INIBJL INTERIER d.o.o., trgovsko pod)etle 'hško, Aškerčeva 1. Slovenca. ' laMcu: 0608/21-876. 21-861 22-090. 22-064 ' AFP AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, tax: 67-655^ nas glas ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKO ŠT. 10 • LETO XVI • 15. MARCA • Poštnina plačana pri pošti Novo mesto cena: 60 SIT *s/nio» OBMOČNA ENOTA KRŠKO . terme čatez d. d. lopllška c. 35, 64250 bršilc*. šlovttija Videm papir Lanska tekoča izguba pod pričakovano ^™ Bo prisilna poravnava omogočila rentabilnost? — Narok aprila — Letos planira/o dobiček_______ »Rezultat je posledica nadpovprečne angažiranosti in dela, čeprav je bilo to obdobje zelo rizično za nas. Ocenjujem, da je izguba pod planirano velik uspeh ob dejstvu, da poslujemo brez lastnih sredstev,« je poslovanje v lanskem letu ocenil direktor Videm papirja Jože Cerle. Videm papir je poslovno leto 1994 zaključil s tekočo izgubo v višini 4,95 mio DEM. Vodstvo podjetja je novembra lani predlagalo uvedbo postopka prisilne poravnave, s katerim bi upniki dosegli za večino vpletenih strani sprejemljivo rešitev poplačila zapadlih obveznosti in obenem zagotovili nadaljevanje proizvodnje v konjukturnem obdobju. Uspešno izvedena prisilna poravnava, ki predvideva tudi pretvorbo terjatev največjih upnikov v lastniške deleže, bi Videm papirju omogočila rentabilno poslovanje. V sredini aprila je pričakovati narok, na katerem se bodo upniki izjasnili o predlaganem načrtu finančne rekostrukcije. V januarju in februarju je podjetje nadaljevalo z lansko- letnim trendom povečevanja prodaje, prav tako pa so dosegli načrtovano proizvodnjo, saj so janurja proizvedli 9.205 ton. Iz poslovnega plana izhajajoča povprečna mesečna prodaja v višini 8.3561 je bila tako v januarju skoraj v celoti realizirana (99,65=), februarja pa je bila presežena za celih 6 odstotkov. % Plan proizvodnje in prodaje za leto 1995, po katerem naj bi proizvedli preko 99.000 ton oz. prodali več kot 100.000 ton različnih papirjev, od tega le četrtino v Sloveniji. Po be- sedah direktorja Jožeta Cer-leta planirajo letos dobiček in kot sam pravi, je optimist. V podjetju že od začetka (april 1993) poskušajo na razne načine racionalizirati poslovanje in dvigniti produktivnost na zaposlenega. Od prvotnih 720 zaposlenih se je število zaposlenih konstatno zmanjševalo, tako da je bilo ob koncu leta 1993 646 zaposlenih, ob koncu lanskega leta pa 607. Nadaljne zmanjašnje ni smiselno, saj je že sedanje stanje tako rekoč na robu sprejemljivega. (Galex) Sejem v Brežicah bo med 10, in 14. majem Uspešni sejmi iz prejšnjih let so spodbudili Brežičane, da so se tudi letos lotili organizacije sejma. V razgovoru organizatorja, brežiške obrtne zbornice in pokrovitelja, občine Brežice so sklenili, da naj bo sejem promocija malega gospodarstva. Problem prostora so rešili z najetjem montažne hale (šotora), ki bo imela 2.000 kvadratnih metrov postora. Pred šotorom bo še 1.000 kvadratov, namenjenih sejmarjem, in ustrezen prostor, namenjen gostincem. Vse skupaj bo urejeno celovito, tudi zunanje stojnice bodo imele strehe in ne bodo kazile podobe sejma. Cena kvadratnega metra stojnice bo 85 DEM, so pa tudi druge možnosti. Vse podrobnosti o sejmu si lahko preberete v razpisu, ki je objavljen v pričujoči številki Našega glasa. Dodali smo tudi prijavnico, ki jo lahko izpolnjeno pošljete organizatorju, Obrtni zbornici Brežice. (Ika) Tiskovna konferenca UNZ Krško Dokaj ugodne varnostne razmere v Posavju CPI ponuja možnost nadaljnega izobraževanja Marec je čas odločanja o nadaljevanju šolanja. Ministrstvo za šolstvo in šport je izdalo objavo in razpis za vpis v srednje šole in na fakultete, akademije, višje in visoke šole za šolsko in študijsko leto 1995/96. Predprija-ve je potrebno oddati do 24. marca. V tem študijskem letu bodo na večini fakultet, na višjih in visokih šolah ukinili višješolske programe in jih nadomestili stri- ali štiriletnimi visokošolskimi programi visokih strokovnih šol. Tudi na Posavskem centru za permanentno izobraževanje Krško imate možnost izrednega študija, in sicer na naslednjih visokih strokovnih šolah: Visoka poslovna šola ekonomske fakultete Ljubljana — 1. in 3. letnik (v 3. letnik se lahko vpišejo tisti, ki imajo diplomo prve stopnje ekonomije ali končano višjo poslovno šolo); Visoka upravna šola Ljubljana — 1. in 3. letnik (v tretji letnik se lahko vpišejo neposredno diplomanti upravne šole — višji upravni delavci, diplomanti drugih šol opravijo določene diferencialne izpite); Visoka prometna in pomorska šola Piran — prav tako 1. in 3. letnik ter Višja vzgojiteljska šola PF Maribor. (Kati) Krško, 13. marca — Na tiskovni konferenci UNZ Krško je načelnik krške uprave Rajmund VVeber povedal, da so bile varnostne razmere v Posavju v preteklem letu dokaj ugodne. V letu 1994 so zabeležili manj prometnih nesreč (194), število mrtvih v nesrečah seje skoraj prepolovilo (16, medtem ko je v letu 1993 umrlo 29 ljudi), ugotovili so, da se je v letu 1994. število kaznivih dejanj zmanjšalo za 22 odstotkov, uspešno razrešenih pa je bilo kar 66,3 odstotkov primerov, kar je nad povprečjem v državi. Opazen je porast kršitev javnega reda in miru za 22od-stotkov, istočasno pa se je zmanjšalo število omenjenih kršitev na meji oziroma pri prehodih meje. V nekaterih segmentih je delavcem UNZ Krško uspelo poseči tudi v t.i. sfero organiziranega kriminala, kjer so v mnogih primerih uspeli preprečiti vnose in preprodaje droge in orožja. Opaziti je tudi porast gospodarskega kriminala (poslovne goljufije), primeri pa so večinoma raziskani. Problemu tihotapljenja droge in orožja na UNZ Krško posvečajo posebno pozornost, prav tako pa relativno uspešno rešujejo mnoge primere nasilja v družinah in nad otroki, (dama) Prvo srečanje turističnih podmladkov Zmagali Kostanjevičani Pretekli teden je bilo v Šmarjeti prvo srečanje turističnih podmladkov Posavja, Dolenjske in Bele krajine, ki sta ga pripravila Dolenjska turistična zveza in Turistični podmladek OŠ Šmarjeta. Srečanja so se udeležile tudi ekipe podmladkarjev iz Sevnice, Kostanjevice in Šentjerneja, ki so pripravile naloge na temo Naš boljši turistični jutri. Zmagali so podmladkarji iz OŠ Kostanjevica pod vodstvom Katarine Zahrastnik, pomagala pa sta tudi Matej Su-hač in MelitaSkušek. Pripravili so zanimivo igrico o slabih in dobrih lastnostih, lepih in malo manj lepih reči v Kostanjevici, preko diapozitivov pa so prikazali vse znamenitosti Dolenjskih Benetk. Tako se bodo udeležili tudi republiškega srečanja v Rogaški Slatini, ki bo 20. in 21. aprila. (Lea) (iN KRŠKO CKŽ23 kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 f^V MrfV'.,.«*, 0 ,«., •*¦$¦ ' ^ M H^pv^^Bni irasiiissr^^ i '.'Mi:.!!'' BREŽICE Trg Izgnancev la teL oeos se-236 ta* oeoa aw LJUBLJANA -Slovenska cesta 54 tel- 06I B3I55 ta* OGI B3-B-47 Dunajska cesta 20 tel.. OGI BkSO-77 MARIBOR CEUe Partizanska c 3-5 ljubljanska c 3a tO, OS ES-4EO t«; 063 28-936 ta* 062 29-460 t»x OE3 44*«2S Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah ii od 8* do 19*' In n* vseh enotah poste! POOBLAŠČENA INVESTICIJSKA DRUŽBA | TJA, UšIM... rtič i/eL DfA ALI TQI TISOČ LITROV••¦ EVKOPs,tL K.KAVE DAJEJO 90 VET HO SEDE h I TISOČ LITB.0* MLEKA lETNO ' Turistični podmladek, šolski programi in referenti Letos v Posavju ni imelo smisla organizirati tekmovanja turističnih podmladkov, ker sta se zanj prijavili samo dve šoli. Zato so tisti dve raje priključili k dolenjskim Šolam, kjer je prijavljenih osem ekip. Pomerile se bodo v šmarjeti. Nad tem bi se vsekakor kazalo zamisliti. V časih, ko ves svet ugotavlja, da je turizem najdonosnejša gospodarska panoga in v krajih, kjer obstajajo dejanske možnosti ter načrti za povečanje zaslužka od turizma. Ne mislim samo na terme, toplice, znane gostinske lokale, kopališča in še kaj, kar je lahko lokomotiva turističnemu in gostinskemu razvoju v vsej svoji okolici. Terme bodo slej ali prej dosegle plafon svojega lastnega razvoja, ki sedaj temelji na skrbno izbranih naložbah in na povečanju kakovosti storitev. Za nadaljnjo rast se bodo posvetile spodbujanju nastanka dopolnilne, t.i. izvenpenzionske ponudbe v svoji ožji in širši okolici. Za začetek morajo zdraviliška mesta postati resnično zdraviliška mesta, kamor bodo gostje hodili na sprehode, po nakupih ali kar tako prodajat zijala in nabirat vtise, ki jih bodo doma posredovali sosedom in znancem. S tem pa razvoja in možnosti zaslužka še zdaleč ni konec. Če hočemo razvijati in (predvsem) uspešno izkoriščati različne vinske čete, turistične kmetije, vinotoče, izletniške točke, lovni in ribolovni turizem, bo treba gostu ponuditi še veliko več kakor čisto, neokrnjeno naravo, očiščene reke, mir, kmečko okolje. Predvsem pa moramo tudi izven gostinskih lokalov predenj čim prej pričeti postavljati natakarja in natakarico, kuharja, vodiča, skratka gostitelja, ki bo vedel, kako se vsemu temu streže. Osebno verjamem, da je to možno doseči z vzgojo od malega. Končno se bomo morali otresti strahu, ki nam ga je vcepil zaliti gorenjski gobar: »Ne postanimo narod sobaric in natakarjev!« Z industrijo in ponosnim delavskim razredom smo prišli do sem, kjer smo sedaj in čas je, da ob tem poskusimo nekaj novega. Turistični in gostinski krožki so ena izmed nenadomestljivih priložnosti, da otroke počasi, že od malega na nevsiljiv način naučimo veliko koratnega. Od tega, da bodo znali razmišljati o tem, kako naj sebBV prid izkoristijo vsako, tudi najmanjšo možnost, ki se jim ponutii na tem področju, do tega, da bo (na primer) po turističnih kmetijah rasla že kar lepo usposobljena delovna sila. Ljudje, ki bodopoznali svoj domači kraj in okolico, njegovo zgodovino, posebnosti, zanimivosti, lokalne poti, kulinariko in vedeli tudi za zdravo prehrano... Čuda je stvari, ki se jih lahko otroci postopoma naučijo v krožkih ali pa pri izbirnih predmetih o turizmu. Ni nujno, da so predmetniki ambiciozni in da konkurirajo poklicnim ali srednjim šolam. Kolikor se bo prijelo, se pač bo. Predvsem pa: lahko bi se programi na nadaljnjih izobraževalnih stopnjah začeli pri »C« namesto pri »A-1«. Samo še nekaj: če bodo že gostinsko-turistični krožki ugledali luč sveta, naj ne bodo ob petih popoldne. Če namreč otroci s podeželja, vozači, ne morejo (recimo) h karateju, imajo smolo in nedomiselnega ali lenega organizatorja izvenšolskih dejavnosti, ki zbira preobremenjene mentorje. Če pa se bodo po pouku do odhoda šolskega avtobusa preganjali okrog šole, popoldne pa jih bo treba s kmetije posebej pripeljati h takemu krožku, se bo stvar zapletla. Upajmo le, da ne samo za otroke in njihove starše. Nova zakonodaja terja od občin, da zaposlijo referente za turizem. Ti bodo morali premakniti veliko, če hočejo upravičiti svojo zaposlitev, ena prvih stvari pa bo lahko uvedba turističnih in gostinskih krožkov. Sicer pa je s temi referati tako, kot z vsemi novostmi: ljudje bodo morali ogromno garati, pa se bo komaj kje poznalo. Vsaj v začetku. Glede na to, da gre vendarle za usodne, eksistenčno pomembne reči, bi vseeno kazalo županom svetovati, naj dobro razmislijo, kakšne ljudi bodo zaposlili. (Ika) DRUGA STRAN NAŠ GLAS 10, 15. MARCA 1995 Okrogla miza krškega kluba managerjev Od managerja do uspešnega notranjega podjetnika Sodoben direktorje mentor svojim podrejenim in zna predvsem izkoristiti njihove dobre lastnosti Občni zbor KO SKD v Podbočju Krško, 9. marca — Novi časi terjajo novo obnašanje in prijeme, ki spodbujajo ustvarjalnost čim večjega števila članov v delovnih kolektivih. Nekaj poti za doseganje tega cilja, ki vodi k povečanju produktivnosti, je na nocojšnji okrogli mizi redkim krškim managerjem razkril dr. Miroslav Glas. Uvodničar je pred zbrarV postavil dilemo, kako povečatr samoiniciativnost ljudi, jih prepričati, naj samostojno in ustvarjalno razmišljajo, ter hkrati ohraniti nadzor nad celotnim sistemom in zagotoviti, da vsa zadeva deluje učinkovito in usklajeno. Za nadzor in predvsem za usklajenost delovanja podjetja se da poskrbeti zlasti z razgovori, z ohranjanjem stikov vsaj s prvo linijo podrejenih delavcev. Za učinkovitostmi ustvarjalno razmišljanje zaapslenih pa mora vodstvo podjetja uporabiti vrsto motivacijskih prijemov, ki jih ima na voljo. Od tega, da ljudi ustrezno nagrajuje po njihovi dejanski uspešnosti in prizadevanjih (tudi tega se je treba naučiti), do tega, da morajo zaposleni videti svojo perspektivo v napredovanju. Če je že jasno, da vsi ne morejo postati šefi, je pa napredovanje lahko horizontalno: postanejo vodje projektov, predvsem tistih, ki temeljijo na njihovih idejah in inovacijah, lahko so svetovalci, projektanti 1 A, dobijo ustrezno visoko plačo. Samo tako se dobri strokovnjaki ne bodo trudili, da bi postali povprečni ali celo neučinkoviti šefi in svoje strokovnosti ne bodo zapostavljali na račun šefovskih (beri kaplarskih) organizacijskih zadolžtev. Po drugi strani pa morajo resnično vodilni ljudje dobiti hkrati v najem dostojne hiše in prepoved, da bi razmišljali o lastni gradnji. Med delovnim in prostim časom morajo imeti energijo in možnost, da sanjarijo o razvoju podjetja, v katerem delajo. Uspešen direktor ni več poveljnik, ampak vodi- telj. Raziskave so pokazale, da se tam, kjer so vodje preveč obremenjeni z vsakdanjimi drobnarijami in nimajo časa ne za razgovor ne za sanjarjenje o perspektivah, izgine vizija o razvoju tudi med zaposlenimi. Seveda je to le manjši del razmišljanj dr. Glasa. Klub managerjev bo s podobnimi srečanji gotovo še nadaljeval, zato smo tokrat objavili le toliko povzetka, da morda zbudimo radovednost še pri katerem izmed krških managerjev ali njihovih delavcev s posebnimi pooblastili. Vstop v članstvo kluba je vedno možen, redni sestanki pa bodo praviloma vsak prvi četrtek v mesecu ob 18. uri (praviloma) v zeleni dvorani hotela Sremič. (Ika) Kaznovanja, nekaznovan/a in odpuščanja Ali nas je strah mladostniškega nasilja? Fizičnih napadov in raznih oblik ustrahovanj so bili ljudje na radeškem območju sicer navajeni, toda nasilje, ki ga vršijo gojenci Prevzgojnega doma Radeče zadnjih nekaj let, je že zdavnaj preraslo v teror. Radeče, 10. marca — Kdo koga preizkuša, se sprašujejo ljudje v Radečah potem, ko so bili priča pravemu »filmskemu« terorju sedmih od osmih pobeglih gojencev PD Radeče, ki so v mestu popivali, razbijali in tudi fizično obračunavali z nedolžnimi ljudmi. Ljudje v Radečah so zaskrbljeni, prestrašeni, razočarani. Postajajo nezaupljivi in tako počasi in nezavedajoč se, spreminjajo svoje življenjske navade, svoj življenjski stil. To velja predvsem za starejše osebe oz. ljudi, ki se bodo v vsej svoji nemoči in strahu, posebno odslej, odpovedovali in izogibali že tako redkih sprehodov in občasnih nakupovanj. Ali se nemočnih res ne da zaščititi pred podivjanimi mladostniki ali na stotine razbitih lokalov in ukradenih ter razbitih avtomobilov res ne predstavlja minimuma spoštovanja vsakega davkoplačevalca v državi, ki tako nastalo škodo iz meseca v mesec po- ravnava s svojim delom oziroma manjšim zaslužkom, za nameček pa mu osebna in vsakršna druga varnost največkrat žal ni zagotovljena. Predvsem bi se morali zavedati, da v radeškem primeru ni šlo za »veseljačenje« problematičnih mladostnikov — gojencev, ampak za navadno teroriziranje poštenih državljanov, da v vseh podobnih primerih, ki jih je v Sloveniji vsak dan več, ne gre za lažje oblike kršenja javnega reda in miru, pač pa za organizirano in neposredno obliko pritiska na vse sfere družbenega življenja. Nikakor ne bi smeli pozabiti, da je večina gojencev v prevzojnih domovih sicer mladoletnih, da pa so med njimi tudi polnoletni prestopniki, največkrat že pravi kriminalci, ki ponavadi postanejo t.i. leader-ji posameznih nasprotujočih si skupin, bodisi v prevzgojnih ali vzgojnih zavodih bodisi v zaporih, (način, kako si zaporniki organizirajo svoje živ- Nosilje nad otroki Bo Arnes dovolj resno opozorilo? Grozovita in tragična smrt begunčka Amesa je razburila slovensko javnost, ki pa, žal, pri preprečevanju zlorabe otrok ne more veliko narediti. Zatiskamo si oči in se odmi-kamo od stvari, pri katerih ostaja otrok sam, brez moči in tudi brez pomoči. Primer ni osamljen, obstajajo še mnogi drugi, vendar pa za vse ne bomo nikoli izvedeli. Ali lahko kdo tragedije prepreči? V določeni meri da, vendar pa v določenih primerih prepozno. Zakon o zakonski zvezi in družinskih prejemkih ter zakon o socialnem varstvu nalagata centrom za socialno delo, da storijo vse potrebno in sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito otroka. V primerih pretepanja, trpinčenja oz. zlorabe otrok center za socialno delo lahko otroka odvzame staršem ter ga namesti v oskrbo drugi družini (primer rejništva). Vendar pa se tega ukrepa lahko poslužujejo le takrat, ko za to obstajajo tehtni razlogi. Tudi v našem okolju beležimo nekaj primerov, ko so bili otroci izpostavljeni nasilju staršev. CSD Krško v takih primerih ukrepa tako, da z začasno odločbo otroka odvzame staršem. Veliko informacij dobijo na terenu, pa tudi preko šol, zdravstvenih ustanov, sosedov, včasih tudi preko policije. Vendar pa se vsega nikoli ne izve. Pripravljenosti ljudi, da bi o posameznih primerih pričali, ni. Mnogi se tega bojijo zaradi maščevanja, nočejo se vmešavati v privatno življenje družin ipd. Prav zaradi tega so tudi centri za socialno delo nemočni, otroci pa ostajajo prepuščeni na milost in nemilost staršem. Smrt malega begunčka Arnesa stopa v pozabo. Naj bo primer Arnes resno opozorilo, preden ... (Galex) Ijenje, ko tudi znotraj zapora največkrat nadaljujejo z navadami iz civilnega življenja, bi radi uresničili tudi tisti gojenci v zavodih, ki v vsej svoji neprilagodljivosti najdejo svojega idola ravno v največjem kriminalcu — prestopniku), tako da je njihovo vsakodnevno bivanje in delovanje v zavodu nepretrgoma na meji še dopustnega. In kaj, ko nekdo to mejo prestopi? Povsem zmotno se zdi, da bi v primeru nasilnega obnašanja gojencev pazniki in vzgojitelji vso zadevo lahko zgolj opazovali, kajti glede posredovanj v takih situacijah so njihove pristojnosti zelo majhne oz. nične. Kot se da razbrati iz številnih pritožb pooblaščenih uradnih oseb iz več zavodov in zaporov v državi, je njihov status ogrožen, v radeškem primeru pa popolnoma degradiran. Komu to koristi? Pazniki in vzgojitelji zapuščajo delovna mesta, razočaranje je iz dneva v dan večje in če se v ministrstvu ne bodo v kratkem dogovorili, kako naprej, se lahko zgodi, da pazniki postanejo gojenci in gojenci pazniki. Kako? »Če nas gojenci fizično napadejo, moramo prekleto premisliti, kako in kaj storiti. Telesno jih ne smemo poškodovati, kar pomeni, da velikokrat zadobimo tudi resnejše poškodbe, preden se vsa stvar spet umiri. To, kar se je pred dnevi zgodilo v mestu, se dogaja tudi znotraj zavoda. V P R 1 M Brežice Cesta br Milavccv 13 TEČAJI: računalništva; knjigovodstva; angleškega, nemškega in francoskega jezika; strojepisja Tel: 0608/64 - 541 od 14. do 17. ure mestu napadeni ljudje se sami niso mogli zaščititi, mi pa se, čeprav bi s silo le vračali, ne smemo,« je ogorčeno pripovedoval paznik v PD Radeče. Na potezi je Ministrstvo za pravosodje, ki ne more in ne sme graditi imidža na popuščanju prestopnikom, pa čeprav so ti še mladoletni. Po številnih obiskih različnih evropskih komisij, ki so obiskale zapore in podobne vzgojne in prevzgojne ustanove v državi, med njimi tudi PD Radeče, so nastala tudi mnoga poročila, ki pa v večini opozarjajo na neprimerno zatečeno stanje. V Evropi so previdni predvsem glede zavodov za prevzgojo problematičnih mladostnikov, na kar so posebaj opozorili. Prevzgojni domovi v državah zahodne Evrope so dislocirani od naselij in dobro varovani. Ne poznajo t.i. odprtih oddelkov, fizičnim metodam obvladovanja gojencev se ne izogibajo, delavnost, storilnost in spoštovanje dosegajo s povsem pedagoškimi prijemi in ukrepi, le izjemoma na drugačne načine. Zato se še bolj neverjetno zdi dejstvo, da lahko gojenci ponekod v Sloveniji, tudi v Radečah, skoraj nekaznovano pretepajo ljudi, vdirajo v domove, kradejo in namerno razbijajo inventar v domovih, ukradene avtomobile, izložbe, vse to pa se oškodovanim plačuje iz državnega proračuna, v katerega prispevajo vsi zaposleni. Kako visoki so ti zneski vsak mesec, ne vemo. Če sodimo po tem, da je v preteklem petmesečnem obdobju samo en gojenec iz PD Radeče (trenutno jih je 51 ),*ikradel in razbil 120 Opel Kadetov, si lažje predstavljamo, kaj in koliko bi lahko ta denar, seveda v drugi obliki, pomenil mladim družinam, brezposelnim, športnikom, študentom, skratka tistim, ki so prvi prikrajšani zaradi tako destruktivnega delovanja gojencev in hkrati neodgovornega obnašanja vlade oziroma Ministrstva za pravosodje, (dama) Podbočje, 11. marca — V župnijski učilnici so se v soboto zvečer na rednem letnem zboru sestali podboški krščanski demokrati. Medse so povabili župana Siterja, ki ga ni bilo, državnega svetnika Franca Černeliča in Tomaža Petana, tajnika občinskega odbora SKD. Pridružil se jim je tudi predsednik KO SKD Kostanjevica Alojz Strgar. Na zboru je bilo govora o delu krajevnega odbora v minulih štirih letih in o načrtih v prihodnje — zlasti o pridobivanju novih članov, ozaveš--čanju ljudi v smislu krščan-skodemokratskih tokov in ani- miranju zdajšnjih članov stranke. Izvolili so novo predsedstvo krajevnega odbora; Cirila Škedlja je zamenjala Justi Col-ner, ki se je zavezala pri svojem delu kar se da potruditi. Nekaj energije bodo posvetili uradnemu priznanju starega krajevnega imena — Sv. Križ. Novoizvoljeno predsednico Colnerjevo in občinskega svetnika iz svojih vrst Martina Ko-driča bodo poslali kot krajevna predstavnika na občinski zbor, ki naj bi se zgodil v prihodnjih dveh ali treh tednih, še pred vseslovensko letno konferenco SKD v začetku aprila. (nic) Letni zbor krajevnega odbora SKD Koprivnica Veliki Kamen, 10. marca — Pri Vrtovškovih na Velikem Kamnu je potekal letni zbor krajevnega odbora SKD Koprivnica. Na zboru so pregledali in ocenili svoje dosedanje delo. Ugotovili so, da so bili uspešni, da so dobro delali in tudi zaradi tega dosegli dober rezultat na preteklih volitvah. Kot majhna organizacija imajo precej kadrovskih težav, zato si prizadevajo povečati število članov. Na zboru so izvolili novo vodstvo. Krajevni odbor bosta odslej vodila predsednik Alojz Bogolin in tajnik Tine Stare. Zboru sta prisostvovala člana občinskega odbora SKD Danilo Siter in tajnik Tomaž Petan. Poleg pohval za dobro delo sta prisotnim obljubila vso pomoč in podporo pri potrebnem popravilu magistralne ceste, ki Koprivnico povezuje z drugimi deli občine. Po končanem zboru je bilo družabno srečanje. (Toni) Gluhi za pobude Krško, 13. marca — Svetnika ZLSD Silvo Gorenc in Ivan Kozole ugotavljata, da so v KS Krško gluhi za pobude. Ugotovitev utemeljujeta z lastnimi izkušnjami, saj sta že 23.2.1995 dala pobudo za sklic sveta KS Krško. Predlagala sta, da bi sklicali razširjeno sejo KS, na kateri bi sodelovali vsi izvoljeni svetniki iz te volilne enote. Videti je, da v tej KS ni potrebno usklajeno delovanje svetnikov, saj odgovorni ne vidijo nobenih problemu« ,rr programih pa še sanjati niso začeli. Mi vidimo zaprte tovarne, ljudi na cesti, ljudi brez stanovanja, slabo komunalno infrastrukturo in še kaj. Gorenc in Kozole: »Čutiva dolžnost, da še enkrat, tudi na tak način, pozoveva odgovorne v KS, da se ustrezno odzovejo na pobudo.« Izgnanci nezadovoljni Velika Dolina, 10. marca — Nekaj nad sto članov krajevne organizacije Društva izgnancev Velika Dolina je na redni letni konferenci, ki jo je vodil predsednik KO Marjan Žibert, prisluhnilo, kaj se jim novega obeta v letošnjem letu. Kot je znano, že dalj časa potekajo prizadevanja Društva izgnancev Slovenije, da bi dosegli sprejem takšnega besedila Zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki bi zadovoljil vse predloge, ki jih je ta organizacija v kateri se po zadnjih podatkih združuje že 18.032 članov, posredovala državnemu zboru. O težavah, ki spremljajo nekdanje izgnance, da bi država vendarle dala njihovim medvojnim mukam pravo mesto na seznamu žrtev druge svetovne vojne, je navzočim podrobneje spregovoril sekretar izvršilnega odbora DIS Slavko Kunej. Kljub temu, da so v predhodnih pogovorih z vodstvi vseh parlamentarnih strank dobili od njih zagotovilo, da bodo njihove zahteve podprli, je odbor državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko minuli teden podprl komaj slabo petino od 50 vloženih dopolnil zakona. Za izgnance se je zavzela le Demokratska stranka Slovenije, ki pa so jo preglasovali. Zato je Slavko Kunej opozoril prisotne, da je moč izgnancev še vedno v njihovem številu, saj jih je po nekaterih ocenah v Sloveniji še vedno blizu 23.000. In če parlament ne bo do 14. maja, ko bo v Ljubljani osrednja proslava dneva zmage nad fašizmom, ugodil njihovim zahtevam, bodo izgnanci takrat organizirali vzporedno povorko. (ES) Izraelski obisk v sevniski Kopitarni Sevnica, 9. marca — Po obisku v Taninu in Inesu se je Pinchas Shachar ustavil tudi v Kopitarni. Gostu je po sprejemu opisal krajšo zgodovino podjetja direktor Marjan Kur-nik. Kopitarna je pred nekaj leti že izvažala v Izrael in Jordanijo, danes pa teh stikov ni več. Kurnik meni, da bi bilo to tržišče zanje ugodno tudi zato, ker je sezona za nošenje obutve, ki jo izdelujejo, daljša. Shachar potrjuje, da sam ni kupec, vendar pa se bo trudil v Izraelu najti kupce, kar je ugodno za Kopitarno, ki išče poslovne stike kjer koli je to mogoče. Župan in gostje so nato obiskali še sevniško Ju-tranjko. (T.S.) [ glas NAŠ GLAS - časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring.Krško — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Naslov uredništva. Naš glas CKŽ 23 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21 -868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava: Grafika Novo mesto -Tisk: Opara Novo mesto — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure — Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. NAŠ GLAS 10, 15. MARCA 1995 IZ NAŠIH OBČIN Na tretji seji občinskega sveta V Kozjem dločeno Kozje, 9. marca — Svetniki OS Kozje so opravili tretjo sejo občinskega sveta. Imeli so obsežen dnevni red, v njem so nameravali izvoliti predsednika OS Kozje in obravnavali predlog statuta občine. Razprava je bila v večini strpna, bolj polemična pri organizacijskih zadevah, pri reševanju konkretnih zadev pa so svetniki pokazali veliko enotnost. Po opravljenih formalnostih, kot je ugotavljanje prisotnosti (12 svetnikov prisotnih od 13), in pregledu zapisnika so najprej obravnavali predlog direktorja ZD Šmarje dr. Čakša o organiziranju zdravstvene službe, še posebej dežurne službe za vse občine, ki so nastale iz nekdanje šmarske občine. Tak predlog je pripravil tudi za občino Kozje in naj bi veljal za leto 1995. Svetniki so predlog sprejeli enoglasno, s tem pa tudi predlagane dodatne obveznosti. Naslednja točka so bile volitve predsednika OS. Kandidirala sta dva svetnika, Vili Klobasa in Milo Bevc. Po opravljenih tajnih volitvah je komisija ugotovila, da je rezultat neodločen, saj sta oba kandidata dobila po šest glasov. Postopek bodo ponovili, še prej pa naj stranke opravijo usklajevanje s ciljem, da bodo naslednjič le izvolili predsednika. Naslednja in prav gotovo osrednja točka dnevnega reda je bilo prvo branje predloga Statuta občine Kozje. Svetniki so razpravljali o vsakem členu posebej in jih po potrebi dopolnjevali ali popravljali. Največ časa so porabili za 6. člen, kjer imajo variantno opredeljeno delo in pravice KS. V tej točki ni bilo enotnosti, saj je bilo slišati zagovornike ene in druge variante. Niso se opredelili za eno izmed variant, bodo pa to naredili na naslednji seji, do takrat pa morajo svetniki dobiti podrobno raz-delano prvo varianto (KS je pravna oseba), o celotnem členu se morajo svetniki izjasniti v pisni obliki do petka, 17. marca. V nadaljnji razpravi ni bilo večjih vsebinskih pripomb, zato so točko zaključili. Obravnavali in sprejeli so še naslednje točke dnevnega reda: — Prijava na razpis za izgradnjo in rekonstrukcijo vrtcev. Občina se je prijavila na razpis in izdelala elaborat o rekonstrukciji vrtca v Kozjem, svetniki so prijavo enoglasno podprli. — V skladu z zakonom so povečali vrednost točke za izračun višine prispevkov za mestno zemljišče. Ob tem so sklenili, da je potrebno na novo izmeriti površine in jih popisati, razmišljajo pa tudi o določitvi novih območij, kjer bi se plačevalo uporabnino mestnega zemljišča. — Pooblastili so župana, da opravlja tekoče materialno poslovanje, ki zajema razpolaganje s financami in premičnim premoženjem. — Obravnavali in sprejeli so predlog o razrešitvi tajnika občine Srečka Soka. Tajnik je nepreklicno odstopil, ker ugotavlja, da nima pogojev za normalno delo. Ob tem so sprožili postopek za pridobitev novega tajnika, ki bo po novem funkcionar. — V deseti točki so morali podati mnenje k imenovanju načelnika UE Šmarje. Dosedanji VD načelnika Marjan Aralica kandidira za načelni- ka, ki bo vodil upravno enoto v naslednjih štirih letih. O kandidatu so bila mnenja deljena, od pozitivnega do povsem odklonilnega. Tej razdeljenosti je bil enak tudi rezultat glasovanja, saj kandidat ni dobil potrebne večine, zanj je glasovalo samo šest svetnikov. — V zadnji točki pobud in vprašanj se je vse vrtelo okoli problemov, ki jih ima občina s prostori, opremo in kadri. Župana Soka so pooblastili, da pripravi program razrešitve in ga na naslednji seji predloži svetnikom v sprejem. (Toni) foumpr primož ismač i.p POT NA POiŠCO 76 • 68170 KRŠKO • W./tax: 0608/22-734 • SVETLOBNI IN NEONSKI NAPISI • •AVT0NAP1SI »TRANSPARENTI • • IZREZOVANJE NAPISOV IZ SAMOLEPILNIH IN MAGNETNIH FOLIJ • • RAČUNALNIKA OPREMA • PC 486DX2/SO/VLB/HDD 270/ 4 MB RAAA/color PHILIPS miška brezplaCno y^ Lqq jj-j- PC 486DX2/80/VLB/HDD 270/ 4 MB RAM/color PHILIPS miška brezplačno ^ ^qq jj-j- Vsecg>esobrei5%PD STUDIO BREŽICE ¦¦umri Župan Danih Siter sklical tiskovno konfereco Pogledi občine na zapiranje Rudnika Senovo Krško, 10. marca — Na kon-fereci je župan Danilo Siter s sodelavci predstavil poglede občine na zapiranje Rudnika Senovo. Skozi problematiko, ki se ob tem pojavlja, ugotavljajo, da stvari ne potekajo po začrtani in dogovorjeni poti, zato terjajo od države, da se drži zakona, ki ga je v ta namen sprejela. Sklicatelji so poudarili, da rudnike zapira država in ne občine. Občine so sodelovale le pri pripravi »mehke variante« zapiranja. Po najnovejših vesteh, ki prihajajo iz Rudnika Senovo, ugotavljajo, da se odstopa od dogovorjene dinamike reševanja socialne komponente, saj najavljajo ukrepe, s katerimi bodo 115 delavcem izročili odločbe o čakanju. Bojijo se, da ne bi mehka varianta prerasla v kaj trdega. Menijo, da je dinamika zapiranja prehitra in v nasprotju z dogovori. Drugi problem vidijo v neizvajanju sprejetega Zakona o zapiranju rudnikov rjavega premoga. Ocenjujejo, da se zakon ne izvaja, saj vlada za- muja z ustanovitvijo javnih podjetij, ki bodo zapiranja vodila, na drugi strani pa še vedno ni jasno, s kakšnimi sredstvi bodo razpolagala. Razumljivo je, da bo to povedal proračun, ko bo sprejet. Po nekaterih podatkih bo to šele ob koncu maja ali v začetku junija, kar bo ves proces zapiranja prav gotovo zavleklo. Sami lahko pomagajo predvsem pri zagotavljanju potrebne infrastrukture in potrebnih planskih aktov uporabe prostora. Prestrukturiranju bodo namenili precej denarja, še posebej bodo vzpodbujali podjetništvo in obrt, ki bi zaposlovala odvečno delovno silo rudnika. Ponovili bodo razpis, s katerim bodo pozvali podjetnike in obrtnike, da bi na področju Senovega ustvarjali nova delovna mesta. Že sedaj so za te namene izposlovali več sredstev (do 1 mioSIT/de-lavca). Upajo, da bo tudi to stimuliralo podjetnike in druge investitorje, da bi začeli graditi in vpeljevati tako proizvodnjo, v kateri bi se lahko zaposlovali prekvalificirani rudarji. Zavedajo se, da jih čaka še dosti problemov, bojijo se le tega, da bi vse posledice padle le na ramena občine, saj jih ob 2.100 brezposelnih ne bi zmogla reševati. V smislu preprečitve najhujšega bodo poslali pismo predsedniku vlade in v njem terjali, da se spoštuje sprejeti zakon, pa tudi predhodno sprejeta dinamika razreševanja presežnih delavcev. (Toni) ver FRKJ * RAMOVŠ C~& - VRTNARSTVO - CVETLIČARNA SIVNICA P TERMOTEHNIKA RIBNIKI 38 Ribniki 38 68290 SEVNICA tal (0606) 61 - 366 , 61-320 lax. (0606) 61 - 366 žiro račun: b1600-6?0 16 Ob 1379118-23366 Ljubitelji lepega cvetja, prisluhnite Na Vrtnariji Fric & Ramovš v Sevnici vam pripravljamo od 22. marca dalje dneve odprtih vrat. V ta namen smo vam pripravili celo paleto pokončnih in visečih pelargo-nij, šest barvnih različic surfinij, verbene prečudovitih barv, primerne za balkone in gredice, pa viseče in polnjene fuksije v različnih barvah, navadne in polnjene vo-denke, gorenjske nageljne, gomoljaste begonije naka-Ijene in v lončkih, tudi Multiflora Maxima, primerna za na sonce. Za vas smo vzgojili vodenko Novo Gvinejo, enoletne petunije v sedmih barvnih različicah, gnafalium, bi-dens in enoletnice, kot so: tagetes, salvija, portulak, lobe-lia, ageratum niski v modri in lila barvi, lepi čevelc in še se bo kaj našlo, ko boste obiskali Vrtnarijo Silve Fric v Sevnici. Vse našteto vam nudimo iz svoje lastne proizvodnje. Ob vašem cenjenem obisku si bomo vzeli čas in vam svetovali, kako boste letos posadili svoja cvetlična korita, da vam bodo v okras in veselje vse leto. Poleg rož vam nudimo bogat izbor substratov za direktno sadenje in mešanje z drugo prstjo ter najrazličnejša gnojila za boljšo rast in cvetenje. Kot novost smo pripravili vrhunsko gnojilo iz Holandije Osmocote plus v obliki granuliranih tabletk, s katerimi je roža zagnojena do šest mesecev. V delavnici termotehnike si boste lahko ogledali program termogenov različnih kapacitet, za ogrevanje rastlinjakov, delavnic, sušilnic in podobno. V Cvetličarni Silvia na Prešernovi vam poleg lepo izdelanih vencev, poročnih šopkov in drugih aranžmajev nudimo še bogato izbiro semen, gomoljev, čebulic, substratov, cvetličnih loncev in korit, najrazličnejša darila, bežutarijo, kozmetiko, lončnice in drugo. Sprejemamo naročila za vse zgoraj našteto na telefon 0608/81 -365 (Vrtnarija) in 0608/81 -320 (Cvetličarna Silvia na Prešernovi 1 a). Obiščite nas v dnevih odprtih vrat in prepričali se boste o kakovosti in konkurenčnosti naših proizvodov. AGENCIJA "LUKEC" KRŠKO VABI K SODELOVANJU: - vse, ki jih veseli poučevanje plesnih korakov oz. vse, ki bi se radi v tej smeri izobraževali in osebe za pomožna dela. INFORMACIJE DOBITE NA TELEFONSKI ŠTEVILKI: 0608/22 269 ALI OSEBNO V PROSTORIH AGENCIJE LUKEC - PLESNA ŠOLA PRI PODMORNICI V KRŠKEM. MY\% Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo mod 5.30 in 24.00 uro. Urejanje naselij in posegi v prostor Planski akti so bili javno razgrnjeni V času od 23. decembra do 15. marca so bili v prostorih Občine Krško in Krajevne skupnosti Krško javno razgrnjeni osnutek lokacijskega načrta plinifikacija mesta Krško — 1. faza, osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta Spodnji Grič II., osnutek zazidalnega načrta Obrtna cona Videm in osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta Industrijska cona Zadovinek. V času javne razgrnitve na- vedenih aktov so lahko občani podali svoje pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve, v pisni obliki ali na javni obravnavi. Žal pa se je javne obravnave, ki je bila v torek, 7. marca, udeležilo presenetljivo malo občanov. Krivdo lahko prevzamejo tudi pristojni občinski organi, ki (ni)so občane o javni obravnavi obvestili le z redkimi plakati, misleč, da bo to zadostovalo. (Galex) DOLENJSKA BANKA Predstavljamo vam novo plačilno kartico ACTIVA EUROCARD/MASTERCARD prvo slovensko plačilno kartico, ki Vam odslej odpira na tisoče vrat tudi povsem svetu. Namenjena je predvsem tistim, ki telijo opravljati nakupe in dvigovati gotovino s kartico tudi v tujini. Prednosti plačilne kartice Activa Eurocard/Mastercard so v tem, da vam kartica poleg ugodnosti, kijih omogoča plačilna kartica Activa, nudi tudi vse ugodnosti plačilnega sistema Eurocard/Mastercard. Lahko jo uporabljate kot plačilno kartico Activa: Za plačevanje blaga in storitev na prodajnih mestih v Sloveniji; kot plačilno kartico Activa Eurocard/Mastercard: - za plačevanje blaga in storitev na prodajnih mestih Eurocard/ Mostercard v Sloveniji in v tujini; - za dvig gotovine v bančnih enotah in bančnih avtomatih z nalepko Eurocard/Mastercard v tujini. Posebne ugodnosti - poravnanje računov enkrat mesečno; - motnost prekoračitve sredstev na tekočem računu; - dodatno nezgodno in tivljensko zavarovanje. Način plačevanja računov Kot imetnik plačilne kartice Activa Eurocard/Mastercard lahko izbirale med dvema načinoma: s tekočega računa za račune, ki se glasijo na domačo valuto, z deviznega računa pa za račune v tuji valuti. Kako postati imetnik plačilne kartice Activa Eurocard/Mastercard? Enostavno. V bančni enoti, kjer imate odprt tekoči račun. Vam bodo z veseljem predstavili vse podrobnosti in izročili proinjo za izdajo kartice. Dolenjska banka d.d. Ekspozitura Krško, CKZ 135a, 68270 Kriko telefon: 0608/22 - 762 IMATE VISOKO ALI VIŠJO IZOBRAZBO? Vas veseli delo z odraslimi? Posavski center za permanentno izobraževanje Krško vabi k sodelovanju: 1. Kot mentorj* pri izvajanju ŠTUDIJSKIH KROŽKOV kot prostovoljne oblike združevanja in učenja odraslih ter pri izobraževanju brezposelnih v programu usposabljanja za življenjsko uspešnost. Nudimo vam ustvarjalno delo ter možnost stalnega izpopolnjevanja. Prijave z dikazili o izobrazbi ter kratkim življenjepisom pošljite do 24. marca 1995 na naslov: POSAVSKI CENTER ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE Cesta krških žrtev 15 68270 Krško krSko, ckž 59 tel 0608/22-402 22-625 original ameriški jeans BIG STAR V? MODNI SALON BMB CPB 34, BREŽICE GOSPODARSTVO NAŠ GLAS 10, 15. MARCA 1995 Cvetka Grame izborno pripravi katero koli jed, a njena solata je ravno dovolj nežno okisana, da lahko gost hkrati uživa v vsem, kar mu nudi iz-borna vinska kapljica. V Restavracija MM včateških Termah: »Če kuhaš z veseljem, potem ________gost uživa________ v tvoji jedi,« pravi Cvetka Grame, vodja kuhinje. Cvetka Grame iz restavracije MM v čateških Termah pritegne pozornost opazovalca ra„vno z nevpadljivim načinom svoje navzočnosti. Ko se v Termah odločijo za to, da postrežejo povabljencem na Šblidni ravni, se med osebjem okrog miz suče tudi Cvetka, vodja MM-ove kuhinje. Tu pomaga prenesti slasten zalogaj s pladnja na krožnik, tam pojasni, kakšna dobrota se skriva v omaki, nadevu, prilogi, sladici, svetuje pri kombinaciji jedi ali razreši zadrego in vam ob solatnem bifeju pomaga na-mešati želene solate... Vse je ne le izbornega okusa, pač pa tudi prava paša za oči. Cvetka Grame je vodja kuhinje, v kateri so poleg nje še tri kuharice: »Pri nas se trudimo, da gostu ustrežemo tudi takrat, ko si želi nekaj, česar običajno ne pripravljamo. Tudi kadar gre za skupine, za poslovna kosila, hladno-tople bifeje, ne glede na čas, sezono... Že v Termah smo bili v kuhinji zelo občutljivi na zdravo prehrano, iz jedilnikov smo skoraj izločili svinjino, uporabljamo veliko svežega sadja, zelenjave, solat. Ogromno je perutni- ci, jne, teletine, biftekov, divjačine, lotili smo se tudi nojevega me,sa. To je sicer res namenjeno predvsem premožnejšim, ker je drago, je pa zdravo, brez vlaken, bogato z vitamini in minerali, serviramo pa ga v manjših količinah. Postrežemo lahko celo vegetarijancem, čeprav jih je še bolj malo.« Junija se bodo lotili še nečesa: gostom, ki to želijo, bodo ponudili pšenično meso, sejtan. Tega sicer kupujejo, nato pa iz njega pripravljajo rulade, nadevane z zelenjavo, sirom, morskimi sadeži... Tudi flambirajo ga lahko pred gostom. Seveda pa so tudi oni veseli gosta, ki si zna zaželeti kakovosten zalogaj in mu skušajo ustreči. Cvetka: »Čas obilne jedače je minil. Skoraj nikomur ni več cilj poln krožnik. Ljudje imajo veliko raje pester izbor.« Kaj dela šefinja kuhinje: »Vsi delamo vse. Tisti, ki pripravlja določeno jed, jo pripravi od začetka do konca. Tudi posodo pomije. Ob tem pa je seveda treba preštudirati določeno literaturo, zbirati ideje, organizirati skupino. Kaj najraje pripravljam? Različne bifeje. Takrat vanje vložim svojo dušo. Tudi tekmovala sem z njimi. Lani sem na Gasttouru osvojila srebrno medaljo za kulinariko. Ob takem bifeju stopi skupaj cela ekipa in takrat v bistvu ni več pomembno vodenje, ampak pogovor rok, usklajenost duš in misli.« Hladno-topli bife za šestdeset oseb štiri kuharice pripravljajo pet ur. Na mizi se potem košati preka-jeni losos, goveji jezik, pršut, polnjeni turbani z rostbifom, golaževa juha, ravioli v gorgonzolni omaki, polnjena svinjska ribica, pikantna nabodalca, bržolca v vražji (pikantni) omaki, kipniki, sirniki; skupaj petnajst jedi, brez sladic in solat. Kaj dela Cvetka najraje? Vse. Če kuhar dela z veseljem, gostu tekne, sicer ne. In kaj najraje je? Nekaj let je bila vegetarijanka in tisti čas se je počutila zelo dobro. Potem je prekinila, bolj zaradi okoliščin. In ni nujno, da se ne bo ponovno odpovedala uživanju mesa. Kdo kuha doma: »Doma kuha mož, nekatere stvari celo bolje kot jaz. Pri specialitetah stopiva skupaj, hčerka pa je navdušena in me že zelo dobro kopira. Čeprav si tega sploh ne želim.« (Ika) Obrtna zbornica Brežice Varstvo pri delu Interes za tečaj varstva pri delu za obrtnike, podjetnike in pri njih zaposlene delavce je v zadnjem času izredno narasel, verjetno ima nekaj zaslug za to tudi inšpekcija, ki pospešeno ugotavlja ustreznost poslovanja podjetnikov. Čeprav je bilo pri prvem preizkusu (27. februarja) prisotnih 57 obrtnikov in delavcev, je OZ Brežice prejela številne dodatne prijave in tečaj (6. marca) ponovila. Prisotnih je bilo 85 tečajnikov. Kljub številni zasedbi pa se še vedno čuti potreba po dodatnem terminu, ki je tokrat določen za 22. marec, ob 16. uri. Vsi, ki ste tečaj in preizkus dolžni opraviti, se dodatno prijavite na OZ Brežice, kjer boste prejeli tudi ostale informacije. Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja Minister za gospodarske dejavnosti, dr. Maks Tajnikar, je 31. januarja izdal Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 10/95, veljati pa naj bi začel 5. marca 1995. Uveljavitev tega pravilnika pomeni, da se z dnem njegove uveljavitve prične z vodenjem postopkov izdaje obrtnih dovoljenj in obrtnega registra. Glede na to, da je Pravilnik o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in o obrtnem registru uveljavljen s 5. marcem 1995, je generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije izdal pooblastila osebam, ki bodo vodile postopek izdaje obrtnega dovoljenja in obrtni register na sedežih območnih obrtnih zbornic. Poleg pooblastil so sekretarji območnih zbornic prejeli tudi štampiljko Obrtne zbornice Slovenije, ki se bo uporabljala pri vodenju postopkov. (Galex) Dobovski obrat Trimo se bo preoblikoval v podružnico Veliko «""™«"ie "" izraelski trg S posodobitvijo proizvodnje in novimi programi do uspešnejšega poslovanja Dobova, 7. marca — Šesti-nosemdeset zaposlenih v do-bovskem obratu trebanjskega Trima se je že ob koncu lanskega leta zaskrbljeno spraševalo, kakšna bo njihova usoda v letu 1995. Na dlani je namreč bilo, da vodstvo v Trebnjem z njihovim delom ni bilo zadovoljno, saj so bili stroški proizvodnje v Dobovi ¦previsoki, pripombe pa so imeli tudi na račun kakovosti. Kljub temu, da so Dobovčani večino problemov pripisali zastareli tehnološki opremljenosti ter prekratkim rokom izdelave, v Trebnjem za tovrstne pripombe ni bilo čutiti pravega posluha. Razširile so se celo govorice, da bodo dobovski obrat po vzoru brežiške Adrie enostavno ukinili. Na torkovem sestanku pa je glavna direktorica Trima Tatjana Fink delavcem v Dobovi povedala, da se je vodstvo v Trebnjem po temeljiti analizi stanja odločilo dobovski obrat obdržati pri življenju. Ker je cilj vsakega poslovanja ustvarjati dobiček, zahteve različnih skladov, ki imajo v lasti večji del Trima, pa so čedalje večje, bodo dobovski obrat še v tem mesecu kadrovsko, programsko in organizacijsko preoblikovali v podružnico. Ta ima po Zakonu o gospodarskih združbah enake pristojnosti kot matično podjetje, le da nima svojega žiroračuna. Za vodenje podružnice so izbrali Matjaža Križanca, ki bo posebej skrbel še za komercialno dejavnost, ki jo bodo v Dobovi na novo Sevnica, 9. marca — Med svojim obiskom v Sevnici se je Pinchas Shachar mudil tudi v Jutranjki. Tu se jim je na povabilo župana pridružil tudi Isakovič, direktor Formice, ki že dve leti posluje z Izraelom kot uvoznik kapljičnega namakalnega sistema. Ker za sedaj nastopajo na njihovem trgu le kot uvoznik, si želijo navezati stike s čim več podjetji ter proučiti možnosti izvoza. Če bi jim uspelo ta stik vzpostaviti, bi jim Izrael lahko služil kot izhodišče za širitev tržišča na tem področju. (T.S.) V Dobovi večino izdelkov izvozijo Dejan Avsec ostaja na vrhu Krško, 10. marca — Upravni odbor Posavske banke d.d Krško je v petek sklical 9. redno sejo. Posavska Banka je v letu 1994 poslovala pozitivno, saj so ustvarili 1.299 miljard jamstvenega kapitala in hkrati pokrili tudi izgubo podjetja Videm v stečaju. Enotno so sprejeli vse sklepe, za direktorja banke pa so ponovno izvolili Dejana Avseca, ki je dejal: »Zahvaljujem se vam za zaupanje, hkrati pa se zavedam konkurence na našem področju. Izdelali smo tudi strategijo poslovanja in jo podali Ljubljanski banki. Do končne pripojitve k Ljubljanski banki pa nas loči le še tretje branje zakona o devizah občanov.« (Kati) uvedli. Deloma bo spremenjen tudi proizvodni program. Tako bodo 1. aprila prenehali izdelovati težke jeklene konstrukcije za montažne objekte, povečali pa bodo proizvodnjo tehnoloških posod iz nerjaveče pločevine, ki jim bodo dodali še posode iz ostalih vrst jekla, izdelovali bodo poliuretanske montažne gradbene plošče.razširiti pa nameravajo tudi program vrat. Usposobili se bodo za izdelavo tistih vrst industrijskih vrat, ki so jih doslej morali tudi za lastne objekte uvažati. Za vse omenje- ne programe bodo tudi poso dobili tehnološko opremo. Vod ja dobovske podružnice Matjaž Križanec je ob tem povedal, da bodo zaradi nastalih programskih sprememb na začetku nekateri delavci postali presežni, pozneje pa naj bi število proizvodnih delavcev celo povečali. Uspešno izvajanje sanacije ter izpolnjevanje planskih nalog naj bi po zagotovilu centrale v Trebnjem dobovski podružnici že letos prinesla dvakrat večji prihodek na zaposlenega kot v preteklem letu. (ES) GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA GOSPODARSKA ZBORNICA POSAVJA Pedagoško-andragoško usposabljanje V smislu nove šolske zakonodaje se bodo morala podjetja vključevati v sistem poklicnega izobraževanja za praktično usposabljanje učencev poklicnih šol na učnih mestih. Podjetja, ki bodo hotela organizirati sama ta praktični pouk, bodo morala izpolnjevati določene materialne in kadrovske pogoje, da si bodo lahko pridobila posebno potrdilo za opravljanje te dejavnosti. Za izpolnjevanje kadrovskega pogoja morajo podjetja imeti strokoven kader, ki je usposobljen v smislu navodil Strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanje za osnovno pedagoško-andagoško usposobljenost izobraževalca, ki izvaja praktično usposabljanje učencev na učnih mestih. Ta usposobljenost se pridobi na seminarju, ki obsega 32 ur predavanj in se praviloma organizira v dveh delih. Po končanem seminarju pridobijo izobraževalci potrdilo o opravljenem pedagoško-andragoškem usposabljanju. OGZ Posavja priporoča podjetjem, ki so zainteresirana za zaposlovanje tega profila delavcev, da se pozanimajo na Območni gospodarski zbornici o pogojih. V kolikor bi bilo za te seminarje več interesentov iz Posavja, bi skušali seminar organizirati v bližini. Pospeševanje inovacij GZS in Pospeševalni center za malo gospodarstvo organizirata tudi v letu 1995 v okviru SPIM, Slovenske podjetniške inovacijske mreže, različne vrste aktivnosti za informiranje o novih inovacijskih dosežkih v RS. Tako bodo organizirali: informiranje z organiziranjem posebne baze podatkov o inovatorjih, izdajali bodo časopisa Informator in Bilten ter nadaljevali z borzo ponudb in povpraševanj; promocijska gradiva (Katalog inovacij za prodajo in transfer licenc ter Zgibanka o SPIM mreži in njeni dejavnosti); v okviru izobraževanja in usposabljanja pa bodo usposabljali inovatorje za zaščito inovacij, organizirali regijske posvete o dejavnsotih za inovatorje ter se udeležili več mednarodnih posvetov o inovacijah. (Galex) Trgovanje z vrednostnimi papirji je bilo minuli teden izjemno živahno. V središču pozornosti so bili še vedno kuponi blagajniških zapisov Banke Slovenije druge emisije, njihov tečaj pa je dnevno močno nihal, v četrtek celo za več kot 20 odstotkov.V petek je tečaj dosegel vrednost 17.606 tolarjev, kar je za 79 SIT manj kot teden nazaj. Razlog za padec cene kupona v sredo in četrtek je bil v preplahu, ki so ga sprožile govorice o možnem povečanju druge emisije blagajniških zapisov ter realizaciji dobičkov posameznih velikih investitorjev. Kot menijo nekateri posredniki, je šlo širjenje lažnih informacij in namerno zavajanje investitorjev s strani nekaterih borznoposredniških hiš. Informacija o povečani emisiji, s katero naj bi razpolagale dotične borznoposredniške hiše, še toliko bolj preseneča v teh časih, ko se proti nekaterim vodi preiskava glede trgovanja s takoimeno-vanimi insajderskimi informacijami. Zakon o trgu vrednostnih papirjev ter interna pravila borze prepovedujejo vsakršno manipulacijo s ceno papirjev. V petek je tečaj zopet narasel, kar pomeni, da je preplah minil, in pričakovati je, da bodo omenjeni kuponi tudi v prihodnje najbolj zanimivi. Uradni tečaj nemške marke za zdaj namreč ne kaže nikakršnih znamenj, da bo kmalu prenehal padati. Na večji odmev med finančniki niso naleteli niti novi blagajniški zapisi za blažitev negativnih posledic presežka deviz. Z drugimi besedami to pomeni, da po prvih ocenah ne morejo prav kmalu okrepiti marke. Blagajniški zapisi, vplačani z začasno prodajo deviz (tako se imenujejo), imajo enoodstotno obrestno mero, vpisujejo in vnovčujejo se po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki pa se revalorizira z rastjo drobnoprodajnih cen. Banke, prenos je mogoč le med njimi, se ob nakupu zapisa zavežejo, da bodo prodane devize za vpis zapisa pri vnovčenju znova »vzele« nazaj. S temi zapisi se ne bo trgovalo tako kot denimo z blagajniškimi zapisi z nakupnim bonom, tako da neposrednega vpliva na borzno trgovanje ne bodo imeli, borzniki jih bodo zaznali le v primeru, če bodo obrnili krivulje deviznih tečajev navzgor. Gibanje tečajev delnic pa je že dlje časa obratnosorazmerno z gibanjem tečaja kuponov blagajniškega zapisa. Minuli teden so tako delnice ob padanju cene kuponov v povprečju zabeležile dvig tečajev. Vendar so po mnenju nekaterih borznih poznavalcev tečaji posameznih delnic glede na pričakovane dividen-de na delnice še vedno previsoki. Tako morebiten ponoven padec njihovih tečajev v prihodnje ne bo presenečenje. Tečaj redne delnice Dadasa je bil minuli teden višji za 5,6 odstotka. Trgovali so tudi z delnico Nike, ki je bila umaknjena s ko-tacije za dva tedna. Njen tečaj je že v ponedeljek padel za maksimalno dovoljenih 10 odstotkov. Proti koncu tedna je nekoliko pridobil, tako da je v petek tečaj znašal 4.054, kar je za 8,9 odstotka manj kot pred tremi tedni. Tečaj prednostne delnice Rogaške je precej nihal in bil za 16,4 odstotkov višji kot teden nazaj. Slovenski borzni indeks je v petek znašal 1.158,32, kar je za 2,4 odstotka manj kot teden nazaj. (Nani) NAŠ GLAS 10, 15. MARCA 1995 KMETIJSTVO »Lahko bi rekli, da Pijemo uvoženo vino pa še zmotili se ne bi,« sta zatrjevala Franc Drek in Anton Žibert, kmeta iz Loč Loče pri Dobovi, 11. marca — Oba sta dvolastnika, kot pravita, kar pomeni, da imata zemljo tudi na Hrvaškem, in nista edina. Ljudje s slovenske strani imajo v sosednji državi pretežno vinograde, medtem ko imajo hrvaški kmetje na Slovenskem predvsem njive in travnike. Med državama Franc Urek je meja, na obeh straneh pa so še vedno ljudje, mnogi sorodstveno povezani, nekateri ne, ne glede na to pa se ysi med seboj spoštujejo, se povezujejo in prijateljujejo. Franc Urek ima 10 ha obdelovalne zemlje, družina se preživlja izključno od dela na kmetiji. »Ukvarjam se z rejo prašičev, vendar moram pridelovati tudi druge poljske kulture, saj je zaslužek zelo_nizek, rekel bi lahko, da ga ni. Žal smo kmetje danes v neenakovrednem položaju v primerjavi z drugimi sloji oziroma gospodarskimi kategorijami. Nimamo zagotovljenih cen proizvodov, država ne subvencionira stroškov pridelave, ki so večinoma veliko višji, kot pa je potem končna cena proizvoda. Skratka, mačehovski odnos države do kmetijstva, ki naj bi bil temelj gospodarstva vsake države, sploh pa takšne, kot je naša, že kaže nasprotni učinek, kar se opazi predvsem v zelo dragem vsakdanjem življenju. Na Hrvaškem imam skoraj hektar vinograda s travnikom in vse redno obdelujem. Sedaj je med državama meja, z njo pa so včasih tudi mnoge nepotrebne sitnosti. Prehajanje blaga in ljudi bi bilo lahko poenostavljeno predvsem za nas, ki skoraj dnevno hodimo z ene na drugo stran in obratno. Status, s katerim bi dobili maloobmejne izkaznice, bi vsem prinesel prednosti. Na tak način bi se skupaj z mejnimi službami izognili nepotrebnim zapletom na meji, ki ne koristijo nikomur,« je menil Franc Urek. Tudi Anton Žibert je kmet s 13 ha obdelovalnih površin in se prav tako ukvarja s prašič- jerejo. V preteklosti je redil bike, vendar pa je moral vse opustiti. »Velik hlev danes stoji prazen, obratnega kapitala ni več, pogojev za likvidno poslovanje pa tudi ne. Liberalna oblast je kmeta vrgla na kolena, država raje uvaža, ne glede na to, kaj se doma dogaja, vsi pa vidimo, tako delavci, kot tudi kmetje, kako je. Kapital, ki bi ga krvavo potrebovala naša podjetja ali pa mnoge kmetije, se odliva v tujino. Tudi mi imamo vinograd na Hrvaškem in ne razmišljamo o tem, da bi ga prodali. Povedati velja, da se v zadnjem času veliko ljudi odloča za menjavo ali pa prodajo svoji parcel, bodisi Slovenci Hrvatom bodisi obratno. Mislim, da se je med vse nas vrinil občutek strahu in nezaupanja, zato je potrebno te odnose čim prej spet normalizirati. Tudi mejni režim bi bil lahko ugodnejši, predvsem za kmete, kot smo mi. Mejni delavci bi morali biti ali stalni ali pa domačini, da bi ločili med nami in tistimi, ki mejo prehajajo zaradi drugih razlogov,« je razmišljal Anton Žibert. Tako hrvaški kot tudi slovenski kmetje so se ob srečevanju na poljih, travnikih, vinogradih in drugje pogovarjali v slovenskem ali pa v hrvaškem jeziku. Nato niso bili niko- li posebej pozorni. Medsebojni pristni odnosi so bili bolj rezultat spontane vljudnosti kot pa nekaj načrtnega oz. načrtovanega. »Zdi se smešno, toda mi pijemo vino iz uvoženega grozdja, naši prijatelji na hrvaškem pa jedo pire iz uvoženega krompirja, tako pač je in s tem smo se že sprijaznili. Oboji si želimo le enostavnejših prehodov državne meje, tako da bomo svoje delo lahko hitreje in učinkoviteje opravili. Čas je denar, nam pa obojega največkrat primanjkuje ali pa ce- Anton Žibert lo zmanjka,« sta drug drugega dopolnila Ločana in soseda, Franc Urek in Anton Žibert. (dama) Občni zbor Društva kmetic Krško Letos praznujejo 20. obletnico delovanja Krško, 8. marca — Na rednem obenem zboru Društva kmetic Krško, katerega se je udeležilo čez 160 žena, so pregledale rezultate vseh aktivnosti v letu 1994, predsednica društva Nuška Abram pa je predstavila plan dela za letošnje leto. V lanskem letu so izvedle tečaj o peki kruha in peciva, konzerviranju zgodnjega sadja in zelenjave ter pripravi mesa in omak. Sedem gospodinj seje udeležilo razstave kmečkih prehrambenih izdelkov, tri pa so prejele priznanja: Irena Kranjec — zlato, Nada Resnik in Zinka Razum pa bronasto. Ana Župevc se je udeležila Turistično-gostinskega zbora v Mariboru, kjer seje v pripravi rezančevega testa in solat uvrstila na četrto mesto. V času od 9. do 13. septembra so predstavile krško občino in promovirale Slovenijo na sejmu v pobrateni občini Obrig-heim. Predstavile so slovensko kmečko kuhinjo in mnoge dobrote. Ob pomoči gostiteljev so tudi tu lepo uspele. Ker pa so bile tam vedno deležne gostoljubnosti, so štiri dni v maju gostile Obrigheimce in jim podrobno razkazale Krško polje, mnoge znamenitosti, vselej z dobro hrano. Društvo je sodelovalo tudi na novoletnem sejmu v Krškem, kjer je bilo deležno velike pozornosti in razumevanja s strani organizatorja. Vsako leto organizirajo v Društvu kmetic tudi ginekološke preglede, na ta način so odkrili in preprečili že mnogo bolezni. Prirejajo tudi veliko družabnih prireditev: izletov, piknikov, ogledov in še marsikaj. Nuška Abram: »Ženska se mora uveljaviti v družbi. Za to leto imamo v načrtu nekaj izobraževalnih programov, ki so v zadnjem času nujno potrebni in za to bo potrebno veliko dela in dobre volje. Želimo, da se ustanovijo aktivi po krajevnih skupnostih, tako da bi članice obiskovale predavanja in tečaje v okolju, v katerem živijo. Mnoge namreč ne vozijo avtomobilov, rednih avtobusov pa tudi ni. Tako bi bilo vse mnogo lažje in vsem v večje zadovoljstvo.« (Lea) Pust — čas veselja, zabave, presenečenj Za pustni torek so nam Dolenjske pekarne pripravile pra- vo presenečenje s svojimi slastnimi krofi. V enem izmed njih je bil skrit namreč droben zlat izdelek. Dragoceno darilo v krofu namesto marmelade je dobila učenka 1. a razreda. To je bil listek z obvestilom, naj pride iskat zlat obesek. Srečna prvošolka Ornela Urbanč pa je ob tem povedala: »Sošolka je takoj vedela, da se presenečenje skriva v mojem krofu, ker le v njem ni bilo luknje za marmelado. Seveda sem bila zelo vesela, vsi sošolci so me obkrožili, pa tudi doma so bili zelo veseli.« Sonja Sikošek in Barbara Pungerčič 7.d OŠ Krško Vinogradniki, pozor! Društvo vinogradnikov Sremič prireja zanimivo strokovno predavanje o VARSTVU VINSKE TRTE PRED BOLEZNIMI IN ŠKODLJIVCI, ki bo v četrtek, 16. marca, ob 17. uri v gostišču Tri lučke na Sre-miču. Predaval bo priznani slovenski fitopatolog, mag. Gustav Matis iz Kmetijskega zavoda Maribor. Pred predavanjem vas bo ing. Jelko Metelko seznanil z dosedanjimi prizadevanji za vpeljavo projekta VINSKA CESTA SKOZI POSAVJE, še posebej skozi občino Krško. Ob vsem tem pa boste lahko kaj več izvedeli tudi o namenu dela društva in programu. Na predavanju se lahko vključite v društvo, zato pridite v čim večjem številu in izkoristite možnost za izobraževanje, saj znanja ni nikoli dovolj. Regijski kviz Mladi in kmetijstvo Mali Kamen, 12. marca — Društvo podeželske mladine in Kmetijsko svetovalna služba Krško prirejata v soboto, 18. marca, regijski kviz »Mladi in kmetijstvo«. Tekmovanje bo ob 18. uri v gostišču Mirt na Armeškem. Sodelujejo po dve ekipe iz Brežic, Sevnice in Krškega. Teme tekmovanja so nasled- nje: kmečko okolje, ekonomika gospodarjenja z gozdovi, prehrana in razmnoževanje konj ter krompir. Vse, ki jih tako tekmovanje zanima, vabijo, da se tekmovanja udeležijo in vzpodbujajo nastopajoče, da bi osvojili čim boljši rezultat. Tudi vzdušje k temu zelo pomaga. (Toni) Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. ^s Opomba: vttte »o nalnttk cene: količine »o ttraiene v MMBBll t (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) 'li Telefon:......... Kraj, datum: (podpis naročnika in žig) Kroketi Potrebujemo: 0,25 I vode, 5 dag masti ali margarine, 15 dag moke, sol po okusu, 4 jajca, 25 dag kuhanega in naribanega krompirja, 0,50 I olja za cvrtje. Vodo z maščobo in soljo zavremo in zakuhamo moko. Mešamo tako dolgo, da se masa loči od posode. Pustimo, da se ohladi. V mlačno maso postopoma s kuhalnico zamešamo cela jajca. Nazadnje primešamo še pripravljen krompir. Oblikujemo krokete (podolgovate debelejše svaljke) in jih ocvremo na primerno vročem olju. Masi lahko primešamo različno kuhano in sesekljano zelenjavo. Tako dobimo zelenjavne krokete. Ocenjevanje vinskih vzorcev Kostanjevica, 11. marca — Ocenjevanje vinskih vzorcev letnika 1994 je pripravilo društvo vinogradnikov, potekalo pa je v restavraciji Pod Gorjanci. Vina je ocenjevala komisija v sestavi predsednika Darka Marjetica in članov Zdravka Mastnaka, Romana Šepetavca, Antona Jordana, Roberta Blazinška. Največje število točk med mešanimi belimi vini so dobila vina Otta Sevška 17,66 točk, Roberta Grgoviča 16,96, Slavka Jenškovca 16,90. Izločen je bil en vzorec. Najvišjo oceno med sortni- mi belimi vini so dobili kerner Stanka Jarkoviča 18,12 točk, laški rizling Otta Sevška 17,72 in šipon Marjana Jeleniča 16,82. Rose — žametna črnina Franca Laknerja je bila ocenjena s 15,92 točkami. V skupini dolenjsko rdeče je bilo ocenjeno vino Alojza Sin-tiča s 15,54 točkami. Za cviček so dobila najvišjo oceno vina: Kmečka Zadruga 16,72 točk, Marjan Pincolič 16,30, Stanko Jarkovič in Brane Čuk 16,06, Anton Jarkovič in Marija Rešetič 16,02 točk. Izločili so tri vzorce. (Lea) BREŽIŠKA PORODNIŠNICA V Brežiški porodnišnici so v času od 6. do 13. marca rodile: Suzana Horvat iz Nove vasi — Kristino, Irma Kržan iz Brežic — Klemna, Romana Mastnak iz Sevnice — Gašperja, Marjetica Jurman iz Loč — Marka, Lana Urek iz Loč — Elo, Jožica Kvartuh s Koritnega —Alenko, Karmen Bračun iz Brestanice — Tamaro, Dušanka Dječič iz Krškega — Dragano, Donata Koletič iz Kapel — Benjamina in Marjanca Škrbina iz Leskovca — Domna. Čestitamo! wms tržnic BREŽICE KRŠKO LES-KOVEC SELNICA RADEČE KOZJE JAJCA It 13 1* 11 11 11 JABOLKA 10 100 M 120 120 90 HRUŠKE 1*0 200 200 210 200 300 GROZDJE «00 750 / 750 700 t KJV1 1M 220 250 230 220 240 BANANE 130 150 170 1*0 200 150 MANDARINE 200 240 220 200 200 230 LIMONE 200 200 190 1*0 110 230 POMARANČE 70 70 90 120 100 140 PARADIŽNIK 300 220 250 330 320 350 PAPRIKA 330 350 400 350 360 390 PETERS1U 1*0 350 350 3*0 400 350 OHROVT 130 250 200 210 200 220 SOLATA 150 130 110 170 1*0 200 RADIČ tooo 250 250 220 220 250 KROMPIR *I0 40 50 no (0 10 KORENJE 130 140 140 200 200 140 POR 180 250 200 250 240 230 ČEBULA 130 130 120 130 140 130 ČESEN 300 300 330 300 300 420 FIŽOL (ZRN.) 250 2*0 320 310 / 320 SVEŽE ZELJE 100 140 100 110 100 130 CVETAČA 130 260 250 230 240 230 OREHI •00 1.000 1,000 1,000 / / Brežice, 11. marca — Na prašičji sejem v Brežicah so pripeljali 180 prašičkov, mlajših od 3 mesecev in jih prodali 90 po ceni 340—400 SIT/kg žive teže. Pripeljali pa so tudi 40 prašičev starejših od 3 mesecev. Po ceni 240—270 SIT/kg žive teže pa so jih prodali 15. RAZVEDRILO NAŠ GLAS 10, 15. MARCA 1995 Brežice, marca—V minulem tednu so pri vodovodnem stolpu v Brežicah odprli novo trgovino Orlando z bogato ponudbo artiklov svetovno znanih blagovnih znamk, kot so: Gym-nasium, Emanu-el,Soviet,GAS, Cocoa, dr. Mar-tens in še nekatere. Tako so Brežice dobile že »drugi« Orlando, ki ne le da dopolnjuje ponudbo prvega, (pri cerkvi v mestu), ampak skupaj ponujata veliko več— jeans, druga oblačila, bulerje in ostalo obutev, usnjeno galanterijo... in še in... Orlando v Brežicah OVEN: ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 15. IN 21. MARCEM 1995 Sedaj se lahko malce umirite, ker imate možnosti za novo ljubezen ali pa boste staro lahko poglobili. Pri delu rahel zastoj, ker boste opravljali dolgočasno, nekreativno delo. Tudi take stvari morate seveda z ljubeznijo sprejeti. Delo vam bo šlo precej tekoče od rok, saj imate praktičen smisel za posle. Tudi vaše fizično počutje se bo izboljšalo, drugod kakih večjih pretresov ne bo. Precej boste zmedeni glede ljubezni, saj ne razumete prav dobro, kaj to je. Družba vam bo zelo ustrezala, saj brez nje ne morete, mogoče je, da se boste fizično in psihično počutili precej medlo. Tudi v ljubezni bo tako, čeprav imate možnosti za dober odnos, a je treba znati upoštevati tudi pravice svojega partnerja. S potrpežljivim in discipliniranim delom s samim seboj, z večjim posvečanjem pozornosti svojemu telesu boste lahko rešili zdravstvene probleme. Nikakor se ne smete poleniti. To pa tako in tako že sami veste. Denar bo, če ne boste tvegali. Vas pa Mars v vašem znamenju muči že kar tri mesece in vas bo še do konca maja. Tako povzroča težave z zdravjem, splošnim počutjem, lahko povzroča nesreče vam ali vašim otrokom. Po drugi strani pa imate, če ne boste trmasti, veliko sreče v ljubezni, pri delu in denarju. Precej težav vam dela Saturn, ki vam daje lekcijo o zdravju, delu in ljubezni. Naučiti se morate prilagajati, svoje miselne vzorce spremeniti in doseči kompromise v dobro vseh. Prostovoljno morate sprejeti določene odgovornosti in vse bo dobro. V družbi se boste lahko dobro počutili, v ljubezni imate še kar naprej dobro obdobje, pač pa fizično morda niste najbolje. Ne ukvarjajte se miselno toliko z odnosi z ljudmi, napravite korak naprej in počakajte na reakcijo. LEV: OIO, TEHTNICA: S Prihajate v obdobje, ko se boste lahko naučili nekaj pomembnih življenjskih resnic. Okultne znanosti, ki vas sicer močno privlačijo, imajo marsikatero rešitev za praktične probleme, vendar ŠKORPIJON: morate znati pravilno izbrati med njimi. Ne pretiravajte s telesno aktivnostjo, ker se boste izčrpali. Morate se naučiti umiriti in si tako nabirati energijo. Prijatelji so vam naklonjeni, možen je manjši denarni dobitek, a kaj več ne pričakujte. Najdite vzrok za nemir, tako se boste umirili. STRELEC: oŠ KOZOROG: 9 KaH VODNAR: RIBI: Če ste dobro premislili, greste lahko v finančne izlete, kjer se vam obeta še večji zaslužek. Pri delu boste spoštovani zaradi svoje poslušnosti in ambicij. Naj te ambicije ne pomenijo nesreče za druge. Razmislite o smislu odnosa s partnerjem. Vedno lahko najdete enkratne rešitve za svoje probleme, o kakršnih — rešitvah seveda — se drugim niti ne sanja. Tako boste lahko izredno uspešni z denarjem na nekem novem področju. Dela bo veliko, v ljubezni pa se bo odnos s partnerjem precej umiril. Čisto resno vam svetujem, da se ne prepuščate negativnim mislim in čustvom, ampak začnete delati na sebi. Meditacija je edino sredstvo in ker to ni noben bav-bav, se je lahko hitro naučite in jo izvajate. Vse se da rešiti, če to človek želi. Zapomnite si to. Nikomur pa se ne da pomagati, če tega noče! informativni dan v Sevnici in Krškem V V Krškem nova smer — avtomehanilc Sevnica, 10. marca — V tamkajšnji srednji tekstilni šoli so tudi letos v skladu z načrtom organizirali informativni dan za učence zaključnih razredov osnovnih šol. Informativni dan je potekal v dveh delih. V prvem,uradnem delu so učencem postregli z informacijami ter jih seznanili z delom šole. V svojo sredo so povabili tudi Andreja Mihelina z Republiškega zavoda za zaposlovanje, enota Sevnica, ki je navzoče seznanil z načinom vpisa, pridobitvijo štipendije ter možnostmi zaposlitve. V drugem delu pa so si lahko ogledali modno revijo, ki so jo pripravili sedanji dijaki te šole. Po mnenju ravnateljice Alenke Žuraj je bil odziv učencev in njihovih staršev zadovoljiv. Veliko zanimanja so pokazali tudi za bivanje v dijaškem domu, kjer pa bo letos bolj malo prostih mest. Ocenjujejo, da jih bo nekje od deset do petnajst in da jih bodo zapolnili že po prvem vpisu. Krško, 10. marca — V krški srednji šoli so na začetku pripravili informativno uro, kjer so učence in starše seznanili z osnovnimi informacijami o poteku šolanja, nato pa so si lahko ogledali učilnice, prostore za praktični pouk, laboratorije ter delavnice magr\e-tike. Imeli so tudi možnost ogleda razstave, ki so jo pripravili učenci elektro in strojne smeri. Na srednji šoli v Krškem so letos razpisali naslednje smeri: tehnični programi — elektro-tehnik-elektronik 60 mest (2 oddelka), strojni tehnik 30 mest, triletni poklicni programi; elektrikar-elektronik 30 mest, elektrikar motornih vozil 30 mest, preoblikovalec in spajkalec kovin 30 mest, oblikovalec kovin 30 mest in nova smer mehanik vozil in transportnih naprav — avtomeha-nik 30 mest. V dveletnem programu so razpisali 25 mest smeri pridobivanje, predelava in obdelava kovin. Prav tako bo potekala tudi večerna šola in sicer smer elektrotehnik (elektronik, energetik) in strojni tehnik. »Obisk na informativnem dnevu je bil zadovoljiv. Največ zanimanja so učenci pokazali za smer elektrotehnike — ek-tronik in za novo smer avto-mehanik«, je zaključila psihologinja Marjana Plavljanič. Psihologinja Marjana Plavljanič si ogleduje izdelke, narejene na CNC napravah. mn i d.o.o. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING tel. 21-710, 21-720 Smo mlado in hitro razvijajoče se podjetje v kolikor ste EKONOMIST ALI DIPLOMIRANI EKONOMIST, poznate poslovanje v računovodstvih in se zanimate za računalništvo, vam ponujamo stalno zaposlitev, solidno plačo in zanimivo ter dinamično delo Pisne vloge s kratkim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj ter potrdilom o izobrazbi sprejemamo 10 dni po objavi razpisa na naslovu: HERMES d.o.o. Krško, C. 4. julija 57, 68270 KRŠKO.______ Še vedno brez naslova petek, 3.3. Kakor večino petkov, tudi tega preživim v Novem mestu. Prepričal sem se, da sem Kru-nu pravilno svetoval, naj med ostalimi da reklamni oglas tudi v Dolenjski list; kajti ne srečam človeka, ki me ne bi vprašal, ali sem prebral članek, v katerem mi avtor očita nepristojno vodenje oddaje; kar pomeni, da se Dolenjski list med No-vomeščani prebira. In reakcija ljudi je veliko bolj pozitivna, kot sem pričakoval, kajti nikoli v nobeni oddaji nisem imel toliko reklamnih obvestil, kot sem jih imel danes. Je to le igra okoliščin, ali se je potrdilo napisano pravilo: »Pomembno je, da se piše, pa čeprav dobro.« sobota, 4.3. Zopet praznik, tokrat le v naši hiši, ampak praznik je praznik. Včeraj sem zamudil otvoritev novih prostorov bu-tika »Orlando« v Brežicah, zato si čas za ogled vzamem danes. Lepo je, ko vidiš, da tvoja generacija lepo napreduje in ob tem si zaželiš in upaš, da si tudi ti med njimi. No, v mesto sem kljub vsemu prišel malo prepozno, da bi začutil njegpv sobotni utrip. Sem pa zato »na mestu zločina«, kamor sem šel na pijačo, izvedel, da je Renata Poljakinja. Na dolgo pregovarjanje je le povedala stavek v poljščini, kijezvenel nekako tako: »Špč-nje žšnje dažnje žčšnjiš pšnji-čšž...« Zdelo se mi je, da je med ostalim rekla tudi »češ- nje«, vendar nisem prepričan, da je mislila na tiste Češnje, kot jih poznamo mi. Ogled filma »Vran« v katerem svojo zadnjo vlogo (umrl je med snemanjem) odigra Brandon Lee, sin Bruca Leeja, mi bo ostal v spominu, zato ker je to pač njegov zadnji film. nedelja, 5.3. Danes sem imel srečo, ker nedelje nisem preživel v dolgočasnem in vodoravnem stanju. Odšel sem v Ljubljano, pogledat Kreslina, Danila — Avia Band in »kaj v mestu dogaja«, kakor je mladež prevzela od komada, ki ga prepeva Ali En. Med vožnjo poslušam radio Gama MM, kjer ugibajo, koliko Slovencev nedeljsko kosilo pripravi samih oziroma, koliko jih gre jest »nekam ven«. Odločim se, da bom danes med tistimi, ki gredo »nekam ven«. Na poti domov sem dobesedno priplaval do gostišča Loka, ki ima včasih srečo, pa tudi nesrečo, da stoji tik ob Krki. Danes je bila to nesreča. ponedeljek, 6.3. Balki si je namesto avta, ki mu še vedno dela preglavice, omislil motor. Tako sva davi imela športni dan, točneje — nakupovalni dan. Da bi se Balki lahko vozil, je bilo še prej potrebno kupiti nekaj delov, kot npr. gumo, zavore, luč in rezervno glavo oziroma čelado. Do danes mi še nihče ni znal pravilno razložit, zakaj sem moral obiskat sodnika za prekrške, saj veste, dohodnina, ki je plačana, a zanjo ni oddana napoved itd., itd. Seveda se sprašujem, kaj zame pomeni »pravilno razložit«. Kakor koli že, od sodnice sem danes po pošti dobil lepe pozdrave in dve položnici; prvo za kazen — 30.000 SIT in drugo za sodne stroške — 7.000 SIT. Pritožim se lahko v roku 8 dni; saj se bom. Ugotovil sem namreč, da podpis, s katerim naj bi potrdil, da sem prejel pisno opozorilo, ni moj. Nekaj zagotovo vem, letos bom napoved za dohodnino oddal (za vsak primer) dvakrat. torek, 7.3. Če kaj sovražim, je to podiranje urnika delovnega dne, še posebej, če na to vplivajo zunanji dejavniki. Bolj enostavno povedano, odpadlo je snemanje reklamnih spotov, kar me je spravilo v strahovito slabo voljo. Tako slabe volje nisem bil že od... včeraj, no... saj ni tako daleč nazaj. Dan se je porušil do temeljev in tako je ostalo do večera. Za nameček mi Dimč pove, da so v Nemčiji ubili nekoga, ki je imel priimek na črko Š. Takoj za to informacijo sledi razlaga teorije, kako bodo v kratkem ubiti vsi, ki se pišejo na Š ali Ž. In čisto na koncu sledi nedolžen stavek: »Ti se tudi pišeš na Š, pazi se.« sreda, 8.3. 8. marec — Dan žena. Ženski praznik, ki ga praznujejo moški. Kakor že nekaj let nazaj, nobeni nič ne kupim. Zakaj bi se sprenevedal? Tako sem se odločil pred cca. 10 leti, ko sem se dobil v situaciji, da sem doma pomival posodo samo zaradi tega, ker je bil 8. marec. Pomil sem jo sicer do konca, vendar sem sklenil, da če je ne pomivam tudi ob »normalnih« dnevih, je tudi za 8. marec ne bom. In če jo bom še kdaj pomival, to zagotovo ne bo na 8. marec. Sicer pa letos na cesti še ni bilo toliko rož, kot sem jih videl danes. In ni čudno, da Agraria Cvetje pripravlja cvetlični bal (beri ples) prav na koncu tega meseca, bolj natančno 1. aprila na Motelu Petrol Čatež. četrtek, 9.3. Delo in avto me zopet odpeljeta v Ljubljano. Ogromno časa zapravim za iskanje meni »prvič slišal« ulici. Že čisto obupan pokličem Danila — Avia Band in ga zaprosim za vodiča. Na žalost ni imel časa in na srečo mi je Kobra prodala mobitel. Ob takšnem vodenju sem pogruntal, da je »sex on the phone« po zaslužku nu-la proti temu, koliko bi lahko zaslužil kot »mobitel vodič« po velikih mestih. Zgodi se, da naročnik ni zadovoljen z izdelano reklamo, vendar potem upoštevam njegove pripombe in reklamo popravim. Vendar se do danes še ni zgodilo, da naročnik o tem ni hotel niti slišat, temveč se je enostavno odločil, da bo reklamo naročil nekje drugje, češ da za takšen spot že ne bo plačal cene, za katero sva bila dogovorjena. V redu, pa nič, »glihala« se ne bova. Na koncu nisem vedel, ali mu reklama resnično ni všeč ali mu je predraga. (Edi) NAŠ GLAS 10, 15. MARCA 1995 RAZVEDRILO Pa se sliši... Slišati je, da nekateri naročniki dobivajo Naš glas že ob torkih. Kaj pravimo mi? Tudi mi bi ga radi videli že v torek! Zlobni jeziki nikdar ne počivajo. Tako je bilo zadnjič slišati kritiko na račun opevanega povodnega moža: Kako more tako staro babo... Mimogrede: »stara baba« jih ima menda okoli štirideset, lastnicam omenjenih zlobnih delov telesa pa bi jih mirno pripisal kakih šestdeset. Toliko o naših nacionalnih lastnostih (fovšija — zimzelena melodija)... Kaj bi se zgodilo, če bi pobeglega gojenca, za katerega se ve, da je zelo agresiven, izsledili pazniki doma oz. organi pregona ravno v trenutku, ko bi poskušal posiliti nedolžno žrtev? Če bi razmišljali s svojo glavo, bi v istem trenutku pomagali žrtvi in jo obvarovali pred posilstvom, storilca pa tako namahali, da bi ubili boga v njemu, kot se temu reče. Aha! Kaj bi se zgodilo, če bi pobeglega gojenca, za katerega se ve, da lahko ušpiči marsikaj, izsledili pazniki in našli ravno, ko bi poskušal posiliti nedolžno žrtev? Ce bi se ustrašili in se držali navodil, ki so jih dobili od Ministrstva za pravosodje, bi počakali, da dedec »rihtungo« opravi in ga po končanem opravilu vljudno vprašali, če bo še, ali pa bi morebiti z njimi odšli nazaj v dom. Seveda bi vse ostalo zgolj pri vljudnostnem vprašanju. Žal. Tokrat je na žrebanju 3x3 aiksa dobila Jožica Vogrinc iz Pes-jega pri Krškem. Med mnogimi jo je tisti večer, takoj po žrebanju poklical tudi Naš glas. Jožica: »Nisem verjela, da bo kaj. Pač kupujem kartice. Pred tremi leti sem že dobila uro Boss. Vozila bom čisto počasi«. Jožica je tudi pesnica. Na vprašanje, ali bi bilo bolje, če bi dobila toliko denarja, pravi: »Vsekakor. Pripravljeno imam pesniško zbirko, ki pa ne more iziti ravno zaradi denarja«. Uspeh! V krškem kulturnem domu se je na recitalu Maurice zbralo vsega 40 obiskovalcev. Kdo pravi, da to ni visokoobiska-je bila predstava v Mariboru. Krizanteme. Na osmega marca dan je v neki cvetličarni donelo: »Dej mi eno krizantemo za mojo Ano.« In ko ga je prodajalka le prepričala, da se to za 8. marec ne spodobi, je Enč (gotovo ga poznate) širokosrčno odprl denranico in kupil (Ani) orhidejo. Na občni zbor Društva kmetic Krško so bili povabljeni vsi predsedniki krajevnih skupnosti in župan občine. Zbora se je udeležil le Milan HerakoviČ iz Kostanjevice, a so bile Kostanje-vičanke vseeno zelo vesele. Župan Danilo Siter se je oglasil le po telefonu iz Ljubljane in društvu zaželel uspešno delo. Z zavrnjenim računom smo v uredništvo Našega glasa prejeli tudi obvestilo, da se človek ne bo naročil, da žal ne bo plačal in da je umrl. Urednik, ki je poslušal samo na pol, med dvema telefonskima pogovorom, je zabrundal bolj zase: »Saj vem, da nihče ne plača rad. Ampak da človek raje umre, kakor da bi se naročil na Naš glas ali pa kakor da bi plačal račun ...« Na salamijado v Sevnici so bili povabljeni samo mučeniki, to pomeni: moški. Dejstvo, da je tokrat s srečanja salamarjev poročilo pripravila ena izmed naših sodelavk, zastavlja samo retorično vprašanje. Dekle je tako mirno, da je bučni salamarji morda sploh niso opazili. Je pa res, da lani naših dveh novinarjev niso spustili »noter«, mi potem nismo pisali o njih in morda zato tokrat niso upali posredovati. Vsekakor niti mučeniki niso več tisto, kar so bili. Naš Coli rad napiše kako pikro ali hudomušno. Glavni junaki njegovih zgodbic Pasesliši se potem seveda pridušajo, jezijo, grozijo, ker nimajo posluha ne za tak hec in ne vedo, da so jo pravzaprav poceni odnesli. Če namreč ne bi njihovega početja zavili v hudomušne vode, bi jim morda (za isto stvar) tudi drugače grenili življenje, z dokazovanjem, komentarji, primeri... Problem je nastal, da se to pozna vsem Članom redakcije: »Glej ga, ta je tudi od Našega glasa...« Potem so opomnili šefa: »Kaj nisi rekel, da boš nagnal prvega, ki bo sprožil razdor? Zaradi Colita...« V Brežicah je potekalo področno tekmovanje Cankarjevo priznanje za šolsko leto 94/95 Brežice, 11. marca — To soboto je bilo v brežiški osnovni šoli slovesno in hkrati napeto tekmovalno vzdušje. Učenci posavskih šol so se namreč pomerili v znanju materinščine na temo: Moč besede in poznavanje Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Za srebrno Cankarjevo priznanje se je potegovalo na prvi stopnji 29 učencev 7. in 8. razredov OŠ, na drugi stopnji 5 dijakov 1. in 2. letnika, ter na tretji stopnji 4 dijaki 3. in 4. letnika gimnazije in ekonomske srednje šole. Srebrno priznanje je na prvi stopnji osvojilo 19 učencev, na drugi stopnji dva dijaka in na tretji stopnji ena dijakinja. Na vseslovenskem tekmovanju, ki bo v soboto, 25. marca, bodo našo regijo zastopali na prvi stopnji Janja Kranjc (OŠ Senovo), Saša Češnovar (OŠ Raka) in Jure Klakočar (OŠ Sevnica). Na drugi stopnji bosta nastopila Peter Šepe-tavc in Mojca Mlakar, na tretji stopnji pa Mojca Zupančič, vsi iz Gimnazije Brežice. Tekmovanje je prvič pripravilo Društvo slavistov Posavja, ki je še v ustanavljanju. Tekmovalce, njihove mentorje in druge prisotne je pozdravil brežiški župan Jože Avšič, nad izvedbo tekmovanja pa je bedel prof. Jože Škufca, predstojnik enote ZRSŠŠ Novo mesto. (Toni) OSNOVNA ŠOLA ZDRAVE PREHRANE Danes bomo najprej začeli z nasvetom, kaj vse potrebujemo v kuhinji, ko se odločimo, da bomo začeli bolj zdravo živeti. Najvažnejša je menjava belega sladkorja z rjavim, bele moke s polnovredno, belega kruha s polnozrnatim, belih testeninih s polnovrednimi, belega riža z rjavim in živalskega mleka s sojinim. Nato postopoma dodajamo v našo kuhinjo žita, kot so pšenica, rž, ječmen in stročnice, ki so običajno v naših kuhinjah zelo zanemarjena oziroma jih sploh ni, čičerika, soja, leča in seveda še proseno ter ajdovo kašo. Nepogrešljiva je tudi sojina omaka, ki se imenuje shoyu ali tamari ali miso, s katerimi jedi osolimo in jim damo posebno dober okus. Tokrat se bomo naučili, kako pripravimo doma sojin sir ali tofu, pa tudi mleko. Priporočam vsem mamicam, da ga vključijo v prehrano svojega otroka. Boste videle, otroški trebušni krči bodo čudežno izginili, če pa se boste vsaj delno držale navodil zdrave prehrane, bo vaš otrok tako odporen, da boste pri zdravniku samo takrat, kadar ga boste peljale na cepljenje, po možnosti skupaj z očki. Seveda, pa je vse odvisno od stopnje ljubezni v družini. Tofu lahko seveda kupimo že pripravljen, z malo časa in dobre volje pa ga pripravimo doma. Najprej naredimo sojino mleko. 300 g soje namočimo za približno 5 ur. Pripravimo 21 vode. Sojo in nekaj vode damo v električni mešalnik in zmešamo (če delamo samo mleko, sojo pred mešanjem pustimo prevreti tri minute). Takšno mleko je po okusu boljše in se ne prijema dna kuhinjske posode. Dobimo gosto kašo, ki jo nato damo v lonec k preostali vodi in zavremo. Vse skupaj mora trikrat zavreti. Med kuhanjem moramo večkrat premešati, da se mleko ne prismodi. Če nam mleko preti skipeti, dodamo malo mrzle vode. Pripravimo posodo, cedilo in gosto gazo. Precedimo. Gazo dobro stisnemo, da odteče vse mleko. Odvijemo in čez mleto sojo, ki ji pravimo okara, prelijemo še malo vode in spet dobro stisnemo. Okaro lahko spravimo in iz nje naredimo različne polpete, sladice in namaze. Nekaj mleka lahko shranimo za pitje. Dodamo lahko malo rjavega sladkorja, med ali va-nilijo. V ostalo mleko iztisnemo dve limoni in počakamo nekaj časa, da se sesiri. Zopet pripravimo posodo, cedilo in "gazo. Precedimo. V gazi nam ostane skuta, ki jo pustimo nekaj časa stati in jo med tem časom še večkrat stisnemo. Odstranimo gazo in oblikujemo lepo kepo, ki ji pravimo tofu. Ostane nam še sirotka, ki jo lahko uporabimo tudi za zalivanje rož. Tofu narežemo na rezine, ga na hitro popečemo in poškropimo s sojino omako. Kdor zdravo misli, tudi zdravo Glasbeni gost Narodno-zabavni ansambel BRODNIKI je. (Rina) Otvoritev likovne razstave Tadeja Gabrič se predstavlja Sevnica, 11. marca — »Pridi, rada bi ti nekaj pokazala,« je Tadeja Gabrič prijazno povabila na otvoritev svoje razstave v likovno galerijo na sevniškem gradu. Razstavo je priredila ZKO občine Sevnica. Tadeja, ki je že sodelovala na šestih skupinskih in eni samostojni razstavi v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, se tokrat prvič predstavlja v do- mačem logu. Rada zahaja v gledališče in zato ni naključje, daje med njenimi portretiran-ci dosti slovenskih igralcev in tudi ni naključje, da je imela prvo samostojno razstavo v Šentjakobskem gledališču. Trenutno posega v lutkarstvo, kjer se mešata likovna in gledališka umetnost. Otvoritev sta popestrila duo Oli in Urban ter lutkarica Barbara Bulatovič. Sedem, 11. marca — Narodno-zabavni ansambel BRODNIKI preživlja prav v teh dneh 11. obletnico ustanovitve. V tem času so člani ansambla, v nespremenjeni sestavi, nastopali v domovini in tujini. Obiskali smo jih na vaji in v razgovoru z njimi izvedeli naslednje. Kaj vam pomeni 11 let ? V enajstih letih se je za nas veliko spremenilo, saj upamo da smo končno prerasli otroške bolezni. Mislimo, da smo formiran ansambel, ki ima svoje skladbe, poznajo pa nas sirom po Sloveniji in tudi tujini. Omenili ste lastne skladbe. Mnogi ansambli jih nimajo, vi jih pa nizate eno za drugo, kako to ? Ansambel, ki nima svojih skladb, ni pravi ansambel, je le izvajalec, ki se hitro pozabi. Le kdo bi poznal Avsenike, če ne bi napisali toliko lepih melodij. Skoraj vsakega glasbenika vleče, da bi za sabo pustil kakšno trajno sled in mi upamo, da nam je uspelo ravno to. Glasbene komade delate v glavnem na besedila znanih piscev Sivca in Malavašiča, kdo pa vam prispeva glasbo? Težko je dobiti ustreznega pisca besedil, saj vsake pesmi ni mogoče podpreti z zvoki harmonike. Poleg znanih piscev, kot sta Sivec in Malava-šič, smo uspešno ozvočili tudi pesmi našega sokrajana in prijatelja Iva Umeka. Glasbo prispevata naš harmonikar Janez Kozole in pevec Toni Gorenc. Do sedaj ste že izdajali kasete, kaj delate zdaj? Zdaj precej snemamo. Do sedaj smo izdali že dve povsem samostojni kaseti z lastno glasbo. Sedaj pripravljamo tretjo kaseto, ki bi morala iziti v jeseni. Snemamo v Helidonu — založbi kaset in plošč ter na TV Slovenija. Zdaj imamo pripravljene posnetke, iz katerih bosta nastala videoposnetek in CD plošča. Novi posnetki se že vrtijo na radiu Ljubljana in na lokalnih postajah. Veliko igrate tudi v tujini, kje? V tujini smo začeli igrati leta '86, ko smo gostovali v Belgiji, Franciji, Italiji in Nemčiji. Zadnje čase pa bolj pogosto igramo v Italiji predvsem v Benečiji, in v Nemčiji. Na prireditvi Za sodobnejšo šolo smo slišali, da ste snemali nekakšne TV spote, za kaj gre? Vsekakor lahko že danes povemo, da bomo ob koncu aprila ali v začetku maja sodelovali v TV oddaji Po domače. Ravno v ta namen smo s pomočjo TV Slovenija posneli promocijski spot, ki ga lahko vidiš danes, drugi bodo morali pa še malo počakati, da se bo odvrtel na TV Ljubljana. Kako pa kaj načrti za naprej? Nekatere od načrtov smo že izdali, sedaj nam pa ostane še to ,da bomo ob izidu nove plošče imeli promocijske koncerte, tudi med rojaki v tujini. Do takrat pa nas čaka Lojtrca domačih, ki bo 21. aprila v Krškem, in drugi nastopi. (Toni). Nagradna križanka Avtoline Sponzor današnje križanke je krški Avtoline, za nagrado pa je ponudil štiri bone za tehnični pregled v vrednosti po 2.300 tolarjev. Križanke v osmi številki ni bilo, zato bo danes malo manj pisanja, današnjo križanko pošljite najkasneje do sobote, 25. marca.na že znani naslov: Naš glas, CKŽ 23, Krško. Veliko uspeha pri reševanju! OGLAŠUJTE V NAŠ GLAS Koncert pevskih zborov na Bizeljskem Bizeljsko, 11. februarja — Pevci štirih zborov so potešili željo prebivalcev Bizeljskega po kančku kulture in umetnosti. Organizatorsrečanjajebil moški pevski zbor Stara vas z Bizeljskega pod vodstvom Vinka Žerjava, pomagala pa sta tudi OŠ Bizeljsko in KS Bizeljsko. Svečanost je povezovala Brigita Pavlin, svečani govornik je bil predstavnik KS Rok Kržan, v imenu Zveze kulturnih organizacij pa je zbrane pozdravila Boža Zorko. Prireditev se je odvijala na kmečkem turizmu Balon — Bela gorca. Nastopili so: moški pevski zbor iz Sromelj, oktet Kranjci iz Krške vasi, ženski pevski zbor KUD Orlica iz Pisec in moški pevski zbor Stara vas z Bizeljskega. Vsak zbor je zapel štiri pesmi, predstavili pa so se še z dvema skupnima pesmima. Na koncu je zborovodja k petju En hribček bom kupil pozval tudi občinstvo. Na slovesnost so povabili rojaka Jožeta Križančiča, ki je o svojih domačih krajih napisal dve knjigi, so v zahvalo za sodelovanje podarili sliko Bizeljskega. (Bojana Balon) NAŠ GLAS MJ5F0V VVALLESU TOVARNA EMBAL SENOVO VITAMIN B 6 MAJHNA KARTA GORSKI REŠEV. ČOLN NAPAD, NASKOK i^' -- r-E= ¦usmmmm J.^— NEUMC2 ¦r dS[&iWM| MS&, m BT. *.!'1 IHM ^WL illS^PHfSSSBiP PRIR ESEROV (H»vr | pšiXŠA POLOŽ. PRI ŠAHU ^^B:::-< jjtjMijm, ............—*------™*~......... agi ¦ PIL-RR? ¦ ROLO* r . tt*EC POtOIOKA AFR. GRM PERONO-VA ŽENA SEST. BOJAN MACUR ŠKODIN AVTO PRIR ATA-RANOV RADU ČLAN AKADEMIJE ŽUPNIK BOLEZEN OVAC ' GRŠKA ČRKA TINE ŠROT RUSU VRATAR OASAJEV KLADA LAMTAN DEUENO MNENJE OSEM PEVCEV DEL VIETNAMA MINISTR. KUNAR PLIN BREZ VONJA IRIDU DRUGA NEZN. V MATEM. PRITOK RENA oeuKA SOCVETJA OTOK BLIZU NEAPLJA i AUMJNU SUKANEC ALOJZ REBULA NIMDLAJ OGAREV KADMOVA HČI i SPALNA BOIEZEN (HINDUJ.) ZRAK (LAT.) SPOJKI psEoeču-TUNEC 8 PO NAŠIH KRAJIH NAŠ GLAS 10, 15. MARCA 1995 NA KRATKO: Kruh v domači vasi Slovenska vas, marca — Domačini lahko po novem kupijo kruh tudi v svoji vasi in jim ni potrebno hoditi celo prek meje. V prostorih bivšega remontnega zavoda je bil pred kratkim odprt nov diskont Jestvina. Tako se lahko dobi v Slovenski vasi sedaj, prav vse razen zaposlitve. (Božidar Zore) Teniška igrišča v Slovenski vasi Slovenska vas, marca - Poleg raznih novosti v prostorih bivšega remontnega zavoda bodo v bližnji prihodnosti zgradili tudi teniška igrišča. Tako bo počasi izginila vsa stara ropotija in ostanki bivše JLA. Sčasoma bo Slovenska vas spet dobila lepši izgled. Ko bi le še odstranili grmovje, ki vodi v trgovsko-poslovni center. (Božidar Zore) Duštvo kmetic Krško Krško, 8. marca— Društvo kmetic Krško je imelo svoj občni zbor, pred njim pa so se lahko članice udeježile tudi predavanja o gojenju rož. Prav to leto pa Društvo kmetic Krško, prej imenovano aktiv, praznuje tudi svojo 20-letnico!,(Kati) Javna predstavitev tekmovlcev Krško, 8. marca— V mali dvorani krškega Kulturnega doma so pred občinstvom nastopili mladi glasbeniki, ki so se pripravljali na državno tekmovanje v Ljubljani. To je bila neke vrste generalka zanje, saj so bili med njimi tudi prav mladi tekmovalci, ki so potrebni nekoliko vaje pred občinstvom. Tekmovanje v Ljubljani bo trajalo med 10. in 21. marcem, udeležilo pa se ga bo dvanajst mladih glasbenikov iz Krškega. To so: Peter Cizl, Bojan Zupančič, Uroš Horvat in Matjaž Škoberne (saksofon), Iztok Bo-golin in Robert Pire (klarinet), Saša Rozman, Estera Cetin, Ne-vena Sember, Suzana Jurečič in Nika Zorko (klavir), Darja Dobr-šek (flavta). (Ika) Zlatarski atelje v Brežicah Brežice, marca — V sredo, 15. marca, ob 16. uri bo na Cesti prvih borcev 17 otvoritev novega zlatarskega ateljea »Zlati M.« (dama) Turnir v inopsu Loka pri Zidanem mostu — Bife »Martina« prireja v soboto, 18. marca, ob 16. uri turnir v šnopsu za vse generacije. Štartnina s hrano je 1.000 SIT, prvo-, drugo- in tretjeuvrščenega pa čakajo nagrade — pokali, (dama) Tečaj CPP V Radečah Radeče, marca — Šola »Orijon« PE Radeče organizira tečaj cestno prometnih predpisov, ki bo potekal v mesecu marcu v prostorih AMD Radeče, (dama) Razstava slik Vlada Cedilnika Brežice, marca — V galeriji »Meke« si lahko v mesecu marcu ogledate razstavo slik brežiškega umetnika — slikarja Vlada Cedilnika, (dama) Tadeja Gabrič razstavlja Sevnica, 11. marca — V galeriji na sevniškem gradu je pripravila razstavo svojih del mlada likovna umetnica Tadeja Gabrič iz Boštanja. (dama) Pihalni orkester Šentjernej Šentjernej, 11. marca — Tradicionalnega letnega koncerta pihalnega orkestra pod vodstvom dirigenta Sandija Franka seje udeležilo veliko Šentjernejčanov in ljudi iz okolice. Z glasbo so se poslovili od zime, vsem materam, ženam in dekletom voščili minuli in prihajajoči praznik, dodali še nekaj zgodovinskih zanimivosti in modrosti, vse skupaj pa povezali z notnim črtovjem v lep šopek. Nastopil je tudi mešani pevski zbor »Ajda« iz Ore-hovice in Šentjerneja pod vodstvom dirigenta Milana Pavlica. V letošnjem letu je pihalni orkester bogatejši za dva nova člana — klarinetista. Programska svežina in podmladek glasbene šole Marjana Kozine iz Šentjerneja sta prav gotovo navdih za nadaljevanje kvalitetno delo orkestra. (Lea) Bencinska črpalka se bo gradila Senovo, 9. marca — Na znanem »holcplacu« — lesnem prostoru pri separaciji Rudnika Senovo so se začela očiščevalna dela. To je osnova in priprava za začetek zemeljskih del pri izgradnji bencinske črpalke, ki tako postaja resnica. Črpalko bo gradilo podjetje OMV Istra v sodelovanju z Rudnikom Senovo, Logisom Senovo in Občino Krško. Predvideno je, da bi črpalko po izgradnji prevzelo v upravljanja podjetje Logis. Občina bo zagotovila komunalno opremljenost zemljišča in tudi tako pomagala pri zaposlovanju presežnih delavcev rudnika. (Toni) Regijski kviz Posavja Brestanica, 18. marca — Društvo podeželske mladine Krško • in kmetijska svetovalna služba Krško sta organizatorja regijskega kviza Posavja z naslovom Mladi in kmetijstvo. Kviz bo v soboto ob 18. uri v gostilni Fanike Mirt na Armeškem. Vabljeni! (Kati) 40—50 otrok bo jeseni prestopilo šolski prag Senovo, marca— Letos bo OŠ Senovo ponovno vpisala 2 od-deka prvošolčkov. Število učencev iz leta v leto narašča, saj šolo zapuščajo manj številčne generacije. Senovški osmošolci pa se še vedno odločajo za nadaljevanje šolanja v Brežicah in Krškem, saj.pri odločanju še vedno prevladuje faktor bližine. (Kati) Kulturno društvo na obisku Škocjan, 12. marca — Na gregorjevo so se v škocjanski osnovni šoli srečali sosedje; kulturno društvo Šentjernej je v go-steh pripravilo večer poezije in glasbe. Pihalno godbo, mešana pevska zbora Ajda iz Orehovice in Vlaste Tavčar iz Šentjerneja, šolarje — podmladek kulturnega društva in citrarja Darka Duha je občinstvo toplo sprejelo. Nastopajoče in publiko je v smislu dobrih sosedskih odnosov nagovoril škocjanski župan Franci Pavšič, kulturniki iz Šentjerneja pa so se s svojim simbolom — petelinom — zahvalili ravnatelju šole, Romanu Čelesniku. (nic) ' V Kozjem stekla akcija za posodobitev vrtca '¦ Kozje, 9. marca — V eni od dvanajstih točk dnevnega reda občinskega sveta Kozje so se svetniki dotaknili že dalj časa zelo perečega problema, to je neustreznih prostorov sedanjega vrtca. Vrtec ponuja drugi dom 62 predšolskim otrokom. Deluje v neustreznih prostorih, ki v bistvu zavirajo razvoj te dejavnosti in onemogočajo, da bi se v varstvo vkjučilo še več otrok. Demografska statistika kaže povečanje tovrstnih potreb, saj podatki povedo v nasprotju s slovenskim povprečjem, da se v občini Kozje na leto rodi kar 50 otrok. Občina te potrebe pozna, zato se je prijavila na razpis Ministrstva za šolstvo in šport, ki zagotavlja sredstva za te namene v obdobju od leta '95 do '99. V ta namen so izdelali elaborat, s katerim utemeljujejo svojo prijavo in potrebe. Gre za dograditev in adaptacijo prostorov v skupni izmeri 77 kvadratnih metrov. Posodobiti želijo predvsem kuhinjo in dograditi druge potrebne prostore. Predračun za ta dela znaša 12,5 mio Sit. Po tem razpisu bi država prispevala polovico sredstev, drugo pa zagotavlja občina. Za svojo polovico že imajo nekaj sredstev zagotovljenih iz amortizacije. Svetniki so s prijavo na razpis soglašali in sprejeli sklep, s katerim so prižgali zeleno luč za rešitev problema. Sklep je bil sprejet soglasno. S tem so izpolnili svojo temeljno nalogo, za katero so bili izvoljeni. Delo svetnikov mora biti v skladu s sprejetimi programi in potrebami občanov. Cilj demokracije na občinski ravni je samo to in nič dru- gega. Ko bodo to spoznali prav vsi, ne bo težko delati. Samo od sebe se bo v posamezne projekte vključevalo vse več ljudi, ki so sposobni in znajo delati, ne glede na strankarsko pripadnost. Strankar-stvo ne sme ločevati, ampak mobilizirati. (Toni) Sestanek sodelavk RK Kostanjevica TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! Kostanjevica, 9. marca — Krajevna organizacija Rdečega križa pokriva celotno krajevno skupnost s približno 2.500 prebivalci. V odboru so sodelavke z vsega terena, ki skrbijo za vse aktivnosti s področja njihovega dela. Tesno sodelujejo tudi s patronažno službo zdravstvene postaje in občasno tudi z drugimi humanitarnimi ustanovami. V restavraciji Pod Gorjanci se je zbral odbor sodelavk (tre- nutno jih je 26), ki so ponovno pregledale delo v preteklem letu, obravnavale izvedene aktivnosti, uvedle nekaj novosti in se osredotočile na načrte za v bodoče. Hkrati pa je njihovo srečanje poudarilo pomen 8. marca — dneva žena. Želijo, da bi bil to dan, kakršen je nekoč že bil. Še danes je veliko žensk zapostavljenih in delajo v težkih pogojih. Prav je, da se vsi vsaj enkrat na leto spomnimo vseh žena. (Lea) 34. salamijada pri Vrtovšku Sevnica, 10. marca — Društvo salamarjev je ob dnevu mučenikov organiziralo letos že 34. tekmovanje za izbor najboljše salame. Petčlanska komisija, ki jo sestavljajo Boris Striha, Mare Hinko, Franc Škra-bec, Kristjan Jane ter Zdravko Mastnak, je imela zahtevno nalogo izbrati najboljšo izmed 85 prijavljenih. Ob koncu tekmovanja je predsednik društva Stane Lipar razglasil rezultate in podelil nagrade prvim desetim tekmovalcem. Letos so ponosni lastniki zmagovalnih salam Jože Ribič iz Les-kovca, Rezika Šekoranja z Bi-zeljskega in Stane Krnc z Zajčje gore, ki so prejeli praktične nagrade — Kraljeve mes-nine. Drži, da je bilo obiskovalcev manj kot pretekla leta, vendar imajo salamarji veliko volje in že kličejo: Na svidenje naslednje leto!« (T. S.) ~ Filmski spored ~ »Kino servis« Brežice 16., 17., 22., 23., 24., 26. in 27. III. ob 20. uri: RAZKRITJE, erotični triler. 17. III. ob 18 uri, 18. in 19. III. ob 18. in 20. uri in 20. III. ob 20. uri: TRI ZALJUBLJENA SRCA, ljubezenska drama. Kino Kostanjevica 18. III. ob 18. in 20. uri: VIKEND PRI BERNIJU, komedija 19. III. ob 18. in 20 uri: KONČNA HITROST, akcijski TELEVIZIJA NOVO MESTO ¦SŠal s Trdinovega vrha M 4 na kanalu " I vsakdan ob 19. in ob 21. uri NOVICE vsak ponedeljek ob 18. uri KALIMEROVIZIJA in po NOVICAH Športni pregled vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV OBRTNA ZBORNICA BREŽICE, OBČINA BREŽICE GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA BREŽICE, mesto, kije zakladnica naravne in zgodovinske dediščine, mesto, kjer se stikata Krka in Sava, mesto, ki že od nekdaj slovi z močno trgovinsko tradicijo, in mesto, ki bo v dneh od 10. do 14. maja gostitelj tretjega , sejma z naslovom BREŽIŠKI SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA V letu 1993 smo uspešno predstavili javnosti obrt in podjetništvo ob občinskem prazniku, takoj nato smo organizirali tudi uspeli novoletni sejem, tokrat pa se želimo predstaviti na novi lokaciji in s terminom v najlepšem mesecu, t.j. maju. Sejem bo razstavno-prodajnega značaja Odvijal se bo v montažnih halah, postavljenih v obrtni coni - ob obvoznici Brežice - KrSko Pričakujemo Številne obiskovalce iz občine, Posavja, Dolenjske, pa tudi obiskovalce iz sosednje HrvaŠke. Sejem bo popestren s strokovnimi posveti, predstavitvami, promocijami in zabavnim programom. Tokratno vabilo je posebej namenjeno razstavljalcem, katerim nudimo opremljen prostor. CENA dim1 za opremljen prodajno-razsatvni prostor 85 DEM kotni opremljen prostor (15 m2 in več) 95 DEM neopremljcn zunanji prostor 15 DEM neopremljen gostinski zunanji prostor 25 DEM Zakupiti je možno 6,9,1S in več m2 v navedenih kombinacijah. Opremljeni prostor vsebuje predelne stene, talno oblogo in napisano tablo, 2 m pulta, mizo s stoli, razsvetljavo, električni priključek, obešalnik, kos za smeti, pepelnik. ROK PRIJAVE: ____ 01.04.1W5------- Vabimo Vas, da se čim prej prijavite na priloženi evidenčni prijavnici in da tako skupaj predstavimo vaSe storitve oz izdelke ter skupaj dosežemo uspehe, za katere nam daje priložnost naS sejem. Organizatorji se bomo trudili, da boste predstavljeni številni javnosti in da bodo sejemski dnevi potekali v prijetnem poslovnem vrvežu. Po prejemu vase prijave, vam bomo poslali pogodbo z vsemi pogoji in cenami za sodelovanje na letošnjem sejmu. Vse informacije dobite v pisarni OBRTNE ZBORNICE BREŽICE, Cesta prvih borcev 3. tel., fax: 62-157, tel.: 61-979. Pričakujemo Vas in Vas lepo pozdravljamo! Predsednik organizacijskega odbora: Franc Bratanič tVC-------------------------------------r--^:------------------------------------------< EVIDENČNA PRIJAVNICA Naziv podjetja Naslov _____ Tel.: ---------- Fax: Kontaktna oseba Naročamo ____ m2 opremljenega prostora Datum H Podpis I ,J^vnico_poSJjite_na naslwOTiRTOAZBLR^C^13j^2jCF^ ____( NAŠ GLAS 10, 15. MARCA 1995 KRONIKA — ŠOLA — PTT Glasbeno-scenski večer Maurice OS Brežice Dnevi odprtih vrat Kriko, 10, marca — V Kulturnem domu Krško je bil v petek glasbeno-scenski večer ob 120-letnici rojstva Mauricea Ravela (1875—1937), enega največjih mojstrov v glasbi 20. stoletja (Bolero). (Cole) Pretekli teden so na brežiški osnovni šoli odprli vrata vsem zainteresiranim, z namenom prikazati, kako se v šoli dela, kaj počne otrok pri pouku, kako učitelji poučujejo ipd. Učenci šole s prilagojenim programom so odprli vrata učilnic v torek, vsi ostali pa so se staršem in ostalim obiskovalcem predstavili že v ponedeljek. Na razredni stopnji so zabeležili lep odziv, na predmetni pa je bil obisk nekoliko manjši. O takšni obliki prikaza po- uka (Dnevi odprtih vrat) ravnateljica Milena Jesenko: »Zadeva je v celoti uspela, čeprav ni enostavno nastopati pred starši. To je psihični napor. S takšno obliko dela bomo nadaljevali tudi v prihodnje in jo tudi izpopolnjevali.« Učenci OŠ Brežice so ob tej priližnost predstavili tudi raziskovalno nalogo v okviru kulturne dejavnosti Naš kraj — naša ulica, pri kateri so sodelovali tudi starši. (Galex) DPVZ Novo mesto DE Krško Na podlagi Odredbe o preventivnih ukrepih proti živalskim kužnim boleznim razpisujemo v marcu 1995 obvezno ceplenje proti steklini za vse pse, starejše od treh mesecev. Cena je enotna in znaša 3.000 SIT. • PONEDEUEK 8.00 - 8.30 Rožno (pri Proseniku) 20.3.1995 8.45-9.00 Presladol (pri Kuneju) 10.00 — 10.30 Armeško (Gostilna Mirt) 10.45 — 11.00 Lokve (pri zbiralnici Sajovec) 11.15 — 12.30 Veliki Kamen (pri Grmšek Ivanu) 13.00 — 14.00 , Mrčna Sela (pri Gorjup Francu) 14.30 — 15.00 Koprivnica (pri trgovini) 15.15 — 16.00 Mali Kamen (Gostilna Kozole) TOREK 8.00 — 8.30 Reštanj (pri trgovini) 21.3.1995 9.00 — 10.00 Senovo (pri Klanjšku) 10.30 — 11.30 Dovško (pri Sinkoviču) 12.00 — 12.30 Plešivca (pri Župane Milanu) 13.00 — 13.30 Puste Lošce (pri Grilc Karlu) 13.30 — 14.00 Jablance (pri Pertnač Ivanu) 14.30 — 15.00 Gor. Leskovec (pri Bohorč Antonu) 15.30 — 16.00 Stranje (pri Remih Antonu) SREDA 8.00 - 8.30 Zdole (Gostilna Molan) 22.3.1995 9.00 — 9.30 Ravne (pri Cerjak Ivanu) 9.30 — 10.00 Kostanjek (pri Zajber Ivanu) 10.30 — 11.00 Dolenja vas (Gostilna Pinterič) 11.30 — 12.00 Pesje (pri Planine Jožetu) 12.00 — 12.30 Sp. Stari Grad (pri Turnšek Darku) 12.30 — 13.00 Libna (pri Bernardič Ivanu) 13.00 — 14.00 Stara vas (pri Mižigoju) 14.00 — 14.30 Kremen (pri Pleterski Gregorju) 15.00 — 16.00 Sremič (pri Radeju) ČETRTEK 8.00 — 8.30 Brezje (pri Kranjčeviču) 23.3.1995 8.30 — 9.30 Senuše (pri trgovini) 10.00 — 10.30 Straža (pri Božič Slavku) 10.30 — 11.30 Straža Rimš (pri Šiško Alojzu) 11.30 — 12.30 Smednik (pri trgovini) 13.00 — 13.30 Površje (pri zbiralnici mleka) 13.30 — 14.30 Zabukovje (pri Opalku) 14.45 — 15.30 Koritnica (pri Pavkoviču) ______________15.45 — 16.30 Raka (Gostilna Bon)_____________ PETEK 8.00 — 8.15 Kalce Naklo (zbiralnica mleka) 24.3.1995 8.30 — 9.00 Veliko Mraševo (zbiralnica mleka) 9.30 — 10.00 Malo Mraševo (Gostilna Križaj) 10.15 — 11.00 Podbočje (Gostilna Stanič) 11.15 — 11.30 Dobrava (Grubič Kmečki turizem) 11.45 — 12.15 Šutna (Barbič — Mlinar) 12.30 — 13.00 Mladje (pri Kuharju) 14.00 — 14.30 Brezje (pri Vegelnju) 15.00 — 15.30 Planina (pri Stipiču) PONEDELJEK 8.00 — 8.30 Malence (pri zbiralnici mleka) 27.3.1995 9.00 — 9.30 Kostanjevica (Gostilna Štravs) 10.00 — 10.15 Globočice (pri Krašovcu) 10.30 — 10.45 Oštrc (Gostilna Pešič) 11.00 — 11.30 Čemeča vas (pri trgovini) 12.30 — 13.00 Orehovec (pri Hodniku) 13.15 — 13.30 Kočarija (pri Močan Janezu) 13.45 — 14.15 Vodenice (pri Pencatu) 15.00 — 15.30 Prekopa (Gostilna Kiren) TOREK 8.00 — 8.15 Brege (pri zbiralnici mleka) 28.3.1995 8.30 — 8.45 Mrtvice (pri Milerju) 9.00 — 9.30 Vihre (pri zbiralnici mleka) 10.00 — 10.30 Drnovo (pri Gostilni Pacek) 10.45 — 11.00 Gorica (pri Mustarju) 11.15 — 11.30 Jelše (pri Pacek Jožetu) 12.00 — 12.30 Pristava (Gostilna Žaren) 13.00 — 14.00 Veliki Podlog (pri Pacek Slavku) 14.15 — 14.30 Gržeča vas (pri zbiralnici mleka) 14.45 — 15.00 Mali Podlog (pri zbiralnici mleka) ______________15.15 - 15.45 Velika Vas (pri Pircu)__________ SREDA 8.00 — 8.15 Čerence (pri Gnmus Antonu) 29.3.1995 8.30 — 8.45 Raztez (pri Omerzu Martinu) 9.00 — 9.30 Stolovnik (pri trgovini Omerzel) 10.00 — 10.30 Anže (pri Ziviču) 10.45 — 11.00 Gorica (pri sotošek Henriku) 12.00 — 13.00 Krško (pri Bohorč Dragici) 13.30 — 14.30 Brestanica (Vet. postaja) ČETRTEK 8.00 — 8.15 Spodnje Pijavško (pri Pircu) 30.3.1995 8.30 — 9.00 Gornje Pijavško (pri Bogovič F.) 9.15 — 9.30 Lomno (pri Kerin Jožefi) 9.45 — 10.30 Veliki Trn (pri Debevcu) 10.45 — 11.00 Gor. Lepa vas (pri Prevejšek I.) 11.15 — 11.30 Nemška vas (pri Žaren Janezu) 12.00 — 12.15 Spodnje Dule (pri Božiču) 12.30 — 13.00 Gora (pri Mavsarju) 13.30 — 14.00 Golek (pri Avguštinu) 14.30 — 15.30 Leskovec (pri Gasilskem domu) ZAMUDNIKI: SREDA 16.00-16.30 5.4.1995 17.00-17.30 18.00-18.30 Podbočje (Gostilna Stanič) Prekopa (Gostilna Kiren) Kostanjevica (Gostilna Štravs) ČETRTEK 16.00 — 16.15 Veliki Kamen (pri Glinšek I.) 6.4.1995 16.30 - 16.45 Senovo (pri Klanjšku) 17.15 — 17.30 Zdole (pri Gostilni Molan) 17.45 — 18.30 Brestanica (Vet. postaja) PETEK 16.00 — 16.30 Raka (Gostilna Bon) 7.4.1995 16.45 - 17.00 Veliki Podlog (pri Pacek S.) 17.15 — 17.45 Leskovec (Gasilski dom) 18.00 — 18.30 Krško (pri Bohorč Dragici) Vodja DE: Tomaž CIGLER, dr. vet. med. Oškodoval kmečko zadrugo Iz poročil o dejanjih, dogodkih in pojavih na območju UNZ Krško je razvidno, da so imeli v minulem tednu delavci notranjega ministrstva Krško kar polne roke dela. Zabeležili so nekaj poskusov ilegalnega prehoda državne meje, prometnih nesreč, ponovno nekaj tatvin, požarov. Vdrl v OŠ Krmelj Neznan storilec je 3. marca obiskal OŠ Krmelj. S silo telesa je odrinil krilo okna in se skozenj spustil v šolo. Odnesel je videorekorder ter radio-kasetnik, s čimer je šolo oškodoval za cca 45.000 SIT. Požar V gospodarskem poslopju, last Z.M. iz Straže pri Raki, je 6. marca prišlo do požara. Zagorelo je poslopje, v katerem je kot podnajemnik stanoval M. P. Lastnik objekta je opazil ogenj in ob prihodu v stanovanje našel spečega M.P., z odejo je ogenj pogasil in ga odvlekel iz sobe. Vendar se je ogenj razširil na lesene podstrešne prostore in zanetil slamo. Ogenj je pogasilo 25 gasilcev GD Senuše in GD Raka, pomagali pa so tudi gasilci PGE Krško. Vzrok požara je bila prižgana cigareta, s katero je zaspal M.P. Ostal brez streliva Pri mejni kontroli so policisti 10. marca v notranjem žepu bunde R.B. iz Drnovega našli 20 nabojev. Seveda je R.B. ostal brez nabojev, srečal pa se bo tudi s sodnikom za prekrške. Zasegli vozilo Pri mejni kontroli vozila v lasti B.T., državljana Hrvaške, so policisti ugotovili več nepravilnosti pri številkah šasije in motorja. Vidni so bili bili tudi znaki vlamljanja v vozilo. Vozilo so zasegli, saj obstaja sum, da je bilo ukradeno. Kmečko zadrugo Krško, PE Vinska klet, je 5. marca obiskal neznanec, ki je z vzvodom odprl lesena vrata in vstopil v notranjost kleti. Odprl je ventila dveh cistern, napolnjenih s cvičkom, ki je bil pripravljen za stekleničenje. Tako je iz obeh cistern v odtočni kanal izteklo kar cca 142.000 litrov vina. Vinska klet je oškodovana za cca 23.000.000 SIT. Videti se je odlično znašel Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da je neznani vlomilec, ki je iz leskovške vinske kleti izlil dve cisterni vina, zelo dobro pripravil svojo akcijo. Vino je odtekalo med močnim deževjem, zato ni nihče opazil, da mimo naselja pod les-kovškim gradom po potoku teče rdeča voda, znašel se je tudi v kleti bolj, kot bi pričakovali za naključnega vlomilca. Celo tisti, ki so iskali škodo oziroma skušali ugotoviti, zakaj bi si kdo želel nepoklican vstopiti v klet, dolgo niso opazili, da sta prazni kar dve vinski cisterni. Najprej je namreč kazalo samo, da si je nepridiprav privoščil dobršno mero pijače iz nekaj lesenih sodov. Šele kasneje je prišlo na dan, da je pognal v kanal cisterno povsem došolane-ga cvička, ki so ga ravno tiste dni polnili v steklenice, in pa cisterno vina, ki je zorelo v penino kraljevski cviček. Nepridiprav, ki si je znal izposoditi ključ od ventila na cisterni in ga potem tudi vrniti na mesto, ki je pri svojem početju uporabljal škornje in se zadeve lotil tako, da je napravil ? kar največjo škodo. Skupno je uničil več kottrina|st vagonov vina, zaradi oWo-liščin pa se sedaj seveda vsi člani kolektiva počutijo nelagodno. (Ika) Ringaraja in trumbaruri Učenci OŠ Sava Kladnika iz Sevnice so pred časom izdali šolsko glasilo razredne in predmetne stopnje. Ob prelistavanju glasila smo prebrali marsikatero zanimivo stvar, med drugim tudi, kdaj drugošolčki vzkiknejo »super«. Drugošolčki vzkliknejo »SUPER«, ko: dobim odlično oceno (Vanja); pride Dedek Mraz (Franja); je pouka konec (Aleš); je moja risba na razredni razstavi (Grega). Tudi brežiški malčki so pustovali Brežice, februarja — V množici prispevkov o najrazličnejših pustnih prireditvah smo nehote spregledali prispevek o pustnem rajanju malčkov brežiškega vrtca. Šlo pa je za pravo gala prireditev, saj so naši najmlajši skupaj s starši do zadnjega kotička napolnili veliko restavracijo Petrolovega motela na Čatežu. Male seme so se lahko razkazovale na ta pravi manekenski pisti in težko seje bilo odločiti, katera je najlepša. Zato so kar vse dobile nagrado. Tiste majhne in najmanjše so prizadevne vzgojiteljice osrečile z velikimi pisanimi baloni, tiste velike in največje pa so dobile majhne bone za pustne krofe, ki so jih pripravile spretne kuharice iz vrtca. Vsi skupaj pa so se ves čas po mili volji zabavali ob zvokih našemljene skupine Majolka, glavna pa sta vendarle bila klovn Božo in Pika Nogavička. (ES) s UGODNE NIZKE CENE POHIŠTVA DEL. ČAS: 7-19 URE SOBOTA: 8 -13 URE NA DOM Salon pohištva MERVIN d.o.0., Mostec 6 68257 Dobova, tel.. 0608/67-583 Pisma bralcev Pismo Rini Klinar Sindikat RRPS DE Senovo je ministrici za delo, družino in socialo Rini Klinar poslal pismo, v katerem obravnava kadrovsko in socialno reševanje problemov ob zapiranju Rudnika Senovo. Vsebina pisma je naslednja: 22.12. '94 smo bili iz Rudnika Senovo skupaj s sindikalno delegacijo RRPS Trbovlje na vašem ministrstvu pri sekretarju g. Bregarju zaradi razlogov in dogovorov o problemih ob zapiranju rudnikov rjavih premogov, to je tudi našega. Podane so vam bile pobude oz. naša videnjajjfcako se izogniti hitri »rešitvi«, pri kateri bi bili delavci oškodovani. Zaradi zmanjšanja proizvodnje bo 1. aprila kar sto delavcev preveč. G. Berger je obljubil, da bodo o naših pobudah razpravljali in da se bomo sestali ponovno 15. januarja 1995. Sindikatu ni znano, ali je do ponovnega srečanja prišlo. V Mariboru je 23. januarja v razgovoru z našo delegacijo (Rudnika Senovo) državni sekretar Boris Sovič omenil ko-lobarjenje kot način dela zaradi zmanjšane proizvodnje. V času čakanja, do 1.4. naj bi bi -la plača 80%-a. To se nam je zdelo sprejemljivo. 21. februarja sem v Kanižarici omenil g. Soviču in prisotnim zaskrbljenost vseh zaposlenih zaradi negotove usode rudnika oz. zaposlenih v njem, saj je bil sprejet zakon o zapiranju rudnikov rjavega premoga. G. Sovič je dejal, da ne bo nihče ostal na cesti ali na borzi. 1. marca je bil na Senovem sestanek predsednikov RRPS, sindikata in predstavnikov občine Krško. Čeprav so bile tudi tokrat omenjene neke rešitve, obstaja prepričanje, da ministrstvo ni storilo dovolj, da bi zaposlene prepričalo drugače. Zahtevamo: — da sprejmete našo pobudo oz. varianto, da delamo v tednu tri dni in smo dva dni na čakanju z 80%-o plačo; — po hitrem postopku upokojiti invalide, ki imajo za to pogoje in da ne ovržete zakona iz leta 1989, ki omenja upokojevanje rudarjev ob zapiranju rudnika. 65 delavcev pogoje izpoljnjuje že letos; — da je odpravnina 30.000 DEM. Ta zahteva je bila posredovana vladi tudi preko ROS-a SDES. Vse zahteve so bile sprejete 27. februarja na zboru delavcev. Pričakujemo, da nas obvestite, kaj je naredilo vaše ministrstvo glede socialnoza-poslitvenih težav. Glede reševanja finančnih problemov ne bi bilo napačno koristiti premostitvena sredstva, ki postajajo, tudi za vas, vedno večja. Udeležili smo se različnih razprav in slišali več primernih rešitev. Upamo, da je vsaj katera »prišla« od vas in bila tudi sprejeta. Upamo na vaše razumevanje in aktivno sodelovanje pri reševanju problemov. SREČNO! Predsednik DE Senovo: Alojz Šribar 10 ŠPORT IN REKREACIJA NAŠ GLAS 10, 15. MARCA 1995 Rokomet RK AFP Dobeva t RK Slovan 18x22(7:11) Rokometaši AFP Dobove so v boju za 5. mesto v SRL izgubili še drugo tekmo z ljubljanskim Slovanom. Tekma je bila ena najslabših predstav Dobovčanov v letošnjem letu. Po solidnem začetku so v nadaljevanju povsem popustili in le odlični igri vratarja Deniča se imajo zahvaliti, da niso doživeli prave katastrofe na domačem igrišču. Takšnemu raz- pletu pa je poleg nespretnih domačinov botroval izredno razpoloženi gostujoči vratar Franetič, ki ga domači kar 15 minut niso uspeli premagati. RK AFP Dobova: Marcola, Oapo, Češnovar, Mijačinovič 7, Voglar, Ži-bert, Glaser 4, Kekič, Deržič 1.4, Der-žič S., Stojakovič 3, Denič.(J.A.) RK AFP Dobova : RK Prevent 28:24(15:11) V Dobovi sta se v prvi tekmi, ki odloča o 7. mestu v SRL, pomerili ekipi AFP Dobove in Preventa iz Slovenj Gradca. Pred maloštevilnimi gledalci so bili domačini boljši nasprotnik, saj so večji del tekme vodili. Po odlični igri Žibreta in Glaserja ter odličnih obrambah vratarja Deniča so domači zanesljivo premagali borbene goste. RK AF^H Dobova: Marcola, Oapo 3, Češnovar, Mijačinovič 5, Voglar, Denič, Žibert 3, Glaser 11, Kranjc, Deržič I. 1, Deržič S. 2, Stojakovič 3. (J.A.) RK Inles Ribnica : RK Interier 25:26(15:13) V prijateljski tekmi sta se v sredo v Ribnici pomerili ekipi Inlesa in Inte-rierja. Po izenačeni igri vso tekmo so bili na koncu za zadetek boljši Krča-ni Po besedah tehničnegavodje Boštjana Kozoleta sta najboljšo igro po- kazala Kukavica in Papež. RK Interier: Imperl, Papež 6, Keše 1, Iskra 2, Mašič 1, Martinčič 1, Bo-govič 8, Urbanč 1, Kukavica 1, Dra-gar 4, Levičar 1, Pire. (J.A.) KOŠARKA KK Pivovarna Laško: KK Interier 87:79 (47:45) Košarkarji Interierja so izgubili že drugo tekmo v razigravanju za uvrstitev v A1 košarkaško ligo. Po razmeroma dobri igri v prvem delu, ki so ga sicer izgubili, so v nadaljevanju zaigrali odlično in v 26. minuti povedli z 11 točkami razlike (51 : 62). Ko je že vse kazalo na zanesljivo zmago Inte- rierja, je prišlo do nepričakovanega preobrata, saj so domači v pičlih šestih minutah dosegli delni izid 16:0, kar je na koncu zadostovalo za zmago. KK Interier: Bordelius 5, Stevens 24, Zaturovski 13, Ademi 13, Šantelj 12, Kraljevič 7, Samar 6. (J.A.) KK Interier: KK Ilirija 85:68 (42:36) Tekma je bila večji del prvega polčasa izenačena in ekipi sta se v vodstvu izmenjavali. Po vodstvu štirih točk v 17. minuti srečanja gostje do konca prvega dela niso več zadeli, tako da so domači dobili prvi del srečanja. V nadaljevanju je gostom uspelo po treh zaporednih trojkah povesti, to pa je bilo tudi vse. Domači so se povsem razigrali in do konca večali razliko. Dobro igro so pokazali Kraljevič, Stevens, Zaturovski in Ademi. KK Interier: Stevens 25, Zaturovski 10, Ademi 15, Šantelj 8, Kraljevič 11, Samar 10. (J.A.) ZKK Maribor: KK Brežice 72:75 (33:32) Kot ponavadi so Brežičani slabo pričeli in dovolili gostom, da so povedli za 18 točk. Do odmora so vendarle zaigrali bolje in znižali razliko. V nadaljevanju sta se ekipi menjavali v vodstvu do zadnje minute, ko so si Brežičani priigrali tri točke prednosti in zasluženo zmagali. Posebej se je izkazala Rozman, ki je zadel kar šest trojk. KK Brežice: Rozman 27, Antolovič 15, Horžen, Jalovec, Krivokapič 15, Strgar, Ogorevc, Salmič, Marčetič 12, Krošelj6, Kajba. (J.A.) NOGOMET NK Krško : NK Kovinar Štore 1 : 1 (0:0) Na stadionu Matije Gubca so bili gledalci priča zelo dobri prvenstveni predstavi. Domači nogometaši so zelo ambiciozno začeli in nadigrali goste iz Štor. Izredne priložnosti za zadetek so se kar vrstile, vendar pa je gol gostov ostal kot začaran. Gostje so povedli, vendar pa je mladinec Bovha izenačil ter v domačo vrsto vnesel nekaj veselja. NK Krško: Stritar, Rabič (Bovha), Vešligaj, Omerzu, Voglar, Kavčič, Stopar, Pire, Molan, Murn, Harapin, Plankar. (Pilip) Streljanje Tina Grabnar odlična Na družinskem prvenstvu je po pričakovanju premočno zmagala Tina Grabnar, ki je dosegla odličnih 386 krogov. Dobro se je odrezala tudi Urška Arh (371). Pri fantih so mora- li zaradi poškodb in bolezni prvenstvo preložiti na kasnejši termin. Rezultati mladinke in članice: 1. Grabnar 386, 2. Arh U. 371,3. Arh Š. 358, 4. Mešiček 357 itd. (J.A.) Ptuj — Kruno Brežice 1681 : 1599 Na gostovanju v Ptuju so brežiški strelci v 5. krogu prve državne lige v streljanju z zračno pištolo proti favo-riziranim domačinom doživeli pričakovan poraz. Pri Ptujčanih je bil najboljši državni reprezentant Janez Štuhec, ki je s 572 točkami dosegel najboljši rezultat tega kroga, pri Bre-žičanih pa je bil z odličnim izidom 560 točk ponovno najboljši Vlado Sabadoš, medtem ko sta Bojan Sot-ler s 528 in mladi Robi Ferenčak s 511 točkami zaostala za pričakovanji. Prihodnjo nedeljo bodo brežiški strelci gostili lanskoletne državne prvake Olimpijo iz Ljubljane. (ES) Zadnja novica Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da so strelci strelske družine Kruno Brežice v Ljubljani na finalnem tekmovanju dopisne lige v streljanju s standardno zračno puško osvojili tretje mesto. Več prihodnjič. (ES) KARATE Karate klub Brestanica 5 medalj je rezultat dobrega dela Tekmovalci in tekmovalke brestaniškega karate kluba so se v nedeljo udeležili 4. štajerskega mednarodnega turnirja v katah in športnih borbah, ki je potekalo v Lenartu pri Mariboru. Nastopili so več kot uspešno, saj so osvojili pet medalj in bili tako najuspešnejši slovenski klub. Tina Sluga je v borbah med mlajšimi deklicami v srednji kategoriji osvojila 1. mesto, četra pa je bila v katah. Tudi njena sestra Tanja seje odlično borila in osvojila 3. mesto. Karolina Racman je med mlajšimi deklicami v lahki kategoriji osvojila 3. mesto tako v borbah kot v katah. Martin Hriberšek je v absolutni mladinski kategoriji nanizal štiri zmage, od tega se je v treh borbah pomeril s slovenskimi reprezentati, in osvojil odlično 3. mesto. Karateiste brestaniškega kluba čaka še veliko treninga, saj bosta člana Martin Hriberšek in Siniša Cimeša prvič nastopila na DP, ki bo prihodnji teden v Mariboru. Trener Franjo Horn pa se bo v začetku aprila udeležil največjega evropskega turnirja v Amsterdamu na Nizozemskem. (Galex) Jurij Orač o JU-JITSU Sevniški karateisti na novih blazinah v mrzli dvorani Karate klub Sevnica poleg borilnih veščin karateja, aikida, Juda goji tudi borilno veščino JU-JITSU. JU-JITSU v sevniškem klubu trenirajo že kakšni dve leti. 7. decembra pa je bila ustanovljena tudi JU-JITSU zveza Slovenije, ki ima zdaj sedež v Celju. JU-JITSU je sklop borilnih veščin: karateja, aikida in Juda, ki ga trenirajo tudi vojaki in policisti. Temelji predvsem na vzvodih (npr. v zapestju, ramenu, komolcu...). Izkorišča nasprotnikovo silo, zato ne potrebuješ takšne fizične pripravljenosti kot npr. pri karateju. Člani sevniškega karate kluba (v klubu je velik del Krčanov) so z demonstracijami nastopili že v oddaji Klub klobuk, nastopajo na večjih tekmovanjih... Drugače pa je s klubom, saj s pogoji dela ni v rožnati situaciji. Treninge imajo v neogrevanem TVD Partizanu (kjer sem se tudi sam prehladil). tako da tekmovalci že vsi po malem smrkajo. Kupili so nove blazine, vredne 5.500 DEM, ki so takšne kot na tekmovanjih. Jurij Orač, trener: »Zelo pomembno je, da tekmovalci že trenirajo na takšnih blazinah, kot so na tekmovanjih. Tako da se jim tam ni potrebno prilagajati« (Cole) Krški plavalci ponovno uspešni **H (L* ^ 21 ' flB WPHS^"v ^hL S T jf t. mm ¦S ^ • ".iJK % 11 Sevniški karateisti od 7. do 10. oktobra lani v Budimpešti. Na sliki od leve spredaj: Denis Orač, Rok Črepiniek in Besim Dautbegovič. Od leve zgoraj: Tomaž Petrovič, Danilo Lisec (sin znanega tekača Stanka), Slivo Koželj, Marko Stopar, Iztok Busar in Sašo Vaš. Zadaj trener Jurij Orač. Regijsko ekipno prvenstvo v šahu Sevnica, marca — Prvenstva se je udeležilo 14 štiričlanskih ekip iz Leskovca, Brežic, Senovega, Loke in Sevnice. Najboljši so bili Krčani, ki so osvojili kar dve od štirih prvih mest, tudi preostali zmagi pa sta ostali blizu, in sicer v Leskovcu. Le da je bila ena osvojena brez borbe, ker ni bilo nasprotnic. Deklice: 1. Krško, 2. Loka 1,3. Senovo; Dečki: 1. Krško 1,2. Krško II, 3. Senovo; Dekleta: 1. Leskovec (brez nasprotnic), Fantje: 1. Leskovec, 2. Brežice, 3. Sevnica (Cole) Prvenstvo upokojencev Posavja in Zasavja Sevnica, 11. marca — ŠK Milan Majcen Sevnica je organiziral regijsko ekipno šahovsko prvenstvo društev upokojencev Posavja in Zasavja za leto 1995. Prvenstva se je udeležilo 6 štiričlanskih ekip iz Krškega, Senovega, Sevnic, Radeč, Hrastnika in Trbovelj. Zmaga je pripadla društvu upokojencev Sevnica, pred šahisti iz Hrastnika, Trbovelj, Krškega, Radeč in Senovega. Sevničan Grojzdek prvak Slovenije v krosu Čatež ob Savi, 11. marca — Prizadevni delavci atletskega kluba FIT Brežice, ki so se že večkrat izkazali z dobro organizacijo tekmovanj, so v soboto na prostoru med nasipom in reko Savo v neposredni bližini hotela Terme priredili državno prvenstvo v krosu. Generalni pokrovitelj prireditve so bile Terme Čatež, tekmovanje pa so podprli še Vino Brežice kot generalni pokrovitelj kluba prireditelja ter Agraria cvetje, AFP Dobova, Vodno gospodarstvo Čatež in Zavarovalnica Triglav. V lepem sončnem vremenu so se tekmovanja udeležili tudi atleti iz Brežic, Radeč in Sevnice. Ravno slednji so presenetili mnoge močnejše slovenske atletske klube, saj so med ženskimi ekipami zasedli odlično peto mesto, pri moških pa so bili sedmi. Radečani in Brežičani so zasedli 18. in 19 mesto. Med posamezniki se je z osvojitvijo naslova prvaka med starejšimi mladinci najbolj odlikoval Robert Grojzdek iz Sevnice, zelo blizu enakemu uspehu pa je bila z drugim mestom med pionirkami njegova klubska to-varišica Petra Radišek. V tej kategoriji so Sevničanke tudi med ekipami osvojile drugo mesto. Ostale vidnejše uvrstitve posavskih atletov: pionirke: 10. Simona Felicijan, 19. Klavdija Tomažin, 28. Polona Martič; pionirji: 6. Borut Veber, 17. Robin Papež; mlajše mladinke: 6;, Janja Košar, 15.Jasna Zagrajšek (vsi Sevnica); starejši mladinci: 14. Žiga Cemernik (Papirničar Radeče), 15. Urban Pompe (Fit Brežice). (ES) Trbovlje, 12. marca — Državnem prvenstvu za dečke in deklice v 25-metrskih bazenih se je udeležilo tudi sedem plavalcev PK Celulozar. V konkurenci 14 klubov Iz Slovenije so dečki PKC zasedli skupno 4. mesto, deklice pa 8. mesto. V skupni razvrstitvi pa je PKC zasedel 6. mesto. Rezultati: Blaž Zadravec — 1. mesto 200 mešano, 400 mešano; 2. mesto 200 prosto, 400 prosto; 3. mesto 100 prosto, 200 prsno; 4. mesto 100 prsno; 5. mesto 1.500 prosto. Aleš Kelhar — 1. mesto 200 delfin; 2. mesto 100 delfin; 7. mesto 200 mešano. Kristina Herakovič — 3. mesto 200 prosto, 400 mešano; 4. mesto 100 in 200 prsno; 5. mesto 100 prosto, 200 mešano; Rok Kerin — 2. mesto 200 hrbet; 3. mesto 200 prosto; 4. mesto 100 hrbet, 200 mešano. Pričujoči rezultati kažejo na dobro klubsko delo ob dejstvu, da plavalci in plavalke trenirajo v nemogočih pogojih. Več o problematiki pogojev PKC v naslednji številki. (Galex) I &&#$LL&$Y&&$L -#, Na DP v Trbovljah je blestel Blaž Zadravec, ki prejema medaljo za osvojeno 3. mesto. Slovenj Gradec gostil plesalce Slovenj Gradec, 11. marca — Deset plesnih parov posavskega plesnega kluba Lukec se je udeležilo kvalifikacijskega turnirja v športnih plesih, ki ga je organiziral plesni klub Devžej Slovenj Gradec. Najboljše rezultate so dosegli naslednji pari: pionirji D razreda: 7. v ST in 11. v LA Jaka Piltaver in Tina Kor-ber, 10. v ST Marko Babic in Sanja Antolič, 11. v ST Uroš Rogič in Anja Žvab ter Mitja Stanič in Katja Zakšek; mlajši mladinci B razreda: 4. v ST in 6. v LA Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar. (Galex) Tenis Uspeh bratov Golob Prejšnji teden sta se Krištof in Kristjan Golob (Tenis klub Brezina) udeležila odprtega prvenstva Litije v tenisu do 16 let. Oba sta se uvrstila v polfinale in dosegla enega svojih največjih uspehov. V soboto pa sta se udeležila odprtega prvenstva Litije do 18 let in se kvalificirala na glavni turnir, kjer se je Krištof prebil do polfinala, Kristjan pa je izgubil v prvem kolu. (J.A.) DREN V SLUŽBI ZDRAVJA Piše. Stane hkra Pomen rekreacije za zdravje Današnji način življenja zahteva od človeka stalno telesno in duševno odpornost, da se lahko upira vse pogostejšim stresnim situacijam in škodlivim vplivom okolja. Človeški organizem je dobro usklajen mehanizem mnogih organskih sistemov (srčno-žilni, dihalni, gibalni, živčni itd.) in če hočemo, da skladno deluje, ga moramo stalno utrjevati in krepiti. Eden od važnejših dejavnikov utrjevanja in krepitve zdravja je telesna in duševna aktivnost. Z napredkom tehnike in mehanizacije pa se potreba po telesnih dejavnostih zmanjšuje, s tem pa tudi telesna odpornost. Večina ljudi je prepričana, da ne potrebuje nobene dodatne oblike gibalne rekreacije, ker jim delo omogoča dovolj napora in zdravju potrebnega gibanja. Res je, da se delo v fiziološkem smislu skoraj ne razlikuje od načrtovane telesne aktivnosti, ker tudi pri delu izkoriščamo napor mišic in porabljamo energijo. Razlikujeta se le v tem, da je večina del v povezavi z nefiziološki-mi, prisilnimi držami, ki statično obremenjujejo mišice in jih prekomerno utrujajo. Zato bi rekreacija, prevedeno iz latinskega jezika — aktivni počitek oz. obnova organizma, v tem primeru dobila pravi pomen. Znano je, da kljub vsem spoznanjem in svarilom o škodljivosti telesne neaktivnosti kot enega najvažnejših dejavnikov nezdravega načina življenja ljudje veliko bolj skrbijo za svoj avto kot za svoje telo, do katerega so presenetljivo brezbrižni. In kaj storiti? Veliko kroničnih nenalezlji-vih bolezni (srca in ožilja, gibal, dihal, prebavil) lahko preprečimo samo z redno gibalno dejavnostjo, uravnovešeno prehrano, opuščanjem razvad itd. Ni malo strokovnjakov, ki trdijo, da je gibalna dejavnost oz. rekreacija najcenejša in najučinkovitejša oblika zdravljenja nekaterih kroničnih bolezni. Takšni obliki rekreacijske dejavnosti bi lahko rekli tudi gibalno zdravljenje. Zato ne čakajmo na čudeže medicine in moč antibiotikov. Ni dovolj, da gremo k zdravniku, naj popravi nastalo zdravstveno škodo. Sami lahko največ storimo za svoje zdravje. Spremeniti moramo način življenja. Nučiti se moramo, kako lahko ostanemo zdravi. Ne verjemimo v to, v kar so-verjeli naši davni predniki, da nam zdravje darujejo samo bogovi. Spoznati moramo, da smo zanj dolžni skrbeti sami... ...samo hoteti je treba! NAŠ GLAS 10, 15. MARCA 1995 OBVESTILA — REKLAME 11 ŠENTJERNEJ, ŠMARJE 13. tel.: 068/81-118; fax: 068/81-119 (7h-15h, sobota zaprto) NOVO MESTO, LJUBLJANSKA 27, TEL/FAX: 068/ 323-000 (9h-18h. sobola 9h-13h) POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA: SVETOVANJE ¦ PRODAJA ¦ MONTAŽA * SERVIS MOBILNIH TELEFONOV mobitel CARRYPHONE 150.000 SIT B. FORTE 150.000 SIT B. DELTA 250.000 SIT B. CLASS U. 295.000 SIT J DOBAVA TAKOJ! CENE SO S PRIKLJUČKOM IN BREZ PROMETNEGA DAVKA ODLOŽENO PLAČILO: POLOG cca 35% ¦ 6 OBROKOV - PREPLAČILO cca 9°/o LEASING PLAČILO: POLOG cca 22% ¦ 12 OBROKOV - PREPLAČILO cca 22% NAROČNINA Ml: 4 920 SIT / MESEC ¦ Imin POGOVORA PODNEVI 49.20 SIT ¦ PONOČI 24,60 SIT NAROČNINA M2: 1 640 SIT / MESEC + 1 min POGOVORA PODNEVI 98.40 SIT ¦ PONOČI 12.30 SIT DNEVNI POGOVORI VELJAJO OD 7h-19h, NOČNI OD 19h-7h. SOBOTA OD !4hOALJE IN CELA NEDELJA CENE POGOVOROV VELJAJO V NOTRANJEM PROMETU PROMETNI DAVEK ZA NAROČNINO JE SV Z» POGOVORE ?0". •B 068/ 81 -118 TRGOVINA IN KROJAŠTVO IVAN PEČNIK i. p. TdLMN01-7»7 VLil.mytmbnTJ M273 Lcthavec/Kriho PESTRA IZBIRA: metrskega blaga, krojaški pribor, gumbe, zadrge, m vse ostalo potrebno za šivanje. Vetrovke, trenirke, pižame, izdelki Iz tajske svile, odeje In še veliko drugega. Deloval Cm: od 8. do 12. are hi od 15. do 18. are ob sobotah od 8. do 12. ure. RESNIČNO POSEBNA PONUDBA!! IZLET ZA DEKLETA. ŽENE. MAMICE. BABICE IN DAME V NEZNANO s turistično agencijo TAJ iz Brežic, radijem Posavje -Studio Brežice, posavskim tednikom NAŠ GLAS in avtobusnim prevozništvom Peter Mirt z Blance. v Čudoviti izlet, poln presenečenj, se bo zgodil dne 18. marca. Ogledali si bomo mnogo stvari, spoznali veliko slovenskih krajev, poskusili dobro hrano in najboljša slovenska vina, izlet pa bomo zaključili z okusno večerjo in plesom ob zvokih žive glasbe! Pri večerji vas čaka še prijetno presenečenje - nastop gosta večera!!! Pridruike se nam -nebo vam ial 11 Informacije in prijave turistična agencija TAJ Trg izgnancev 2, Bretice, tel: 62 560 Tel./fax. 0608/31 - 152 C. K. Ž. 15, 68270 KRŠKO VPISUJE V: VISOKO UPRAVNO ŠOLO Ljubljana - program JAVNA UPRAVA za pridobitev visok* Izobrazbe -1.ln3. letnik Neposredno v 3. letnik se lahko vpišejo diplomanti višješolskega programa upravne smeri Diplomanti Višje pravne šole in Višje šole za notranje zadeve morajo opraviti določene diferencialne izpite. VISOKO POSLOVNO ŠOLO EF Ljubljana -1. In 3. letnik VISOKO POMORSKO IN PROMETNO ŠOLO Pkrmn -1.ki3. letnik - smer: Tehnologija prometa I (višješolski program) -1. letnik in Tehnologija prometa II (visokošolski program) - 3. letnik kt vi. letnik VIŠJE VZGOJITELJSKE ŠOLE PF Maribor Prijave za vpis oddajte na Obr. 1,71 (dobite jih v knjigarni) najkasneje do 31. marca 1995 na naslov: Posavski center za permanentno izobraževanje KRŠKO, CKŽ 15, 68270 KRŠKO. Izredni študij bo organiziran v Krškem le, če bo dovolj prijavi Zlatarski atelje "Zlati M" Jožko Meke s.p. C. prvih borcev 17 tel.:(0608) 62-276; fax:(0608) 61-345 SEVNICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 15. in 19. uro, ob sobotah med 15. in 24. in ob nedeljah od 10. ure dalje. V Krškem najamem ne- opremljeno eno- ali dvosobno stanovanje. Tel.: 31-154. Pomivalno korito (rost-frei) dvojno, vgradno, kot novo, prodam. Tel.: 70-469. Prtljažnik za Citroen AX (tri vrata) prodam. Tel.: 70-469. Prodam triinpolsobno stanovanje v pritličju na Gubčevi 6 v Krškem (centralno ogrevanje, KATV, telefon). Tel.: 32-727 Prodam traktor TV-730, letnik 1978, obnovljen s priključki: plug, brane in sejalnica za koruzo. Cena po dogovoru. Ogled: Mali oglas Franc Vodopivec, Veniše 32. Dvosobno stanovanje (58 m2) prodam, oddam v najem ali zamenjam za manjše. Tel.: 32-683. V najem vzamem enosob-no stanovanje v bloku ali hiši v okolici Krškega, Vidma ali Leskovca. Tel.: 34-969. Prodam tri gradbene parcele po 1.000 m2 v Les-kovcu pri Krškem (Gmajna). Tel.: 21-522, 22-906 ali 0609/615-609. Prodam seno in novo škropilnico z VTP - 25 pumpo mio standard. Tel.: 34-986. CHLANDC _^ A C* J ...,.**.*r^HrTil >r:l(villHi".t ^i".ridih^»«..,', . • IZDELAVA VRTNIH UT IZDELAVA PALET IN VRTNIH UT MARJAN RADEJs.p. Blanca 88,68283 BLANCA Tel. 0608/43 -342,82 - 269 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame ANE MEKE iz Krškega, Kolodvorska 4/a se iskreno zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Brežice in Zdravstenega doma Krško za lajšanje bolečin; sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izražena sožalja, darovano cvetje, vence in sveče. Prav tako se zahvaljujemo gospodu kanoniku, gospodu župniku in gospodu kaplanu za tolažilne besede in lepo opravljen obred ter moškemu oktetu iz Brestanice za zapete žalostinke Žalujoči: hčerki Anica in Mojca z družinama in ostalo sorodstvo Na podlagi določil zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 1994 (Uradni list RS, št. 26/94), uredbe o začasnem financiranju potreb iz proračuna Republike Slovenije v letu 1995 (Uradni list RS, št.82/94) in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil, ki se financirajo iz proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/94), objavlja Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Kotnikova 5, Ljubljana javni razpis za področje energetike B) Pridobivanje sredstev za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu 1. Predmet razpisa Sredstva za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu so namenjena spodbujanju gospodarskega razvoja tistih območij, ki se jim zaradi postopnega zapiranja premogovnikov zmanjšujejo gospodarske možnosti in spodbujanju prezaposlovanja presežnih delavcev Rudnikov rjavega premoga Slovenije Trbovlje v druge dejavnosti. Sredstva za prezaposlovanje delavcev v premogovništvu se uporabljajo za sofinanciranje projektov, dokup zavarovalne dobe in financiranje programov identifikacije alternativnih poklicnih sposobnosti. 2. Merila in pogoji a) Dokup zavarovalne dobe za upokojitev trajno presežnih delavcev v RRPS v skladu za zakonom in kriteriji ter merili, ki jih določa Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. b) Zahtevek za sofinanciranje projektov lahko vloži investitor, ne glede na sektor lastništva ali poslovne organiziranosti, ki odpira nova delovna mesta, tako da zaposluje delavce iz RRPS. Ministrstvo bo sofinanciralo projekte prezaposlovanja v višini do 1.000.000 SIT na delovno mesto (v podjetju, samostojnemu podjetniku ali delavcu RRPS, ki se prezaposli na kmetijo, ob pogoju, da pridobi status kmeta), z obveznostjo zaposlitve delavcev iz RRPS vsaj za dobo 2 let. Vsaj leto pred tem podjetje ne sme odpustiti nobenega zaposlenega. c) Programi identifikacije alternativnih poklicnih sposobnosti delavcev v rudnikih rjavega premoga. 3. Vsebina vloge > Prijava mora vsebovati: Ad a) Dokup zavarovalne dobe ,L prijave za dokup zavarovalne dobe v skladu s kritenji iz točke 2/b pripravi RRPS. Ad b) Sofinanciranje projekta: — firmo oziroma ime ponudnika, — dokazilo o registraciji, S — ustrezen poslovni načrt, — dokazilo o sklenrtvi delovnega razmerja za nedoločen čas — obrazec M 1. — dokazilo o statusu kmeta, — izjavo, da podjetje vsaj leto dni ni odpustilo nobenega zaposlenega, (zahtevajo se elementi, smiselni iz druge 2.b točke razpisa). Ad c) prijava mora vsebovati: — firmo oziroma ime ponudnika, — dokazilo o registraciji, — zahtevane reference, — vzorec pogodbe s ponudbenim izračunom in prilogami, — seznam strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvajanju nalog, navedbo pooblaščene osebe ponudnika, ki daje tolmačenja na zahtevo naročnika. Vloge za pridobitev sredstev morajo biti poslane v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj — prijava za razpis — prestrukturiranje premogovnikov«. v 4. Rok za prijave Rok za prijave je odprt do izčrpanja sredstev oziroma najkasneje do konca obdobja začasnega financiranja. O vlogah bo Ministrstvo sklepalo mesečno na podlagi predhodne ocene in predloga Strokovne skupine. Dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite pri Janezu Žebretu, tel. 061/171 33 01 ali Primožu Bizilju, tel. 061 /171 32 77 vsak delovni dan. 12 ZADNJA NAŠ GLAS 10, 15. MARCA 1995 1, A/oso anketa »Smoli is beautif ul« je lahko samo modna muha in nič vec Italijanska zunanja ministrica Susanne Agnielli je umaknila veto svoje države na začetek pogajanj Slovenije o njenem približevanju k Evropski uniji. Ne bom se lotil razčlenjevanja tegar kaj vse je in česa ni, morala pa bi storiti naša država in naša zunanja politika od Rupla, ki verjetno res pri vsej zadevi ni nič kriv, do Peterleta, ki je verjetno najbolj kriv za to, ker je na vsak način hotel uspeti, pa je postal nepreviden in ranljiv, in do Thallerja, ki je dosegel uspeh. Tudi stoječ na ramah obeh predhodnikov. Italijanska diplomacija pravi, da je uspeh pogojen, da lahko svoj veto vsak čas ponovno dvignejo. Po drugi strani pravijo desničarji pri sosedih, da veta sploh ne bi smeli umakniti. Kaj je v resnici omajalo italijansko neomajnost, bomo verjetno izvedeli čez petdeset ali sto let. Je bilo to prosjačenje tržaškega župana, ki mu mesto brez povezav z Vzhodom, brez nas, čifurskih kramarjev in kupcev, švercarjev iz bivše Juge, ki smo pri njegovih.kramarjih kupovali vsak gnoj, umira? Je biljp skriven namig kake velike sile ali kakega njenega glasnika, naise v Italiji le ne igrajo preveč s fašizmom, ker da ponovitev mcfesolinijevstva ne bo možna? Tej tezi v prid govori vvashingtonsko dogajanje ob Ka-cinovem obisku v ZDA, ko so gostitelji dali jasno vedeti, kaj si mislijo o zmagovalcih in o poražencih druge svetovne vojne. Je nekdo pogruntal, da je treba v Sloveniji zagotoviti sanitarni pas proti Balkanu in da mora zato Slovenijo držati nekoliko bolj v rokah, kakor če bi bila samostojen desperado? So se res ustrašili prevelikega vkoreninjenja Nemčije in njenega vpliva na našo državo? Verjetno je vsakega izmed naštetih nekaj, v natančnih odmerkih, pač glede na interese svetovnega kapitala. Saj je vseeno. Dejstvo je, da so izjave in ukrepi, zlasti pa možni protiukrepi, tako naravnani, da bo tistega, ki je dovoljenje dal, mimogrede lahko preklical nekdo še močnejši. Tako se v diplomaciji pač dela. In tako bo šlo, s korenčkom in palico, vse do trenutka, ko bo Slovenija vsaj za silo »notri«. Potem se bo šele začelo zares! Dosledno poenotenje zakonodaje na vseh področjih, usklajevanje vsega, kar bo štrlelo ali viselo, tudi inšpekcijski pregledi, če bo treba. Zlasti, če bo do takrat večina držav ratificirala sporazume iz Maastrichta, ki v bistvu terjajo tolikšno poenotenje zakonodaje in vseh ostalih državotvornih elementov, da to meji že skoraj na ustanovitev nove države — Evrope. Takrat tudi Slovenija ne bo več smela ostati kakšen obrobni ku-riozum. Čeprav bo določena za neke vrste vojno krajino. Če se strasti na naših jugovzhodnih mejah ne bodo unesle. Ob vseh tegobah, ki se nam kažejo že danes in jih prinaša neljuba soseščina vojne, lakote, obilice kriminalcev ali defor/niranih tipov kar tako, se bo treba dosledno držati tudi tistih zakonov, ki preprečujejo, da bi katera izmed članic povzročala gospodarsko škodo ostalim članicam. Cene mleka in mlečnih izdelkov bodo (na primer) pokopale naše kmetijstvo, če država ne bo primaknila dobršnih subvencij in dosledno dosegla upoštevanja standardov čistoče, če ne bo zaživela teorija, da se da uspešno kme-tovati le na petdesethektarskih in večjih površinah. Kaj bo z našim vinom, našim ponosom, ki ga sedaj tako odločno branimo pred uvozom cenenih brozg? V Evropi sta dobrodošla samo cviček in teran kot strogo avtohtoni vrsti. Ne bom več našteval, ker nimam namena malati vraga na steno in zganjati pesimizma. Dejstvo je, da je Evropa svojim sedanjim pridruženim članicam na vzhodu postavila tolikšne omejitve in zaščitne carine, da si lahko svoje najmočnejše panoge, svoj nacionalni ponos nekam pišejo. Naj gre za jeklo, meso ali zelenjavo: nihče ne bo doma, zaradi nekega vrtca na sončni strani Alp tvegal naklonjenosti močnega volilnega telesa kmetov, kovinarjev... Samo opozoriti sem hotel na del tistega, kar nas še čaka. Čaka pa nas novi Beograd, le da bo daleč, da se mu bo še bolj kresalo za naše cviljenje in da bomo (žal) lepo ponižno skušali z njim govoriti v spakedranščini vsaj dela njegovih uradnih jezikov. Ker bomo čifurji mi! Poglejmo, kaj mislijo naši anketiranci. (Ika) Martin Šmalčih iz Podsrede — »Spremljam dogodke okrog prizadevanja Slovenije za pridobitev mandata k pogajanjem o pridruženem članstvu EU. Mislim, da bo ta pripravljalni del za nas in naše gospodarstvo ugoden in bo prinesel več dobrega kot slabega. Ni-m I BK sem pa prepričan, da bo tako tudi na jm I koncu pogajanj. Načeloma sem za pri-mk I ključitev k EU, vendar ne za vsako ce-M I no. Mislim, da ni potrebno preveč hiteti, ¦. Mm I še manj preveč popuščati.« Mojca Janževec, študentka ekonomije iz Kostanjevice: »Smo na tako pomembnemu področju v Evropi, zato se ne smemo zapirati vase. Imeti moramo odprto gospodarstvo in se povezovati z drugimi državami. Potrebno je tudi zagotoviti socialni mir v državi, potem pa se bodo z večjim zadovoljstvom delavcev kazali večji gospodarski rezultati.« Borut Simončič, uslužbenec na občini v Sevnici: »Načelno gledano je priključitev k Evropi pozitivna, saj pomeni biti vključen in imeti podporo takšne organizacije nekaj pozitivnega. Zaradi sedanje italijanske politike pa se z Evropo za vsako ceno ne strinjam. Mislim pa, da bi za Slovenijo imela morebitna priključitev tako dobre kot tudi slabe posledice.« Tanja Jazbec, študentka z Lomnega: »O približevanju Slovenije k Evropi se zadnje čase veliko govori. Vsekakor je to prava pot in s časom nam bo to tudi uspelo. Vendar moramo do takrat v naši državi še veliko postoriti, saj nas in nas bodo na tej poti spremljale nekatere težave, ki jih bo potrebno premostiti.« Dejan Kerin, špediter iz Krškega: »Veliko o tem ne vem, kolikor pa mi je znano, je po mojem mnenju Slovenija na pravi poti, čeprav so na tej poti neki nesporazumi z Italijo, ki po moje najbolj nasprotuje vstopu Slovenije v evropsko unijo. Prepričan sem, da nam bo uspelo, vendar ne čez noč, ampak na dolgi rok.« Marija Vrhovšek s šutne: »Thaler mi je všeč, dobro ureja. Koliko ga bodo upoštevali, je pa druga pesem. Ne verjamem, da bomo s pridružitvijo Evropi veliko pridobili. Do sedaj ni bilo videti, da bi nam bili pripravljeni kaj veliko pomagati, če bi bilo treba — sami si moramo; kolikor si bomo priskrbeli, toliko bomo imeli.« Peter Suša, študent iz Brežic: »Pridruženo članstvo? Strinjam se, vsekakor. To je zelo v redu. Slovenija se bo tako še bolj zbližala z Evropo in bo s tem tudi nekaj pridobila. Odprle se bodo meje, tudi to je nekaj. Bo vsaj manj preprodajanja. Ali pa tudi ne. Vsekakor pa je evropeizacija nekaj pozitivnega, česar se moramo Slovenci veseliti.« Andrej in Miha Robar: »To smo si želeli, vendar pa se sedaj vidi, da s projektom »Evropa« nismo bili dovolj seznanjeni. Trenutni gospodarski položaj države Slovenije je precej neugoden, če primerjamo, kako je z gospodarskimi panogami v evropskih državah. Zaradi nezmožnosti države, da bi v zadostni meri subvencionirala kmetijske proizvode, bo najbolj prizadeto kmetijstvo in z njim kmetje.« Kulturni dom Krško vabi Kulturni dom Krško vam 18 marca ob 19. uri ponuia mož- se Tel.: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice Jtbunot d.o.o. nost ogleda gledališke predstave za izven, tragokomedije Draga Jančarja Zalezujoč Go-dota v izvedbi Agencije Tik Tak in gledališča Tateater. V soboto, 1. aprila, prav tako ob 19. uri pa vas Kulturni dom Krško vabi na četrto abonmajsko predstavo — glasbeno- baletni večer. Predstavili bodo Akademski Maribor in baletni umetniki Opere in baleta SNG Maribor. Prav tako pa si lahko ogele-date tudi nekatere zelo zanimive filme, kot npr.: Vran, Neposredna nemarnost, Ethan Frome, Dežela senc, Policijska akademija VII. (Kati) Ob kofetku Run Stopar, upokojenec — pripravnik in za hobi ustvarjalec: « Rudi Stopar: »Tole moram popraviti, tole pobarvati, tole čaka, da bom šel pretakat pozno trgatev, sekirico pa mi je prinesel prijatelj, ko je videl, da se trudim z veliko sekiro. Rudi Stopar kaj rad poprime za ponujeno šalo, da je mlad 56 let. »Mlad sem zato, ker se veselim vsakega jutra posebej, ker določene železne zadeve, ki človeka doletijo, prebolim oz. zamenjam z lepšimi. Všeč so mi stvari, ki so zrasle na mojem zelniku, s pomočjo moje soproge (ki je tudi mlada z menoj vred), prijateljev in ljudi, ki so okrog mene. V glavnem sem srečen in zadovoljen, česar danes marsikdo noče priznati, jaz pa priznam.« Po njegovem prepričanju je človek svoboden takrat, ko se osvobodi samega sebe in sprejme zakone narave, uni-verzuma in mu ni težko živeti po njih. Potem so ti tiste majhne sreče, če jih je veliko, tudi Hočem živeti z andahtjo in ne z ihto! « Kipar, slikar, grafik, pisatelj, pesnik in snovalec haikuja iz Sevnice je prepričan, da je najlepša naravnost in preprostost. glavne. Na vprašanje, ali je svobodni umetnik ali umetnik na svobodi, zatrdi, da je osvobojeni umetnik: »Ni več pritiska ur, kartic v vratarnici... Pa sem rad delal. Nazadnje sem bil v Papirnici Radeče, delal sem pri vodnih žigih, risankah, konfekciji, otroških zvezkih, blokih. To delo je bilo v vsej karieri najbližje mojemu hobi-ju.« Izkoristil je novo zakonodajo in kot tehnološki presežek čaka na upokojitev. Ne mara besede umetnik, ker si jih preveč lasti ta status. O umetnikih naj govori zgodovina: »Delam tisto, kar sem imel najraje vse življenje: pišem, rišem, kiparim in malo slikam. Akvarele, olja, čisto nazadnje pa sem pripravil novo zbirko pesmi, ki bo izšla pri Dolenjski založbi; v Ljubljani se učim izdelave grafik. Doslej sem delal v glavnem sitotisk in risbe, sedaj pa bi se rad lotil mezzotin-te, akvatinte, jedkanice, suhe igle, klasičnih prvin globokega tiska. Za kiparstvo mi zamisli ne zmanjka, bolj časa. Urediti bi si moral delavnico, a najraje delam poleti. Zunaj pred garažo lepo počasi »šva-sam«.«. Za kiparsko kolonijo v Novem mestu pripravlja tri skulp-ture, med njimi bo eni dal ime »Kruh dajejo, življenja jemljejo«. To bo svojevrsten »hap-pening«, ko bodo udeležencem otvoritve delili kruh, ne za odvezo, ampak kot protest proti lažnivosti humanitarne pomoči in proti nasilju v svetu. Pesniška zbirka bo izšla septembra; tokrat je čisto drugače, kot je bilo pri prvi. Brez težav je v domačem okolju nabral dovolj sponzorjev. Zbirka bo imela naslov »Te moje pesmi« in podnaslov »V pomendranem času«. Še en Rudijev protest proti dogajanju v svetu. Rudi piše tudi haiku poezijo. Pred kratkim je bil povabljen v Srbijo s petimi temami. Kje se je srečal s haikujem? »Precej sem se (pred vojno) sukal med likovnimi ustvarjalci po Bosni, Srbiji in Hrvaški. Ugotovil sem, da v Sloveniji ljudje delajo dokaj sektaško. Kulturniki naj bi tudi živeli kulturno, ugotovil pa sem, da se ravno znotraj svojih krogov najbolj grizejo med seboj. Med ustvarjalci na jugu pa so me sprejeli takšnega, kakršen sem, vključil sem se v mednarodno kolonijo Sava v Slavonskem brodu. Delali smo akvarele, čeprav so me povabili kot kiparja. Ob večerih smo tako malo posedali. Med nami je bila pevka Ljiljana Petrovič, ki je brenkala na kitaro in pela kratke verze. Pozanimal sem se in izvedel, da je to haiku, kratke kitice brez rime, ki jih je sama uglasbila. So pa bile zelo lepo napisane in vse so govorile o naravi. Ko sem pevki pokazal svojo prvo zbirko pesmi, je kar iz tistih verzov tvorila haikuje. Ta vzhodna pesem me je navdušila predvsem, ker se razlikuje od naše. V njej ni nauka, čustev, simpatij, kritike... Samo globoko doživeta narava. Češnjo lahko skoraj zavohaš, na primer. Ob tem so tudi likovno zanimive. Svoj čar imajo že japonske pismenke, avtorji pa verze opremljajo še s skicami tanku. Pošiljal sem pesmi dol, izhajale so in za eno izmed njih sem prejel prvo nagrado. To je bilo leta '93, ko je že veljal embar-go, nagrade mi niso mogli izplačati, zato so v društvu Mat-suo Basho sklenili, da mi izdajo pesniško zbirko. To je ime pesnika, ki je pred štiristo leti haiku pesmi iz jezika plemstva, menihov in samurajev prenesel v jezik plebsa.« Rudi Stopar še vedno pošilja pesmi na jug in ve tudi, da so Japonci zelo dovzetni za sodobne zahodnjaške haiku pesmi. Te ne temeljijo na filozofiji zen, a smo očitno po- ^tr^jcAiLSfcU.