142. številka. Ljubljana, vtorek 24. junija. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Uhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poatl prejeman, z« avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., ■a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. SO kr., za en meneč I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake volja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gold. 50 kr.* po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjovi hiii „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca mine prvo polletje izhajanja našega lista kot dnevnik.
Zahvaljevaje se vsem prijateljem narodne stvari, ki so nas v našem delu materijalno z naročcvaujem, in duševno z dopisovanjem podpirali, prosimo vse narodnjake, naj nas tudi dalje podpirajo. Gg. naročnike, katerim naročnina poteka, prosimo, naj naročenje precej ponove, da ne bode kacega nereda. Vso prijatelje našega narodnega delovanja pa prosimo, naj nagovarjajo svoje znance k naročbi „Slov. Naroda". Dnevnik nas stane sila novcev na leto in dobro izhajati more le z občno podporo vseh enakomislečih.
Podpore in agitacije prijateljev našega lista je nam tembolj treba, ker ima ta časopis domače in tuje sovražnike, ki samo na to gledajo, kako bi mu škodovali.
V „listku" „Slovenskoga Naroda" začnemo že julija meseca prinašati prestavo najnovejšega izvrstnega romana „Meta H o ld on is" od enega prvih francoskih romanopiscev Viktorja Cherbuliez-a. Ta roman je ravnokar izšel v po vsem svetu znanih zvezkih „Revue des denx monden" in je uredništvo „SIov. Naroda" dobilo od pisatelja avtorizacijo prestave na slovenski jezik.
„Slovenski Narod" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....O gld. 50 kr.
Za četrt leta      ....    3   „   30 „ Za mesec julij    ....     I gld. IO kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta.
Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesni.
(Spisal prof. tir. Gr. Krek.) (Dalje.)
Analogij za take in enake mednarodne ali vzajemno narodne stvari iskati bode vselej vspešno ali nauka ima malo hasni od tega, ker se jej prav za prav nekaj pove, kar se ob sebi umeje. — Vse drugače je to v opevanji snovi, katere nij da bi je moral vsak narod poznati in katere dadč enemu ali več narodov individualni značaj. Tu je primerjanje potrebno in kako koristno je, ve vsakdo, komur so znana novejša slovanska i a / is k avanja na tem za kulturno zgodovino velevažnem polji. Da čitatelj razvidi, kaj mislim, mu to pojasnem na samo enem primeru po istem načinu, samo malo krajše, kakor bode ves ta oddelek v uvodu k slovenskim narodnim pesnim razložen. V Va-IjavČevi premalo poznani, klasični zbirki na-
S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta.....S gld. — kr.
Za četrt leta     ....    4|   „    — „ Za mesec julij   ....     J. gld. -J-O kr.
Za gospode ili* i t v1 J«- na ljudskih šolah in za «1 i ji* K«* velja zili-žtiilll cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 3 gld. $0 kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „ —
Ob enem zopet prosimo, da oni gospodje, ki so nam še kaj na dolgu, precej poravnajo. Administracija ,.Sl*»v. i»rfrt".
Občni zbor delničarjev „Narodne tiskarne."
V nedeljo 22. junija ob lOih dopoldne je bil prvi redni občni zbor delničarjev „Narodne tiskarne."
Prišlo je k zboru osobno 33 delničarjev, kateri so zastopali 250 delnic.
G. dr. Karel Ahačič odpre sejo, ter pove, da po odstopu g. dr. Kazlag-a on kot podpredsednik upravnemu odboru predseduje, dokler ne bode novi predsednik izvoljen. Upravni odbor je z največjo varčnostjo ravnal ; ustanovnih stroškov nij bilo, in knjige in računi kažejo, za kaj se je vplačani denar rabil, namreč za nakup strojev, črk, papirja itd. Naše društvo je v prvi vrsti indu-Ntrijelno. Ono dozdaj dobro stoji, ker ima dosti dela.
Potem so volita kot podpisovalca zapisnika gg. dr. Dominkuš in France Hren; za škrutinatorje pa gg. Fr. Rapoc, dr. Poklukar, in dr. Poznik.
G. dr. V o šnjak bere sledeče poročilo o delovanji upravnega odbora od dne usta-
rodnih pripovedek beremo pesen, katera naj cela tukaj stoji. Glasi se:
Po vrtu jo špancirala.
Pa rožico nabirala,
Do si bo pusoljc delala.
Iz rožmarina nemškega
In nageljna rdečega,
In nago^jna rdečega.
S solzami ga je spirala,
S črno nitko povijala,
S Črno nitko povijala:
„A1' živ si, Anzelj, al' mrtev,
Po pušeljc vendar boš prišel,
Po pušeljc vendar boš prišel.*
Enajst je ura vdarila, Anzelj na okence trklja, Anzelj na okence trklja;
„A1' živ som Anzelj al' mrtev, Po pušeljc vendar sem prišel, Po pušeljc vendar sem prišel."
Z eno rok6 jo odpirala S ta drugo ga jo obimala, S ta drugo ga jo obimala.
Hitro se jo napravila,
De bo z Anzeljnom rajžala,
De bo z Anzoljnom rajžala.
novljajočega zbora 14. septembra 1. 1. do 1. junija t. I.:
Slavni občni zbor! Upravni odbor ima denes čast poročati o prvi, in lehko rečemo, najtežavnejši dobi svojega delovanja, v kateri sta se vršila dva imenitna čina j ustanovljenje tiskarne v Ljubljani in preseljevanje „Slov. Naroda" iz Maribora v Ljubljano, ter njegovi preustroj v dnevnik.
Ko je lani 14. septembra bil v teh prostorih ustanovijajoči občni zbor delničarjev, tacaš so še le začeli dohajati zaboji s stroji, črkami, papirjem, in sploh vsem za tiskarno potrebnim orodjem, „Slov. Narod" pa je še v Mariboru trikrat na teden izhajal; denes sto obe tiskarni mariborska in ljubljanska popolnem uredjeni, na miljone raznih črk leže v predalih, stavci delajo v dveh društvenih tiskarnah, stroji za brzotisk v tisočih istizih množe stavljene rokopise, da gredo med slovenski svet in Širijo omiko in vednost. „Slov. Nar." pa se je s 1. januarjem t. 1. prerodil v toliko zaleleni dnevnik in roma vsak dan v blizu tisočih cksemplarih po slovenskih in drugih deželah.
O denarnem prometu in delovanju obrtniških podvzetij v prvem društvenem letu 1872 bode poročal društveni blagajnik g. P. Grasselli; upravni odbor pa si šteje v svojo dolžnost, slavnemu zboru račun polagati, kako je dopolnoval svojo nalogo in izvrševal sklepe ustanovljajočega občnega zbora.
Društvena firma je po mnogih ovirih bila vknjižena pri c. kr. ljubljanski deželni kot trgovinski sodniji dne 1. februarja 1873
Na konjiča k seb' jo posadi.
In hitro hitro mi zdrči,
Do vso spred njih nazaj leti.
Kamor predoleč prideta, Do jen'ga polja ravnega Do jen'ga polja ravnega:
„Poglej poglej deklosce ti,
In pa povoj, al' strah te ni,
In pa povej, al' strah te ni.
Luna in zvezdo svetijo,
Mrliči hitro jozdijo.
Mrliči hitro jezdijo.14
n„Kaj bo me strah, kak bo me strah?
Sej s' ti pri men', moj Anzolj mlad.
Al' pusti v miru mrtvo spat' j
Luna in zvezdo svetijo.
Do nama kraj' čas delajo,
Do nama kraj' čas delajo."u
Še hitriše naprej drči,
Da vso spred njih nazaj leti,
Da vse spred njih nazaj loti.
Žo spot ji prav' in govori:
„Poglej poglej dekleseo ti,
In pa povoj, al' strah te ni."
Luna in zvezdo svetijo
Mrliči hitro jozdijo,
Mrliči hitro jezdijo."
in s tem naša firma „Narodna tiskarna" T trgovski svet.
Pri svojem poročila pa moramo ločiti razna podvxctja našega delniškega društva.
Prva naša lastnina in tako rekoč podloga našega društva je bila narodna tiskarna v Mariboru, poprej last Fr. Skaza in dru-gov, katera je b 1. januarjem 1*72 začela delati na društveni račun. Za to tiskarno in za lastnino Časnikov „81ov. Narod" in „Zora" je društvo izplačalo prejšnim lastnikom 18.97G gld. v četrtletnih obrokih. Mariborska tiskarna je celo leto 1872 imela toliko naročil, da je dobro shajala, kakor kažejo denes predloženi računi. Početkom oktobra se je b preseljevanjem „Slov. Naroda" tudi dosti novih, še nerabljenih Črk iz mariborske tiskarne v Ljubljano prevozilo. Vendar je mariborska tiskarna ostala dobro preskrbljena s črkami in stroji in ima zmirom dovolj naročil. Ona tiska zraven dnevnih manjših in večjih del tri Časnike : „Slovenski Gospodar," „Slovenski učitelj" in nZora" z „Vest-nikom." Upravni odbor je v svoji prvi seji 28. oktobra 1872 g. Janko Pajka, bivšega profesorja, postavil za nadzornika tej tiskarni, katere odgovorni faktor je zdaj g. Jelovšek.
Ustanovljenje in uredjenje ljubljanske tiskarne seje, kolikor seje dalo, požurilo; vendar je bilo dosti ovir premagati, ker niti naročeni stroji niti črke nijso dohajali o pravem času. Stroje je osnovalni odbor naročil bil iz Londona, in kakor se gg. delničarji denes lehko sami prepričajo, so solidni in praktični, samo da pogrešamo parne moči. Upravni odbor je sklenil, parni stroj pripraviti, pa moral bi se visoki dimnik in posebno poslopje za stroj postaviti; to pa nij kazalo, dokler tiskarna ne bode v svoji lastni hiši. Se bolj neredno so dohajale naručene Črke, zlasti navadne iz Dunaja, kar je več mesecev tiskarno popolnem motilo v delovanji. Zdaj pa so tudi te ovire premagane, in je tiskarna popolnem ured-jena. NaroČil je tiskarna precej iz početka toliko dobivala, da je vsak mesec morala najeti več delavnih moči. Od večjih njenih del omenjamo »Pesmarico dr. Ttazlag-a", katera je do poslednje pole natiskana, in „Zemljepisje" prof. Jesenka v Trstu, obsegajoča blizu 30 tiskanih pol,   ki  bode tudi
„„Kaj bo mo Btrah, k.ik bo mo strah? Sej a' ti pri men', moj Anzelj mlad, Al' pusti v miru mrtvo spat'.
Luna in zvezdo svetijo, Do nauu.i kraj' čas delajo, De nama kraj* Čaa delajo.""
So hitriše naprej drči.
De vse spred njih nazaj leti,
De vse spred njih nazaj lotL
Še v tretjo prav' in govori i „Poglej poglej deklotco ti, ln pa povej, al' strah to ni.
Luna in zvezde svetijo, Mrliči hitro jezdijo, Mrliči hitro jezdijo."
„„Kaj bo me strah, kak bo me strah? Sej s' ti pri men', moj Anzelj mlad, Al' pusti v miru mrtve spat';
Luna in zvezde svetijo, De nama kraj' čas delajo, De nama kraj' Čas delaj o." u
Se hitriše jo zadrči,
De vso sprod njih nazaj leti,
De vse sprod njih nazaj loti.
tekom tega meseca dodelana. Zraven tega je ljubljanska tiskarna izvršila od svojega začetka 1. oktobra lanskega leta do 1. junija t. 1., tedaj v prvih osmih mesecih svojega obstanka 450 naročenih del in zaslužila bruto 89(>2 gold. Ako od tega zneska odračnnamo stroške tiskarne za papir, kolek, delo, stanovanje, faktorja, svečavo itd., kateri so v tem času znašali 8215 gl., kaže se čisti dohodek 747 gold., znesek, s katerim smejo delničarji za prvi početek gotovo zadovoljni biti.
Vodja ljubljanske tiskarne in blagajnik delniškega društva je g. P. Grasselli.
In zdaj pridemo do tretjega društvenega podvzetja, do izdavanja slovenskega dnevnika. Ustanavljajoči občni zbor je bil naložil novemu upravnemu odboru, naj stori vse priprave, da „Slov. Narod" s 1. januarjem t. 1. začne kot dnevnik izhajati. Reči moramo, da se je upravni odbor nekako plašno lotil tega naloga. Slovenci poprej še nikoli nijso imeli dnevnika. Kje najti potrebnih duševnih delavnih moči, da bi ga pisali, kje toliko naročnikov, da bi ne bilo velike materijalne izgube V tako so dvomljivo vprašali v narodnem delovanji skuŠeni rodoljubi. Slovenci so mali narod in še med tem vladajo različna politična mnenja, dnevnik pa bi mogel le shajati po vsestranski podpori. Upravni odbor vendar nij odstopil od pota, katerega mu je načrtal ustanavljajoči občni zbor in je v svoji prvi seji 28. oktobra 1. 1. uredil pripravo za izdavo dnevnika. Pri tem jc ravnal z največjo varčnostjo, če prav pri usta-novljenji dnevnikov stiskanje nij na pravem mestu; ampak vsak dnevnik žrtvuje večji ali manjši kapital, da bo lehko po zupopadku in obliki prikupi občinstvu in hitreje širi krog svojih čitateljev.
Upravni odbor nij imel za dnevnik nobenega kapitala na razpolaganje, moral se je zanašati na rodoljubje pisateljev in čitateljev in nij se zmotil. Za nizke plače letnih 12O0 in 60O gld. opravljata 1. in 2. urednik težavno delo spisanja in uredovanja dnevnika in sploh stane celo duševno delo dnevnika samo kakih 250O gld. na leto, vsi drugi stroški zadevljejo tisk in papir, kolek, administracijo, ekspedicijo itd. Pa tudi glede materijalne podpore od strani Slovencev po
Kamor predeleč prideta, X)o britofa žognanega, Do britofa žegnanega.
En grob se tamkaj razdeli, Anzelj bo v njega položi, Anzelj se v njega položi. Na črni grob so j' zgroznila Svojo dušo izdihnila, Svojo dušo izdihnila.
Kdor si kedaj bral Biirgerovo Lenoro, ali ti nij prišla hitro v spomin, ko so ti hitele oči po predstoječi naši narodni pesni, razpravljajoči isto snov? Ali te nijso obšinile tekoj misli, da je naša pesen le izposojenka in tedaj nema pravice do prostora med našimi domačimi? A vendar je to mnenje ravno tako krivo, kakor hitro stvarjeno. Slovenec je to pesen, ki ima sila star povod, že davno pel, ko svet niti Burgcrja niti Bllrgcrjev še poznal nij. Isto snov mi je lahko dokazati v ravno tako lepem pripovedanji "v ruski, češki, srbski in bolgarski tradicijonalni literaturi; isto snov, iz narodovih ust povzeto, bo rabili razni slovanski pesniki za nmeteljne
naročevanji sme naše delniško društvo s tem početkom zadovoljno biti.
Kij uhu temu, da se je cena od 10 na 16 gold. morala povišati, je vendar od starih naročnikov samo kakih 50 odpalo, zato pa se je 200 novih oglasilo, tedaj ima „Slov. Narod" kot dnevnik za 150 naročnikov več, nego jih je poprej imel. Celo kopo sitnob smo imeli s c. k. pošto, dokler nij vsled našega priziva c. k. ministerstvo privolilo, da se smejo listi do lOih zvečer na pošto dajati, in tudi c. k. policija je bila včasi prav nadležna s svojimi konfiskacijami. No, vse to in tudi hudobne napade nasprotnih nam listov, tujih in domačih je „S1. Narod" srečno premagal ; še živi, da si mu je smrt že večkrat bila napovedana, in ne samo živi, ampak raste in se krepko razvija, kar kaže, da ima dobro prihodnjost.
Ako sodimo po izidu računov v 1. četrtletji na eelo leto, kaže se, da „S1. Narod" kot dnevnik ne bodo imel deficita, ali saj ne velikega. Stroški bi namreč znašali za celo leto 1873 13.700 gold. (med temi tisk in kolek 6000 gld.), dohodki 13.800 gld. (med temi naročnina 11.400 gld., ostalo pa inserati). Drugi na novo ustanovljeni dnevniki požirajo velike kapitale, predno se po večletnih velikih deficitih dokopajo do ravnotežja. Naš slovenski dnevuik pa se je Žc v prvem letu tako razvil, da stoji na lastnih nogah.
„Zora" z „Vestnikom" je tudi lastnina delniškega društva in ima toliko naročnikov, namreč 800, da lehko izhaja.
Dalje je začela „Narodna tiskarna" v svoji zalogi izdavati „Listkc", zbirko spisov podučnega in beletristiČnega zapopadka, po-nati8ncne iz listka „Slov. Naroda". Prvi trije zvezki so Že razposlani knjigotržcem, Četrti zvezek pa bode tudi skoraj gotov. S tem smo mislili ustrezati občni želji po bele-trističnih spisih in računamo, da sc bode v to vloženi mali kapital tudi dobro obrestoval.
Upravni odbor, izvoljen od ustanovljajo-čega občnega zbora dne 14. septembra 1. 1. jc imel tri seje: 28. oktobra 1872, 9, januarja in 20. aprila 1873. V prvi seji je bil izvoljen za predsednika g. dr. liazlag, za podpredsednika g. dr, Karel Ahačič, kateri je po odpovedi g, dr. Razlaga dne 1">. decembra odboru predsedoval.
To je tedaj kratko poročilo o društvenem
proizvode, ne naslanjajo se nikakor na Biirgerovo Lenoro, katera ima ravno tako koren v nemški narodni tradiciji,  kar nam pesnik sam potrjuje.   Pesen  istega  zadržaja ima dalje Litvan ,   pozna jo skandinavski sever (prim. Eddo),   pozna  romanski jug,  — s kratka,  njena snov je lastnina celega arij-skega  (indoevropBkega) debla.   Napačno je tedaj ruskemu pripovedovanju iskati turan-ski izvirnik,  ravno tako napačno, kakor je napačna želja,   vso rusko narodno epopejo po Stavovi razlagi (prim. Vestnik Evropy od 1. 18G8)  po vsej   sili spraviti v mongolsko igo. Snov, katero imamo ravno v mislih, je prvotno  mitologična  in se  opira na idejo, da mrtvaci nemajo v gomili miru, ako sorodniki ali v ljubezni striujani  preveč po njih žalujejo,  zato pride mrtvi  po živega in ga spravi v svoje   podzemno bivališče. Zadnje zopet nij druga,  kakor nejasni  spomin na starodavni družinski običaj,   da žena moža ne sme  preživeti  ter mora ž  njim vred v grob. Ta običaj nam je znan pri raznih sta-
delovanji. Upravni odbor sme z mirno vestjo reči, da je storil vse, kar je bilo v prvem letu mogoče, v povzdigo našega podvzetja in da ga je vodila pri vsem njegovem delovanji skrb za društveni prospeh in ozir na imenit-nost „narodne tiskarne" v gospodarskem in narodnem smislu.
Najtežavnejša doba vsakega društva: ustanovljenje in uredjenjc podvzetij je srečno prestana, zdaj pride čas reduega, mirnega pa tem izdatnejšega delovanja. Kolesca cele mašinerije duševne in materijalne iz početka škripajoča, so prišla v tek in vse teče gladko naprej. (Dalje prih.)
Politični razgled.
T ZJubijani 23. junija.
fesa** jcbaje zahteval od ministerstva, naj mu poroča o mišljenji ljudstva glede zda njega občnega položaja. Ker ustavaki to novost hlastno demontirati skušajo, dokazujejo, da se situacije jako boje.
iWi» Dana ji ustavovernc stvari ne stoje tako trdno kakor velike ustavovernc novine zatrjujejo. Katastrofa na borsi, katero so ustavoverci zakrivili, udarila je tudi njih politiko. Tako se je celo v pruskih novinah raztrosil glas, da dvorski krogi nameravajo mi-nisterstvo Auerspergovo vreči in Šmerlinga postaviti na vrh. Kavno tako so baje v višjih krogih novoljni, ko so videli iz boja med „starimi" in „mladimi" ustavaki, da zadnji že nijso več Avstrijci, temuč prusjani. — Pač bi bili ti višji krogi že zdavnaj lehko to videli in politiko naše države po tem obrnili.
O stanji hrvatske nagodbe z Magjari poroča naš denašnji dopis iz Zagreba.
V agernkeni jo zbornica potrdila bud-get za leto 1874. 1'roti njemu je glasovala samo peščica skrajnih levičnjakov.
Vini.nj«' države.
Srbski knez Milan sedaj še ne pride na Dunaj, kakor se jc prej mislilo. Srbska vlada jc poslala 24 inženerjev, da trasirajo želez nično črto iz lielgrada v Aleksiuac, kjer bode sklopljena s turškimi železnicami. Turška vlada je že privolila v to, baje na prigovarjanje Andrašija. To bi ponieuilo nekako spremembo avstrijske politike v Orijentu vsled dogovorov z Rusijo. Listi srbske Omladine se boje, da bi Srbija vsled tega ne prišla preveč v kolovoz Andrašijev. kar se pa pri Rističu menda nij bati. Železnica iz Dunaja črez Religrad v Stambul bode pa koristna za vse iutere.siranc države, posebno pa za Srbijo.
rib arijskih narodih: Trakih, Getih, Grkih, Germanih, a posebno Indih, pri kojih se je vsled tega običaja vršilo sožiganje vdov, kar utegne pomen imeti, da vezi ljubezni tudi smrt razdreti ne more.
Sicer bi se dala o celem predmetu obširna razprava napisati, a menim, da more že iz povedanega vsakdo povzeti, zakaj gori navedeno pesen stavim med mitologične, dasiravno se jej na prvi mah tak izvod ne vidi. — Mitologična je ravno tako pravljica (v ValjavČevi zbirki str. 230), ki v nevezani besedi isto pripoveduje. Sploh je opazovati, da je med pravljicami in pesnimi te vrste najožja zvez iu nij mogoče enih brez dražih poznati. Pri prispodabljanji je treba na oboje ozir jemati, ker nij nenavadno, da se ista snov v tem jeziku v pesni,v drugem v prozi obravnava, a se tudi v istem jeziku Cesto oboje nahaja. Tudi o tem še nekoliko besed v prihodnjem. (Daljo prih.)
Nova frfwnco*k€t vlada vrlo napreduje s preganjanjem republikancev. Povod k temu mora dati, če druzega nij, nekdanja pariška komuna, katero je že Thiers ad ab-surdum preganjal. Za Kancom je prišel na vrsto znani podobar Coubert, kateremu hoče vzeti vlada vse njegovo premoženje , da se porabi za to, da se podrti vandomski steber zopet postavi. Sicer pa bode imela pariška civilna sodnija baje kmalu tudi z ministri samimi opraviti. Vojvoda Kroglic je neki vsled zapravljivega življenja tako zadolžen, da mu hočejo upniki vzeti sedaj njegovo mi-nistersko plačo in poslaniške dijete. Enaka je tudi z ministrom trgovine , ki je neko pravdo izgubil. Toda visoki gospodje si bodo menda Že vedeli pomagati, kakor so si pomagali zadolženi pomagači Napoleona III. leta 1851. — Vladni listi pišejo, kako izvrsten vtis je napravila znana okrožnica vojvoda Kroglic do tujih vlad. Menda mislijo na prusko-italijansko zvezo , ki je očividno sad poslednjih prememb na Francoskem, ter v prvi vrsti proti Francoski pod Mac Maho-nom obrnena, kali?
Italijanski kralj je potrdil postavo, po kateri so odpravijo hiše redovnih genera latov. — Spanjska raz-kraljioa Izabela Škandaloznega spomina je prišla s svojim spremstvom v Rim. 16. junija je bila slavnostno sprejeta v Vatikanu. — „Voce della Verita" piše, da je Pij IX. pri poslednjem kolegiju kardinalov izrekel svoje obžalovanje zarad tega, ker se je duhovščina v Aleskandriji udeležila Rattazijevega pogreba. Mogr. Sal-voni jc poklican zarad tega ad audiendum verbum v Kim.
Knez P>ismark je s svojim ropotanjem s škarjami v Hcm.ikvm državnem zboru vendar toliko dosegel, da se tudi \Vindhorstova provizorična tiskovna postava sedaj ne bode razpravljala. Po pravici se jeze vsi neodvisni listi zarad tega najnovejšega Čiua servilnosti nemških državnih poslancev, ter priporočajo volilcem naj volijo v prihodnje može, ki bodo vedeli bolje varovati pravice naroda. — S tiskovno postavo vred se je odložila tudi ona o civilnem zakonu, ker sta Kismark in Falk izrekla, da bi Bicer rada videla, ko bi se rešila še tekom pričujoče sesije, kakor je to zvezni svet skleuol, da pa ne moreta garantirati, da bi dosegla potrjenje cesarjevo. — Zvezni svet nij mogel o izdavanji papirnatega denarja ničesar skleniti, ker ste Bavarska in Saksonska energično nasprotovale temu da bi izdavanje papirnatega denarja prešlo popolnem Prusiji v roke. Zato se bo tudi ta stvar razpravljala stoprv v prihodnji sesiji. — Mesto starega Viljema, ki še zmi-;-<>m boleha, pojde sedaj cesarica Avgusta ua Dunaj.
#Vfc ijtttt.vh* šah jc doSel 18, t. m. v London. Naproti mu je šlo šestero oklepnih fregat, ker Angleži hote šahu imponirati b svojim brodovjem, ker mu z armado itak ne morejo. Precej po prihodu je šah obiskal ruskega carjeviea Aleksandra, ki sedaj tudi v Londonu biva. Sicer pa se šali neki zarad turških honiatij kmalu domov vrne in to zopet čez Rusijo. Perzijanska vlada jc sklenila v Londonu z baronom Kcutcrjem pogodbo, da izdela poslednji železnico od kaspiŠkega morja do perzijauskega zaliva.
Dopisi.
1% Rclriji* 21, junija. NaŠi rudarji mislijo na Dunaj k samemu prcsvitlemu cesarju deputacijo poslati, ki bode prosila, da nas cesar odreši Lipolda, kateri nam nase stare rudarske pravice jemlje. — Prišli* jc Z Lipoldom tako daleč, da so ljudje ^ičcli moliti, naj ga nam Kog odvzame, kaniur^Jjuec. Za to je bila 17. junija pri sv. Antonu maša za to. Jaz sicer ne mislim, da bi se take reči dale „znioliti", ter sem prepričan, da bi bilo boljšo vzeti doktorja pravde in po nje-
govem napotku in svetu obrniti Be do vrhovnega čuvaja pravice, do Nj. Vel. cesarja — a povedal sem prvo kot karakteristično znamenje časa, in tega, kako hudo je nam. Torej Idrijčani, na Dunaj !
Iz /atficbii 22. junija. [Izv. dop.] Državopravna pogajanja med našo in oger-sko kraljevino še zmirom nijso končana.. Ze več kot mesec dnij visimo tako rekoč med nebom in zemljo. Konec pa bo brž ko ne ta, da pademo nazaj v pekel magjarske čre. S tem se bo delo okoronilo, kali? Naši Mag-jaroni se baje Že pripravljajo, da nam bodo „čestito" podkurili. Med našo in ogersko re-gnikolarno deputacijo nastali so namreč prepiri , vsled katerih se morajo državopravna pogajanja vsaki trenotek razbiti. Stvar se ima baje tako le. Magjari so že iz vsega začetka pcrhorescirali revizijo nagodbe leta 18(>8, zlasti pa pogajanje z našo narodno stranko, s katero so se zadnjikrat leta 1849 na bojiščih tako krvavo ogledali bili. Napeli so vsled tega svoje terjatve tako , da jih naša narodna stranka ne bo na noben način sprejeti mogla, ter da se bode s tem državo-pravnim pogajanjem konec naredil. Odgovornost na neuspeh bi bili Magjari, to se ve da na našo regn. deputacijo navalili. Naši so ta magjarski manever nekako pregledali, ter v veliko začudenje Magjarov, popuščali kjer in kolikor so samo mogli. Vsled te naše, kakor „Obzor" sam resnično priznava, „neiz-merne" popustljivosti in pomirljivosti, napeli so Magjari strune še bolje, in s tem nazadnje tudi res do skrajne meje naše popustljivosti prodrli. Naši ne morejo in ne smejo več popuščati. Red je prišel Redaj na Mag-jare, da popuste, če to nečejo — da bi ne mogli , o tem nij dvojbe — potem se je zadnji most na Dravi, po katerem smo do sedaj ž njimi občili podrl. Za ta slučaj bo šla od ust do ust nova parola, ki se glasi : nobena unija z Ogersko! Specijelno radi se pa baje o tero-le: Naša regnikolarna deputacija zahteva, da mandat naših zastopnikov na ogerskem drž. zboru tri mesece po razpustu našega sabora vgasne. S tem hoče naša regnikolarna deputacija poroštvo zado biti, da se bo novi sabor vsaj tri mesece po razpustu predidočega sklical in tako naša ustavnost zagotovila. Ogcrska regn. deputacija se baje tej našej propoziciji vplra, ter v tem svojem vporu nehote konjsko nogo svoje neukretuosti proti nam razkriva. „Obzor", ki je o stanji uagodbcuih razprav najbolje podučen , kajti on neposredno iz prvega vira zajema, do sedaj sicer šc nij bojazen izrekel, da bi se vteguila državopravna pogajanja razbiti, vendar pa kot vesten poročevalec moram konštatovati, da se o tej mogočesti, da! celo o tej verjetnosti že dva dni sploh po Zagrebu govori. — Eni to govorico reducirajo na prazni magjaronski manever, s katerim hote narodnjake plašiti; drugi pa de, da je ta govorica manever naroduc stranke, ki hoče ž njim magjarone vdrcmljati, dtipi-rati in mistificirati. Dejal bi, da nij uiti to, niti ono , ampak da jc res nečist zrak med obema regn. deputacijama.
Domače stvari.
— (Občni zbor delničarjev ..Narode tiskarne") jo 2 uri trajal iu so se vae točke programa rešile. Debata je bila včasi prav viharna, ker so bili prišli neka-
teri gospodje (kaplan Klun,   dr. Poklukar, deželnega odbora uradnik Ravnikar), kakor se je pokazalo, z namenom, prouzročiti raz-draženost. Pri volitvah v upravni odbor in p reg le do valni  odsek pa se je pokazalo,  da mnenja teh gospodov je samo mala peščica delničarjev „narodne tiskarne". Izvoljeni so v upravni odbor gg. Franc Uren   veliki  posestnik v  Begnjah z 197 glasovi, Hugo Turk, trgovec v Ljubljani z 102 gl., dr. Alfons Moše z 178 gl. in Mat. Pire, trgovec v Kranji z 134 gl. Nasprotni kandidati so dobili: gg. deželni blagajnik Franc Ravnikar 64, Kadilnik, blagajnik banke Slovenije 40 gl., K. Žagar kontrolor deželne blagajnice 43 gl., dr. Poklukar pa celih 20 glasov.   V pregledovalni odsek bo izvoljeni: gg.   Ivan Vilhar z 173, prof. Valenta z 145, K. Tekavčič z 141, Lukas Tavčar z 124 in dr. Ribič   z 121   glasovi.   Od imenitnejših sklepov omenjamo kratko, da je občni zbor po predlogu prof. Zupana enoglasno sklenil, sklicati  meseca   septembra t.  1. izredni občni zbor, ker je pregledovalni odsek na dotično poročilo upravnega odbora bil sklenil, da se račun in bilanca za leto 1872 in 1873 skupaj položi in pregleda. Ljubljanska tiskarna namreč koncem leta  1872 Se nij druzega imela, nego nekoliko strojev in prav malo črk, ker so črke večjidel še le po novem letu dohajale.   Zdaj pa je tudi ljubljanska tiskarna popolnem preskrbljena in se koncem tega meseca lehko napravi natančna bilanca. Do tistega časa bodo tudi spremembe pravil od vlade potrjene. O. blagajnik GraBselli je poročal o denarnem stanji društva, g. Janko Pajk pa o prometu mariborske tiskarne, kar oboje kaže jako povoljno stanje delniškega društva.
— (Jezuviti iz Kranjskega izpo-deni.) C. kr. vlada na Kranjskem je zadnji petek izpodila jezuite iz Kranjskega, ki so se bili v Repnjah (rojstni kraj Kopitarjev, blizu Ljubljane) naselili. Vlada baje motivira svoj korak s tem, da so ljudje bili vsled strastnih pridig zbegani, da jih je nekaj celo religijozno zbolelo itd. Če natančneje izvemo, poročimo.
— (Domača obrtno s t.) „Laib. Ztg.u piše: Trgovinski minister je ravnatelju rum-burške risarske šole in tkalnice, gospodu Jožef Aichinger, naročil, stanje domaČe obrt-nosti v izdelovanji žimnatih sit v Stražišči in Bitiojah na Kranjskem preiskati dalje v Hermagoru in Kočanih na Koroskom pozve-davati, ali in kakšnim načinom bi se zraven tamošnjega izdelovanja lesenih viter te tudi v lesene okenske zastore po obrazci nekaterih tovarnic na Nemškem vpletati dale.
— * Z a ce p 1 j e nj e k o z) je št aj e r s k i deželni odbor odložil pridnim cepivcem rano-celuikom za leto 1871 sledeča darila. Prvo darilo s 105 gld. g. F. Remiču, zdravniku v Suhicah, drugo b 105 gld. g. Fr. Neckernian-u, zdravniku v Soštanji, potem darilo s G3 gl. g. M. Kipšl-u pri sv. Jurji.
— (Iz Celja) se nam piše 21. jonija: Imenovali   Bte za nasprotnega kandidata g.
dr. Vošujak-u tukajšnega usnarja Adama Lasnigg-a; zmotili ste se pa v krstnem imenu, dotični gospod nij Adam, ampak Anton, bivši deželni poslanec. On se hoče žrtvovati ustavovernemu molohu. — Kopanje v Savini se je ta teden začelo. Priprav je letos mnogo, dosti kabin za moški in ženski spol; tujih gostov pa je dozdaj čisto malo ali nič. — Tukaj koze in druge bolezni razsajajo. V novi jetnišnici jetniki hudo pomirajo; umrlo jih je neki že 130 (?) v tem letu. Mar jc uzrok temu nova jetniŠnica, ali jed ali voda, tega ne vem.
— (Proti razbojnikom.) Na Hrvatskem razsajajo v požeškem in virovitiškem okraji razbojniki, ki ljudem veliko škodo delajo. Zato je hrvatska vlada izdala razpis, ki pravi, da tisti dobi 200 goldinarjev ki pove kje je vloviti kak poveljnik roparjev, — tisti, ki vsaj 4 roparje izda, 300 gld. za vsacega razbojnika pa 50 gld. Zraven tega pa vlada pravi, da ne bo nihče tistega imena izvedel, kdor bode razbojnike izdal.
Razne vesti,
* (Car ruski in srbski vojaki.) V „Pančcvcu" beremo dopis iz Beča, v katerem se pripoveduje, da je ruski cesar ob priliki svojega bivanja na Duuaji izrekel željo, naj ga na železnico spremi regiment Tinin - Ilo-henstein, v katerem so pravoslavni Srbi. To se je zgodilo in ruski car je darovali
potem 300 rubljev, ki so se med dotično srbsko kompanijo vojakov razdelili.
* (K Jungmanovi slavnosti) v Pragi oglašajo češke občine in društva velike deputacije, tako da je izgled, da bo ta narodna svečanost sijajna.
* (Dva poljuba za uboge) Iz Sol-noka se piše: Izraelitsko gospejno društvo je 8. junija napravilo, seveda nekaj zakasneno maj evo veselico, o kateri priliki so navzočne mlade dame v improviziranem bazaru krep-čala cvetice in sniodke s precejšnjim prepla-čevanjem prodajale. Gospodična Katarina L., ena najlepših deklic tega mesta, bila je od kupcev skoraj zabarikadirana, ko se mlad trgovec skozi gnječo prerije in smehljaje se mošnjo v roci en poljub kot krepčalo zahteva. Lepa deklica se spomni, kaj je o priliki peštanskega siromašnega bazarja visoka dama cnacemu zahtevanju nekega gospođa nasproti storila in da naprošeni poljub za 20 goldin. Tudi drugemu prosilcu je dala zahtevani poljub za tisto ceno in kasa ubogih dobrodelnega društva jc bila za štirdeset goldinarjev bogatejša.
Dunajska bor s a 23. junija.
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih	.   68 gld.	_	kr.
Enotni drž. dolg v srebru	. 73 ;	60	
	. 102 i	—	
Akcije narodne banke   . .	1000 „	_	
	. 276 „	—	*
	• m .	50	
	•    9 -	92	it
	. 110 „	75	
Početkom meseca julija tega leta začnemo v Ljubljani izdavati:
politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo.
„Slovenski tednik" je namenjen našemu kmetskomu ljudstvu, katero navadno nema časa, dolgih spisov citati in velikih časnikov prebirati, pa bi vendar tudi rado poizvedelo, kaj se po svetu godi in kako slovenski In drugi narodi napredujejo.
„Slovenski tednik" bode tedaj v kratkih, pa jedernatih spisih do-našal vse in vsakovrstne novosti iz domačih slovenskih in tujih dežel; on bode podučeval svoje bralce v občinskih, deželnih in državnih zadevah, ter jim bode kratko razlagal nove postave, posebno one, katere sc tičejo kmetskega stanu, šolstva, občin itd.
Dalje bode „Slovenski tednik" donašaj podučne kratke spise o gospodarskih, poljedelskih, živinozdravilskih, sadje- in vino-rejnih stvareh.   Naznanjal bode vsak teden tržne cene žita, živine, vina itd.
„Slovenski tednik" bode vselej zagovarjal narodne in politične pravice slovenskega naroda in svobodna načela sedanjega veka.
Sploh pa bode „Slovenski tednik" skrbel, da bode podučil slovenskega kmeta o vsem, kar mu utegne koristiti, mu bistriti um in njegovo duševno in materijalno stanje poboljševati.
„Slovenski tednik" izhaja v Ljubljani vsak petek na mali poli in
velja:
Za celo leto.........2 gld. 40 kr.
Za pol leta.........1    „   20 „
Naročnina naj se pošilja po postnih  nakaznicah  opravništvu „Sloven-Skega tednika" v „Narodni tiskarni" v Ljubljani. Prvi list izide v petek 4. julija t. 1.
Lastništvo in opravništvo »Slovenskega tednika".
Tujci.
21. junija.
Evropa:   Uranristain iz Dunaja.  — Neimian iz Gradca. —  gospa bi. Stoki iz Gorico.
IJri Malici:    Tunimvski \l Moravskoga.   —   NalioU-iz Prago.   — pl Kiaus, Kans, Stapf, Steinliiik iz Dunaja. — pl. Spindla iz Oradca. — Ziller iz Trsta. —
tt W Elefantui Pelini iz Celja. — Oser iz Dunaja. — Zupan iz Keke. KraiiH iz I lanine.   -  Pesjak iz Gorenjskega. —  Grof lloivsch (?) iz Gradca.
izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast l>r. O. ■4 i 11 ImcIi, Berlin, Louisenstrasse 45. (255—69)
Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
"■^""jggjgg" ■■■■ miMgl
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".