POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE Najbolj priljubljeni Zgornje- savinjčani prejeli priznanja Dejansko bi težko rekel, da sem dobil na mizo vso dokumentacijo, saj se z določenimi podatki, če hočete presenečenji, soočamo vsakodnevno. Ocenjujem, da primopredaja v resnici ni bila opravljena korektno. Gre za pomembne zadeve, zato se bojim, da bom kakšno neprijetno presenečenje še doživel. Na to sem sicer pripravljen, saj se zavedam, da bo potrebno vse pretekle obveznosti sprejeti in poravnati. Zupan občine Gornji Koledniki obiskali domove po Zgornji Savinjski dolini OSREDNJA u z e.iški KNJIŽNICA trg 1 a. CELJE 3000 CELJE _______________ _ SN00032 LETO XXXIX, 12. JANUAR 2007, CENA 1.25 EUR, 298 SIT ŠTEVILKA 2 e \\cX ISSN 035 140 RELAX [relax] Z^dröigam«Mf j e. fzg^njes^t%skà]kmètijsf^ STEČAJ CPP * 4 Ponedeljek 15. januar ob 17.00 Vpis je možen vsak dan na tel.: 041-227-133, v AvtošoLi Relax ali na dan tečaja. \j^ JSÄjk-' Vsem kandidatom in ostalim voznikom JÈjfg vU želimo srečno in varno vožnjo v letu 2007 ! www.avtosola-relax.si Poslovodja: 837 07 82 Faks: 837 07 88 Elektro oddelek: 837 07 80 Gradbeni oddelek: 837 07 i ©££01 Zamrzovalna skrinja LTH ZS210R mmmm Zamrzovalna omara Gorenje Z053167 mm ama!-' mmern POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLDI Financiranje vozil, opreme in nepremičnin. Informacije: 03 899 S3 13. 899 53 12 www,rtidio*jldi.si Leasing Velenje d.o.o., Velenje NOVA FREKVENCA - STARI PRIJATELJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHi 03/ 8370-890 Na stari lokaciji v poslovalnici PC Ljubija Štedilnik na trda goriva Plamen 850 Prepričajte sé, Savinjski vai sacEoai? r” . i - ■ UaKCOlMA KNJIŽNICA Tretja stran j Ste si že izbrali svojo tarčo? Ev(ro)forija po vstopu v novo leto se umirja, nova denarna valuta postaja naš vsakdanji sopotnik, v iztekajočem se tednu pa ste zagotovo bili v službi tudi tisti, ki ste imeli podaljšane praznike. Če je bilo tako, potem ste imeli še nekaj več časa kot ostali, da ste si postavili cilje za leto 2007, vprašanje pa je, če so vaši cilji dovolj ambiciozni, natančni in merljivi, da jih boste v prihodnjih dvanajstih mesecih zares dosegli? Ljudje (vsaj za večino to brez dvoma velja) si želimo početi in imeti lepe stvari, toda prva ta ista večina teh stvari nikoli ne doseže. Nimamo dovolj denarjain drugih materialnih dobrin, nismo dovolj uspešni, nismo dovolj ljubljeni, nismo dovolj srečni ...Jack Canfield, eden vodilnih ameriških trenerjev za osebno rast in avtor cikla svetovnih knjižnih uspešnic Kurjajuhica, ugotavlja, daljudje sicer govorimo in razmišljamo o tem, kaj bi radi, vendar se v resnici nikoli dejansko ne odločimo, kaj natančno želimo doseči v življenju. Trditev spet veljaza večino, medtem ko trije odstotki populacije imajo svoje cilje, le en odstotek ljudi pa svoje cilje, ki so zapisani, natančni in merljivi, redno pregleduje in spremlja svoj napredek. Odločitev o tem, kaj natančno hočemo, je torej predpogoj za uspeh. Povedano drugače: ne moremo zadeti, če tarče sploh nimamo ali če ne vemo, v katero smer moramo streljati! Banalno preprosto, kajne, in vendar kar 97 odstotkov ljudi tega pravila ne upošteva, po drugi strani pa se vsakodnevno pritožujejo, kako niso dovolj uspešni in dovolj srečni. Saj, kaj pa je sreča? Težko jo je univerzalno definirati, strokovnjaki pa pravijo, da smo srečni takrat, ko dobimo, kar si želimo. Če si želimo ljubezni in smo ljubljeni, smo srečni. Če si želimo bogastvo in smo bogati, smo srečni. Če si želimo zdravja in smo zdravi, smo srečni. Če pa si določene dobrine ne želimo, česar se včasih niti ne zavedamo, ker ne znamo ali nočemo prisluhniti svoji podzavesti, v tem primeru nismo srečni niti takrat, ko le-ta pride v naše življenje. Saj poznate zgodbe o nesrečnih bogataših - želeli so biti ljubljeni, imeli pa so le denar, le kako naj bi bili torej srečni? Leto 2007 je še vedno na začetku in še vedno je čas, da se odločimo, kaj si dejansko želimo. Primeren čas za tovrstne odločitve je pravzaprav vedno, bolj pomembno je to, da svoje cilje zapišemo in jih stalno ohranjamo v svojih mislih. V tem primeru nam bo Najvišji zagotovo pokazal pot do njih. IZ VSEBINE: Aktualno: Kaj nas čaka v letu 2007?......4 Komunala d.o.o. Gornji Grad: Neporavnane obveznosti občine do komunalnega podjetja.........5 Intervju: Stanko Ogradi, župan občine Gornji Grad.......8 Ljubljana: Zofija Mazej Kukovič - Delova osebnost leta na področju gospodarstva........10 Franc Brleč: S kmečko pametjo med najboljše na svetu...............11 Center starejših občanov Gornji Grad: Dobri odnosi z lokalnim okoljem...15 Lovska družina Mozirje: "Kazen s palico je izvršena takoj".17 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 2,12. januar 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 298 SIT za naročnike: 1.19 EUR, 268 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. KAJ NAS ČAKA V LETU 2007? Politiki obljubljajo tako med kot katastrofe Prve korake v leto 2007 smo že naredili, kaj dobrega ali slabega nam bo novo leto dejansko prineslo, pa še ne moremo vedeti. Vseeno pa se ob izteku starega v novo leto veliko pozornosti posveča ravno napovedovanju prihodnosti. In te nam ne napovedujejo le vedeževalci ali astrologi, ampak tudi naši politiki. Tako je. Pozoren bralec je lahko v domačem časopisju zasledil tako prerokbe slavnega Nostradamusa, različnih slovenskih vidcev oziroma vedeževalcev, kot tudi politične in gospodarske napovedi za Slovenijo v letu 2007, katere so za marsikoga skoraj tako dvomljive kot pogled v kristalno kroglo. JANŠA OBLJUBLJA LEPŠO PRIHODNOST... Res tudi politiki napovedujejo prihodnost? Vsekakor. Čar politike je ravno v obljubljanju boljših stvari v času, ki še ni tu. Ponavadi so te obljube nedoločljive narave, tudi čas njihove izpolnitve ni natančen. Politiki pač poskrbijo za dovolj velik manevrski prostor, saj vedo, da je prihodnost precej nepredvidljiva, dajanje konkretnih obljub pa ne najbolj pametno dejanje za politika. Vseeno pa imamo v Sloveniji dva najvidnejša politika, ki si drzneta. Janša smelo obljublja vse najboljše, Drnovšek svari pred najslabšim. V svoji novoletni poslanici Janša za leto 2007 daje dobre obete. Kar je razveseljivo in pogumno. Sploh konkretna obljuba, da nas čakata med in mleko v obliki »novih zaposlitvenih priložnosti, višjih plač, pokojnin in štipendij-ter v primeru stiske tudi višjih socialnih pomoči«. Tako konkretno napoveduje prihodnost predsednik slovenske vlade Janez Janša. Kar je hvalevredno, saj ga lahko v nasprotnem primeru vsaj primemo za besedo. ... DRNOVŠEK SVARI! Malce manj konkreten je v svojih napovedih predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek. In bolje je tako, saj Drnovškova napoved prihodnosti ni ravno rožnata. Na internetnih straneh svojega gibanja svari pred naravnimi in gospodarskimi katastrofami, ki se jim po njegovem skorajda ne moremo izogniti: »Televizorji bodo ugasnili, računalniški sistemi razpadli, brezžična telefonija bo utihnila, električne povezave bodo prekinjene. Kdo bo še znal Naša anketa Komu verjamemo? Smo v času, ko delamo vse mogoče bilance o tem, kaj smo počeli v preteklem letu. Delamo obračune tudi sami s seboj in si prisegamo, da določenih stvari ne bomo več ponovili, čeprav smo si to obljubili tudi že prejšnje leto in eno prej in še eno prej... Polni smo sklepov, kaj vse bomo postorili v prihajajočem letu, čemu bomo dali prednost in čemu se tokrat prav zagotovo ne bomo odrekli. Vedeževalci napovedujejo, da bodo usodo v Sloveniji krojile ženske. Imeli naj bi epidemijo neznanega virusa dihal, politika bo podpirala alternativno zdravilstvo, politična kadrovanja se bodo nadaljevala, uvozili pa naj bi tudi škodljivo gensko spremenjeno hrano. Naši politiki pa nam obljubljajo boljše čase, povišale naj bi se plače, izboljšal položaj delavcev... Komu verjeti, vedeževalcem ali politikom? Nataša Blekač, Pobrežje Sama ne verjamem niti vedeževalcem niti politikom. Mislim, daje od nas samih odvisno, kakšno bo prihajajoče leto. Kar se politikov tiče, ti že sedaj krojijo usodo Slovenije, in ne verjamem, da bo v letu, ki prihaja, kaj drugače. Kar bo, bo. Mislim pa, da slabše, kot je sedaj, ne more biti. Anica Breznik, Radegunda V življenju se trudimo vsak na svoj način. Nič nam ne bo kar tako padlo z neba. Nekaterim politikom verjamem, ker upam, da delajo v dobrobit Slovencev. Je pa med nami zaenkrat hujša notranja stiska človeka kot materialna. Zato imejmo jasen in upajoč pogled v prihodnost. Pa nam bo lepše. B Marija Franko, Mozirje Človek ne more verjeti nikomur. Vsi samo obit« N) ljubljajo. Kakšno leto bomo imeli, je odvisno od ▼?] nas samih. Vsekakor se bomo morali navaditi na višje cene na račun uvedbe evra. Kakšnih pre-m tresljivih sprememb pa verjetno ne bo. V mojem življenju je bilo pomembnejše lansko leto, ko smo —kupili hišo v Mozirju, letos pa nas čaka še ureditev okolice in različnih malenkosti. Niko Ivanuša, Nazarje Mislim, da niti politiki niti vedeževalci ne vedo, kaj nas čaka v letu 2007. Prepričan sem, da smo Slovenci tisti, od katerih naj bila odvisna dogajanja v tem letu. Zdi se mi, da bo nam letos standard malo padel. Jože Robida, Ljubno ob Savinji Težko rečem, kdo bo bolje napovedal, kaj se bo zgodilo letos. Če sem čisto iskren, ne verjamem niti politikom niti vedeževalcem. Dolgoletne izkušnje kažejo, da se njihove napovedi ne uresničujejo. Sam mislim, da bi letošnje leto moralo biti boljše od preteklega. Alojz Fužir, Varpolje Politiki nam bodo napovedali ne samo tisto, kar nam je že poznano, ampak nam bodo predstavili drugačne variante, kot so bile do sedaj. Tudi vedeževalci, čeprav po svoje, znajo napovedati kaj zanimivega. V končni fazi pa mislim, da ima večjo težo napoved prihodnosti vedeževalcev. Ti so v nekaterih primerih zelo natančni, saj če pogledamo Nostradamusa, v nekaterih primerih pa je to »lari fari«. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem živeti? Scenarij je strašen. In možen. Kdo ga lahko izključi?« Kakšno leto je torej pred nami? Napovedi politikov, ki naj bi bili ljudje z nogami trdno na tleh, so zelo različne. Verjetno gre še najbolj verjeti napovedi iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki na podlagi raziskave, narejene med podjetji, v letu 2007 napoveduje zmanjševanje števila zaposlenih na področju tekstilne, lesarske in drugih delovno intenzivnih panogah. Na novo pa naj bi zaposlovalo okoli 40 odstotkov anketiranih podjetij, predvsem iz storitvenih dejavnosti in gradbeništva. Predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič tudi pravi, da ni realno pričakovati večje rasti plač. Ta trditev je v nasprotju z Janševimi obljubami o večjih plačah. KOMU TOREJ VERJETI? Koliko ljudje sploh še verjamemo našim politikom in koliko verjamemo vedeževalcem? Težko reči, dejstvo pa je, da ob koncu leta radi preberemo, kaj nas naj bi čakalo v prihodnje. In kaj pravijo tisti »pravi« vedeževalci? Če lahko verjamemo Meti Malus, znani slovenski astrologinji, je leto 2007 leto malega človeka. Delo lastnih rok bo končno nekaj pomenilo, medtem ko bo »velikim ribam«, ki se okoriščajo z delom drugih, odklenkalo. No, iz njenih ust v božja ušesa! Tudi drugi bolj ali manj strokovni prerokovalci ne napovedujejo večjih katastrof, niti večjih potresov, vsi le opozarjajo, da naj se Slovenci nehamo prepirati in naj držimo skupaj. To sta si za letošnje leto v svojih poslanicah zaželela tudi Janša in Drnovšek. Mogoče pa le imata malce vedeževalske žilice v sebi... Tatiana Golob SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali ste bili kdaj žrtev kršenja človekovih pravic? Kar 35 odstotkov anketirancev je mnenja, da so jim bile kršene osnovne človekove pravice. V anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com, vas tokrat sprašujemo, ali menite, da vam bo letošnje leto prineslo več dobrega ali več slabega? Vaše odgovore bomo zbirali do vključno torka, 16. januarja 2007. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. KOMUNALA D.0.0. GORNJI GRAD Neporavnane obveznosti občine do javnega podjetja Po oceni direktorja gornjegrajskega komunalnega podjetja Jožeta Pozniča v preteklem letu niso beležili večjih izpadov obratovalnih naprav in okvar na komunalni infrastrukturi, zato so uspeli občanom normalno zagotavljati komunalne dobrine in storitve. Največji problem, s katerim so bili seznanjeni tudi občinski svetniki, predstavljajo neporavnane obveznosti s strani Občine Gornji Grad. Poznič sicer razume proračunske težave, vendar poudarja, da dolga, ki ni zanemarljiv, ne bo možno prelagati v nedogled. V Komunali so precej energije vložili v izdelavo zahtevnih poročil za ministrslvo za okolje in prostor, ki se nanašajo na porabo sredstev takse. Izdelan je bil tudi program prilagoditve odlagališča novim zahtevam za pridobitev potrebnih dovoljenj za odlaganje odpadkov in dopolnilni program za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Na odlagališču Podhomje bil že pred novim letom zaključen projekt odplinjanja v višini 22 milijonov tolarjev. Dejstvo je, pravi Poznič, da bo potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, kar je pogoj za obratovanje odlagališča tudi po letu 2007. »Potrebno bo izvesti še nekatere investicije in pospešeno voditi ak- Jože Poznič: »Nekatere nerealizirane naloge, ki so posledica nezagotovljenih sredstev s strani občinskega proračuna, bo potrebno vključiti v plan poslovanja za leto 2007.« (foto: EMS) tivnosti za širitev odlagališča. Na Občini Gornji Grad je, da razreši problem glede odškodnine Agrarni skupnosti Podhom. Poseben problem je taksa iz naslova odlaganja odpadkov, katere del smo prenesli na občinski proračun,« razlaga direktor Komunale in dodaja, da so za družbo Engo izvajali vsa vzdrževalna, administrativno tehnična, finančno računovodska in operativna dela. Vsa navedena dela so opravljali z razpoložljivimi kadri, karje zahtevalo dodatno angažiranost in tudi delo preko rednega delovnega časa vseh zaposlenih. Pri tem Poznič poudarja, da takšna rešitev nikakor ne more biti trajna. Do predstavljenih stališč direktorja Komunale se je precej kritično odzval občinski svetnik in Pozničev predhodnik na direktorskem položaju, Niko Purnat. Po njegovem bi morale biti ob problemih nakazane tudi rešitve, predvsem pa ga moti, da kljub povečanju prihodka Komunala ni izpeljala nobene investicije. Purnat vidi ključne probleme povezane z odlagališčem odpadkov v Podhomu, kjer ima Občina Gornji Grad obveznosti do ostalih zgornje-savinjskih občin (z izjemo mozirske) do leta 2012. Če ostale občine ne bodo zavezane plačevati za zapiranje odlagališča, bo po Purna-tovem prepričanju vse breme padlo na občino Gornji Grad, odlagališče odpadkov pa bo postalo drugi Engo. Na trenutke precej ostra razprava med sedanjim in bivšim direktorjem Komunale je bila prekinjena s predlogom za sklic skupščine Komunale, na kateri naj bi postalo jasno, koliko takse je bilo v preteklih dveh letih dejansko zbrane in za kaj (če) je bila porabljena. Savinjčan SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA V prihodnje razvoj inovacij, turizma, infrastrukture, izobraževanja in varstva okolja Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija je v sodelovanju z ostalimi dejavniki razvoja v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini konec septembra lani zaključila s pripravo območnega razvojnega programa, ki je samostojen dokument, hkrati pa tudi sestavni regionalnega razvojnega programa za Savinjsko regijo. Po besedah direktorice območne razvojne agencije Jasne Klepec so bili na ta način ustvarjeni pogoji za nadaljnjo pripravo na kandidiranje za državna in evropska razvojna sredstva v novem programskem obdobju 2007-2013. KRAJŠA POT DO RAZVOJNIH SREDSTEV Priprava območnega razvojnega programa se je začela z oblikovanjem strokovnih projektnih skupin po posameznih področjih. Formiranje bil tudi območni svet oziroma svet županov, kot za območna razvojna partnerstva predvideva zakon o skladnem regionalnem razvoju. Na službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je bila oddana vsa potrebna dokumentacija, na podlagi katere naj bi Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija dobila enak status kot regionalne razvojne agencije. S tem naj bi bila zagotovljena večja avtonomnost pri izvedbi razvojnega programa, savinjsko-šaleške občine in naši drugi nosilci razvoja pa naj bi nata način lažje prišli do razvojnih sredstev. ŠTIRI RAZVOJNE PRIORITETE »Območni razvojni programje izdelan v skladu z metodologijo za pripravo razvojnih programov. Pri načrtovanju razvoja v Savinjsko-Šaleški regiji smo izpostavili štiri prioritete, ki so usklajene z državnim razvojnim programom za novo programsko obdobje 2007-2013 in z operativnimi programi države Slovenije, ki so vezani na strukturne sklade oziroma na usmeritve evropske razvojne politike,« je povedala Jasna Klepec in naštela štiri ključne razvojne prioritete za Sa-Ša regijo v omenjenem obdobju: 1. inovacijska regija, 2. turistična regija, 3. dostopna in okolju prijazna regija in 4. ljudem prijazna regija. INOVACIJSKA REGIJA Kaj te prioritete dejansko pomenijo? Že njihovi nazivi kar veliko povedo, kar pa se inovacijske regije tiče, je vsebina vezana predvsem na tiste programe in ukrepe, s katerimi naj bi obstoječi podjetniški, industrijski in storitveni potencial nadgradili z novimi tehnologijami in novimi materiali, skratka s tistimi izdelki in storitvami, ki pomenijo v končni fazi tudi višjo dodano vrednost in temeljijo na novih znanjih in kreiranju bolj zahtevnih delovnih mest. TURISTIČNA REGIJA Na turističnem razvojnem področju so bile v postopek priprave razvojnega programa preko območne agencije vključene vse zgornjesavin-jske in šaleške občine, preko gospodarske in obrtne zbornice pa tudi podjetja v regiji, ki so pristopila s svojimi projektnimi idejami. Ciljje nadgraditi že obstoječe turistične produkte in infrastruk- Direktorica območne razvojne agencije Jasna Klepec poudarja potrebnost povezovanja (foto: EMS) turo, kar pomeni, da so tudi investicije vezane na nadgradnjo obstoječe infrastrukture, poleg tega pa tudi na nove produkte in na skupno promocijo ter trženje. DOSTOPNA IN OKOLJU PRIJAZNA REGIJA »Kar se tiče tretje prioritete, moram povedati, da je večina gospodarstvenikov ves čas priprave razvojnega programa poudarjala, da od države ne pričakujejo nepovratnih sredstev za njihove podjetniške projekte, čeprav so tudi dobrodošla, vsekakor pa pričakujejo, da se bo izboljšala dostopnost regije, kar pomeni predvsem boljšo prometno in tudi komunikacijsko in- frastrukturo,« je poudarila direktorica območne razvojne agencije. Kot okolju prijazna bo regija Sa-Ša določene projekte usmerila v učinkovito rabo energije in uvajanje obnovljivih virov energije, hkrati pa ta prioriteta pomeni tudi to, da bo celoten razvoj potekal na način, ki ne bo prekomerno obremenjeval okolja, kar pomeni tudi usmeritev v trajnostni razvoj in poseljenost podeželja. LJUDEM PRIJAZNA REGIJA Četrta prioriteta je vezana predvsem na človeški potencial v smislu novih izobraževalnih programov, ki so potrebni za razvoj tukajšnjega gospodarstva, po drugi strani pa so v tem področju zajete tudi zadeve, ki zagotavljajo vsem ciljnim skupinam, tako mladim kot starejšim, primerne pogoje bivanja v lokalnem okolju: od stanovanj, zdravstvenih storitev do kulturnih in športnih vsebin, skratka vsega tistega, kar je potrebno za harmoničen razvoj regije. 140 RAZVOJNIH PROJEKTOV Po besedah Jasne Klepec je za celotno razvojno obdobje 2007-2013 evidentiranih okrog 140 projektov z znanimi nosilci in znano finančno konstrukcijo. Vsi ti projekti so realno ovrednoteni, pri nekaterih pa so v strukturi njihovega financiranja predvidena tudi državna oziroma evropska sredstva. Izmed vseh omenjenih projektov je okrog sto takšnih, ki predvidevajo izvedbo v letih 2007-2009. »Pričakujemo, da bo kmalu objavljen kak razpis, kar pomeni, da moramo imeti projekte pripravljene, ne samo evidentirane, zato da smo že v novembru in decembru nosilce projektov na izobraževalnih delavnicah skušali usposobiti za pisanje projektov. To je v tem času naša ključna naloga,« pojasnjuje Klepčeva. »Nekateri nosilci sedaj že pripravljajo dispozicije projektov in logične okvirje, ki so osnova, da lahko, ko je razpis objavljen, v enem mesecu pripraviš projekt do konca.« Pri tem je Jasna Klepec še posebej poudarila, da bo potrebno nekaj nosilcev projektov povezati med sabo, ker bodo imeli na razpisih prednost skupni projekti. Franci Kotnik PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Zanimivosti iz planinske zgodovine Planinsko društvo Gornji Grad vabi v petek, 12. januarja, ob 18. uri na predavanje Franceta Malešiča z naslovom Zanimivosti iz planinske zgodovine. Upokojeni otroški zdravnik, sicer pa dolgoletni gorski reševalec in planinski publicist iz Kamnika, bo z računalniško projekcijo prikazal zanimive utrinke z gora na podlagi knjig Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, Spomin in opomin gora, Kronika smrtnih nesreč v slovenskih gorah, Iveri z Grintovcev ter drugega gradiva. Predavanje, ki bo potekalo v dvorani kulturnega doma v Gornjem Gradu, je brezplačno. Lojze Gluk NAJ OBČANI 2006 Najbolj priljubljeni Zgornjesavinjfani prejeli priznanja S podelitvijo priznanj seje tudi uradno zaključila akcija Savinjskih novic, v kateri so bralci zgornjesavinjskega tednika izbrali najbolj priljubljene oziroma zaslužne občane in občanko sedmih zgornjesavinjskih občin. ' Glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik seje na krajši slovesnosti v apartho-telu Natura v Lačji vasi v imenu bralcev zahvalil naj občanom Antonu Gračnerju (Mozirje), Mateju Pečovniku (Nazarje), Lojzetu Ternarju (Gornji Grad), Vinku Rakunu (Rečica ob Savinji), Mirku Strašku (Ljubno ob Savinji), Jožetu Pančurju (Luče) in Mateji Suhodolnik (Solčava) za pomemben prispevek na različnih segmentih dela in življenja celotne Zgornje Savinjske doline. Razglasitve so se udeležili tudi župani in županja (z izjemo opravičeno odsotnih županov občin Solčava in Mozirje), kar daje priznanjem dodatno težo, saj so se ljudje odločili nagraditi posameznike, ki v resnici krepko izstopajo iz povprečja. Savinjčan I - f I JL «| MUKANJI 1 nk & Stt ! # j Naj občanka in naj občani leta 2006 v družbi glavnega in odgovornega urednika Savinjskih novic Francija Kotnika (foto: EMS) RAZPRODAJE SO ŽE V TEKU Ugodni nakupi po novem v evrih Prvi delovni ponedeljek v januarju so se pričele zimske razprodaje. To je precej hitro po novoletni evforiji, ki seje najbolj poznala prav v trgovinah, a le tako smo lahko stopili v korak s sosednjimi državami, kjer z razprodajami začnejo že prvo delovno soboto v januarju. Ob tokratni razprodaji se tudi pri nas cene prvič označujejo z evri, kar pomeni, da nakupe opravljajte previdno, saj evropska valuta hitro zavede. Lahko rečemo, da so sedaj tudi pri nas evropske razprodaje? Da, a le kar se tiče valute,v kateri bomo plačevali. Popustov, ki jih ponujajo predvsem italijanske, pa tudi nemške in avstrijske trgovine, pri nas gotovo ne bomo videli pogosto. Znižanja večinoma dosežejo le 50 odstotkov, kar sicer ni malo, je pa še vedno precej manj, če pogledamo v izložbe tujih trgovin. Če ne prvi ali drugi teden, pa vsaj tretji teden v tuje trgovine vabijo tudi 80-odstot-ni popusti. Izbira je zagotovo precej osiromašena, a ravno tako v naših trgovinah, čeprav so cene pri nas za pol manj znižane. Tisti, ki ste se letos odpravili na oglede pred razprodajo, ste lahko ugotovili, da se novoletna znižanja pravzaprav s 1. januarjem niso zaključila, ampak so se gladko potegnila do uradnih razprodaj. Pa prihaja ob prodaji s popusti tudi do nepravilnosti oziroma kršitev trgovskih pravil? Zagotovo, čeprav so večje kršitve v slovenskih trgovinah le redke. Inšpektorji, ki imajo sicer polne roke dela s preverjanjem dvojnega označevanja cen zaradi prehoda na novo valuto, bodo preverjali tudi razprodajna pravila. Znižano blago mora biti označeno tako s staro kot novo ceno, trgovine morajo objaviti tako velika znižanja, kot dejansko so. Kar pomeni, da mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji. Znižano blago mora biti brezhibno, v primeru napake ima kupec pravico uveljavljati reklamacijo. Nekatere trgovine sicer ne delajo v skladu zzadnjim pravilom, ampak Zakon o varstvu potrošnikov je na strani kupca. Večina trgovin pa se drži pravila o prepovedi predhodne rezervacije izdelka. V večini trgovin že gladko poslu- jejo z evrom, čeprav je poslovanje zaradi previdnosti pri rokovanju z novo valuto malce upočasnjeno. Ponekod prihaja tudi do napačne označitve cen, pozornost pri na- kupovanju je torej še kako na mes- tu. Razprodaje bodo trajale do vključno 29. januarja, časa za ugodne nakupe je torej še dovolj. Tatiana Golob KULTURNO DRUŠTVO GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE lili IM I lil f/ f J vabi na ŠPORTNA DVORANA NAZARJE Sobota, 20. januar 2007, \\ ob 19^ri PRODAJA VSTOPNIC URO PRED KONCERTOM Stanko Ogradi (foto: EMS) Stanko Ogradi je optimist in smeh na njegovem obrazu je bolj pravilo kot izjema. Vsaj do lokalnih volitev je bilo tako, po dobrih dveh mesecih županovanja pa seje nekoliko zresnil. Podedovane razmere na občini niso dobre. Največji problem so finance in z njimi povezana blokada občinskega računa. Ogradi poskuša biti diplomat, vendar se zaveda, da bo s to obrtjo težko uspešen. Če se bo izkazalo za potrebno, bo znal in tudi hotel udariti po mizi, saj se zaveda, da lahko občinsko barko reši samo posadka, ki bo poslušala samo enega kapitana. Nenazadnje je javno in transparentno delo njegova temeljna predvolilna obljuba. - Ste po vsem, s čimer se po volitvah soočate, kdaj pomislili, da mogoče odločitev za kandidaturo ni bila vaša najboljša poteza v dosedanjem življenju? Kljub vsemu je preteklo premalo vode za ugotavljanje, ali je bila odločitev pravilna. Tako sem se pač odločil, ljudje so me izvolili in po najboljšem znanju in močeh bom poskušal za- STANKO OGRADI, ŽUPAN OBČINE GORNJI GRAD Gradovi v oblakih sesuti v prah upanje upravičiti. Zavedal sem se, da je problemov veliko, priznam pa, da si nisem predstavljal, da bo dinamika dela tako intenzivna. Precej je odprtih vprašanj, kar je po svoje razumljivo, vendar se je potrebno spoprijeti tudi s težavami in problemi, ki niso bili predvidljivi. O pravilnosti odločitve bo mogoče razpravljati na podlagi bolj ali manj uspešnega izpolnjevanja obveznosti. - Praviloma se po volitvah predvolilne strasti umirijo in se življenje tudi v političnem smislu normalizira. V občini Gornji Grad temu očitno ni tako, saj poskuša vaš predhodnik še vedno ohranjati vpliv na zadeve, ki so v ključni pristojnosti Občine oziroma župana? To je dejansko res. Tega vpliva ne morem in ne želim zanikati, nisem pa prepričan, da je to dobro. Še vedno se precej vključuje v Engo in poskuša nekaj storiti, vendar mi ni jasno, v čigavem imenu nastopa, od kod mu mandat za kakršnokoli angažiranje mimo občinskih organov. Znano je, da je direktor Enga Aleš Bratkovič, in osebno se imam namen pogovarjati samo z njim. • Mar to pomeni, da bivši župan deluje brez pooblastil, tako rekoč samovoljno? Z moje strani pooblastil nima. Dejansko bi težko rekel, da sem dobil na mizo vso dokumentacijo, saj se z določenimi podatki, če hočete presenečenji, soočamo vsakodnevno. Ocenjujem, da primopredaja v resnici ni bila opravljena korektno. Gre za pomembne zadeve, zato se bojim, da bom kakšno neprijetno presenečenje še doživel. Na to sem sicer pripravljen, saj se zavedam, da bo potrebno vse pretekle obveznosti sprejeti in poravnati. Ni logično, da se želijo določene zadeve prikriti oziroma njihov pomen predrugačiti. - Torej po sistemu, čim slabše, tem boljše? Zadeve je mogoče razumeti tudi na tak način. - Po vsem kar pripovedujete, se postavlja logično vprašanje, v kakšnih osebnih odnosih sta z vašim predhodnikom? Upam si trditi, da po naravi nisem konflikten ali zamerljiv človek. Pustimo času čas in dopustimo, da se precej kalna voda zbistri. Ko bo in če bo potrebno, bom znal stvari odločno postaviti na svoje mesto. - Precej vaših volivcev je prepričanih, da so nepravilnosti na občini tudi rezultat dela občinske uprave, zato me zanima, ali načrtujete kakšne kadrovske spremembe? Po dveh mesecih županovanja se šele postavljam na lastne noge. Želim, da se opravi revizija preteklega poslovanja in na podlagi rezultatov "Dejansko je res, da sem kot svetnik opozarjal na zadeve, ki niso prišle v javnost. Moj sum je bil upravičen. To argumentiram s tem, da sem določene podatke in dokumente dobival na mizo po opravljeni primopredaji poslov med Rifijem in mano. Nekatere dokumente, ki se nanašajo na Engo, smo morali iskati celo na sodišču." - V preteklem mandatu ste kot občinski svetnik županu in občinski upravi očitali prikrivanje določenih podatkov. So se vaši očitki izkazali za upravičene? Dejansko je res, da sem kot svetnik opozarjal na zadeve, ki niso prišle vjavnost. Moj sum je bil upravičen. To argumentiram s tem, da sem določene podatke in dokumente dobival na mizo po opravljeni primopredaji poslov med Rifijem in mano. Nekatere dokumente, ki se nanašajo na Engo, smo morali iskati celo na sodišču. O resničnosti mojih besed priča pismo o nameri o vstopu Holdinga slovenskih elektrarn, ki gaje bivši župan prinesel na občino 21. decembra lani, na dan seje občinskega sveta. Dva meseca po volitvah. - Iz tega je utemeljeno sklepati, da primopredaja ni bila opravljena celovito? bom po potrebi ukrepal. Gre za občutljiva vprašanja, zato želim vsako tozadevno odločitev sprejeti samo na podlagi argumentov. - Na občinskem svetu je bilo slišati kar precej mnenj, da mora poslovanje občine pregledati računsko sodišče, ki je pristojno tudi ukrepati. Na podlagi zakonodaje je potrebno revizijo poslovanja opraviti na tri leta in v resnici smo brez sklepa razpravljali tudi o možnosti, da poslovanje občine pregleda računsko sodišče. - Neizpodbitno je, da je občina zadolžena precej bolj, kot bi nekateri želeli priznati, in več kot očitno je, da ne želi nihče prevzeti odgovornost za delo, ki ga je opravljal. Ste tudi vi prepričani, da je za vse odgovoren samo župan, kar pomeni, da imamo tako slab sistem, da lahko en sam človek sprejema in izvaja celotno politiko in poslovanje občine? Županje odgovoren za izvajanje proračunato je osnovnega dokumenta občine. Ne morem še dati eksaktnega odgovora, ali je predhodnik pri izvrševanju proračunskih zadev spoštoval zakon in se na podlagi njega usklajeval s pristojno uslužbenko. Dopuščam možnost, daje do nje deloval pokroviteljsko, vendar bo minilo še nekaj časa, da si bomo glede tega povsem na jasnem. - Se zavedate, da ste kot bivši občinski svetnik nekoliko soodgovoren za zapletene razmere v občini? Verjetno imate prav. Si pa upam trditi, da so bile zadeve največkrat predstavljene na način, ki je odgovarjal županu. Svetniki niso profesionalci in tudi iz gradiva ni možno razbrati vseh pasti. Iz minulih izkušenj se moramo vsi skupaj kaj naučiti, zato se bom trudil, da bodo svetniki informirani celovito in pošteno. -V sedanjem občinskem svetu imate zagotovljeno večino, vendar je bolj ali manj jasno, da bodo svetniki »vaše koalicije« terjali od vas precej radikalne ukrepe, v kolikor bodo dokazane nepravilnosti. Koalicija seje zadnjič sestala pred konstitutivno sejo občinskega sveta. Želim si, da odgovore na najtežja vprašanja najdemo znotraj koalicije, pri tem računam tudi na vsebinsko delovanje občinskih odborov in komisij. Skupen dogovor pomeni tudi skupno oziroma širšo odgovornost. Navsezadnje so ti ljudje dobili mandat na volitvah in mislim, da je prav, da v sorazmernem deležu za svoje delo in odločitve tudi odgovarjajo. Da o skoraj vsem odloča župan, se je, vsaj v našem primeru, že izkazalo za neprimerno, če uporabim zelo blag izraz. - Do 21. januarja bi morala biti znana odločitev Holdinga slovenskih elektrarn glede odkupa terjatev od Probanke in vstopa v Engo. Kaj boste storili, če do te odločitve ne pride in ostane Engo z vsemi bremeni vred v lasti občine? To je dejansko težko vprašanje, na katerega ni mogoče dati enoznačnega odgovora. Vemo, da nam blokade računa pobirajo proračunska sredstva, zato bo potrebno v najkrajšem možnem času najti pametno rešitev. Vsem bi moralo biti in mora biti jasno, da je potrebno dolgove odplačati, zato ne razumem, zakaj so se poskušale nakopičene težave kar nekaj let pometati pod preprogo. - Vztrajam na vprašanju, kaj se bo zgodilo, če Holding in Probanka ne dosežeta dogovora? Nekateri razmišljajo tudi o stečaju, vendar nisem povsem prepričan, da je vtem trenutku ta rešitev najboljša. Problem so krajani, ki so odvisni od toplotne energije. Osebno mislim, daje potrebno napeti vse sile in se poskušati dogovoriti za bolj sprejemljive pogoje odplačevanja obveznosti. - Stečaj verjetno ne pomeni, da peči ugasnejo. Prej se bo to zgodilo zaradi neizpolnjenih obveznosti do dobaviteljev surovine. To je res, vendar smo sredi zime, zato je celotna zadeva toliko bolj problematična. - Lahko potrdite informacijo, da je moral Engo zastaviti tudi premično premoženje, v nasprotnem bi dobavitelj prekinil dostavo sekancev? Podatek je točen. Dobavitelj pač želi neko garancijo, saj je znano, da zaradi blokade računa kuriva ni možno sproti plačevati. - V preteklosti se je precej govorilo o razvoju, raznih projektih in investicijah, ki so tik pred realizacijo. Po obljubah vašega predhodnika bi v tem času morala intenzivno potekati gradnja trgovine in pošte... Če bi bil jaz investitor in bi imel v lasti zemljišče, bi se po volitvah povezal z novim županom in nadaljeval z aktivnostmi. - Hočete reči, da s predstavniki Eurospina in Pošte Slovenija niste imeli še nobenih razgovorov? Takoje. Nihče me ni poklical, sam pa zaradi številnih obveznosti še nisem uspel preveriti, kakšna je dejanska pripravljenost investirati v Gornjem Gradu. - Občani so se odločno opredelili tudi proti avtokampu, odprto je vprašanje Grajskih toplic in zemljišče za gradnjo vrtca še tudi ni zagotovljeno ... Glede toplic so mi postale stvari jasne slabo uro po razglasitvi rezultatov volitev, ko mije Rifelj pred pričami dejal, da so z njegovo neizvolitvijo zadeve padle v vodo. Čez nekaj časa je prinesel pooblastilo, da je skrbnik zemljišča, kjer naj bi toplice bile. Če je projekt v resnici tako dodelan in idealen, ni vzroka, da bi se investitor zaradi zamenjave župana umaknil. Zdrav kapital se ne ozira na županske volitve. - Občino bremeni tudi precejšnja notranja zadolženost. V mislih imam osnovno šolo in komunalno podjetje. Verjetno se bo potrebno dogovoriti, kako zadeve rešiti. - V zadnjem času vam močno trka na vrata odprto vprašanje odškodnine za zemljišče, na katerem je odlagališče v Podhomu. Občina, ki je lastnica zemljišča, ima oziroma bi morala imeti podpisano pogodbo z Agrarno skupnostjo Podhom, vendar se sliši, da se je dokument nekje preprosto »izgubil«? Dejansko je res. Na podlagi denacionalizacije je omenjeno zemljišče pripadlo Agrarni skupnosti Podhom. Tega zemljišča ni možno vrniti v naravi, zato je razumljivo, da bo potrebno izplačati odškodnino. Na mizi imam zahtevek za odškodni- no in odločbo Upravne enote Mozirje za vračilo zemljišča. Pogodbe, katero omenjate, pa v resnici nisem videl. - Drži podatek, da gre za 10 milijonov tolarjev? Drži, zato se želim v najkrajšem času sestati s temi ljudmi. Treba je najti za vse sprejemljivo rešitev, o tem ne sme biti nobenega dvoma. - Verjetno ni vaš cilj samo reševati probleme in plačevati pretekle obveznosti, zato povejte, v kateri smeri vidite prihodnji razvoj občine? Potrebno bo vložiti precej naporov, da pridobimo investitorje, ki bodo ob svojih videli tudi lokalne interese. Določeni pogoji so ustvarjeni, vendar pričakujem več pobud in konkretnih predlogov od samih domačinov. Občutek imam, da vlada precejšnja apatija, kot da še ni dovolj hudo. Naloga župana ni, da ljudi prepričuje, kaj in v katero smer morajo delati. Tukaj sem, da pomagam in to bom tudi delal. - Nadškofija Ljubljana ima v Gornjem Gradu precej premoženja in to v glavnem v kompleksu ob katedrali. Ste pomislili, da bi skupaj razvijali cerkveni turizem? Razmišljam tudi o tej možnosti. Z Nadškofijo se bomo poskušali dogovoriti, čemu naj bi ti prostori še služili. Želim, da skupaj pripravimo kvalitetne programe in skupaj kandidiramo za evropska sredstva. Zavedam se, da sta sama graščina in nekdanji obrambni stolp z dvižnim mostom premalo. Potrebno bo urediti in osvežiti tudi sam center kraja. Celemu Gornjemu Gradu bo treba dati bolj svežo podobo. - Vseskozi ste bili društveno aktivni, nenazadnje ste še vedno predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Gornji Grad. Mar to pomeni več posluha in denarja za društvene dejavnosti? V začetku mandata je to kar težko vprašanje. Zavedam se, da je najlažje obljubiti, vendar je potrebno dano besedo tudi držati. Življenje kraja je v veliki meri odvisno od delovanja društev, zato bom vsem, ki se bodo trudili, iskreno stal ob strani. Funkcijo predsednika gasilskega društva bom odložil na občnem zboru. - Vam ob kopici dela ostaja še kaj časa za družinsko življenje? Pošteno povedano, bolj malo. Vendar me zaenkrat družina še podpira. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic @mra.si. http://eic.mra.si EIC-nov-12: Avstrijsko podjetje, specializirano na področju obdelave stavbnega in trdega lesa, išče partnerje s tega področja. EIC-nov-14: Nemško podjetje, specializirano na področju obdelave kovin, išče tehnično in proizvodno sodelovanje. EIC-nov-15: Nemško podjetje, specializirano na področju proizvodnje stiskanih delov, varjenih komponent in sistemov, plastičnih delov za avtomobilsko industrijo in orodja, išče proizvodno in tehnično sodelovanje. ZOFIJA MAZEJ KUKOVIČ - DELOVA OSEBNOST LETA NA PODROČJU GOSPODARSTVA »Sreča je, če lahko voz potegneš z dna, če ne obupaš!« V Narodni galeriji v Ljubljani so v sredo, 3. januarja, priredili tradicionalno slovesno razglasitev Delove osebnosti za leto 2006. Na področju gospodarstva je ta prestižni naziv osvojila generalna direktorica velenjskega podjetja Esotech Zofija Mazej Kukovič. Za Zofijo Mazej Kukovič (druga z desne) je njeno imenovanje za Delova osebnost leta priznanje tudi družini (foto: Ciril M. Sem) Pri izboru v štirih kategorijah so letos poleg bralcev sodelovala tudi posamezna uredništva in imenovala po tri kandidate. Na področju gospodarstva je v precejšnji konkurenci uspešnih slovenskih menedžerjev zmagala Zofija Mazej Kukovič, generalna direktorica družbe Esotech. Delniška družba, kije v večinski lasti zaposlenih, je v minulem letu osvojila slovenski naziv za poslovno odličnost. V podjetju si svoj kos kuha režejo tudi Zgornjesavinjčani. »Imenovanje za Delovo osebnost leta mi pomeni veliko in to iz več razlogov. V prvi vrsti je to signal za vse ženske v Sloveniji, da so lahko uspešne. Na čelo podjetja sem stopila pred petnajstimi leti, ko je bilo v stečaju. Skupaj s kolektivom, ki je verjel, da je krizo možno preseči, smo se odločili za nenehen razvoj, iskali smo nove poti. Na tej poti so bili tako vzponi kottudi padci. Uspe- hov smo bili veseli, na napakah pa smo nabirali izkušnje in se učili. Ni nam bilo do skokovitih uspehov, pomembno je bilo, da smo sledili svoji viziji. Sedaj prihajajo rezultati. Če v današnji konkurenci zastaneš, pomeni, da nazaduješ. Zato iščemo vedno nove izzive zlasti na globalni ravni,« pravi Mazej Kukovičeva. »Imenovanje pa je priznanje tudi vsej moji bližnji in širši družini. Podpirali so me in verjeli v moje delo, čeprav so se tudi oni morali včasih zaradi tega čemu odreči. Zame je bil prvi korak v internacionalizacijo, ko sem iz Belih Vod, od koder sem doma, pričela hoditi v šolo v Šoštanj. V tistem času je bil velik dosežek, ko sem nato končala tehnično šolo. Danes je to drugače. Vseživljenjsko učenje in izobraževanje je nuja. Svet je postal majhen in najbolj oddaljene dežele dosegljive. In ravno tam vidimo svojo priložnost,« še dodaja generalna direktorica. Tako imenovanje pa je pomembno zlasti za podjetje, ki ga vodi, za njegovo prepoznavnost. Zato, pravi Kukovičeva, je treba velik del zaslug pripisati tudi zaposlenim, poslovnim partnerjem in osebnim prijateljem, ne nazadnje pa tudi medijem. Marija Lebar PODELITEV SPRIČEVAL ČEBELARSKIM MOJSTROM Potrebno je nenehno šolanje in izobraževanje Konec decembra so v Čebelarskem centru Maribor podelili spričevala drugi generaciji čebelarskih mojstrov. V sodelovanju s čebelarsko šolo iz Graza je izobraževanje organizirala Zveza čebelarskih društev Maribor. Uspešno so ga zaključili tudi trije člani Zgornjesavinjsko šaleške čebelarske zveze. (Od leve:) Stane Mazej, Marko Purnat in Edvard Stropnik so se udeležili izobraževanja in ga uspešno končali (foto: Marija Lebar) Pri čebelarski zvezi Slovenije potekajo izobraževanja za pridobitev poklicne kvalifikacije čebelar, ni pa zakonsko sprejet status čebelarskega mojstra. Zaradi velikega zanimanja in potrebe po nenehnem nadgrajevanju znan- ja se je ZČD Maribor pred časom povezala s Šolo čebelarjenja iz Graza in delno z njihovimi, delno pa s svojimi predavatelji in z ustreznim prevedenim gradivom ter simultano prevedenimi predavanji omogočila našim čebelar- jem doseči mojstrski naziv. Tokratno dveletno šolanje je zaključila druga generacija slovenskih - predvsem štajerskih in koroških čebelarjev. Tako so se pridružili petindvajsetim čebelarskim mojstrom, ki šota naziv dosegli v prvem sklopu. Iz ČZ SA-ŠA so se izobraževanja udeležili in ga uspešno končali predsednik zveze in član Čebelarskega društva Kokarje, Marko Purnat, podpredsednik zveze in član ČD Mlinšek Velenje, Edvard Stropnik ter tajnik zveze in član ČD Luče, Stane Mazej. »Osvojeno znanje bo pripomoglo ne samo k boljšemu delu v naših lastnih čebelnjakih, temveč ga bomo prenašali tudi na ostale čebelarje. Sicer pa je stem zaključeno šolanje, nikakor pa ne učenje, ki pri čebelarjih traja vse življenje. Tako zagotavljamo, da so naše čebele zdrave, pridelki, kijih nudimo, pa zares kakovostni,« je dejal Marko Purnat. Marija Lebar K.KRAN-TRADE STAVBNO TESARSTVO KRANČIČ IVAN s p. TRNOVEC 11 3332 REČICA OB SAVINJI Tel.: 03 5835 459, faks: 03 5835 559 ZAPOSLIMO 2 delavca: - delo na žagi (strojnik) - delo v proizvodnji Informacije: 03 5835-459. TEŽKA MEHANIZACIJA SE V ROKAH FRANCA BRLEČA SPREMENI V IGRAČKE S kmečko pametjo med najboljše na svetu Težko je spregledati širok nasmeh Franca Brleča iz Zgornjih Palovč pri Kamniku, ki je v desetih letih s težko mehanizacijo skoraj dobesedno »preoral« celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Potem ko se je izjemno izkazal na zahtevnem terenu na Golteh, se je delo dobesedno odprlo, saj dobro sodeluje z vsemi tukajšnjimi občinami. Njegovo vodilo je biti izbran kot najugodnejši izvajalec del, saj je nujno biti konkurenčen tako s kvaliteto kot s ceno. V lanskem letuje bil v Sloveniji najboljši na Caterpillar-jevem regijskem tekmovanju, na neuradnem svetovnem prvenstvu v španski Malagi pa seje v močni konkurenci 56. najboljših svetovnih strojnikov uvrstil na 26. mesto. Tekmovanje se odvija na Caterpil-larjevem demonstracijskem poligonu, tekmovalci pa so se pomerili v desetih nalogah, kjer so morali pokazati vso svojo spretnost, znanje in izkušnje, ki sijih nabirajo pri vsakdanjem delu. Franc Brleč se je podal na tekmovanje z enim samim ciljem; preseči najboljši slovenski rezultat (34. mesto), kar je skupaj z ka pamet. Gradbena mehanizacija je družinska dejavnost, kajti s tem se ukvarjajo tako njegov oče Miha kot tudi oba strica, Jaka in Franc. Nasmejani Franc je navdušen nad Franc Brleč je na tekmovanju najboljših svetovnih strojnikov težke mehanizacije dosegel doslej najboljši slovenski rezultat (foto: EMS) ljudmi. Zato je njegovo delo usmerjeno na dolgi rok, čeprav ni bilo vedno lahko in je bilo potrebno večkrat pošteno stisniti zobe. »Kdor je hotel delati in pozitivno razmišljati, je lahko uspel. V Zgornji Savinjski dolini sodelujemo tudi kot podizvajalci del, konkretno na cesti Kranjski rak-Podvolovljek. Na tem območju in delu Gorenjske z Ljubljano si želim predvsem utrditi položaj tudi pri starih in rednih strankah,« razlaga Franc Brleč, ki prevzema dela tudi na Koroškem in Štajerskem, celotno dejavnost pa namerava preseliti v poslovno cono v Komendi. Brleč ne sodi med tiste, ki znajo uspehe pripisovati samo sebi, zato nenehno poudarja pomemben prispevek celotne ekipe. Poleg njega sta v ekipi Brleč še Benjamin Kokovnik in Martin Novak, tudi vrhunska strojnika. Savinjčan Najboljši CAT strojnik v Sloveniji si je precej znanja in izkušenj nabral pri delu v Zgornji Savinjski dolini (foto: EMS) ekipo tudi dosegel. Na splošno presenečenje je Briec prvi dan tekmovanja celo vodil, na vajah s »težjimi« stroji, s katerimi dela bolj poredko, pa so prevladale izkušnje konkurentov. »Vse priprave sem opravil ob delu. Z mislimi sem vedno pri delu, ki ga opravljam. Tekmovanje ima vse prej kot samo simbolni pomen. Več kot znaš in veljaš, bolj si konkurenčen in nenazadnje, spoznal in delal sem z najnovejšimi modeli in tipi strojev, s katerimi lažje dosežeš večjo učinkovitost,« razmišlja najboljši slovenski strojnik težke mehanizacije. Za boljšo predstavo, s kako velikimi stroji so tekmovalci upravljali, povejmo, da žlica zajame osem do deset kubičnih metrov materiala, kar je enako nosilnosti večjih kamionov. Brleč je decembra lani dopolnil trideset let in obvlada vse od naj-manjših kopačev do velikih buldožerjev in tovornjakov, specialist pa je za posebno zahtevne terene in težka dela. Zase pravi, daje kmečki sin in zelo prilagodljiv. Menda mu je zato prirasla k srcu predvsem Zgornja Savinjska dolina, kjer utrip življenja še v precejšnji meri kroji zdrava kmeč- GALERIJA MOZIRJE Nepogrešljivi koncert Glasbene delavnice Osminka V prednovoletnem času seje po vsej dolini zvrstilo obilo zanimivih prireditev. Med njimi je zagotovo nepogrešljiv tradicionalni božično-novoletni koncert Glasbene delavnice Osminka, ki vsako leto v Galerijo Mozirje privabi zveste ljubitelje klasične glasbe. Skladbe velikih skladateljev izpod klavirskih tipk izvabljajo mladi učenci Mire Kelemen, ki so tudi letos s svojim izvajanjem tako preprostih kot zelo zahtevnih skladb navdušili poslušalce. Poleg učencev Osminke na kon- certu že več letz navdušenjem sodeluje vokalna skupina Amadeus, ki jo sestavljajo gojenci Varstveno delovnega centra Mozirje. Tudi letos so skupaj z mladimi pianisti zapeli več božičnemu času primernih pesmi in k prepevanju pritegnili tudi občinstvo. Letošnja gostja večera je bila obetavna flavtistka Nina Miklavžina. Nekaj melodij je zaigrala sama, nastopila pa je tudi v duetu z nadarjeno mlado pianistko Kristino Golob. TG Letošnja gostja večera je bila obetavna flavtistka Nina Miklavžina (foto: TG) NAGRAJUJEMO ZVESTE NAROČNIKE SAVINJSKIH NOVIC! Spoštovani naročniki, veseli nas, da ste zvesti bralci zgornjesavinjskega časopisa in da s pridom koristite vse prednosti, ki Vam jih prinaša naročniško razmerje. Savinjske novice prejemate na domači naslov, vsak petek ob isti uri, nekateri celo že v četrtek zvečer. Tudi takrat, kojih zmanjka na prodajnih mestih, jih vi zagotovo dobite, pa še 10 odstotkov cenejše so kot v prosti prodaji. Tudi v letu 2007 se bomo trudili, da boste zadovoljni z vsebino časopisa, poleg tega pa Vam nudimo tudi: - 15-odstotni popust pri objavi osmrtnic in zahval, - brezplačno dostavo na vaš naslov, - nagradni bon za brezplačno skodelico kave v hotelu Natura v Lačji vasi, - nagradni bon za brezplačno objavo čestitke v Savinjskih novicah, - možnost sodelovanja v nagradnih igrah za naročnike. Hvaležni smo Vam za Vašo zvestobo in spoštujemo Vašo naklonjenost Savinjskim novicam, ki v letu 2007 praznujejo 15. obletnico izhajanja v sedanji podobi. V drugi polovici leta pričakujte vabilo na rojstnodnevno zabavo. Zagotavljamo Vam - nepozabna bo! Berite Savinjske novice in uživajte v dobri kavici! Glavni in odgovorni urednik Franci tfotnik Primer brezplačne čestitke ' Tjaši za 34. rojstni dan Želimo ti veliko zdravja, sreče in naj se ti uresničijo vse skrite želje! Vsi tvoji 87 mm BON VELJA DO 31.12.2007 MiiàDN @©ü za brezplačno skodelico kave v hotelu Natura v Lačji vasi. NAGRADNI BON za brezplačno objavo čestitke v Savinjskih novicah v vrednosti 14.64 EUR BON VELJA DO 31.12.2007 “.........................................tF hv j, IR. i °F TERME SNOVIK KOLEDNIKI OBISKALI DOMOVE Prinašajo dobre novice Katoličani praznujejo 6. januarja praznik gospodovega razglašenja. Ta dan je bolj poznan kot praznik svetih treh kraljev, na predvečer ali na praznični dan pa domove obiščejo koledniki. S petjem in voščili zaželijo srečo. Dolga leta koledniki obiskujejo tudi domove v Mozirju in okolici. Delujejo kar tri skupine. Prva obišče družine na desnem bregu reke Savinje, druga skupina Lepo Njivo, tretja, ki jo sestavljajo Koledniki KD Jurij Mozirje, pa običajno vošči srečo po Mozirju. Letos so obiskali tudi družine v Ljubiji. Nabirka letošnje trikraljevske akcije je v celoti namenjena domačinu, patru Mihu Benediktu Majetiču, ki svoje poslanstvo misijonarja opravlja v Vietnamu. Benjamin Kanjir Tradicijo koledovanja že dolga leta gojijo tudi koledniki iz Lok (foto: Ciril M. Sem) NIZKA Jaslice pri Rosensteinovih Največji simbol božiča so gotovo jaslice - spomin na Jezusovo rojstvo v Betlehemu. Velike in majhne, razkošne in preproste, vsake pa nosijo v sebi svoj čar, svoje sporoči- lo. Tudi pri Rosensteinovih v Nizki so jaslice nekaj posebnega. V veži, takoj za vhodnimi vrati je v kotu prikazana božična zgodba o pastirjih in Jezusovem rojstvu. Njihove jaslice niso velike - le nekaj kvadratnih metrov, tudi ne vsebu- jejo kdove kakšnih svetlobnih efektov - le par drobcenih žarnic, ki ponazarjajo ognje na vzpetini, pokriti z mahom, kljub temu pa izžarevajo neko čarobnost. Čarobnost v zanimivi in doživeti pripovedi mlade gospodinje Lenke, kako vsako leto z možem Janijem za izdelavo jaslic žrtvujeta kar nekaj svojega časa za čim bolj praznično vzdušje v njihovem domu. Franjo Atelšek Za izdelavo jaslic pri Rosensteinovih z veseljem žrtvujejo kar nekaj prostega Časa (foto: Franjo Atelšek) Žive jaslice v Bizjakovih dolinah Sveti trije kralji v živih jaslicah v Snoviku (foto: UR) Turistično društvo Tuhinjska dolina je konec lanskega leta pripravilo postavitev živih jaslic. V predstavi je sodelovalo 30 nastopajočih, v ogradah je bilo preko 30 glav živine, branje božične zgodbe pa je spremljalo igranje citrarke Martine Močnik in petje MPZ Mavrica ter cerkvenega pevska zbora iz Šmartnega v Tuhinjski dolini. Predstavi sta potekali 26. in 30. decembra, obisk pa je presegel pričakovanja, saj sije predstavi ogledalo več kot 1.500 ljudi. UR CENTER STAREJŠIH OBČANOV GORNJI GRAD Trije kralji na obisku Trije kralji iz Mozirja so v starejših ljudeh prebudili spomine na običaje iz njihovih mladih let (foto: EMS) Praznik svetih treh kraljev je eden izmed praznikov božičnega sklopa. S kralji se konča »božična doba«, demoni ne strašijo več in divja jaga, ki je norela po nebu, izgine z obzorja. Okoli treh kraljev so se skozi čas spletle številne legende, kar je pri ljudstvu močno prispevalo k njihovi priljubljenosti. Nič slučajnega torej ni, da so jih toplo sprejeli tudi v domu starejših občanov v Gornjem Gradu, kamor so prinesli kadila in miru ter v zbranosti zapeli nekaj koledniških pesmi. Trije kralji oziroma koledniška skupina KD Jurij iz Mozirja je ena redkih v Zgornji Savinjski dolini, ki ohranja tradicijo šes-tojanuarskega koledovanja injo, kar je bistveno, spoštljivo širi po krajih Zgornje Savinjske doline. Savinjčan nekaj nasDefoi) domačih Piše: Aleksander Videčnik Znani zbiralec starih zapisov Zvone Čebul v Šoštanju hrani tudi zapis neznanega pisca izpred prve svetovne vojne. Nekatere teh nasvetov bomo objavili, pač najzanimivejše. KADAR GRE ZA TEŽEK POROD Pripravi na vinu izcedek iz volovskih jeter in žolča. Po peki kruha deni to tekočino v peč, da zaradi toplote izpari. Iz tega naredi prah in dajaj po žlički z vodo porodnici. To odlično pomaga. ZA MOTNJE PRI MENSTRUACIJI Pripravi rabarbaro, nekaj cvetov potonike, obe kuhaj v vodi in potem uživaj ob času rednega perila. UŠI PRI OTROKU ODPRAVIŠ Seme od farških kapic olušči in posuši, nato dobro stolči in vtoplem maslu zmešaj, tako napravi mazilo in z njim maži otroka. KAŠELJ Vzemi sladko korenje in kvas, oboje skuhaj v kropu, to malo ohladi in toplo pij. Olajša bolečine. FIDOVA MEDICINA Še nekaj zdravilskih nasvetov solčavskega zdravilca Vida Strgarja - Fida. Rojenje bil junija 1836, kot sin Ane Strgar. Po vrnitvi v domači kraj je najprej živel v zijalki, ki ji še danes pravijo Fidova zijalka. Napisal je zdravilsko knjigo "Zdravje bolnikov, to je bukve polne naukov spisano k pomoči kmetiškim ludem v Sulcbahi 1866". Njegovemu spominu bo posvečena stalna muzejska razstava pri Firštu v Logarski dolini. ŽAUBA ZA GARJE Vzemi kos slanine, malo ne-spranega masla, oboje dobro scvri, nato dodaj malo stolčenega žvepla in to spet kuhaj. S tem se mora mazati 3 do 6 krat, obleko pa dobro oprati. KADILO ZA OTEKLINO VRATU Korenine gabeza in velikega korena izkoplji pred sončnim vzhodom, pripravi od vsakih po tri lote, dodaj belega kadila 1 in pol lota, vsako posebej drobno zdrobi in stolči. Ob uporabi razbeli novo ope- ko, na njo pa daj vsakega po noževo konico, ko se razkadi, pa polij opeko z žlico kisa. KADILO ZA MATERNICO Odreži podplate starih čevljev, pripravi laneno seme, seme divjega korena, dobro misel, malo mire, mastika in se stem spodaj kadi. KADILO ZA SKERNINO Ulovi močerada, nabodi ga in posuši, če se boš kadil z njim, odreži tisti ud živali, ki te boli in se z njim kadi. KADILO ZA ŠEN Vzemi kolomaz, rogove in ejdov-co, stem se kadi. BOLEZNI V GLAVI Pri hudih glavobolih maži senca z mešanico laškega olja in kiseljce -pomaga tudi obkladek tekočine od kuhane petunije - dober je tudi obkladek v močnem vinu kuhane lopatike, dodaj rožmarinovo olje, namoči krpo in polagaj obkladke na senca - olje vrtnice zmešaj s kisom in to polagaj na senca. KADAR SE Tl V GLAVI VRTI Dobro je male koprivice na glavo polagati - na razbeljeno železo vlijemo kis in stem kadimo -janeždaj na razbeljeno železo in vdihuj skozi nos. zclrauilcei) ZA LEPE LASE Mrtve koprive na lugu kuhaj in spiraj lase, bodo rumeni in gosti -replove korenine na lugu kuhaj in moči, je dobro za rast las - proti izpadanju lasje pelin kuhan na lugu, s tem umivaj lase - da postanejo lasje sivi, se maži zježbečjo mastjo - odstranjevanje nadležnih las opravi z mešanico živega apna, rumene mišnice, to skuhaj na kisu in potem dodaj malo voska, to služi kot mazilo. Za Vida Strgarja vedo ljudje povedati, daje vedel za točen dan svoje smrti-umrije na veliki petek, 15.4. leta 1922, v Solčavi. Nekateri izrazi, ki se tu navajajo, so že pozabljeni. Objavljeno je namenjeno vpogledu v delo naših domačih zdravilcev, ki so stoletja pomagali našim prednikom po najboljših močeh. OPRAVIČILO V prvi letošnji številki Savinjskih novic je bilo v prispevku Čas za prijatelje in petje napačno zapisano ime dirigenta moškega pevskega zbora KD Bočna. Umetniški vodja omenjenega zbora ni Vinko, temveč Matjaž Železnik. Za napako se opravičujem. Marija Sukalo ZA SUHO VNETJE (FERGIFT) V polič naberi mravelj, da bodo vanj zlezle, ga namaži s strdjo. To stresi v stekleno posodo in polij z laškim oljem (oljčnim). Potem vse skupaj ožmi skozi krpo in mazilo je pripravljeno. Maži boleča mesta in nato jih obloži z replajevem listjem. ZA BODNJE (TRGANJE) Vzemi laneno seme in drobno narezane fige in vse skupaj daj v platneno vrečko. To daj v vroče mleko, da se temeljito ogreje. Vrečko dobro ožmi in jo kar se da vročo položi na boleče mesto. BOLEČINE V GRLU (USTNI VOTLINI), TUDI PRI HRIPAVOSTI Kupi rumeni sladkor in pripravi tri klobuke (gobe). Vse skupaj drobno stolči in vsuj v manjši lonec, to polij z vročo vodo, malo počakaj in potem zadrži to tekočino v ustih, tudi zmivanjeje dobro. Sščemo store fotografije Monice iVjer L 1 C. J 1 ' * i JUc li > kk. Ji M o jMkj 'o M Nekoč je pomenila “singerica” pravo bogastvo. Tudi v nevestini bali je bila zaželjena. Na sliki je videti Mozirjanke, ki so se udeležile tečaja za šivanje leta 1927. Slika je iz zbirke A .V. v Mozirju. MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Voda je hranilna snov, kije prisotna pravv vsakem živilu (suhi fižol v zrnu ima 12 % vode, meso 60 do 70 %, lubenica 94 %). Omenili smo že, da je naše telo zgrajeno iz istih hranilnih snovi kakor hrana in delež vode v telesu je od 48 do 70 %. Nastopa kot celična in medcelična tekočina, tkivna tekočina in krvna plazma. Voda je v telesu topilo za hranilne in odpadne snovi, je transportno sredstvo za hranilne snovi, encime in hormone, izloča odpadne snovi ter uravnava telesno temperaturo (potenje, mrazenje). POTREBE POVODI Človek lahko preživi brez vode le teden dni, nujno potrebna dnevna količina vode za življenje je 5 litrov Najbolj zdrava pijača je voda na dan za pitje ter kuhanje in 25 litrov za osebno nego. V manj razvitih državah ima le 30 do 50 % prebivalcev dostop do čiste vode, več kot 60 % pa nima dostopa do osnovnih sanitarij. Posledica tega so slaba kakovost življenja, bolezni, revščina itd. Zaradi bolezni povezanih z onesnaženo vodo umre na svetu vsak dan 34.000 ljudi. Med državami je zelo velika razlika v porabi vode na prebivalca. V Ameriki znaša tudi do 500 litrov na prebivalca na dan, v Evropi okrog 200 litrov na dan in v Afriki 20 litrov na dan (vir: www.minet.si). Za primerjavo dodajmo, da človek brez hrane lahko preživi do 30 dni. BILANCA VODE Bilanca vode v telesu mora biti uravnotežena, kar pomeni, da mora biti dnevni vnos vode količinsko enak izločeni vodi. Vodo sprejemamo s hrano in pijačo, nekaj pa je nastane ob presnovi glukoze, beljakovin in maščob. Oddajamo jo z urinom, blatom, znojem in skozi izdihan zrak. ALI KAJ PIJETE? Še danes marsikdo ob tem vpraš- anju pomisli na alkohol in odgovori: Poredko. Kdaj pa kdaj kakšen kozarček. Kaj pijete? Vino ali pivo, sicer pa sokove. Kaj pa vodo? A vodo?! Ja, z okusi jabolka, breskve, hruške, kivija, zelenega čaja ... Ja, res, tudi vodo pijem. In čaj. ZDAJ PA ZARES Pijmo vodo s pipe ali ustekleničeno, dva do tri litre na dan. Voda naj bo le voda brez dodatkov, četudi je »v akciji« voda z okusom jagode, ki tako lepo diši. Vse vode z okusi imajo dodane arome in sladkor ali umetna sladila. Našemu telesu ne koristijo. Bolje je, da pijete vodo z okusom limone, kakor pa kole in razne gazirane pijače, še bolje pa vodo z nekaj kapljicami ožete limone. Z vsako pijačo, ki ni le voda, vnašate v telo energijo, ki prispeva k telesni teži in obremenjuje presnovo z dodatki. Sadni sokovi so primerni le za otroke, ki ne marajojesti sadja ali za starejše in bolnike, ki ne morejo jesti sadja. Telo osveščenega odraslega človeka pa nujno potrebuje vlaknine, kijih vsebujejo surovi sadeži, zato pijmo vodo in jejmo sveže surovo sadje in zelenjavo. Seveda imajo enake potrebe tudi neos-veščeni ljudje in če koga takega poznate, ga brž ozavestite! Vi ne morete popiti toliko vode? Seveda zmorete: nalijte jo zjutraj v dve plastenki in se potrudite, dajo boste do večera popili. Kakor vedno vživijen-ju velja: vaja dela mojstra! Previdnost ni odveč pri pivcih čaja. Čaji pogosto vsebujejo razne arome in aditive s privlačnimi okusi in že prej naštetimi učinki. Tudi doma nabrani čaji niso vedno koristni za zdravje, če jih pijete v večjih količinah. Že res, da za vsako bolezen raste rož'ca. Problemi se pojavijo tedaj, kadar ima človek več različnih bolezni. Ob pitju vode nimate kaj zgrešiti. Ne izgovarjajte se na večjo potrebo po izločanju. Prisluhnite si in kmalu boste lastno telo spravili v ravnotežje in opazili izboljšanje počutja. Občutek žeje zahteva vodo! Vsakič, ko ste lačni, najprej po požirkih spijte kozarec vode in nato čez četrt ure še enega. Če lakota ne mine, potem pa le kaj pojejte in naj vsebuje čim več vode - sadje namreč! AVTOMOBILSKE NOVOSTI V LETU 2007 Tržna ofenziva se pričenja že v januarju Vsako leto je potrebno trgu in kupcem ponuditi kaj novega. To (še posebej) velja tudi za avtomobilsko panogo, kjer se tržna ofenziva pričenja že v januarju. Ponujamo vam kratek pregled glavnih novosti, ki bodo letos skušale omehčati srca kupcev. ALFA ROMEO: februarja prihaja novi spider, novembra pa C8 s kar 450 KM. Kdo pravi, da alfe niso dovolj močne? AUDI: spomladi prihaja R8 s 420 KM in 301 km/h končne hitrosti, nato pa še novi kupe A5, ki naznanja prihod novega A4 proti koncu leta. BMW: napoveduje verjetno največ novosti v letu 2007:1 kupe, 1 s tremi vrati, M5 touring, novi X5, novi 3 cabrio, M3, prenovljeni 5 in 6. CITROEN: kupcem, ki se jim zdi novi picasso prevelik, bodo ponudili pomanjšano verzijo C4, za ljubitelje brezpotij pa C crasser. DACIA: prihaja logan karavan. DAIHATSU: škatlasta materia bo prava paša z oči. FIAT: panda dobi plinsko napeljavo, stilo se umakne novemu bravu, konec leta prihaja fiat 500, ki si deli podvozje z novim fordom KA. FORD: novi mondeoježeodigralsvojo vlogo v novem filmu o Jamesu Bondu, na voljo bo tudi novi C max, ki bo oblikovno bližji športnejšemu S maxu. HONDA: obetajo se prenovljeni FRV, novi CRV, trivratni civic in type R. HYUNDAI: na začetku leta novi coupe, nato pa še novi model FD, ki se bo proizvajal na Slovaškem in bo napadal golfa. MAZDA: predstavitev nove CX-7, prihaja prenovljena MX5 s trdo streho in BT 50 kot pick up. MERCEDES: novi razred C, ki bo na voljo v limuzinski in karavanski različici kot T model, S razred pa prihaja pod okriljem AMG s 525 KM. Naj živi šport! NISSAN: tiida prihaja namesto almere, quashqai pa sodi med manjše terence za v mesto in brezpotja. PEUGEOT: expert bo kombi za večje družine, 207 CC pa kabriolet za srce in dušo. Za ostale pa novi 308 in terenec 4007. PORSCHE: malce predelan 911 turbo in prenovljen super uspešni cayenne. RENAULT: prihaja novi twingo iz Novega mesta, za njim pa še nova laguna. SEAT: leon cupra z 240 KM za voznike, željne izjemnih pospšekov. SUBARU: nova impreza - močna in suverena. ŠKODA: nova fabia bo podobna miniju,octavia scout pa je pisana na kožo lovcem in gozdarjem. TOYOTA: yaris TS s 140 KM za skromnejše športnike, naslednik corolle bo auris, landcruser 140 bo nadomestilo za obstoječega 100. VOLVO: C30 bo namenjen mladim in drugačnim, za konzerv-ativce pa V70 in XC70. VW: prihajajo golf variant, golf kupe, golf cross, prenovljena phea-ton in toureg ter mali terenec tiu-gan. Caddy maxi naj bi zadovoljil potrebe obrtnikov. Igor Pečnik ANOV GORNJI GRAD Dobri odnosi z lokalnim okoljem [ CENTER STAREJŠIH V gornjeg rajskem centru starejših, ki je v lasti ljubljanske družbe Deos d.d., so pred štirimi leti odprli vrata prvim stanovalcem. Trenutno je v centru 61 stanovalcev iz Zgornje Savinjske doline, od tega 21 iz samega Gornjega Gradu oziroma okolice. Po začetnih težavah je postal center sestavni del lokalnega okolja, čeprav je direktorica Francka Voler prepričana, da je možno dobro sodelovanje in pristne stike še nadgraditi v vsestransko zadovoljstvo. Na priložnostni slovesnosti so se z izbornim programom predstavili otroci Orffove skupine iz mozirske osnovne šole, pod vodstvom Rozike Kanjir. Po besedah Volerjeveje glavna posebnost Centra starejših občanov nekoliko šibko zaledje, saj večina stanovalcev prihaja izven Zgornje Savinjske doline. Stvar je povsem logična, saj imajo starostniki na podeželju več možnosti ostati v domačem okolju, poleg tega je v starejših ljudeh še vedno nekaj strahu pred selitvijo v dom. Razum- Direktor družbe Deos Bojan Kranjc z zadovoljstvom pove, da je gornjegrajski center starejših med najboljšimi v državi (foto: EMS) Ijivoje, ugotavlja Francka Voler, da odločitev za prihod v dom ni lahka. In tega se v Gornjem Gradu zavedajo, zato namenjajo precej truda raznim aktivnostim, s katerimi želijo stanovalcem čim bolj popestriti bivanje. Da v Gornjem Gradu dobro delajo, je potrdil tudi direktor Deosa Bojan Kranjc: »Bili smo odlično sprejeti, zato smo lahko investicijo speljali hitro in, kot se sedaj kaže, tudi kvalitetno. Center je stalno poln in če bi imeli dvojne kapacitete, bi jih brez težav zapolnili. Občutek imam, da so stanovalci zadovoljni, kar utemeljujem s tem, da se ne pritožujejo. Vsa zahvala za kvalitetno opravljene storitve gre direktorici Francki Voler in celotnemu vodstvu ter osebju,« razlaga Kranjc. Med večjimi potrebami je samostojen oddelek za dementne stanovalce. Na splošno je v Sloveniji potreba po takšnih oddelkih vse bolj prisotna. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve smatrajo, da je gornjegrajski center dovolj prostoren, zato še ni sprostilo širitve, vendar je Kranjc tudi glede tega optimist. V vsakem primeru se uspešnost kolektiva meri skozi zadovoljstvo stanovalcev. Ni jih malo, ki si želijo predvsem miru. V preteklosti je zaživelo medgeneracijsko druženje, tu Francka Voler izpostavi dobro sodelovanje z osnovno šolo. Vendar, pravi, so njihova vrata vedno odprta vsem krajanom in svojcem. Ob kulturnih in razvedrilnih prireditvah, ki jih praviloma organizirajo vsaj enkrat mesečno, pa bi z veseljem sprejeli medse tudi predstavnike lokalne skupnosti. Savinjčan LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Uspešno zaključili 60-urni tečaj računalništva Zadovoljni udeleženci 60-urnega računalniškega usposabljanja v Nazarjah s profesorjem Petrom Podgorškom (sedi prvi z leve) (foto: Jože Miklavc) Ljudska univerza Velenje je v novembru in decembru v sodelovanju in s sofinanciranjem Občine Nazarje uspešno izvedla 60-urni osnovni tečaj računalništva. Dvanajst udeležencev si je pridobilo temeljna znanja računalništva programa windows, word, excel, internet in elektronska pošta, nekateri pa so že prej pridobljeno znanje utrdili. Sredstva za izvedbo brezplačnega računalniškega usposabljanja »Računalniška pismenost za odrasle« so prispevali Ministrstvo za šolslvo in šport RS s soudeležbo sredstev Evropske unije, Ljudska univerza Velenje ter predvsem Občina Nazarje. Tečaj je potekal v Osnovni šoli Nazarje v posodobljeni računalniški učilnici, slušatelje, izključno z območja Občine Nazarje pa je do novega znanja vodil profesor Peter Podgoršek. Ob zaključku tečaja so udeleženci opravili predpisan izpit ter izrazili zadovoljstvo nad kakovostjo organizacije in izvedbe tečaja ter hvaležnost za donacijo združenih sredstev za brezplačno izvedbo računalniškega usposabljanja. Občina Nazarje, ki že nekaj let načrtno vlaga v izobraževanje odraslih, tako pomembno vpliva na možnosti novega zaposlovanja, pred- nosti posameznikov za zaposlitev in izboljšanje izobrazbene ravni, kar je lahko model in zgled drugim občinam v Zgornji Savinjski dolini. Jože Miklavc KULTURNO DRUŠTVO LEPA NJIVA »Pa glih med prazniki...« V dvorani šole na Lepi Njivi so v soboto, 30. decembra, člani tamkajšnjega kulturnega društva premierno uprizorili gledališko predstavo z naslovom Pa glih med prazniki. V slabi uri so se obiskovalci, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, dodobra nasmejali. Tole te doleti, če se v temi priplaziš ženi za hrbet in te zamenja za vlomilca! (foto: Ciril M. Sem) Kot namigne že naslov, je dogajanje umeščeno v čas tik pred novoletnimi prazniki. Sama predstava je pravzaprav potpuri - skupek večih skečev avtorice Amalije Jelke Škrobar. Člani KD Lepa Njiva so v izviren gledališki list napisali, da je to ... »kulturovanje« ali prednovoletna kultura, grozljivka s krašenjem smrečice, verižno pitje čaja, ustvarjanje smejalnih gubic... Mira sedi sama doma in želi z Logar Pepi strašno rad pomaga sosedam v stiski (foto: Ciril M. Sem) daljincem v roki lagodno preživeti praznike, a jo pri tem kar naprej motijo obiski. Večkratno menjanje scene opravijo igralci kar sami pri dvignjeni zavesi, kar daje gledalcu občutek, da sodeluje pri dogajanju. Ta občutek se še okrepi, ko se igralci v nekaterih prizorih z odra odpravijo skozi dvorano in pri tem nagovorijo publiko. Da je vse še bolj pristno, poskrbi domača leponjivska govorica. Člani Kulturnega društva Lepa Njiva so se z istim delom predpremierno predstavili nekaj dni prej v domu upokojencev na Polzeli. Vsi igralci so se na odru tokrat poskusili prvič in lahko rečemo, da jim je uspelo. Enako velja za režiserko, domačinko Barbaro Fužir, za katero je bila predstava režijski prvenec. Marija Lebar KULTURNO DRUŠTVO ROVTAR ŠMIHEL »Nocoj praznujemo kar tri praznike hkrati« Člani Kulturnega društva Rovtar iz Šmihela so na Štefanovo pripravili koncert ob zaključku leta. Na njem so nastopili domači glasbeniki, predstavili pa so se tudi številni zanimivi gostje od drugod. Sledilo je prijateljsko druženje. Na harmoniko je zaigral Franc, na kitaro pa Gašper Goličnik (foto: Marija Lebar) Prireditev je pričel moški pevski zbor domačinov pod vodstvom Antona Acmana, s šaleškega Za sodoben pridih koncerta je poskrbela pevka Saša Zamernik (foto: Marija Lebar) konca pa je prišel ansambel Franca Žerdonerja. Ljudske pevke Pušeljc so navdušile s svojo radoživostjo in izvirnimi instrumenti, Oblakovi bratranci in Koledniki pa z lepim petjem. Za sodoben pridih je poskrbela pevka Saša Zamernik, Toni Acman in njegova hči Anita sta zaigrala v dvoje na klavirju in violini. Seveda pa je najbolj buren aplavz veljal najmlajšim glasbenikom, zlasti harmonikarjem na »frajtonaricah«, ki vadijo pod vodstvom Andreja in Grega Raka. Program je povezoval Boštjan Goličnik, sicer predsednik društva Rovtar. Med drugim je dejal: »V Šmihelu, ki je znan po dobrih pevcih in instrumentalistih, se, kot vidite, za glasbeni naraščaj ni bati. Nocoj bodimo odprtih src, naj nam glasba polepša praznike. Tokrat praznujemo kar tri; Štefanovo, dan osamosvojitve in zaključek za nas zelo delovnega leta 2006.« Člani drušh/a Rovtar so za vsake- ga nastopajočega v zahvalo pripravili darilce. Obiskovalce so po končanem »uradnem« delu programa pozno v noč zabavali člani ansambla Golte. Marija Lebar Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi j LOVSKA DRUŽINA MOZIRJE »Kazen s palico je izvršena takoj« Člani lovske družine Mozirje so se predzadnjo nedeljo v minulem letu zbrali na skupnem lovu. Po končanem pogonu jih je v lovskem domu čakalo zanimivo dogajanje; sledili so namreč kartrije lovski krsti. Člani lovske družine Mozirje so se po končanem pogonu zbrali v lovskem domu, kjer so izvedli kar tri lovske krste (foto: Ciril M. Sem) Krst lovci končajo, ko je obtoženec obsojen, kazen s palico pa na mestu izvršena (foto: Ciril M. Sem) Naravna viagra 11. januarja praznuje I'1 2. rojstni dan Ana Krajnc iz Krope Ob tvojem prazniku, ti iz srca želimo, da bi bila še naprej tako vesela, razigrana hi tak sonček. Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 19. januarja 2007. osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. Radi te imamo tvoja mami, stara mama, botrca in boter ter Primož in Klemen. Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 naj bi imel tudi poučno vsebino, zato pripravimo razna vprašanja. Vsak napačen odgovor stane obtoženca določeno število litrov vina. Mi smo dodali še mozirsko posebnost - zdravnika in transfuzijo. Krst se konča ponavadi tako, da je obtoženec obsojen, kazen s palico pa na mestu izvršena,« je povedal gospodar Lovske družine Mozirje, Drago Poličnik. »Jeleni v našem revirju niso stalna divjad, vendar ga redno prehajajo. Sicer pa imamo razen srnjadi še divje prašiče, gamse, velikega petelina in ruševca. Zlasti divje svinje napravijo občutno škodo na kmetijskih pridelkih. Divjega petelina ne lovimo že dolga leta, saj njegov stalež že dovolj moti nemir v stan-išču, ki ga prinašajo pohodniki, še posebej pa uporabniki različnih terenski vozil, ki se vozijo po najbolj nedostopnih terenih. Lov je omejen tudi z lovnimi dobami za posamezno divjad, da ta lahko v miru poleže in vzgoji zarod, upoštevamo pa še Lovski kodeks. Naša vloga v TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si UKni:f£VfelLf£ lltlHllB' llIlS lil FSHISTSf«! Silil All CE » 12-26 J T'Ù, odpiratsv(^.»vi;ata v 4 * j* petek, 12. januarja, 200^? ob 8. Uri Vgposlovnem objektu Izoles Nazarje Mjadno Vabljeni vsi, saj vailgpa pijača dobrodošlice* ob frizuri pa še brezplačna parafinska nega rok. Naročilairfa tel 03/839-52-711 ali 031/M-100 (Jožica). froling Q TOPLOTA U USA Zelena prihodnost topline Uvoznik kotlov Fröling Kotli na lesno biomaso Oprema za daljinsko ogrevanje Servis in montaža Izdelava in prodaja lesnih sekancev /0masa.s i BIOMASA - TOPLOTA IZ LESA BIOMASA1 ROK SUHOnOI.NIK Biomasa d. o. o. Krnica 52,3334 Luče ob Savinji tel.: 03 838 40 86 fax.: 03 838 40 87 gsm: 041383 383 Danes ljudje od sodobnih ogrevalnih sistemov zahtevajo udobje, varčnost, popolnoma samodejno delovanje, ekološko neoporečnost, dolgo življenjsko dobo in še marsikaj. Sodobni kotli na lesno biomaso so v vseh teh pogledih primerljivi s kotli na fosilna goriva. V podjetju BIOMASA Rok Suhodolnik vam ponujamo kotle na sekance, katerih delovanjeje popolnoma samodejno. Lesne sekance pripravljamo s sekalnikom. Na ta način dobimo koščke lesa velikosti do 5 cm, ki so primerni za transport lesa preko dozirnega polža. Transport sekancev do kotla poteka iz skladišča, kjer je odjemalno-podajalna naprava. Ta naprava skrbi za enakomerno praznjenje skladišča in nemoteno oskrbo kotla s sekanci. Število polnjenj skladišča pa je odvisno od njegove velikosti in porabe energije objekta. Kotel na sekance se torej nalaga samostojno na gibljivo rešetko, kjer poteka postopek gorenja. Gibanje rešetke je pomembno zaradi stresanja pepela in prerazporejanja goriva. Rešetka je tako stalno čista (samodejno čiščenje pepela), gorivo pa razporejeno na večjo gorilno površino, kar je pogoj za dober pretok zraka in optimalni izkoristek. Celotno kurišče je obloženo s šamotom in tako zagotavlja enakomerno temperaturo v izgorevalnih prostorih pri različnih vlažnostih lesa. Samotna obloga skrbi tudi za ohranjanje temperature v kurišču, koje kotel v stanju mirovanja. Ponovni zagon preko grelca je posledično hitrejši in varčnejši. Optimalno izgorevanje zagotavlja inteligentna regulacija primarnega in sekundarnega zraka s posebnim ventilatorjem v povezavi z Lambda sondo. Tako dosežemo zelo visok izkoristek ter čist izpuh, posledično pa manjšo porabo sekancev in majhne količine pepela. Nastala toplota potuje preko samodejno čiščenih toplotnih izmenjevalcev, ki skrbijo za najboljši prenos toplote. S takšnim postopkom gorenja dobimo največ toplote iz lesa. Takšni kotli so vgrajeni tudi v mikrosistemih v Lučah in Mozirju. Kotli Froling odlično delujejo v povezavi z akumulatorji toplote, ki skrbijo za racionalno porabo energije v različnih ogrevalnih obdobjih. Za podrobnejše informacije vam lahko pošljemo dodatno gradivo, dogovorimo pa se lahko tudi za svetovanje na domu. Jernej Prodnik *ČD o G3 JZ o CO > CD L— O o 1 o o "d CL o "O co s E co CD o o CĆ. JZ CD O c CD C/D JZ E >o CD »s o L— 2 CD Z d 13 >o CD CD CZ ai > < o > O d o o CZ if) o f a. > as 'SS £ c E Tn ca Z •o5 £ M a DRUŠTVO KMETIC - KRAJEVNI AKTIV ŠMIHEL Izkupiček namenile za obnovo bander Članice Društva kmetic Zgornje Savinjske doline, krajevnega odbora Šmihel so se konec minulega leta zbrale, da pregledajo dosedanje delo in si zadajo naloge za leto 2007. Tudi letos bodo pozornost namenile ovčarskemu prazniku in izobraževanju. Kot pravi predsednica aktiva Irena Rak, je bilo minulo leto zanje še posebej uspešno. Članice namreč sodelujejo na ovčarskem prazniku -tega so v Šmihelu priredili že tridesetič - med drugim tudi s prodajo svojih izdelkov - peciva in kruha. Izkupiček namenijo za dejavnost in pa za kakšen izlet, na katerega povabijo tudi svoje može. Tokrat pa so se odločile, da bodo iz izkupička poravnale stroške za popravilo že dotrajanih bander v šmihelski cerkvi, s čimer se je strinjal tudi župnik Sandi Koren. Bandera so poslale na popravilo redovnicam šolskim sestram v Maribor. Ker je bilo z banderi več dela, kot je sprva kazalo, je bilo zbranega denarja premalo. Zato so svoj delež prispevali še šmihelski upokojenci in Društvo podeželske mladine Šmihel. Blagoslov enega obnovljenega in enega novega bandera je bil opravljen na lepo nedeljo, eno bandero pa je še v delu, predvidoma bo gotovo za veliko noč. »Iskreno sezahvalju- Članice društva kmetic iz Šmihela so bile pobudnice za obnovo dotrajanih bander (foto: Irena Rak) jemo vsem, ki so pripomogli pri zbiranju denarja in pri obnovi,« pravi Irena Rak. V šmihelskem aktivu je na spisku okoli 30 čla- KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig v letu 2006 ODRASLI: Adler, Warren: Nemirna srca, Pilcher, Rosamunde: Viharni dan, Roberts, Nora: Uročen, Brown, Dan: Angeli in demoni, Steel, Danielle: Hiša na Ulici upanja. MLADI Rowling, J. K.: Harry Potter in Polkrvni princ, Jefferies, Cindy: Skrita želja, Muck, Desa: Lažniva Suzi, Cabot, Meg: Princeska v središču pozornosti, Kaye, Marilyn: Prihodnost. \________________________________!__/ nie, iz različnih razlogov pa vse niso aktivne. Ob pomoči kmetijske svetovalne službe - še posebej Bernarde Brezovnik - poskrbijo tudi za izobraževanje. Tako so v minulem letu pripravile tečaj peke kruha in peciva, udeležujejo pa se tudi predavanj, ki so skupna za celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Marija Lebar Pogovor z ministrom za šolstvo in šport dr. Milanom Zverom V Nazarjah smo lansko leto s slavnostno akademijo počastili 220-letnico šolstva in takrat je k nam prišel tudi minister dr. Milan Zver. Zanimalo naju je, ali pozna naš kraj, kaj je bil njegov najljubši šolski predmet?... Na vse je prijazno odgovoril, preveč strokovno se mu je zdelo le vprašanje o izbirnem predmetu. - Kakšna so bila šolska pravila v letih vašega osnovnega šolanja in ali so ta pravila kaj podobna današnjim? Ta pravila so bila kar podobna, pravila vedenja pa so bila več ali manj enaka, razen tega so v mojih prvih šolskih letih učenci stali v kotih. - Ali ste že bili v Nazarjah? Ali pa ta kraj poznate zgolj po člankih iz televizije ali časopisov? Tukaj smo politiki leta 1990 igrali nogomet, kraj pa sem še obiskal leta 1992 in 1993 in še kasneje. - Koliko let nazaj ste se šolali in kje? Od leta 1969 do 1977 sem se šolal v Osnovni šoli Destrnik. Do leta 1981 sem obiskoval gimna- Minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver (foto: EMS) zijo, naslednje leto sem bil v vojski. Nato sem do leta 1990 hodil na fakulteto, zatem pa delal diplomo in magisterij. - Kakšne so bile vaše obšolske dejavnosti? Predvsem šport, torej nogomet, rokomet in šah. - Kaj vpliva na odločanje tretjega predmeta na nacionalnih preizkusih? To pa je preveč strokovno vprašanje. - Kakšni se vam zdijo slovenski dosežki v športu? Slovenci so najboljši v športu. Zagotovo pa smo dosegli največ dosežkov po številu prebivalcev. - Glede na to, da ste bili že na več šolah, kakšen vtis je na vas pustila naša? Dober. Imeli ste dober program. Vidim, da spoštujete tradicijo. Seveda pa imate dobre pogoje za delo naslednjih 220 let. - Kateri predmet vam je bil v osnovni šoli najbolj všeč? V osnovni šoli matematika, kasneje nič več. V srednji šoli pa sociologija in filozofija. Radovedni sva bili Ana Slapnik in Eva Celinšek PUM CELJE ■ PROJEKTNO UČENJE ZA MLADE Prostovoljstvo - razvijanje lastnih potencialov ali zapravljanje časa V prostorih Don Boskovega centra v Celju je bila v okviru programa PUM - Projektno učenje za mlade okrogla miza na temo Prostovoljstvo - razvijanje lastnih potencialov ali zapravljanje časa? Pater Branko Cestnik je predstavil prostovoljno delo vžupniji, Bernarda Malije predstavila svoje izkušnje pri prostovoljnem delu v mladinski ulični vzgoji, Alojzija Fink pa je prestavila delo mladih prostovoljcev na Srednji zdravslveni šoli v Ljubljani. Olga Petrakje posredovala informacije o sodelovanju prostovoljcev v različnih projektih v okviru Mestne občine Celje, Alenka Blazinšek pa je udeležence okrogle mize seznanila s pridobivanjem in beleženjem neformalno pridobljenih znanj, ki ga omogoča Nefiks - indeks neformalnega izobraževanja. Razprava je pokazala enotno stališče razpravljavcev, da je prostovoljno delo edinstvena oblika razvoja človekove osebnostne rasti in samopodobe, ki krepi socialno odgovornost, izboljšuje kakovost življenja posameznika in pospešuje razvoj plemenite in humane družbe. Prostovoljno delo je bolj učinkovito, če za njim stoji organizacija, institucija ali ustanova, ki nudi podporo in določa okvire za efektivnost dela, hkrati pa zagotavlja višji nivo pripravljenosti prostovoljca in delo celostno vrednoti. Formalno pravni vidiki prostovoljnega dela zaenkrat še niso postavljeni, vendar pa je že bil podan predlog zakona o prostovoljnem delu, ki bi urejal podrobnosti in vrednotil prostovoljno delo. Ob zaključku okrogle mize so razdelili seznam or- ganizacij na Celjskem, ki sprejemajo prostovoljce za različna dela. Franci Kotnik SSK LJUBNO BTC Tekmovanje v smučarskih skokih preloženo Ta konec tedna bi morale biti na Ljubnem ob Savinji kar štiri tekme v smučarskih skokih, in sicer dve tekmi skakalcev za FIS pokal in dve tekmi skakalk za kontinentalni pokal. Žal jo je toplo vreme organizatorjem, tako kot še marsikje drugod po Evropi, pošteno zagodlo, zato tekem ta vikend na Ljubnem ne bo, so se pa organizatorji z mednarodno smučarsko organizacijo uspeli dogovoriti za alternativni termin v začetku februarja. Več podrobnosti o novem terminu pa v eni izmed prihodnjih številk SN. KF k________________________________________y PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE Tradicionalni novoletni pohod s kratko snežno ploho Člani planinskega društva Mozirje so se tudi letos 2. januarja podali na novoletni pohod na Mozirsko kočo in Kal. Udeležili so se tudi maše, ki jo je v njihovi kapelici daroval župnik Sandi Koren. »Pohod smo organizirali letos tridesetič. Nanj smo povabili tudi planince iz rečiškega planinskega društva. Zaradi neugodne vremenske napovedi, ki je obetala močno sneženje, se ga je tokrat udeležilo manjše število pohodnikov, kot običajno. No, na koncu snega le ni bilo, razen deset- Po praznovanju novega leta si mozirski planinci radi pretegnejo noge do Kala (foto: Ciril M. Sem) minutne snežne plohe. Planinci se tega izleta radi udeležujejo, saj je prvi po praznikih, ko si človek zaželi malo pretegniti noge in se znebiti kake kalorije,« je povedal Martin Avbreht iz Planinskega društva Mozirje. Opoldne, po vrnitvi s Kala, so imeli mašo pri kapelici, kije last PD Mozirje. Daritev je opravil mozirski župnik Sandi Koren. Letošnja je bila že dvanajsta po vrsti in seje poleg pohodnikov radi udeležijo še ostali gostje na Golteh in domačini. Marija Lebar Irena Vrčkovnik nam po dolgem času pošilja popolnoma novo pesem. Ker ima Irena veliko nastopov in drugih obveznosti, povezanih z glasbo, seje za snemanje nove pesmi po nekaj letih premora odločila šele konec preteklega leta. Za vse oboževalce, ki jih je še vedno veliko in jo radi poslušajoče posnela skladbo, primerno času novoletnih praznovanj. Tako seje obrnila na mladega producenta Raaya, s katerim sta skupaj ustvarila pesem Lepa božična noč. Skladba je obarvana božično s spevno melodijo, po kateri je Irena prepoznavna. Vendar pa je pesem tudi moderna pop balada s prepričljivo interpretacijo. Čuke je zima spet prebudila, da so napisali nov mega hit, ki mu v tem letnem času zagotovo ne bomo mogli uiti. Glede na to, da so ljubitelji smučanja in posledično tudi smučarskih čevljev, so prav njim posvetili skladbo Pancer tane. Skladbo so premierno predstavili s plesalci Plesnega mesta na nedeljski oddaji TV Slovenije Spet doma, kjer so občinstvo navdušili s pravim pancer tancom in melodijo, za katero že sprašujejo radijske postaje. Torej, če ne drugače, bomo pancerje to zimo uporabili za ples. Alenka Pionirski ekipi zelo uspešni v preteklem letu KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE V nadaljevanju državnega prvenstva za leto 2006 sta obe pionirski ekipi nazorskega košarkarskega kluba Nazarje igrali zelo uspešno. V tekmah z bolj enakovrednimi nasprotniki kot v prvem delu spomladi so si zmage sledile ena za drugo. Ob le treh porazih so nanizali kar devet zmag. Ekipa Nazarje A (pionirji do 14 let) je s prvim mestom v tretji jakostni kategoriji prve lige zasedla končno 25. mesto med skupaj 72 ekipami v državnem prvenstvu. Jeseni je bilo res užitek gledati njihove tekme, saj nasprotniki dostikrat niso mogli ugotoviti, od kod jim pravzaprav preti nevarnost. Nosilci ekipe Žiga Plesnik, Miha Ugovšek, Sergij Potočnik, Jaka Planovšek in Aljaž Paulič so izmenjaje prikazovali odlične igre. Nekateri z uspešnostjo in atraktivnostjo v napadu, spet drugi pa nekoliko več s skoki in igro v obrambi. Po dvakrat so premagali Hopse s Polzele, mariborsko ekipo B. Besedič - Čira in Velenje, le s Konjicami so si v gosteh dovolili poraz. Po svojih močeh so k uspe- ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Odbojkarice ekipe KLS Ljubno so se v zadnjih dneh lanskega leta udeležile mednarodnega božično-novoletnega turnirja v Izoli. Turnirja se je udeležilo 64 ekip iz Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovaške, Srbije, ZDA in Slovenije. Nastopile so v dveh kategorijah, mladinski in kategoriji starejših deklic. Mladinska ekipa ljubenskih odbojkaric je zasedla 9.-12. mesto med petnajstimi ekipami. V tekmi z odbojkaricami iz Srdoča (Hrvaš- hu prispevali še Domen Ermenc, Beno Kokovnik, Bine Repše in Jože Polčnik. Trener Primož Jel-šnik je z njihovim odnosom do treningov zelo zadovoljen, saj je s to generacijo ponovil uspeh iz prejšnje sezone. Na zaključnem turnirju štirih najboljših 17. decembra v Murski Soboti pa je naslov državnega prvaka osvojila ekipa Koš Koper pred Union Olimpijo. Pionirji do 13 let so z imenom Nazarje B v drugem delu odigrali štiri tekme. Proti ekipama Dravograd in Maribor B so doma zmagali in na gostovanjih izgubili. Skupaj s podobnimi rezul- tati iz prvega dela so na koncu dosegli 10. mesto med 24 ekipami v pionirski B. SKL. Ekipa trenerja Nejca Gelba je s svojimi igrami nakazala, da tudi v prihodnjih sezonah lahko računamo na uspehe nazorskih košarkarjev v pionirski kategoriji. Nazorski pionirji do 12 let so že začeli s tekmami na povsem neuradnem tekmovanju na celjskem območju. Podobno tekmovanje se obeta tudi najmlajšim do 10 let. Tomaž Križnik ka) so zmagale, ostale tri z ekipami iz Laza-revca (Srbija), Kopra in iz Jaksonwile (ZDA) pa izgubile. Uspešnejša je bila ekipa starejših deklic, ki je med šestnajstimi nastopajočimi ekipami zasedla odlično četrto mesto. V polfinalu je po dobri igri nesrečno izgubila z odlično ekipo iz Lazarevca, v tekmi za tretje mesto pa so imele več športne sreče gostiteljice iz Kopra. Franjo Atelšek Košarkarska liga Brglez.com na Polzeli Rezultati 6. kroga: Restavracija Sajovic : GG Steklarslvo 74:61, Odgovor : Brglez, com 47:59, Firax.si : ŠKŽ-ŠDBS Žalec 86:85, Avtokontrol Žalec : Kamnoseštvo Vogrinec 85:62, Pivovarna Laško : Pizzerija 902 74:86. Vrstni red po 6. krogu: 1. Celje - Avtokontrol Žalec 12,2. Restavracija Sajovic Gomilsko 11, 3. GG Steklarstvo 9, 4. Brglez.com Polzela 9,5. Kamnoseštvo Vogrinec 9,6. Pizzeria 902 Gornji Grad 9,7. Veterani Pivovarna Laško 8,9. Odgovor 8,9. ŠKŽ-ŠDBS Žaiec 8,10. Firax.si Založe 7. UM k____________________________________^ Kako se imamo v Podhomu Vas v Podhomu spada pod občino Gornji Grad, prej smo bili pod občino Mozirje. V tej vasi so nam že Mozirjani pred leti brez vprašanja krajanov vsilili odlagališče komunalnih odpadkov. Tu je do takrat bilo tam divje smetišče odpadkov. Toje bila vaška gmajna Podhoma. Parcela 3,5 hektarov zemlje, last lastnikov Podhoma. Izveden je bil postopek (denacionalizacija), da se vrne lastnikom. Ker pa je nastalo odlagališče in javno podjetje z stavbo na črno zgrajeno, smo zvedeli, da se to ne da vračati, pač pa, da je treba to lastnikom plačati. In to smo do tod uredili, pri plačilu pa se to konča. Občine so do sedaj pobirale denar na naši parceli, saj se ve, da že iz skoraj cele Slovenije vozijo smeti, da nas bodo zasuli. To ne delajo zastonj in niso toliko, da bi izpolnili obljubo plačila od prejšnjega župana. To pa se seveda vleče že precej let. Vas Podhom je obkrožena z gozdom in smo prej imeli čudovito naravo, čist zrak in mir od hrupa ter težkih tovornjakov, ki vozijo odpadke na odlagališče. Poleg tega nam cele jate krokarjev in razni škodljivci uničujejo vse po vrsti, da ne govorimo o raznem nadležnem mrčesu. Na njivah "zaradi njih" ne ostane prav veliko. Za vse to in tudi nadležni smrad smo upravičeni kakšne pomoči ali rente. Upam, da bo novi župan imel kaj usmiljenja do nas, ki smo najbolj na udaru odlagališča into uredil na pošten način. Zaradi glavne ceste smo krajani dali zemljo. Uredili smo jo vse do asfalta in to brezplačno, asfalt pa je dala občina Mozirje. Cesta in obcestni deli se zdaj nič več ne vzdržujejo, odkar spada ta zemlja pod občino Gornji Grad. Tudi stranske ceste vzdržujemo sami. Mislim, da toliko denarja, kot ga občina Gornji Grad izvleče od naše zemlje odlagališča, ga v nobeni vasi v občini Gornji Grad. Tako zahtevam, da se ta zadeva uredi takoj, ker je že skrajni čas, od kar je minilo 30 let. Marija Časi, Podhom 10, Gornji Grad Trenerji pionirskih selekcij Košarkarskega kluba Nazarje so zelo zadovoljni z marljivostjo svojih varovancev (foto: Albin Repše) Ljubenke tekmovale na mednarodnem turnirju Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primem institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na koterije možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Lov - privilegij državnih uslužbencev ali pravica domačinov (Odprto pismo predsedniku vlade Republike Slovenije) Spoštovani predsednik Vlade RS, gospod Janez Janša, v marsikaterem krajanu Kokre seje v decembru preteklega leta obudil boleč spomin na požig vasi s strani nemškega okupatorja. Enako kot tistega usodnega julija 1942, je v Kokro, brez predhodne napovedi, prihrumelo več 10 terencev, polnih streljanja žejnih lovcev, povečini funkcionarjev in uslužbencev Zavoda za gozdove Slovenije in njihovih tovarišev. Enako kottakratni okupatorji so brez opozoril zasedli strateške položaje po poljih, gozdovih in gozdnih cestah. Aroganten in podcenjujoč odnos udeležencev lova do krajanov in lastnikov je bil očiten in namenoma provokativen, čas lova pa načrtno izbran zjasnim namenom demonstracije moči po zadnji odločitvi ustavnega sodišča, ki sojo udeleženci pogona bučno proslavljali v preddvorskem lokalu v pozne nočne ure. Dogodek je bil povod, da vas, g. predsednik, lovska društva brez lovišč, ponovno opozorimo na krivico, ki jo trpimo domačini v lokalnih skup-nostih, kjer so ustanovljena ta-koimenovana lovišča s posebnim namenom (LPN). Ob osnovni dilemi, ki je zaposlovala politiko in pra-vosodstvo zadnja leta, ali bo divjad zasebna ali državna lastnina, je bil položaj prebivalcev v lokalnih skupnostih na območjih lovišč s posebnim namenom spregledan. Tudi ustavno sodišče seje s spretno pravno formulacijo izognilo odločanju o oceni ustavnosti nekaterih členov ZDLov-1, ki sojo nanj naslovila lovska društva, zato bomo Ustavnemu sodišču še enkrat poslali v presojo zahtevo za oceno ustavnosti zakona v tistih delih, kjer nas zakon postavlja v neenak položaj. Obstoječa zakonodaja ne daje jasnih kriterijev za ustanovitev LPN. Naravni in ostali pogoji nekaterih območij v Sloveniji kažejo na smiselnost posebnega obravnavanja, kot naprimer LPN Jelen Snežnik (ohranjanje volka) ali LPN Medved Kočevje (ohranjanje medveda). V teh področjih je naselitvena gostota ljudi majhna, zemljišča pa so pretežno v državni lasti. Nasprotno pa LPN Kozorog ne izpolnjuje nobenega od posebnih naravovarstvenih ali biotskih kriterijev ali razlogov za upravičenost tega statusa. Vsemje poznano, daje LPN Kozorog nastal v povsem drugih političnih razmerah, zaradi možnosti priviligiranega lova tedanje politične elite, predvsem na razlaščeni zemlji gorskih kmetov. Področje LPN Kozorog se danes nahaja na zemljiščih v večinski zasebni lasti, struktura gozdov pa je z intenzivnim izkoriščanjem v preteklem stoletju izgubila svojo prvotno obliko. Podoben položaj priviligiranega lova si želi ohraniti tudi »lovska elita« znotraj Zavoda za gozdove, kije bila v ZDLov-1 tudi predlagateljica ohranitve LPN Kozorog. V LPN Kozorog se izvaja predvsem lovni turizem in športno streljački lov funkcionarjev in uslužbencev Zavoda. Plan odstrela visoke divjadi LPN Kozorog za leto 2006, kije znašal 800 kosov srnjadi, 360 kosov jelenjadi, 150 kosov muflona in 330 kosov gamsa, kaže, da se iz lokalnih skupnosti, kjer sejavno dobro ustvarja, le to v celoti odtujuje. Poznani so primeri večjih škod po jelenjadi, kjer je LPN Kozorog, z namenoma birokratskim in poniževalnim nastopom do oškodovancev in posledično neplačilom škod, uspel ubiti motivacijo mladih gospodarjev do kmetovanja. Posebna zgodba je oddaja celotnega plana odstrela določenega revirja izbranim zasebnikom. Da na tem prostoru lahko bolj uspešno opravljajo funkcijo trajnostnega gospodarjenja zdivjadjo tudi drugi upravljavci, dokazujejo že desetletja aktivne in s strani prebivalstva sprejete in nekonfliktne lovske družine kot na primer LD Jezersko, LD Stahovica, LD Solčava in druge. Ob teh dejstvih se zastavlja logično vprašanje: mar ni enostavnejša, za družbo in državo cenejša in sprejemljivejša pot, prepustiti lovišča Kozorog v upravljanje lokalnim lovskim družinam. Upravljanje lovišča s strani lovskih družin in njenih članov bo dramatično spremenila odnos do divjadi in v največji možni meri okrepilo osnovne pozitivne premike v smeri celovitega upravljanja z divjadjo, ki so navedeni v 2. členu obstoječega zakona. Spodaj navedena lovska društva zahtevamo, da se nam v prostoru, kjer prebivamo, omogoči enakopravno združevanje in lovsko ude- jstvovanje, kot ga imajo lovci združeni v več kot400 lovskih družinah v Sloveniji. To rešitev smo že argumentirali v »Vlogi za oblikovanje in dodelitev lovišča« z dne 25.6.2004, ki smo jo naslovili na Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2,1000 Ljubljana in na katero nismo prejeli nikakršnega odgovora, kar je nesprejemljivo tudi iz procesno upravnega stališča. Predsednik LD Preddvor Zdravko Žižmond Predsednik LD Kokra mag. Stane Bergant Predsednik LD Strelovec Franjo Roban Walker *3S«aiEIIO Slavica MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne kpuhe * Bile so svetle sanje in prešle, zdaj je življenje takšno, kakor je. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame Ane BUDNA (2.4.1933 - 2.1.2007) z Ljubnega se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev. Hvala, ker ste se v tako velikem številu prišli poslovit od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja vsem, ki ste ji lajšali bolečine v zadnjih trenutkih življenj a z obiski in požrtvovalno pomočjo, posebej hvalage. Angelci Šuster, ge. Miji Ugovšek, ge. Mariji Arnič in zdravnici ge. Kramerjevi. Zahvala tudi g. dekanu Martinu Pušenjak za lepo opravljen pogreb, govornici Ani Kamplin in pevcem. Hvala vsem, ki ste in še molite zanjo. Še enkrat vsem in vsakemu posebej, hvala. Žalujoči vsi njeni ČRNA KRONIKA • ZAŽELEL Sl JE ZAJČJEGA MESA Ljubno ob Savinji: 3. januarja dopoldan so bili mozirski policisti obveščeni, daje neznani storilec na Ljubnem ob Savinji prišel do zajčni-ka in iz njega ukradel večjega zajca. Slednjega je nato v bližini odrl, meso pa odnesel s sabo. • RAZGRETEŽA SE NISTA UMIRILA Mozirje: 3. januarja v poznih nočnih urah sta se v baru Fany v Mozirju pretepala dva občana. Ker s kršitvijo ob prihodu policistov nista prenehala, so zoper oba odredili pridržanje do iztreznilve. • NOČNI NEBODIGATREBA Mozirje: V noči na 6. januarje neznanec vlomil v bar Gams&Rožice v Mozirju pred Mozirskim gajem. Iz notranjosti je odnesel cigarete, žgano pijačo in nekaj denarja. POGREŠA KDO KOLO? Policisti so 7. januarja v Lokah pri Mozirju našli zapuščeno kolo sive barve. Če ga kdo pogreša, naj se oglasi v prostorih Policijske postaje Mozirje, kjer mu bo na podlagi dokazila o lastništvu ali opisu značilnosti kolesa le to izročeno. STOtUTj^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 RO POTAR Ivan s.p. _____________Šempeter, starovaška ul. 19_j Glej zemlja sije vzela kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame Cecilije MAROLT roj. Usar (I8.5.I913 - 25.12.2006) Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja, za tolažilne stiske rok, za darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala pevcem, rogistom, praporščakom, govorniku in gospodu župniku Sandiju Korenu za lep pogrebni obred. Hvala osebju Doma starejših v Gornjem Gradu za nego naše mame v zadnjih mesecih njenega življenja. Hvala tudi vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in ji namenili dobro misel in spoštljiv spomin. Žalujoči: vsi njeni Milijone zvezd je na nebu, milijone kapljic v morju, mama je samo ena... Zapustila nas je Frančiška KOLAR Mataroška iz Otoka (3.5.1919 - 24.12.2006) Hvala vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali v času njene bolezni in izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman vas išče, solza, žalost in bolečina vas zbudila ni, ostalajepraznina, ki hudo boli. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame in stare mame Ane GOLTNIK iz Šmihela nad Mozirjem (14.7.1928 - 1.1.2007) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. župniku Sandiju Korenu za opravljen obred, šmi-helskim pevcem in Albini za ganljive besede ob slovesu. Žalujoči: Vinko, Ivan, Marica injožica z družinami MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 [23Ì brivcu! Pogoj za uspeh Šimen se hoče z Bepom pogovarjati o športu: "Bepo, si slišal, da je bila Lučanka Mateja Robnik najboljša Slovenka na veleslalomu za zlato lisico, čeprav je nastopila z zvinjenim gležnjem?" Bepo na to nič ne reče, kar nekam gre. "Ej, kam pa greš?" "Kam neki? Grem Tini Maze zlomit nogo, da bo spet v formi.” Samo Sprožilec Pokvarjen termostat To zimo imamo več ali manj zaprte ventile na radiatorjih, ker jih je nekdo "zgoraj" pomotoma zaprl v napačno smer. Na pragu konca zime Javna komunalna podjetja so opustila program Nič nas ne sme presenetiti, zimske službe namreč sporočajo, da niso več pripravljene na prvi sneg. Neizogibno je, dajih bo, če bo zapadel v teh toplih dneh, presenetil. Kljub temu so občani to zimo s pluženjem cest in poti izredno zadovoljni. Blenda Tavrl Kako naj zaspim, če se ves čas pogovarjate? Zanesljiva prerokba Pravijo, da če letos zime do decembra ne bo, je sploh ne bo. Doktor Abrakadabra Prihodnost lahko točno napovedujejo samo izkušeni preroki in še to samo za nazaj. Vse ob nepravem času So rekli, da gospoda in zima ne prizaneseta. In sedaj vsi čakamo popisovalce in sneg. Ko zima z repom udari Ker zima nikoli ne oprosti, imejte bunde pripravljene za avgust. Pancertanc Cene katerih izdelkov so trgovci na razprodajah letos najbolj znižali? Cene zimskih čevljev. Januarska rapsodija Če se polž globoko zakoplje, bo huda zima. Po novem letu so se zakopali globoko v solato na vrtu, zima pa nič. (MsmsösQ®. tMüxaM䮩 Če se pomlad ženi z zimo, bo hitro mimo. Vse se skupaj drži Solčavan gleda obnašanje živčnega Lučana, ki je nemiren, kot da bi sedel na trnih. "Zakaj si tako nervozen?" "Kaj ne bi bil? Presneta zima, ki je ni! Lani sem pozabil na ženo in 8. marec, ker se je sneg zadrževal pozno v pomlad, letos pa zaradi januarske pomladi vsak dan znova cvikam, da je praznik žensk že tu." Tugo Mernik Sezonska igra Janezek piše šolski spis o jaslicah: "Jaslice so igra s različnimi figurami, ki traja, dokler ne postavijo treh kraljev. Potem nekdo da šah-mat in igra se pospravi do naslednjega božiča." Hugo Mušnik Priročni potopis Za vse, ki boste letos dopust preživeli na "betonski veselici", objavljamo potopis, da boste lažje opisovali, kako ste letovali na "malti". ČE Sl DOBER, Sl DOBER Zoran Jankovič, Delova osebnost leta na področju politike: »Zofka, sva jim dala vetra, kaj, temle ljubljanskim povzpetnikom, jaz v politiki, ti pa v gospodarstvu...« Zofija Mazej Kukovič, Delova osebnostleta na področju gospodarstva: »Resje, toda pazi se, Zoran! Ljudje pravijo, da z vstopom v politiko vsak ugleden poslovnež postane podkupljiv birokrat... No, ampakzate se ne bojim, če si bil dober menedžer, boš tudi dober župan.« PONOS V TRD(N)I VALUTI Vinko Poličnik, načelnik Upravne enote Mozirje, v prostem času navijač smučarke Mateje Robnik: »Kaj sem ti vedno govoril, Cvetka, da bo iz tega dekleta enkrat še nekaj! Danes smo lahko nanjo ponosni vsi Lučani!« Cvetka Robnik, mama Mateje Robnik: »To že drži, škoda le, ker se ta ponos ne da izmeriti v evrih in centih...« ZGLEDI VLEČEJO Janez Robnik, oče smučarke Mateje Robnik: »Daj mi še en šluk kratkega, preden se začne drugi tek! Sem bolj nervozen, kot če bi moral sam na veleslalomsko progo...« Cvetka Robnik, mama Mateje Robnik: »Ne pretiravaj, Janez, saj veš, da otroci posnemajo svoje starše! Kako bi pa izgledalo, če bi to počela Mateja pred startom?« SESTAVIL PEPS ŽLAHTNA KOVINA (Ag) TEKOČINA, ZLASTI V MAJHNIH KOLIČINAH VERA, KI JO JE USTANOVIL MOHAMED KULTNI KRAJ V JUŽNI ANGLIJI STARA FIZIKALNA ENOTA ZA DELO MESTO V AVSTRIJI, NA MEJI S ČEŠKO OBČUTEK ZA KAJ, POMEN GOVORNIŠKI ODER NA STARORIMSK. FORUMU PASTIRSKA IDILIČNA PESEM I OBRAMBA 1 (KNJIŽ.) KONJ ! RJAVE BARVE NAUK O SMOTRU ALI SMOTRNOSTI FRANCOSKI STRELEC- JEAN PIERRE J' MODNA UMETNOST RDEČE BARVILO IZ ANILINA RUSKO PECIVO CELJSKI ŽUPAN-BOJAN NEBEUAKOVINS. DEL HEMOGLOBINA SLOVENSKA IGRALKA (RINA) NASLOV MONGOLSKIH VLADARJEV POT, KI JO OPIŠE NEBESNO TELO V GIBANJU KIPUNGOV POGLAVAR VOLKOV OVOJNICA ZARODKA SESALCEV MRAK ŠV1C. FRANC. PISATEU-CLAUDE REKA NA OTOKU LUZONU ZANIČLJIV NAZIV ZA AZIJCA TROPSKI SADEŽ MANGOVCA ODVETNIK V HRVAŠKEM OKOLJU PISEMSKI NASLOV STANOVALCA NORDIJSKA BOGINJA MORJA MOŠKI PRINCIP KITAJSKE FILOZOFIJE ŠKRAT V GERMANSKI MITOLOGIJI ZADNJI DEL DEBELEGA ČREVESA TIP OPLOVEGA AVTOMOBILA TOMISLAV NERALIĆ DEDIŠČINA (STAR.) OLIMPIJS- KE IGRE AMERIŠKI IGRALEC (DOUGLAS) KRAJ PRI OPATIJI NEMŠKI SLIKAR- MELCHIOR GORAZD ŠEFRAN KRAVICA, ICIKA TONSKI NAČIN TOYOTIN TERENSKI AVTOMOBIL DAN VSTAJE MAKEDONCEV PROTI TURKOM PREVARA, UKANA ENAKI ČRKI POTUJOČE GLEDALIŠČE Z ŽIVALMI TATVINA GLAVNO MESTO TURČIJE KONJENIK, KARTA PRI TAROKU Portal Saviojsko dolina MINI SLOVARČEK: ROSTRA- govorniški starorimski oder ROOS- Nemški slikar- Melchior AGNO- reka na otoku Luzonu AMAT- Francoski strelec- Jean Pierre PRAM- konj rjave barve OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravilno rešenimi križankami iz 51. št. Savinjskih novic smo izžrebali tri reševalce križank, ki prejmejo darilne bone Butika spodnjega perila Grazia iz nakupovalnega centra v Velenju: - bon v vrednosti 20,86 EUR, prejme Miha Grudnik, Zadrečka 17, Nazarje; - bon v vrednosti 12,52 EUR, prejme Marija Potočnik, Homec 20, Rečica ob Savinji; - bon v vrednosti 8,35 EUR, prejme Marjana Predovnik, Šmihelska c. 64, Mozirje. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Čestitamo! Nagrade lahko koristite v Butiku spodnjega perila Grazia, ki se nahaja v nakupovalnem centru na Kidričevi 2b v Velenju. Napovednik • Petek (12. januar), ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Predavanje Franceta Malešiča Zanimivosti iz planinske zgodovine__________________ ________________ • Petek (12. januar), ob 18.30 Knjižnica Gornji Grad Pravljična ura za otroke: Vrabčevka in ocean____________ • Sobota (13. januar), ob 9.00. OŠ Gornji Grad Ju-jtsu turnir v tehnikah za mladino do 15 let • Sobota (13. januar), ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje : Grosuplje (kadeti) • Sobota (13. januar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje : Tinex Medvode (člani) • Nedelja (14. januar), ob 17.00. Dvorana II. OŠ Rogaška Slatina Košarkarska tekma - Rogaška : Nazarje (mladinci) • Torek (16. januar), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Zvezdica zaspanka_____________ • Sreda (17. januar), ob 17.00. Knjižnica Ljubno Pravrjjjčna ura za otroke: Anton zna čarati_____________ • Četrtek (18. januar), ob 18.00. Gostišče grad Vrbovec Nazarje Planinski večeri - iože Svetličič: Laponska ŽIVALI - PRODAM Prodam prašiča za zakol po 1,5 eur za kg; tel. 572-23-96. Teličko simentalko, staro 14 mesecev prodam ali menjam za bikca; tel. 572-23-96. Prodam teličko sivko, težko 110 kg; tel. 584-16-53. Prodam bika cika, teža 230 kg; gsm 051/821-654. ŽIVALI - KUPIM Kupim bikca simentalca, težkega 100-130 kg; tel. 583-10-91. Kupim kravo za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 /533-745. Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme, po 1.000 sit/kg, ter 200 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833. DRUGO - PRODAM Prodam novo sim kartico z dokumenti (041); cena 3.000 sit; gsm 031/582-897. Prodam gozdni in cvetlični med -cena 5 eur; gsm 031/451-930 -Nazarje. Prodam 300 I stoječi hladilnik za mleko, star 5 let; gsm 031/408-548. Prodam cepilec drv; gsm 031/ 568-095. Prodam traktor zetor 52-11, let. 86, 1. lastnik; prodam tudi mešana suha drva; gsm 051/358-408. Hladilnik za mleko 220 litrov, kot nov, prodam; gsm 031 /585-735. Silažne bale prodam; gsm 041/ 649-539. Prodam smučarska očala swans, z dvojno šipo - rdeče barve, za 46 eur; gsm 051/366-133. Prodam hrastove deske (zračno suhe), javor in smreka (suho); gsm 031/544-715. Nogavice iz domače volne prodam; gsm 041/685-636. Prodam cisterno za gnojevko, 3.200 I; gsm 041/783-700. DRUGO - PODARIM Podarim plinski štedilnik 4 + 2 in pomivalno korito; gsm 041/324-353 - zvečer. Odstopim večjo količino Tuševih zvezdic; gsm 031/642-353. Podarim otroško opremo za deklico. Kupim silažne bale; gsm 031/ 213-445. Podarim psička, starega 3 mes. -nemški ovčar; tel. 584-60-18 ali gsm 041/749-814. DRUGO Prosim, če je kdo od radmirskega mostu do Ljubnega našel gsm-u podobno napravo (vlagomer), naj pokliče na št. 041/437-712. V najem oddam manjši vinograd v Mozirju; gsm 041/543-550. V najem vzamem travnik ali njivo v Oddam stanovanje v najem; gsm Zadrečki dolini; gsm 031/475-041/783-700. 986. NEPREMIČNINE Prodam stanovanjsko hišo, cena po dogovoru; gsm 041/683.663. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks 03/838-12-46. Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. ODKUPUJEMO HLODOVINO Smreka I., II. in lil. kvaliteta. Informacije na tel. 03/584-12-70 ali 041/741-713. Tesarstvo Rihter Srečko s.p., Šentjanž 47, 3332 Rečica ob Savinji. VSE VRSTE IZKOPOV za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje. VIP MEHAN Vzdrževanje in popravila vozil, viličarjev, traktorjev in kmetijske mehanizacije na terenu. Gsm 041/793-633. Janez Klopčič s.p.. Ob Savinji 10 a, Nazarje. Na malteških otokih se je ustavila zgodovina (2) Piše: Janja Čolić Maltežani so po izgledu tipični Sre-dozemci: srednje visoki, temnopolti in temnooki s črnimi lasmi, Maltežanke so po rasti najnižje Evropejke (povprečna višina 159,9 cm), Maltežani pa takoj za Portugalci zasedejo drugo mesto (povprečna višina 169,4 cm). Opisuje-jojih kot Britance italijanskega izgleda, ki govorijo arabsko. PO SRCU ITALIJANI, PO NAVADAH ANGLEŽI Sami radi pravijo, da so po srcu Italijani, Angleži pa po navadah. Tako vozijo po levi in govorijo o vremenu, čeprav je vreme skoraj vedno brez deževnih kapljic (300 sončnih dni letno). Mestne gospe pravijo, da sovražijo čaj, pa se mu od petih popoldne skoraj nikoli ne odpovejo. Čeprav so varčni, uživajo v igranju na srečo. Igre na srečo, predvsem bingo, so del zabavnega programa večine hotelov, restavracij, barov... Večina Maltežanov živi v urbanem okolju v bližini glavnega mesta Valette in v obmorskih krajih na severu države, komaj 15% ljudi pa živi na podeželju. Peščica ljudi še vedno živi v bližini jam, poleg katerih so si zgradili skromna zatočišča. Ta peščica nima ne elektrike, ne vode. Zanimivo pa je, da živi več Maltežanov v izseljenstvu, kot na samih otokih - 50.000jih živi v Londonu, 150.000 v ZDA in preko 400.000 v Avstraliji. Največkrat se ie-ti vrnejo domov na obisk v času božično-novoletnih praznikov. DEŽELA NASPROTIJ Malta je čisto nasprotje Slovenije - pokrajina je skalnata in suha, na celotnem otoku ni enega jezera, niti reke. Notranjost Malte je gričevnata z najvišjim vrhom Ta'Zuta, 253 m, ponekod, predvsem na jugu, se hribovje zaključuje s strmimi kliti, drugje se blago spušča v morje. Zemljišče na Malti je terasasto, pretežno golo pobočje, kjer rastejo kaktusi, figovci, agave, palme ... Iz suhih peščenih rdeče-rjavih tal se dvigajo hiše v rumeno-rjavi barvi, iz tipičnih arabskih vasic pa se mogočno dvigajo kupole - cerkve. Katoliških cerkva je na tej mali površini 359. V naseljenih področjih je Malta za odtenek bolj zelena, bolj pisana, saj so prebivalci nasadili oleandre in druge cvetoče grmovnice. To je dežela nasprotij. Najdemo mahne hiške in velike katedrale, gola pobočja in cvetoče vrtove v Valetti, urejene dvorce in porušene utrdbe. Malta je država, kjer si zgodovina in naravna lepota podajata roki. Modra jama (Blue Grotto) je naravna znamenitost Malte. Modra jama je ime za votline in votlinice, ki jih je izklesalo modro morje. Posebno doživetje je najem čolnička, s katerim sva se z možem popeljala v samo srce teh jam. Tam sva poleg sinje modrine občudovala tudi bogat podvodni rastlinski svet, svet koral. Številni koralni grebeni in bogat podvodni svet na malteške otoke privablja mnoge potapljače. Za odrasleje med številnimi ribiškimi vasicami najbolj zanimiva starodavna vasica Marsaxlokk, kjer se iz tal dvigajo nizke hišice, na morju plešejo pisani ribiški čolni, ob nedeljah pa zaživi tržnica. MALTA-MEKA FILMARJEV Otroci se navdušujejo nad zabaviščnimi in vodnimi parki, tiste, ki poznajo risanko Popaj, pritegne Sweethaven Village ali Popajeva vasica (Popaye Village). Lesena Popajeva vasica je bila leta 1979 prizorišče snemanja muzikla Popaj, ki gaje igral Robin Williams. Zaradi svojih naravnih lepot, številnih zalivčkov in mnogih utrdb, trdnjav in zapuščenih obzidij je bilo na Malti snemanih mnogo filmov, med drugimi Gladiator, Troja, Grof Monte Christo, Da Vincijeva šifra ... Prav posebno doživetje je bilo potepanje po otoku Gožu. Nisva ga odkrivala kot ponavadi z avtobusom, najemom avtomobila aii peš, pač pa zjeepom. Gozo z Malto povezuje trajektna linija in že sama vožnja na otok je nekaj čudovitega. Trajekt pluje mimo majhnega Cornino in Cominotta in pristane na Gožu v pristanišču Mgarr Harbour. Po pristanku na Gožu sva najela jeep in s pomočjo šoferja domačina odkrivala otok, ki je bil po starodavni grški legendi prebivališče boginje Kalipso. Ta je vvot-lini nad zalivom Ramla Bay s svojimi ljubezenskimi čari sedem let zadrževala Odiseja. Gozo je otok, ki očara kljub svoji majhnosti. Citadela, nekoč rimski tempelj, je mogočna katedrala z obzidjem na vrhu hriba in v ponos glavnemu mestu Victorii ali Rabatu, kot prestolnico tradicionalno kličejo domačini. Victoria je zanimiva tudi zaradi tržnice, ki se ne razprostira le na trgu pod Citadelo, ampak meče svoje »lovke« tudi v vse ozke uličice. It-Tokk, kot se tržnica imenuje, ponuja vse od okusnih rib, sirov, vin do starin, malteških čipk, pletenin ... Na Gožu so zanimivi predvsem templji Ggantija Temples, za katere domnevajo, da so najstarejša prosto stoječa struktura na svetu in so pod UNESCOvo zaščito. Templji so iz leta okoli 3000 p.n.št. Otok Cornino in Cominotto z Modro laguno Karozzin je tipična malteška kočija Lesena Popajeva vasica je bila leta 1979 prizorišče snemanja muzikla Popaj, v katerem je naslovno vlogo odigrat Robin Williams ladišče Mateja Robnik iz Sobotno jutro 6. januarja se je začelo šele dramiti, ko so najvztrajnejši člani Kluba navijačev Mateje Robnik odšli na pot proti Kranjski Gori na ogled veleslaloma za 43. Zlato lisico, ki je bila tja prestavljena iz Maribora zaradi vremenskih razmer. Številni navijači iz Luč so prišli na Zlato lisico spodbujat svojo sokrajanko 43. ZLATA LISICA V KRANJSKI GORI Nekaj kilometrov pred ciljem seje kolona vozil strnila, pogovor v avtobusu pa je postajal glasnejši. Matejini navijači so bili oboroženi z dobro voljo in različnimi napovedmi. Na cilju - v Podkorenu so v roke vzeli navijaške rekvizite in na glave po veznili zeleno kapo z napisom Mateja Robnik, Luče, Slovenija. Srečali so se s Črnjani in se skupaj odpravili proti tribunam. Na progi so se vrstile tekmovalke. Mlada Lučan ka je štartala s številko 37. Ob njeni vožnji so navijači začeli bučno navijati. Trepetali so ob vsakih prevoženih vratcih in ugibali: »Bo - ne bo?« Malke, kotjo njene kolegice iz kluba kličejo, se ni dala, samozavestno je vijugala med vratci in os vojila 25. mesto. V listem Irenulku čas ni bil več pomemben, le dejstvo, da je prišla do cilja in se uvrstila v trideseterico. Uspela sem jo za nekaj trenutkov ujeti v cilju, kjer mi je vsa zadihana zaupala, da je proga ču dovila in da ima še nekaj rezerve, ki jo bo skušala izkoristiti v drugem teku. Daljši pogovor ni bil mogoč, čakale sojo namreč številne obveznosti do novinarjev in sponzorjev. Odmor med obema vožnjama so Matejini navijači izkoristili za ocene, napovedi in kritike ostalih naših tekmovalk. V drugi vožnji se je Robnikova podala na progo kot šesta in takoj zasedela prvo mesto. Tribuna seje tresla, njeni navijači sojo glasno podprli. A tek še ni bil zaključen. Za njo so se po progi spustile tekmovalke, ki so se v prvi vožnji uvrstile v prvo trideseterico. Sledilo je nekaj odstopov. In končni rezultat veleslaloma svetovnega pokala alpskih smučark za 43. Zlato lisico v Kranjski Gori? Zmagala je Avstrijka Nicole Hosp z 2:09,85, druga je bila Italijanka Nicole Gius s časom 2:10,28 oziroma z 0,43 stotinke zaostanka in tretja Finku Tanja Poutiainen z 2:10,47, oziroma z 0,57 stotinke zaostanka. »Naša« Mateja je z trinajstim časom vožnje in osvojenim 17. mestom, ki je hkrati tudi njen najboljši izid kariere, postala najboljša Slovenko, njen čas proge pa 2:13,08 lorej je za zmagovalko zaostala za 3,23 sekundo. Zgornjesaviri-jčanka je s trmo in vztrajnostjo v soboto nastopila Uspeha Mateje Robnik in Ane Drev sta se veselili tudi njuni mami Cvetka (levo) in Silva kljub poškodbi, ki jo jo staknila le nekaj dni pred nastopom na strmini v Podkorenu. Pri hoji po stopnicah si je namreč zvila gleženj. »Ko sem pred ciljno strmino zaslišala navijanje gledalcev, je bilo to zame še dodatna spodbuda. Po prihodu v cilj druge vožnje pa sem bila presrečna, ko sem videla številko ena. Prevzela sem vodstvo, kar se mi doslej v svetovnem pokalu še ni zgodilo. Lani sem se na tekmah te ravni že preizkusila, zato mije letos lažje. Na prvem veleslalomu sem sicer odstopila, nato pa dvakrat posegla po Mateja Robnik: »Ko sem pred ciljno strmino zaslišala navijanje gledalcev, je bilo to zame še dodatna spodbuda.« točkah. Želim si, da bi se to nadaljevalo tudi v nadaljevanju sezone. Sedaj mi bo še lažje, ker sem dosegla tudi drugo normo za svetovno prvenstvo. Želim si tudi napredka v superveleslalomu, ki je moja druga disciplina,« je bila nad svojim nastopom navdušena Mateja Robnik, sicer člani ca mariborskega Branika, ki je drugič v karieri dosegla točke pokala in izboljšala dosežek iz Semmeringa. Tekst in fotografije: Marija Sukalo Proga v Podkorenu je bila zahtevna, a odlično pripravljena OSREDNJA KNJ. CELJE