz kleti.
Mensur Hadžibeganovič pa je me-
nil, da bi bilo lahko sodelovanje z do-
mačini vzgled vsem ostahm akcijam.
Na Kozjansko je prišel kot brigadir iz
Beograda, ker pa je zdravnik, so ga še
dodatno zaposlili. »Zdravstveno stanje
brigadiijev je dobro, saj doslej še ni
bilo resnih poškodb in oblenj,« je za-
dovoljno ugotovil.
Večina brigadiijev je ugotavljala, da
je naselje precej neurejeno, nekatere je
motil tudi preveč strog režim na akciji,
skoraj vsi pa so tarnali, da je premalo
deklet. V drugi izmeni jih je bilo le
deset, kar ne prispeva k dobremu
vzdušju na akciji, manj je brigadirskih
ljubezni, pa tudi zabavnih brigadir-
skih porok ob koncu izmen. Je pa zato
Na Kozjanskem je tokrat že drugič
delala brigada Rdečega križa, ki je na
osnovni šoli v Vrhu nad Laškim vodi-
la brigadirski vrtec. Tri brigadirke
so pripravile pester program štiride-
setim otrokom od tretjega do šestega
leta starosti. Za^e je bilo to prvo
srečanje z organiziranim varstvom,
za starše pa razbremenitev ob kmeč-
kih opravilih.
v naselju tohko več miši, ki brigadir-
jem ne dajo miru in jim krajšajo čas.
Za takšne aktivnosti pa so le nekate-
ri. Abdulah Fazlič iz Pirota ki ima 53
let pravi, daje za različne popoldanske
zabave že prestar. Po delu na trasi r^e
počiva, prebere časopis in gleda televi-
zijo. Akcija na Kozjanskem je že njego-
va štirinajsta, priznanj in udarniških
značk pa ima toliko, da bi jih bilo do-
volj za celo brigado. Pravi, da bo tudi v
prihodnjih letih šel na akcijo, kar so
zatijevali tudi številni drugi brigadiiji.
ID, TC
Kljub mladosti brigadirjev in nepopolnosti brigad so rezultati druge izmene dobri, saj so bili pri kopanju vodovoda vsi
zelo prizadevni.
ia. STRAN - NOVI TEDNIK
7. AVGUST 1986
•	Gabrielu R. se še sa-
ryalo ni, kaJco klavrno se
bo zanj končalo četrtkovo
popoldne. Nič hudega slu-
teč je ob kolovozni poti v
Medlogu na tovornjak na-
lagal cevi. Neznani voznik
kolesa z motoijem, ki se je
peljal po isti cesti, je bil
očitno globoko zatopljen v
svoje misli, zato stoječega
avtomobila ni opazil in je
treščil vanj. Ne da bi čakal
na kakršnokoli intervenci-
jo, je s presenečenim Ga-
brielom sam obračunal - s
pestmi.
•	V petek zvečer se je
Roman B. hudo spri z
znanci, s katerimi je bil v
družbi. Kazalo je, da bo je-
zo prespal, vendar ga do
takrat - ko je prišel do-
mov, še ni minila. Nasprot-
no: vedno boli se je kuhalo
v njem, pograbil je nunča-
ke, se vrnil v družbo in jih
haložil po glavi Dušanu T.
Za Dušana se je spor kon-
čal pri zdravniku, za Ro-
mana pa se bo na sodišču.
•	V nedeljo popoldne je
krajane Nove vasi vznemi-
ril pogled na dva - med
bloki - dirjajoča moška.
Očitno je bilo, da se ne gre-
sta slepe miši, kajti eden
od ryiju je imel v rokah do-
bro nabrušen nož. Milični-
ki so ugotovih, da je bil
oboroženi Strahomir Dj.
Svojo žrtev je že prej ranil
po obrazu, da pa ne bi še
naprej strašil po svetu, so
ga predilli preiskovalnemu
sodniku.
N. K.
Dežnikar se le bolj preživljal
z goljufijami kot z delom
Celjski javni tožilec je
vložil obtožnico zoper 32-
letnega zasebnega obrtni-
ka-dežnikarja Edvarda Pe-
triča s Kardeljevega trga v
Titovem Velenju. Petrič je
utemeljeno osumljen, da se
je, bolj kot s svojo obrtjo,
preživljal z goljufijami.
Tožilec ga je obtožil za na-
daljevano kaznivo dejanje
goljufije, sicer pa obtožnica
bremeni Petriča kar 33 posa-
meznih goljufij.-
Obrtnik je pri bankah na-
jel-7 kreditov; dva za obratna
sredstva, pet pa na podlagi
prodaje deviz. En kredit je
najel na ime svoje žene, dva
na imeni delavcev, ki sta bila
zaposlena pri njemu, druge
pa na svoje ime. Vse skupaj
je najel za 4,8 milijonov di-
naijev kreditov, ki pa jih ni
odplačeval. Banke je na ta
riačin oškodoval za nekaj več
kot 3 milijone dinarjev (če
odštejemo pologe za kre-
dite).
Edvard Petrič je ogoljufal
tudi nekaj trgovcev; kupoval
je največ dežnike in nekaj pi-
sarniškega materiala. Trgov-
cem se je predstavil kot ko-
operant raznih obrtnih za-
drug, kupoval paje z naročil-
nicami, potem pa seveda ni
plačal nakupljenega blaga.
Vsega skupaj je kupil 394
dežnikov in oškodoval trgo-
vine za skupaj 1,47 milijona
dinarjev, poskušal pa je ne-
ko trgovino ogoljufati še za
750.000 dinarjev, vendar mu
niso več hoteli dati blaga na
naročilnico. K tem goljufi-
jam so mu m.alo pomagali tu-
di trgovci, ki so mu prodali
dežnike, saj bi Petrič kot
obrtnik lahko kupil le dele
oziroma reprodukcijski ma-
terial za te izdelke, ne pa
končne izdelke.
Poleg tega si je Edvard Pe-
trič od večih ljudi sposodil
denar, od nekaterih pa je po-
bral akontacije za razne sto-
ritA'^e. Tako prigoljufanega
denaija se je nabralo za 1,82
milijona dinaijev (ker Petrič,
seveda, ni vrnil sposojenega
denaija niti ni opravil ob-
ljubljenih del).
Edvard Petrič je pustil za
sabo tudi nekaj neporavna-
nih računov za bivanje v ho-
telih.
Tožilec ga bremeni, da je
skupaj prigoljufal nek^
manj kot 6 milijonov dinar-
jev. Edvard Petrič, ki je bil
že pred tem kaznovan, je od
sedmega aprila letos v celj-
skem priporu, prej pa je bil
nek^ časa v priporu tudi v
Mariboru in v Zagrebu.
S. ŠROT
Kradli srebrno žico
Višje sodišče v Celju je
nekoliko znižalo kazni 24-
letnemu Huseinu Mešiću,
21-letnemu Dževadu Sadi-
koviću, 28-letnemu Seadu
Kalabiču in 50-letnemu Vla-
dimirju Vujnoviču za krajo
srebrne žice oziroma prikri-
vanje kaznivega dejanja.
Sead Kalabič je pred dve-
ma letoma nagovoril Huse-
ina Mešiča, naj v Gorenju v
Titovem Velenju zanj ukra-
de srebrno žico za spajkanje.
Obljubil mu je tudi 25.000 di-
narjev nagrade in natančno
opisal, v kakšnih škatlah je
pakirana ta žica. Mešič je po-
tem pritegnil še Dževada Sa-
dikoviča in skupaj sta ukrad-
la pet škatel po 5 kilogramov
srebrne žice, vredne 676.590
dinaijev.
Mešič je žico izročil Seadu
Kalabiču, ta pa jo je zastavil
Vladimiiju Vujnoviču za po-
sojilo 50.000 dinaijev. Vladi-
miija Vujnoviča so obsodili
še za eno prikrivanje; pred
tremi leti je na parkirnem
prostoru v Titovem Velenju
od znanca kupil 30 zidnih
tehtnic in 8 stroj čkov za var-
jenje folije, za katere pa bi
moral vedeti, da so ukradeni.
še posebej, ker ni bilo poleg
tudi ustreznih dokumentov.
Prvostopenjsko sodišče v
Titovem Velenju je Huseina
Mešiča obsodilo na leto in
pol zapora, Dževada Sadiko-
viča na leto dni in 3 mesece
zapora, Seada Kalabiča na 2
leti zapora in Vladimiija Vuj-
noviča na enotno kazen 11
mesecev zapora. Na sodbo
so se pritožili zagovorniki
vseh štirih obdolžencev. Viš-
je sodišče v Celju pa je pri-
tožbam delno ugodilo, ker se
je izkazalo, da so ukradli (in
prikrili) 30 kilogramov žice
in ne 40 kilogramov, kot je
bilo zapisano v izreku prvo-
stopenjske sodbe. Zato so
Mešiču znižali kazen na leto
dni in 2 meseca zapora, Sadi-
koviču na leto dni zapora,
Kalabiču na leto dni in 6 me-
secev zapora in Vujnoviču
na 7 mesecev zapora.
S. ŠROT
Oropal znanca
Celjski miličniki so ovadili javnemu tožilcu Branka Zontiča iz
Šentjuija, ki je oropal Jožeta K. Zontič in Jože K. sta skupaj pila
v Celju, ko je Zontič omenil Jožetu, da ga čaka neka ženska v
bližini avtobusne postaje. Jože K. mu je veijel inje res odšel ven,
pri viaduktu v bližini avtobusne postaje pa gaje pričakal Zontič,
ga pobil na tla in mu vzel denar - nekaj več kot 90.000 dinaijev.
Lažje ranjeni Jože K. je rop prijavil miHčnikom, ki so Zontiča
kmalu našli in ga predali preiskovćdnemu sodniku. Zasegli so
tudi denar in ga vrnili oškodovancu.
S. Š.
ZažgaE gospodarsko poslopje
Celjski javni tožilec je zahteval preiskavo za 29-letnega Branka
Oblaka iz Haija 11 pri Laškem, ki je osumljen, da je prejšnji
torek zvečer zažgal očetovo gospodarsko poslopje. Ogenj je
uničil gospodarsko poslopje, v njem pa še 4 tone sena in precej
kmetijskega orodja, živino pa so pravočasno rešili. Vseeno paje
nastalo za približno 5 milijonov dinarjev škode. Požar so poga-
sili celjski poklicni gasilci, prostovoljci iz Laškega in gasilci iz
TIM Laško.
Branko Oblak je osumljen kaznivega dejanja požiga, na prvem
zaslišanju pa je povedal, da je ta dan precej pil in da se ne
spominja dogodka.
S.Š.
Voznik padel s
traktorja
v nedeljo dopoldne je 53-let-
ni Vladislav Nemet iz Zagreba
peljal traktor s prikolico. V Za-
gaju pri Ko2jem, koje peljal po
kolovozu navzdol je traktor za-
neslo v levo, voznika pa je vr-
glo s sedeža. Traktor je še
kakšnih osem metrov peljal
naprej, potem pa se prevrnil
petnajst metrov globoko. Voz-
nik Nemet jo je srečno odne-
sel, pač pa sta se huje ranila
gegova 34-letna žena Cvetka
in 76-letni Mihael Požeg iz Za-
gaja, ki sta bila na traktoriu.
Oba so prepeljali v bol nišnico.
Trčenje na Slovenlkl
- dva mrtva
v nedeljo, nekeg pred 19. uro
sta na Sloveniki pri viaduktu
Slatina in pred predorom Ple-
tov^e trčila voznik škode, 57-
letni Alojz Lampe, doma iz
okolice Kamnika in voznik fič-
ka, 79-letni Jožef Horvat iz Ma-
le Poiane pri Lendavi.
Alojz Lampe je, ko je pripe-
ljal iz Predora Pletovaije, iz
neznanega vzroka zavil na levi
vozni pas in po levi vozil skoraj
do viadukta. Horvat, ki je pri-
peljal iz nasprotne smeri, je vo-
zil pravilno po desni strani
ceste.
Trčenje je bilo tako silovito,
da sta bila oba voznika takoj
mrtva, v vozilih pa k sreči nista
imela sopotnikov.
Po trčenju je fička odbilo še
v desno, kjer je z desno stranjo
zadel še vozilo 34-letnega Mar-
jana Suše iz Maribora, ki pa jo
je k sreči odnesel brez po-
škodb.
Prevrnila se Je
prikolica z mlekom
Prejšnjo sredo zvečer se je
na cesti med Radečami in Vr-
bovim prevrnila prikolica to-
vornjaka, ki ga je vozil 35-letni
Tomo Jergovič z Reke. Vse ka-
že, daje Jergovič vozil prehitro
in, ko se je srečaval z drugim
vozilom, je začelo prikolico za-
našati; zdrsnila je čez rob ceste
in se prevrnila na bok, tovor-
njak pa je ostal na kolesih, le
zasukalo gaje. Prikolica je last
Avtoprometa, v njej pa je bilo
25000 litrov mleka v plastičnih
cisternah namenjenega mle-
karni v Ajji vasi. Na srečo se
cisterne niso poškodovale, ta-
ko da so mleko naslednje jutro
prečrpali in odpeljali v mlekar-
no, vseeno pa je nastalo za pri-
bližno 200.000 dinaijev škode.
Utonila v Plevelovem jezeru
Prejšno sredo dopoldne je v Plevelovern jezeru pri
Titovem Velenju utonila 26-letna Hasiba Zahirovič iz
Gračanice.
Hasiba je skupaj s Šerifo Lejmanovič prišla obiskat
svojega moža Himzo Zahiroviča, ki dela in stanuje v
Titovem Velenju. Ker je bilo precej vroče, so šli k
Plevelovem jezeru, da bi se osvežili. Ko so šli v vodo,
so približno štiri metre od obale zabredli v blato. Ver-
jetno jih je zagrabila panika in začeli so brezglavo
mahati z rokami, kar pa jim ni kaj dosti pomagalo, tako
da je Hasiba izginila pod vodo. Njen mož Himzo Zahi-
rovič se je uspel sam rešiti na breg, Velenjčan Peter
Božič pa je iz vode potegnil Šerifo Lejmanovič.
Truplo utopljene Hasibe Zahirovič so kasneje poteg-
nili iz vode člani velenjskega potapljaškega kluba,
utopljenko pa so našli približno deset metrov od obale,
kjer je jezero globoko štiri metre.
S. ;
7. AVGUST 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 11
tnaist atletskih
medalj v Beogradu
l^a članskem državnem pr-
venstvu v Beogradu je nasto-
pila tudi skupina atletov in
atletinj iz Titovega Velenja
ter Celja. Oboji so bili dokaj
uspešni, saj so osvojili 11 ra-
zličnih medalj, od tega 6 Ve-
leojčanl in 5 Celjani. Večino-
ma so bili rezultati na največ-
jem domačem prvenstvu po-
prečni ali slabi z redkimi izje-
0iami, kar zaskrbljuje, kako
uspešna bo naša reprezentan-
ca na balkanskih atletskih
igrah, ki bodo v začetku sep-
tembra v Ljubljani.
Neugodnejše presenečerue
sta pripravila СеЏап Rok Ko-
pitar, ki se je po dolgotri^ni
poškodbi uspešno vrnil na ju-
goslovanske steze, saj je zma-
gal v svoji disciplini 400 m ovi-
re s solidnim časom 51,51 in
Velenjčan Romeo Živko, ki je
osvojil dve prvi mesti na 1500
in 5000 m.
Ostale uvrstitve Celjanov:
400 m ovire 4. Božiček, 3000 m
, ovire. 5. Cmok, višina 5. Čop,
tfbskok'5.' Šimunič, 10 km 2.
*R0Zman,- skok ob palici 2.
Kranjc z zelo solidnim rezulta-
tom za jugoslovanske razmere
490 cm, ženske 3000 m З.Кат-
puš, 8. Naglič, daljava 7. Hren,
kopje 2. Jazbinšek, 1500 m 6.
Naglič in 100 m ovire 6. Čala-
san. Torej ena zlata in dve sre-
brni med moškimi in po ena
srebrna ter bronasta med žen-
skami ali skup^ 5 medalj je
zbir celjskih atletov na letoš-
цјет državnem prvenstvu.
Kdo iz T. Velenja in Celja
bo sodeloval na jubilejnih 40.
Balkanskih atletskih igrah v
Ljubljani? Zvezna kapetana
Korica in Matijevič bosta v
naslednjih dneh sestavila re-
prezentanci in skoraj gotovo
je, da bodo v njih v moški Ve-
lenjčana Živko in Hudovernik
ter Celjani Kopitar, Rozman
in Krajne ter v ženski Celjan-
ka Jazbinškova.
Uvrstitve Veleryčanov:
200 m 4. Rugelj, 800 m 6. Pope-
tru, 3000 m ovire 2. Hudournik
(prijetno	presenečenje),
4x400 m 2. Velenje, disk 7. Mi-
jač (bivši član AD Kladivar),
kladivo 4. Mulateskinič, 400 m
7. Šikonja, 4x100 m 3. Velenje
in daljava 3. Režek ali skup^
po 2 zlati, srebrni in bronasti
medalji, skupaj 6.
T. VRABL
Obstanek v ligi
Nogometaši Elkroja iz Mo-
zirja so morali dvakrat zapo-
red osvojiti prvo mesto v
vzhodni republiški ligi, da so
dobili pravico sodelovanja v
prvi republiški ligi.
Tu bo konkurenca letos
izredno močna, med favorite
za prvo mesto pa se uvrščata
lanski drugoligaš Koper in vse
boljša Integral Olimpija iz
Ljubljane. Možno pa je še
kakšno presenečenje, kot je bil
lani na primer kranjski Tri-
glav. Tu so še solidne ekipe
Slovana, Železničaija in Kovi-
narja, obeh Rudarjev (trbovelj-
skega in velenjskega), Mure,
morda tudi Ingrad Kladivaija
in še koga. Bitka bo težka, želja
Elkroja z vodstvom paje, da se
prvo leto učvrsti v sredini le-
stvice.
Pari 1. kola v slovenski no-
gometni ligi: derbi bo v Ljub-
ljani Integral Olimpija-Ko-
per. Rudar Trbovlje-Mura
Murska Sobota, Rudar T. Ve-
lenje-Triglav Kranj, Vozila
Nova gorica-Domžale, Elkroj
Mozine-Teol Slovan, Ingrad
Kladi var-Ko vi nar Maribor in
Železničar Maribor- Ljub-
ljana.
O tem pr&dsednik kluba Mi-
ha Podsedenšek: »S treningi
smo začeli 26. julija, treniramo
štirikrat tedensko in ob nede-
ljah igramo prijateljske tekme,
po 10. avgustu pa še pokalne.
Treninge vodi dosedanji trener
Bojan Prašnikar ob sodelova-
nju Iva Berdnika, ki se je
vključil v delo s prvo ekipo.
Ekipo smo tudi nekoliko okre-
pili: iz Slovenj gradca je prišel
Matavž, iz Celja Savič in Knez,
iz T. Velenja Skrbinek. Zapu-
stil nas je Miletič, ki se je \Tnil
v T. Velenje. Treningi so dobro
obiskani. Mislim, da imamo
soliden kader, ki bazira na do-
mačih igralcih in da bomo
uspeli. V glavnem so rešeni tu-
di ostali problemi, tako da
upam, da bomo dobro priprav-
ljeni pričakali start in ga
uspešno začeli, ko se bomo do-
ma 31. avgusta srečali s solid-
nim Teol Slovanom iz Ljublja-
ne. Pričakujemo tudi veliko
pomoč gledalcev, sćo ráéuna-
mo da se jih bo ob uspešnih
igrah zbralo tudi po več kot
1500 na naših tekmah.«
TV
SVIesarič na državno
prvenstvo
Odlični konjenik Franc Mesa-
rič iz KK Gotovlje je danes (če-
trtek) odpotoval s konjem Dra-
gonerjem in v spremstvu člana
kluba Ervina Časa na zaključni
del državnega prvenstva v pre-
skakovanju zaprek v Zobnatico
v Vojvodino. Po prvem delu je
Mesarič na odličnem drugem
mestu in z malo sreče ter uspeš-
nim nastopom lahko celo posta-
ne državni prvak pa čeprav bo
konkurenca tokrat izredno moč-
na, zapreke pa višje kot na prvem
delu tekmovanja.
Alojz Foršter, direktor DO
Potrošnik, v SOZD Merx Ce-
lje: »Ko sem prebral, v kakš-
nih težavah se nahaja odlični
celjski športnik in kandidat za
nastop na naslednjih olimpij-
skih igrah v Seulu, član TVD
Partizan Celje mesto, sekcija
dviganje uteži Marko Urankar,
sem se odločil in na kolegiju
direktorjev predlagal, da mu z
našim sponzorstvom pomaga-
mo. Lahko rečem, da je bilo
sponzorstvo Potrošnika v celo-
ti sprejeto, ScO nam ni vseeno,
kako delajo mladi celjski
športniki in, da bi nam jih tik
pred olimpiado odpeljali drugi
ter se z njimi kitili. Z Markom
smo se dogovorili za sodelova-
nje do olimpiade. Nosil bo ma-
jice, trenirke, potovalke in dru-
go opremo z našim zaščitnim
znakom, vsak mesec pa mu bo-
mo tudi prispevali po 30 tisoč
din za vitaminsko hrano. Opre-
mo bomo zaradi morebitne do-
tr^anosti tudi obnavljali. Pre-
pričcini smo, da smo naredili
prav, da mlademu in perspek-
tivnemu športniku na ta način
pomagamo, da se bo lažje pri-
pravljal za veliki cilj in ponesel
slavo športnega in delovnega
Celja v daljni svet.«
T. VRABL
Delo z vsemi
selekcijami
Po lanskem izpadu iz re-
puRIiške lige, kjer so bili
prej celo republiški prva-
ki, so se nogometaši
Šmartna znašli v vzhodni
republiški ligi. Čeprav so
mnogi načrtovali že po
enem letu vrnitev med
najboljše slovenske enaj-
sterice pa se to ni uresniči-
lo. Zlasti v prvem delu so
igrali spremenljivo ter iz-
gubili vrsto dragocenih
točk, kar je bilo težko na-
doknaditi v spomladan-
skem delu.
Zdcó so nogometaši
Šmartna za novo tekmoval-
no sezono 1986/87 priprav-
ljajo že od 17. julija. O tem
predsednik kluba Janko
Vuzem:
»Treniramo vsak dan, po-
leg tega pa igramo še prija-
teljske tekme, da bi ekipo
čimbolje pripravili za start,
ki bo že 31. avgusta. Član-
sko ekipo vodi Dobrivoj
Stevanovič s pomočjo na-
šega bivšega vratarja Petra
Podgorška. Nimamo večjih
ambicij, Želimo pa dobro
delati z vsemi štirimi selek-
cijami, kar bi nam čez leta
omogočilo dober domač
kader in morda tudi povra-
tek v republiško ligo. Pri
igralskem kadru je prišlo
do nekaterih sprememb. Iz
Ingrad Kladivarja se je vr-
nil Pod\Tatnik, iz Avstrije
Omladič, iz Slovery gradea
je prišel Maijanovič in T.
Veleria Tasić, ki je prej
igral tudi v Celju. Vključili
bomo nekaj mladincev, pri-
čakujemo pa tudi štiri
igralce iz JLA Grobelška,
Rudnika, Fajdigb in Žohar-
ja. Tako je v pogonu okoli
25 igralcev, kar mora biti
dovolj. V 1. kolu 31. avgu-
sta gostujemo v Lendavi
pri Nafti, v 2. igramo doma
s Steklarjem iz Rogaške
Slatine, v 3. pa gremo v Slo-
venske Konjice k Dravinji.
10. avgusta se začne tudi
pokalno tekmovanje za po-
dročje Slovenije. V 1. kolu
smo prosti, 17. avgusta pa
gostimo Steklaija iz Roga-
ške Slatine, s katerim se
bomo tako kar dvakrat po-
merili za pokal in točke.
TV
Plavalci v Solun
Koncem tedna bo v Solunu v
Grčiji balkansko prvenstvo v
plavanju za mladince, kjer bodo
nastopili tudi Celjani Tešovič,
Jurak, Anderle, Cvim in Drez-
gič. Upravičeno pričakujemo tu-
di kakšno medaljo pa čeprav gre
za močno konkurenco.
Soliden nastop v
Sofiji
v Sofiji v Bolgariji je bilo
člansko balkansko prvenstvo v
plavanju, kjer sta v jugoslovan-
ski reprezentanci nastopili tudi
članici PK Klima Neptun Tanja
Drezgič in Mojca Anderle. Drez-
gičeva je bila 5. na 800 m kravi, 4.
na 400 m kravi, 7. na 200 m kravi
in 6. na 400 m mešano, Anderle-
tova pa je bila 7. na 200 m meša-
no, 5. na 200 m prsno in 8. na
400 m mešano.
Strelci za naslove v
Ljubljani
Na republiškem prvenstvu v
stresanju z MK orožjem v Ljub-
ljani so imeli precej uspeha tudi
strelci iz T. Velenja in Rečice
pri Laškem. V streljanju z MK
puško je med mladinkami zma-
gala Velenjčanjka Močivnikova,
v trojnem polož^u (3 x 40) pa je
bila druga. Z MK pištolo proste
izbire je SD Mrož iz T. Velenja
med člani osvojila 2. mesto, med
posamezniki sta bila 2. Štuhec in
4. Trste^ak. med mladinci v isti
kategoriji so bili Velenjčani prav
tako drugi, posameznika Legner
in Šterman pa 3. oz. 4. Pri stan-
dardni MK pištoli je med posa-
meznicami zmagala Velenjčanka
Bola, medtem ko sta bili prestav-
nici SD D. Poženel iz Rečice pri
Laškem 4. oz. 5., pri mladinkah je
znova slavila Velenjčanka Bola
pred Lavrinčevo, na presenetlji-
vo dobro 4. mesto pa se je uvrsti-
la druga Rečičanka Gozdikaije-
va. Vse tri omenjene tekmovalke
so izpolnile normo za nastop na
državnem prvenstvu v Zagrebu,
ki bo od 14. do 17. avgusta.
Črepan v sovenski
šahovski vrh?
v Kranju igrajo zadnja kola
letošnjega članskega republi-
škega šahovskega prvenstva,
kjer nastopa 14 najbolj obetav-
nih mladih šahistov iz Sloveni-
je, med njimi tudi edini s celj
skega območja mojster FIDE
Marjan Črepan, član SK Žalec. V
8. kolih je zabeležil šest zmag,
dva remija in doživel poraza, kar
mu daje lepe možnosti, da ob po-
novitvi takšne igre v zadnjih ko-
lih pripravi prijetno preseneče-
nje. V primeru osvojitve prvega
mesta se bo srečal v kvalifikaci-
jah za vstop na državno prven-
stvo, kjer Slovenci že šest let ni-
smo imeli svojega predstavnika.
Znani celjski šahist Franc Pe-
šec o Marjanu Črepanu: »Odigra-
la sva že veliko partij in ugotovil
sem, da je izredno nadaijen igra-
lec. V prvem delu prvenstva je
presenetil in če ga ne bo izdalo
zdravje v zadnjih kolih bo prav
gotovo pripravil z osvojitvijo naj-
višjega mesta pravo prijetno pre-
senečenjev Zdaj ima točko pred-
nosti, to pa je že kar veliko.«
TV
Judoisti na Mozirskì
planini
Od ponedeljka, li. avgusta
dalje, bo skupina već kot 40 pi-
onirev in mladincev judo kluba
Ivo Кеуа iz Celja na enoteden-
skih pripravah v koči na Mozir-
ski planini. Vodja tabora bo Voj-
ko Rovere, trenerja pa Seles in
Pliberšek. Odhod bo izpred COŠ
Franc Roš v ponedeljek zjutraj
ob 8. uri. Na Mozirski planini bo-
do nabirali kondicijo, pripravljali
razne družabne igre in se med
seboj spoznavali, saj bodo prišli
iz različnih osnovnih šol, kjer
ima judo klub svoje selekcije.
Dobro sodelujejo tudi z ljubljan-
skim judo klubom Olimpijo, ta-
ko da je skupina Celjanov zdaj z
njimi na pripravah v Medulinu.
Oštlr, Cuk in Andarle
še vedno v Celju
Končno je pojasi^en položaj
treh odličnih celjskih judoistov,
ki so pred tedni dvignili precej
prahu zaradi odhoda v druge
klube. Po veljavnem pravilniku
jugoslovanske judo zveze ostane-
jo še naprej člani judo kluba Ivo
Reya s tem, da bosta Cuk in An-
derle v zvezni ligi nastopla za čla-
na 1. zvezne lige beograjsko Ra-
kovico, Oštir pa v istem rangu
tekmovanja za ljubljansko Olim-
pijo. Na vseh ostalih tekmova-
njih bodo omenjeni trije odlični
judoisti še vedno nosili dres celj-
ske ekipe.
S takšno salomonsko rešitvijo
so pridobili vsi: oba kluba moč-
no ekipo za zvezno ligo, Cuk in
Anderle bosta stalno na očeh
zveznemu kapetanu Mrvaljeviću
zaradi kasnejših nastopov v re-
prezentanci, celjski judo klub pa
bo poslal na poletne in zimske
priprave osem članov in sicer na
stroške Rakovice. Mladi per-
spektivni judoisti bodo tako tre-
nirali z eno najboljših judo ekip
pri nas, kar tudi ni od muh. Eden
izmed članov upravnega odbora
Vojko Rovere meni, da bodo s
sistematično zastavljenim delom
čez leta znova med najboljšimi v
Jugoslaviji, žal pa bo treba nekaj
let počakati, kajti zaradi nepra-
vilnega dela je prišlo do izpada
nekaterih generacij tekmoval-
cev. Starejši so zd^ na vrhuncu,
vmes ni nič, zadaj pa kopica že
dobro uveljavljenih in nadarje-
nih v n^ml^ših kategorijah.
Preseneča pa predvsem velika
zagnanost članov vodstva kluba,
da ta lep šport znova dvignejo na
raven, ki jo je še do lani v Celju in
jugoslovanskem prostoru imel.
T. VRABL;
li. Savinjski
kolesarski maraton
Kolesarska sekcija pri TVD
Partizan Žalec bo tudi letos pri-
pravila zdaj že II. Savinjski ko-
lesarski maraton. Že lanski prvi
je izredno uspel, saj je bilo na
štartu krepko preko 500 kolesar-
jev z domala vseh krajev Sloveni-
je. Približno takšen ali celo boljši
odziv kljub dopustom pričakuje-
jo tudi letos. Proga je dolga
70 km in speljana po isti trasi kot
lani z izjemo, da ni vzpona na
Žekovec. Prijave zbira organiza-
tor v nedeljo, 10. avgusta med
7.in 8. uro, ko bo tudi start. Ob
spremstvu bodo vozile skupine
po 100 kolesaijev. Prijavnina je
500 din, vsi pa prejmejo spomin-
ske medalje. Proga je speljana iz
Žalca skozi del velenjske občine
do Mozirja, Rečice in Nazarij ter
skozi znova Moziije nazaj v Ža-
lec, kjer je bil tudi start. Letošnji
pokrovitelj je Pivovarna Laško.
Rolcometaši Aera že trenirajo
v domači dvorani so prejšnji petek začeli s pripravami na
novo tekmovalno sezono tudi rokometaši Aera, ki bodo v
sezoni 1986/87 kot edina slovenska ekipa nastopali v II. zvezni
ligi. Treninge, ki bodo prvih štirinajst dni doma dvakrat
dnevno, vodi vsaj zaenkrat bivši igralec Slavko Ivezič. Na razpo-
lago ima vse domače igralce, saj po nek^ letih ni nihče zapustil
celjske ekipe. Zaenkrat je edina okrepitev mladi Lapajne iz
Ajdovščine, pod vprašanjem je še Todorovič iz Iskre Bugojno,
medtem ko je najbolj zanesljivi prišlek Toplak ostal v Avstriji.
Po pripravah doma se bodo odpravili na štiridnevne priprave v
bhžnji zanimiv kraj, koncem avgusta pa sodelovali na močnem
mednarodnem turniiju na Madžarskem. Septembra bodo odi-
grali nekaj tekem z močnejšimi ekipami, ki bodo na pripravah v
različnih krajih okoli СеЦа, 12. septembra pa sodelovali na tur-
nirju v Avstriji. 21. septembra se bo začelo prvenstvo in v prvih
dveh kolih Celjani gostujejo: v 1. kolu na Reki proti Zametu, v 2.
v Zavidovičih proti Krivćgi. Šele v 3. kolu, 4. oktobra, se bodo
predstavili domačemu občinstvu v hali Golovec proti Iskri iz
Bugojna. V kakšni postavi je več ali manj znano, pod kakšno
taktirko pa še čisto dokočno menda ne.
S pripravami so začele tudi rokometašice Velenja iz T. Vele-
r\ja, ki so edine slovenske zastopnice v II. zvezni ligi. Namesto
dosedanjega trenerja FVanca Ramskugleija je ekipo prevzel
dosedanji uspešni trener rokometašev Šoštanja Miro Požun. To
bo r\jegov prvi poskus dela z žensko ekipo.
T. VRABL
Najprej nabiranje kondicije
v ponedeljek so tudi kegljavke in v torek kegljači KK Savi-
nja Celje začeli s pripravami na novo tekmovalo sezono, ki se
bo začela že 6. in 7. septembra s finalnim tekmovanjem posa-
meznikov in posameznic občinske kegljaške skupnosti Celja.
Trener ženske ekipe in predsednik KK Savinja Celje Lado
Grobec: »Na prvi kondicijski trening se je javilo petnajst igralk,
kar pa še ni vse, saj so nekatere še na dopustu, druge drugače
zadržane. Prvih štirinajst dni bomo v glavnem delali na pridobi-
tvi potrebne kondicije, malo pa tudi kegljali v sicer zaprtem
kegljišču Golovca, ki ga v teh dneh tudi obnavljajo. Kasneje
bomo z vadbo nadaljevali tudi na ostalih kegljiščih v bližnji
okolici Celja kot Žalcu, Preboldu, Šentjuiju, na Dobrni in dru-
tod. Ženska ekipa bo ista kot lani, prišli bosta dve tekmovalki iz
entjurja in morda državna reprezentantka Marika Nagv, kar bi
bilo za prvo ekipo izredna okrepitev. Tudi pri moških načrtujejo
okrepitve, vendar še ni nič dokončnega. Prišlo je do spremembe
pri prestopnih rokih in registracijah. Avgusta potekajo pre-
stopni roki in potem moraš biti član kluba do naslednjega
prestopnega roka, medtem kasi doslej lahko klub menjal tudi
po dveh mesecih. Malo več reda prav gotovo bo.«
Odlične
rokometašice v
Žalcu
Državni prvak Radnički iz
Beograda in ena najboljših
evropskih ženskih rokometnih
ekip je od torka dalje na deset-
dnevnih pripravah za novo se-
zono v Žalcu. 21 članska ekipa
odličnih rokometašic z vrsto dr-
žavnih reprezentantk na čelu z
odlično Kiticevo in spremstvom
pod vodstvom trenerja Obrado-
viča stanuje v hotelu Golding
Rubin, trenira pa na lepih objek-
tih v športnem parku in telovad-
nici osnovnošolskega centra. V
ponedeljek, 11. avgusta, bodo
priznane gostje iz Beograda odi-
grale tudi prijateljsko tekmo z
ljubljansko Olimpijo, ki ima v
novi sezoni velike načrte, da se z
okrepljeno ekipo vmeša v sam
boj za vrh skupaj z Radničkim in
Budučnostjo iz Titograda. Gosto-
vanje Radničkega in tekma pa bo
prav gotovo prijetna poletna
osvežitev za ljubitelje športa in
tudi ostale.
startali nogometaši
Žalca
v ponedeljek so se zbrali na
prvem treningu nogometaši
Partizana Žalec. Po osvojitvi na-
slova prvaka v medobčinski ligi
in uspešno opravljenih kvalifi-
kacijaih bodo v naslednji sezoni
86/87 po dvajsetih letih znova zai-
grali v kvalitetnejšem rangu tek-
movanja - vzhodni republiški
nogometni ligi. S tekmovanjem
bodo začeli 31. avgusta, v 1. kolu
pa bodo gostovali pri Steklarju v
Rogaški Slatini.
Ostali pari v tej ligi: Aluminij -
Partizan Slovenj Gradec, Nafta -
Šmartno ob Paki, Steklar Roga-
ška Slatina - Patizan Žalec, Dra-
vinja Slovenske Konjice - Prole-
tarec Zagorje, Fužinar - Brežice
in Pekre - Ojstrica Dravograd.
Trener Živko Stakič in tehnič-
ni Franc Šarlah ob sekretarju Bo-
žu Andolšku upajo, da bodo
kljub kratkemu času uspeli do-
bro pripraviti ekipo za prven-
stvo. v njej bo tudi nekaj novin-
cev, pretežno iz Savinjske doline
in Titovega Velenja.
Ponedeljkov start je bil nekako
neurejen. Niti niso vedeli ali bo-
do trenirali trikrat na teden ali
vsak dan, poleg tega pa še igrali
tekme. Začel se bo tudi slovenski
pokal, kjer je Partizan Žalec v 1.
kolu prost, v drugem 17 avgusta
gosti doma Proleterca iz Zagorja,
nato gostuje pri republiškem li-
gašu v Trbbvljah in pričaka do-
ma med tednom tudi »republi-
kanca« Domžale. Torej pokalna
liga ob prvi ligi! Naporno bo in
treba se bo v preostalih dneh
maksimalno pripraviti pa čeprav
so vmes službe, dopusti, poškod-
be ali še kaj drugega. Samo eno
leto vedriti v tej ligi in zapraviti
veliko denarja pa nima smisla.
Torej odločno in resno v boj je
motiv vseh pri NK Patizan Žalec.
T. VRABL
Laknerlev memorial
v Žalcu
Nogometni klub Partizan Ža-
lec bo v soboto, 9. avgusta pri-
pravil na igrišču v športnem
parku memorial Jurija Lakner-
ja, pred štirimi leti umrlega
nekdanjega nogometaša in sloh
ljubitelja nogometa. Srečale se
bodo tri ekipe nogometašev vete-
ranov Šmartna ob Paki, Vran-
skega in Žalca. Pokrovitelj je
TKS Žalec, tekmovanje pa se bo
začelo ob 17. uri.
JOŽE GROBELNIK
Vaterpolisti iz Splita
v Celju
Na 14 dnevne priprave za no-
vo tekmovalno sezono v 1. zvez-
ni ligi so pripotovali v Celje va-
terpolisti Jadrana iz Splita. Na-
stanjeni so v hotelu Merx, treni-
rajo pa dvakrat na dan (zjutraj
in zvečer) v celjskem bazenu.
Med bivanjem v Celju bodo odi-
grali tudi nekaj prijateljskih te-
kem z domačimi vaterpolisti, ki
se pripravljajo za republiško
prvenstvo. Tako se z obiskom
splitskih vaterpolistov nadalju-
je dobro sodelovanje med pla-
valnima kluboma Jadran Split
in Klima Neptun Celje, kajti po-
zimi prih^ajo na priprave v
Golovec njihovi plavalci.
Vojaki za armijsko
prvenstvo
že nekaj dni na celjskem baze-
nu vadijo vojaki celjske vojaš-
nice za nastop na armijskem pr-
venstvu Ljubljanskega armad-
nega območja, ki bo 28. avgusta
v I.jubljani.
ia. STRAN - NOVI TEDNIK
7. AVGUST 1986
7. AVGUST 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Kako naj bi pri nas tuje turiste pogostili,
ko pa so skoraj vsi gostilničarji na morje zavili.
Pa ne zato, da si izkušnje dobre pridobijo,
le zato, da svoj dopust brezskrbno preživijo!
Spreminjanje
Svet se resnično raz-
vija.
Zdaj že friziramo živa-
li, molzemo ljudi in na-
pajamo ulice!
Vsaj nekaj
že dolgo negodujemo, da odraslim ni več za
šolanje ob delu. V Celju pa je ta čas po osnovnih
šolah vendarle veliko delavcev.
Šole popravljajo.
V Celju se nekateri vendarle poglabljajo.
Pa čeprav le pri razkopavanju ulic.
Razvoj
v Rogatcu naj bi naredili velik
razvojni korak. Od surovine h
končnim izdelkom.
V nekdanjih hlevih naj bi izde-
lovali čevlje.
Pri nas imamo v turistič-
ni sezoni toliko razkopanih
cest, kot bi hoteli na svoj-
stven način »šrangati« tu-
riste.
Protizeleni
Tudi pri nas se vse bolj širi
tako imenovano »zeleno« giba-
nje. Toda kot kaže, vsaj v precej-
šnjem delu laške občine ta barva
ni nič kaj priljubljena.
Ni jim namreč do tega, da bi
dali zeleno luč za gradnjo hidro-
elektrarne na Savi.
Razvili smo dokaj
dober sistem
obrambe pred točo.
Zdaj moramo še
enega podobnega
za obrambo pred
slabimi raketami.
Še vedno velja
Kako prav so imeli sta-
rejši, ko so trdili, da ima
noč svojo moč.
To namreč še vedno in
celo vse bolj velja.
Razne ukrepe in nove
cene dobivamo dobe-
sedno čez noč.
ZCC TO ZAVOD ZA SOCIALNO
MEDICINO IN HIGIENO CELJE
razpisuje na podlagi določil statuta in sklepih
samoupravnih organov TO dela in naloge s
posebnimi pooblastili in odgovornostmi
predstojnika službe za sanitarno
kemijo
Pogoji:
-	izobrazba VII. stopnje kemijske ali farmacevtske
smeri in ustrezen specialistični izpit
-	5 let delovnih izkušenj v stroki
Poleg navedenih zahtev glede strokovne izobrazbe
in delovnih izkušenj ter splošnih pogojev po zakonu
in družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju
kadrovske politike zahtevamo še:
-	z dosedanjim delom izkazano sposobnost za raz-
vijanje samoupravljanja in samoupravnih socialistič-
nih odnosov
-	družbenopolitično aktivnost
-	organizacijske sposobnosti in smisel za vodenje
ter teamsko delo
-	predložitev programa dela za mandat oziroma
predloga za realizacijo razvojnega programa temelj-
ne organizacije oziroma službe
Mandat razpisanih opravil traja štiri leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: ZOO, TO
ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO CE-
LJE, Služba poslovne koordinacije, Gregorčičeva 5,
Celje.
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 15 dneh po
izbiri.
WO »ZARJA« CELJE,
Zagajškova 8
Svet VVO razpisuje in. objavlja dela in naloge
1.	pedagoško organizacijsko
vodenje VVE Nova vas
2.	organiziranje investicijskega
vzdrževanja in varstva pri delu
3.	opravljanje splošno
administrativnih nalog
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeva-
ti še naslednje:
pod 1.: strokovna izobrazba in delovne izkušnje v
skladu z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih
otrok	Л
pod 2.: VI. stopnja strokovne izobrazbe JSenženir
gradbeništva strokovni izpit
3 leta delovnih izkušenj
pod 3.: V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske
usmeritve
6 mesecev delovnih izkušenj
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom, izbrani kandidat pod točko 1 bo imeno-
van za dobo 4 let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter
opisom dosedanjih del naj kandidati pošljejo v 8
dneh po objavi na naslov: VVO »Zarja« Celje, Zagaj-
škova 8.
ia. STRAN - NOVI TEDNIK
7. AVGUST 1986
7. AVGUST 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 15
ia. STRAN - NOVI TEDNIK
7. AVGUST 1986
Kralj Matjaž v Celju
ste morda vedeli, da je
prva nevesta kralja Matije
Korvina, ki je s svojimi gra-
dovi kraljeval v drugi polo-
vici 15. stoletja na Madžar-
skem in o katerem so pri
nas nastale legende o Kra-
lju Matjažu, bila Elizabeta
Celjska? In morda, da je
zadnjega celjskega grofa Ul-
rika II. ubil brat Matije
Korvina.
Morda bomo več o tem iz-
vedeli že v jeseni, ko bo ljub-
ljanska televizija pripravila
igrano-dokumentarni film o
Matiji Korvinu - Kralju Mat-
jažu. Prejšnji teden se je na-
mreč tudi v Celju mudila šte-
vilna filmska ekipa, ki je v
stari grofiji in na gradu po-
spela пекад kadrov tega fil-
ma. Načrtovali so tudi sne-
manje v jami Pekel, vendar
so se zaradi prem^hnega
snemalnega prostora odloči-
li za Postojnsko jamo. Ekipa
ljubljanske in budimpeštan-
ske TV, ki snemata v koo-
produkciji, se je za nek^ ča-
sa ustavila tudi na Peci, Tro-
giru, Splitu in na nekaterih
madžarskih gradovih.
Mladi par, ki raziskuje po-
vezavo legende in zgodovine
ter se v domišljiji spreminja-
ta v kralja Matijo Korvina in
njegovo ženo, igrata mlada
igralca Majda Koroša (po-
znamo jo kot voditeljico Pe-
riskopa, Ex librisa) in mad-
žarski igralec Atila Borat.
Kralja Matjaža je upodobil
Janez Valjavec. Scenarij pa
sta napisala Janez Lomber-
gar in dr. Josfay György, ki
film tudi režira.
EDI MASNEC
Kralja Matjaža - Janeza Valjavca so sprva hoteli posneti tudi v jami Pekel v Šempetru,
vendar so se zaradi premajhnega snemalnega prostora prestavili v Postojnsko jamo.
Režiser dr. Josfay György (levo), Janez Lombergar ter igralca
Majda Koroša in Atila Borut na celjskem gradu.
»Mej duš! Tega pa ne boste rekli, da ne dvigamo
turizma, in gostinstva in da je letos slabše kot lani.
Kaj pa cene, ha?*
(Novi tednik, 15. 7. 1970)
Obadji piki
Tovariši! Kaj ko bi namesto pakiranja
paketov delali kaj drugega.
Nekateri menijo, da nas bo okrepilo
samo delo, ne pa zavijanje paketov.
Paketi z usmeritvami največkrat pri-
dejo le med tiste, ki bi potrebovali pakete
pomoči.
V pakete ne dajajte kruha. Predrag je, da
bi se pokvaril, kot se ponavadi pokvarijo
vse vsebine paketov.
Pred desetletji smo dobivali samo
pisma, pa nam je bilo vseeno bolje kot
sedaj, ko diobivamo pakete.
Tovariši, ko boste pošiljali pakete
pazite, da boste zamenjali vsaj mašnice.
OBAD
Bori se, mladina, bori,
s^ veš, da je to, kar delaš, pravično.
Ne zaustavi se, dvigni svojo glavo,
s^j si že na tem, da dobiš bitko.
Mnogi napori bodo na vaši poti
in morali boste trpeti,
vseeno naprej, začnite se boriti,
ker bo sicer nepravičnost pregnala svobodo.
Včasih bo zelo hudo,
včasih ne bo izhoda.
A držite luč kvišku, ne izgubite hrabrosti^
Vi in jaz vemo, da boste
nekega dne uspeli.
In zavedat se moramo, da smo tudi mi
človeška bitja
in da bo svoboda zamenjala suženjstvo.
(Edith Moore - Bori se, mladina, bori)
Glede na številne stereoti-
pe o Ameriki, velja zapisati,
da velik del črncev ne sodi
več med n^bolj reven sloj
ameriške družbe. Marsikate-
ri otrok, katerega starši so bi-
li socialni problem, se je lepo
uveljavili v življenju in to ne
le v umetnosti ali športu.
Prepričanje, da bodo črnci,
ki živijo v severnih četrtih,
ostali vse življenje reveži, že
dolgo ne vzdrži več.
Jugoslovanom ne
cvetijo le rože
Na našem prelepem Jadra-
nu se marsikdo šopiri z do-
laiji, vendar tudi Jugoslova-
nom v Ameriki ne cvetijo le
rože. Ne gre pa pri tem pos-
ploševati, so med njimi tudi
takšni, ki vlečejo na mesec
od 3000 do 3500 dolaijev ali
še več, kar je plača, ki zago-
tavlja dokaj udobno življenje
tudi v Ameriki.
Paul Jagrič, ki živi že ško-
renj dve desetletji v New Yor-
ku, sicer ne sodi mednje,
vendar je povsem zadovo-
ljen: »Kot upravitelj nek^
privatnih stanovanjskih hiš,
iijnam zastonj stanovanje in
poleg tega še toliko zaslu-
žim, da si lahko privoščim
vse, kar potrebujem za nor-
malno, seveda ne preveč raz-
košno, življenje. Res pa je,
da si ne predstavljam, кцј bi
se zgodilo, če bi resno zbolel.
Zdravstvene usluge so v
Ameriki izredno drage, sßj že
plombiranje zoba stane ne-
kaj deset dolaijev. Oskrba v
nekaterih bolnišnicah stane
tudi 1000 dolaijev na dan. So
tudi cenejše bolnišnice, ven-
dar če nisi zavarovan, zava-
rovani so le delavci, ki so čla-
ni sindikatov in moraš za
dalj časa v bolnišnico, lahko
le še crkneš.«
Ne preveč dobro mišljenje
o standardu jugoameričanov
ima tudi Štefan Horvat, kije
emigriral iz Jugoslavije pred
več kot tridesetimi leti in de-
la kot upravitelj enega izmed
številnih Hilton hotelov v
Los Angelesov. Kar malo no-
stalgičen je: »Minili so časi,'
ko si lahko v Ameriki z nek^
sreče in pravo mero iznajdlji-
vosti precej dosegel. Še pred
desetimi leti sem lahko me-
njaval hiše in službo, svoj
čas sem dve hiši tudi izdajal,
zdßj sem zadovoljen, da obo-
je sploh imam. Zna^e in
sposobnost imata sicer še
vedno vezavo, vendar vse
večjo dobivata tudi nepošte-
nje in korupcija.«
Za razliko od nas, Ameri-
čani korupcije ne obsojeno
kar povprek, temveč tehtajo,
koliko je pojav družbeno nu-
jen oziroma pozitiven ali ne-
gativen. Mnenja o tem se ra-
zhajajo, vendar večina oce-
njuje, sodeč po rezultatih
marčevske ankete New York
Timesa, da mestna vlada
brez korupcije ne bi mogla
uspešno delovati, medtem
ko približno tretjina interv-
juvancev meni, da je koru-
pcija le delček dognanja v
mestni administraciji in da
bi lahko New Yor city sh^al
brez nje.
Nekaj manj kot polovica
od 5000 anketirancev nadalje
meni, da je korupcija splo-
šen ameriški pojav in le tre-
tjina jih verjame, da bi lahko
ameriška družba delovala
brez nje. Dve tretjini anketi-
rancev je prepričana, da je
Mayor Koch, vodja mestne
administracije New York ci-
tjja, še kako dobro sezna-
njen s korupcijo okrog sebe,
41 odstotkov anketirancev
pa mu tudi pripisuje odgo-
vornost za takšno razširje-
nost korupcije v mestni
vladi.
Spregovori še o Jugoslova-
nih: »Nemalo znancev
imam, ki sem jim sam poma-
gal do prve zaposlitve, zato
dobro vem, kako živijo. Veli-
ko jih je med njimi, ki vsak
mesec komaj sestavijo ko-
nec s koncem, vendar skuša-
jo to prikriti, kadar jih obišče
kdo izmed sorodnikov. Spo-
sodijo si denar, avto, včasih
tudi stanovanje in пекад dni
igrajo, kot da živijo na visoki
nogi, medtem ko jim med
obiskom doma ni tako težko
igrati gospode, siO dinar ni
nič več vreden.«
Ta čudoviti ameriški
sen
Kot rečeno, če hočemo ra-
zumeti, k^ pomeni revščina
v Ameriki, jo moramo pri-
meijati z bogastvom okrog
nje. Kar to zadeva, so ameri-
ški filmi več kot prepričljivi.
Zato je za ilustracijo dovolj
zgovorno, da je približno mi-
lijon gospodinjstev, ki imajo
več kot milijon dol^ev do-
hodka letno in da jih je še
veliko, veliko več, ki zasluži-
jo letno od 50 do 100 tisoč
dol^ev.
Ni treba imeti posebno bo-
gate domišljije, da si pred-
stavljaš, kakšne strese doživ-
lja ob tem prenekateri Ame-
ričan, ki mu je blišč in raz-
košje tako blizu in obenem
tako daleč. Kljub temu lju-
dje, ki jih srečuješ na cesti, v
lokalih in zabaviščih, ne da-
jejo vtisa brezizhodnosti,
k^ti večino med njimi drži
pokonci čudoviti »ameriški
sen«. Le tu in tam vidiš zo-
prn, zadrgnjen in nejevoljen
obraz, kakor da bi berači, ta-
tovi, brezdomci, brezposel-
neži in drugi nelDodijihtreba
vedeli, da pride njihovih pet
minut.
Da vsi ameriški črnci niso lačni kruha, priča odločitev
Caroline O'Keffe, študentke iz Los Angelesa, da bo preži-
vela počitnice na Havajih.