PoMni orad 9C!1 Cetovec — Vertagspottamt M21 iHagentut!
!žhaja v Cetovcu — Erscheinungsort K!agenfurt
Posamezni izvod 1.50 ši!.. mesečna naročnina 5 šiiingov
P. b. b.
Celovec, petek, 23. maj 1975

Štev. 21 (1711)
Madež na 20-ietnici državne pogodbe:
Mezosiišane žditve
namesto izpoinitve mednarodnih obveznosti
Dvajseto obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe, ki smo jo obhajati prejšnji teden, so spremijaii dogodki, ki so našo državo ponovno postaviti v središče zanimanja — toda ne toiiko v pozitivnem. Marveč na žaiost še posebej v negativnem smisiu. iz blokovsko-poli-Mčno pogojene medsebojne nezaupljivosti izvirajoči siavospevi, ki jih jo ob svojem ..rojstnem dnevu" prejeta Avstrija kot pokion štirih veiikih *M. so doiočenim krogom očitno tako ziezii v giavo, da so povsem igubiii smisei za stvarnost in razsodnost, in tako se je zgodiio, da obietnica ni potekata v znamenju veseija, povezanega z zavestjo, da *e Avstrija še ni povsem izkazaia vredna zaupanja, ki ji je biio vnaprej izraženo pred dvajsetimi ieti, marveč je miniio v duhu arogantnega odbijanja slehernega opomina na neporavnane doigove in divjega psovanja tistih, ki so Avstrijo s čutom odgovornosti opozarjati na njene neizpoinjene obveznosti.
Merodajne dejavnike na državni ,in deželni ravni je v njihovem prazničnem razpoloženju najprej zmotila slovenska manjšina na Koroškem, ko ije po svojih predstavnikih zvezno vlado ponovno opozorila nase ter ji v novi spomenici posredovala svoje predstave in predloge za sporazumno reševanje odprtih vprašanj. Pozabljeno je bilo, da je tak dokument izrecno želel kancler Kreisky; reakcija nanj je bila nasprotno taka, kakor da bi si bili koroški Slovenci dovolili nezaslišano predrznost, ker smo praznično razpoloženje omadeževali s svojimi zahtevami, ki so: neopravičene, močno pretirane, nesramne, nesprejemljive . ..
Zlasti pa je samodopadljivo zadovoljnost v Avstriji .oskrunila" Jugoslavija, ki se je .spozabila" tako daleč, da je Avstrijo v posebni vladni izjavi in v tisku opozorila na neizpolnjena določila državne pogodbe in drugih mednarodnih dokumentov. To je bito vsekakor preveč in zato so na Dunaju v nasprotju z dosedanjo tozadevno prakso izredno pohiteli in v rekordnem času sestavili .odgovor", ki je vreden svojih avtorjev. Ne samo, da so upravičena in utemeljena opozorila zavrnili z brezprimer-no arogantnostjo, ampak so svojemu ravnanju dali poudarek še s tem, da so poslanika v Beogradu odpoklicali ,na poročanje".
Krono temu prepotentnemu prakticiranju politike .Primite tatu!" pa je brez dvoma prispevat kancler Kreisky osebno, ko je neposredno po vrnitvi z uradnega obiska v Bolgariji (očitno še pod vtisom, ki ga je zapustita večdnevna družba nekdanjega SS-ovskega oticirja) očital Jugoslaviji oziroma njenemu tisku, da se poslužuje .fašističnega tona".
Tukaj je šel kancler Kreisky vsekakor predaleč. Očitati fašizem državi, ki je v boju proti fašizmu žrtvovala 1,700.000 ljudi, to je življenje vsakega desetega prebivalca, pomeni nezaslišano žalitev, za katero ne more biti nobenega opravičita. Višek nesramnosti in cinizma pa je, če tako žalitev zagreši vladni šef države, katere državljani so se v ne ravno majhnem številu borili na strani fašističnih osvajalcev in aktivno sodelovali pri gnusnih zločinih prav nad tistimi narodi, ki so zdaj tarča takih
žaljivih napadov. Kajti ugotovljeno In dokumentirano je, da je na primer v Sloveniji izmed vsakih deset vojakov nacističnih okupacijskih enot bilo povprečno kar devet Avstrijcev in da so od skupno 4433 dokazanih nacističnih vojnih zločinov v Jugoslaviji zagrešili Avstrijci 2062 zločinov!
.Pripadniku naroda, ki je na krvavi oltar druge svetovne vojne položil življenje vsakega desetega prebivalca in več, prav gotovo povsem upravičeno udari kri v glavo, če si avstrijski kancler Kreisky privošči jugoslovanski tisk — tisti tisk, ki ga iz dneva v dan opozarja, da Avstrija, ko gre za pravice slovenske in hrvaške manjšine, še ni pokopala svojega nacističnega izročila — primerjati š fašističnim tiskom. Prav to je namreč kancler storil minuli teden: in če človeku
udari kri v glavo, ga prime, da bi na psovko odgovoril s psovko. Ker pa psovke same po sebi nikakor ne rešujejo problemov, ki so nastali med Jugoslavijo in Avstrijo, in ker bi moral biti kancler v vsaki državi ugledna oseba, sti je treba prizadevati, da, vsaj kar zadeva nas, ohranimo mirno kri in trezno glavo. In umirjen razmislek nam bo brž odkril, da je psovanje le izraz najvišje nemoči avstrijske vlade, ki pač ne zna drugače pobijati upravičenosti zahtev jugoslovanske javnosti zaradi pomanjkljivega izpolnjevanja določil avstrijske državne pogodbe."
Tako je zapisal eden izmed listov v Sloveniji in s tem izpovedal mnenje vsega jugoslovanskega tiska. To pa je brez dvoma tudi mnenje širše mednarodne javnosti, ki pogodbeno verodostojnost Avstrije gotovo ne meri po izjavah avstrijskih predstavnikov, marveč po dejstvih, kot se kažejo v vsakdanji praksi. Da so zaradi te prakse tudi v jubilejnem letu potrebna in upravičena opozorila na celo vrsto neizpolnjenih obveznosti, je samo toliko bolj porazno za državo, ki bi tako rada delila dtu-gim nauke o demokraciji in pravnem redu. Tega dejstva ne more spremeniti nobena arogantnost avstrijske vlade, noben cinizem njenega kanclerja.
Ob tridesettetnici zmage nad fašizmom
in dvajsetietnici podpisa državne pogodbe
prirejata osrednji slovenski organizaciji — Narodni svet koroških Slovencev in Zveza siovenskih organizacij na Koroškem — v nedeljo 25. maja 1975 ob 14.30 uri na glavnem trgu v Piiberku
manifestacijo koroških Siovencev
z naslednjim sporedom:
$ pozdravne besede zastopnikov manjšinskih organizacij iz drugih držav;
#	govora predstavnikov NSKS in ZSO;
#	nastopi pevskih zborov, folklornih skupin in godbe na pihala.
Rojaki! Stovenke in Siovenci, mtadina!
Zberimo se vsi na manifestaciji, na kateri bomo izpovedati našo neziomijivo živijenjsko voljo in podkrepiti našo zahtevo po giobaini izpolnitvi člena 7, ki je sad našega doprinosa v boju proti fašizmu.
Na prireditvi bomo z veseljem pozdravili tudi predstavnike manjšinskih organizacij Iz drugih držav, prav tako pa tudi pripadnike sosednega naroda, ki se nam bodo solidarno pridružili v boju za resnično in vsestransko enakopravnost, prot) vsakršni obliki ugotavljanja, za prijateljsko sožitje obeh narodov v deželi.
Prireditev bo ob vsakem vremenu. Za udeiežence bodo vozili tudi posebni avtobusi (točen vozni red na 8. strani).
W	V nede!jo 25. maja vsi na	w
H MAN!FESTAC!JO KOROŠKtH SLOVENCEV H
Narodni svet koroških Slovencev
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
„Janusov obraz avstrijske potitike"
Na Poljanah pri Prevaljah se je zadnjo soboto zbralo več kot 12 tisoč ljudi na proslavi, ki je bila posvečena 30-letnici zadnjih bojev v drugi svetovni vojni. Prireditve so se udeležili tudi vodilni predstavniki družbenopolitičnega življenja' Slovenije ter mnogi koroški Slovenci. Predvsem pa so se ob tej' priložnosti srečali številni borci nekdanjih partizanskih enot, ki so se pred 30 leti prav na tem mestu borili z umikajočimi se nemškimi edinkami in njihovimi domačimi zavezniki.
Tistih borcev, ki so padli takrat, ko je bilo vojne že konec, se je v svojem govoru spomnil predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, ki !je poudaril, da ni moč prešteti partizanskih grobišč na slovenskem Koroškem na tej in oni strani meje. Povedal je, da so imeli od jeseni teta 1942 do zadnjih bitk spomladi 1945 koroški partizanski bataljoni in grupa odredov v sestavi IV. operativne cone več kot 600 pomembnejših oboroženih spopadov s sovražnikom; že avgusta 1943 ije štel Koroški bataljon 320 borcev, teto pozneje pa so štele enote koroške grupe odredov že več kot 700 partizanov, ki so na 2000 kvadratnih kilometrih vezali 15.000 sovražnih vojakov; v partizanskih bojih je padlo 1070 Korošcev, 710 jih je bilo ranjenih, 317 pa ujetih.
Govornik je spomnil tudi na strašni zločin v Podpeci nad Železno Kaplo, kjer so nacisti 25. aprila 1945 zverinsko umoriti Peršmanovo družino, ter naglasil: .Ko današnji nacisti skrunijo partizanske spomenike v Šentrupertu, Gre-binju, Žrelcu, Borovljah, Kotmarl vasi In v Ro-bežah, prevzemajo nase moralno odgovornost
tudi za te žrtve, katerih imena so vžgana na lesenem križu v Železni Kapli."
Kdo se je bojeval tudi v tem delu slovenskega sveta na froti napredka in kdo na fronti mračnjaštva in zločina nad človekom in njegovo prihodnostjo, je vprašal predsednik Ribičič. Kdo se je osvobajal sam, ne da bi čakat, da mu svobodo prinesejo drugi? Kdor zanika ves ta boj, zanika tudi obstoj slovenskega ljudstva; kdor zanika boj koroških partizanov, hoče zadušiti in preglasiti bojno napoved koroških Slovencev nacizmu, da bi osvobodili svoijo zemljo in bi si združeni priborili enakovrednost in svoje pravice. Vendar — je poudaril govornik — bojnega klica tisočerih Hudobivnikov ni več moč zatreti, ne preplašiti, ne zlomiti njihovega ponosa. „To ljudstvo, ki se je potrdilo z lastnim bojem, se ne bo dalo več teptati od drugih, ne bo več ponižno prenašalo krivic, ki jih samo ne prizadeva nikomur. Njegove pravice ne žive samo v njegovi zavesti in srcih, osveščeni in združeni se borijo zanje preko svojih narodnih organizacij. Te pravice so zapisane tudi v avstrijski državni pogodbi in v ustanovni listini OZN."
Predsednik Ribičič je spomnil, da o koroških Slovencih in gradiščanskih Hrvatih danes govorijo v raznih komisijah OZN, na manjšnskih znanstvenih posvetovanjih in drugod ter zagotovil, da z njimi enako kot Slovenija čutijo vsi jugoslovanski narodi in narodnosti, vsa socialistična Jugoslavija. Zaradi vseh teh okoliščin — je dejal govornik — .morajo In bodo naši koroški ljudje onkraj meje, združeni in enotni vztrajali v svojih pravičnih zahtevah In zato
bomo tudi mi v Jugosiaviji, prav tako združeni in enotni odločno podpirali naše manjšine v zamejstvu tudi vnaprej."
Nato je Ribičič opozoril, da prav te dni poteka dvajset let od podpisa avstrijske državne pogodbe in prav toliko let je minilo, odkar so koroški Slovenci poslali avstrijski vladi svoj memorandum. „Po dvajsetih letih morajo Korošci v novi spomenici ponavljati stare zahteve, jugoslovanska vlada pa mora ponovno opozarjati repubiiko Avstrijo in mednarodno javnost na kršitve, neizpolnjevanje in celo popravljanje avstrijske državne pogodbe. Slovenska manjšina onstran Pece se danes bori za svoje elementarne narodnostne in socialne pravice v izredno težkih okoliščinah. Po dogovoru med tremi političnimi vodilnimi strankami jo poskušajo osamiti, osiromašiti z gospodarsko, kulturno in politično neenakopravnostjo in narediti iz njih manjvredne državljane. Obenem pa se pogubno širi po vsej deželi šovinistična nestrpnost z geslom, da je manjšina tista, ki ogroža nemško govorečo večino in izmišljotinami o tem, da Jugoslavija s svojim komunizmom ogroža mejo in demokratične ustanove avstrijske republike."
V svojem govoru je predsednik Ribičič omenil tudi izjavi zveznega predsednika Kirch-schlagerja in kanclerja Kreiskega na dunajski proslavi 20-letnice državne pogodbe ter meni), da bi to lahko pozdravili kot prvo lastovko letošnje pomladi. .Žal pa so bile te Izjave — je nadaljeval — preračunane na štiri velike, za diplomatski zbor in evropsko konferenco.

Izjava jugoslovanske vlade
ob 20-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe
Ob 20-letnici državne -pogodbe o ustanovitvi neodvisne in demokratične Avstrije, ki so jo podpisali 15. matja 1955, želi vlada Socialistične federativne republike Jugoslavije kot podpisnice te pogodbe izjaviti naslednje:
Državna pogodba je pomenila pomemben prispevek k organiziranju novih odnosov med evropskimi državami kot posledice zgodovinskih sprememb, nastalih po drugi svetovni vojni. Socialistična federativna republika Jugoslavija je kot članica zavezniške pratihitlerjevske koalicije v boju proti fašizmu podpirala prizadevanja za ustanovitev neodvisne, nevtralne in demokratične Avstrije. Podpisala je državno pogodbo z Avstrijo, trdno prepričana ne le v to, da ta pogodba ponovno vzpostavlja neodvisnost Avstrije, temveč tudi, da je jamstvo za neodvisen in demokratičen razvoj Avstrije in tudi temelj za stabilne odnose med SFRJ in republiko Avstrijo. Jugoslovanska vlada se je v skladu s svojo politiko dobrega sosedstva nenehno zavzemala za poglabljanje vsestranskega sodelovanja z republiko Avstrijo in za reševanje problemov, ki obremenjujejo odnose med državama.
Jugoslovanska vlada pa želi tudi ob tej priložnosti opozoriti na dejstvo, da republika Avstrija v zadnjih dvajsetih letih ni pokazala pripravljenosti, da bi v celoti, dosledno in v dobri veri izpolnila glavna določila te pogodbe, ki se nanašajo na Jugoslavijo.
Jugoslovanska vlada je glede na zgodovinske izkušnje zlasti zaskrbtjenja zaradi obstoja oziroma oživljanja nacizma in veii-konemškega šovinizma v republiki Avstriji. Čeprav sta izkoreninjenje nacizma in prepoved organizacij, ki se ukvarjajo s sovražno dejavnostjo proti katerikoii čianici OZN, postati po državni pogodbi mednarodna obveznost repubiike Avstrije, pa ta obveznost še do danes ni biia dostedno uresničena. Tudi v najnovejšem času je opaziti primere, da dovotjujejo dejavnost nekaterih organizacij nacističnega izvora in narave, ki si posebej prizadevajo za nasitno etnično asi-miiacijo siovenske in hrvaške narodnostne manjšine v Avstriji, za širjenje veiikonemške šovinistične propagande, nacionaine nestrpnosti in mržnje in ki so prišie na dan ceio z ozemeijskimi zahtevami nasproti SFRJ. Poleg tega nekaznovano tolerirajo dejavnost nekaterih kvizlinških organizacij, ki so med drugo svetovno vojno delovale v Jugoslaviji. Te organizacije z ozemlja republike Avstrije nenehno vodijo akcije, naperjene proti Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, organizirale pa so celo teroristične akcije proti SFRJ. Z območja republike Av-
strije neovirano izvajajo še druge vrste aktivnosti, ki ima za cilj spodkopavati Socialistično federativno republiko Jugoslavjo.
Rpeublka Avstrija tudi ni dostedno in v cetoti izpotnita nobenega od dotočit 7. čte-na državne pogodbe, ki se nanašajo na jezikovne, kutturne in druge pravice stovenske in hrvaške narodnostne manjšine, na kar opozarjata tudi sami manjšini v svojih števit-nih memorandumih avstrijski vtadi. Avstrijska vtada je, ko je začeta vetjati državna
žczigfFersžvc
sprenevedanja je zmožen s%-mo ^%nc/er dr. Are:s^y; v enem sirnem staven se je Zzre^e/ prot: ngotav/janjn manjšine in za agotav/janje manjšine/ Aajti njegovi vse preveč prozorni Z?e-^edni igri, da ,,/jads^o štetje posebne vrste" ni agotav/janje, n:7?ce več Me verjame, saj vendar vsakdo ve, da gre pr: enem a/i dragem načina pač za preštevanje, to je Z<2 agOtav/janje manjšine, ^i ga rlvstrr'j% s tamovo/jno interpretacijo državne pogodbe postav/ja ^ot pogoj za izpo/njevanje svoji/? obveznost: iz č/ena 7.
Ravno tabaj pa je btstvo vsega. 7*a-baj gre namreč za nače/no vprašanje, a/: je Avstrija priprav/jena izpo/niti te svoje obveznost:', babor so j: b:7e na/o-žene z državno pogodbo, bar pomen:, da pravice manjšine ne morejo b:'t: odvisne od njene števi/čne moč:'; a/i pa se boče s tabo a/; dragačno ob/rbo preštevanja izmakniti svojim obveznostrmf 5/epomišenje obob' tega vprašanja samo potrjaje apravičenost opozori/, svari/ in protestov, b: sta j:'b ob 20-/etnici državne pogodbe objav:/: v nov: spomenici osrednji organizaciji borošb:b 5/o-vencev in b: j:'b je izpoveda/a v svoj: izjavi tab: jagos/ovansba v/ada.
Aanc/erjevo besebno žong/erstvo pa Zrna po/eg vsega bragega tabZ še ta madež, ba babovno očetovstvo vsabršne obbbe preštevanja (torej tab:' „štetja posebne vrste", s baterZm s:' bane/er Rre:'sby očitno že/Z zagotovZtZ pr:' jesen-sbZb vobtvab g/asove nemšbZb naciona-bstovj vsebabor prZpaba prav tZstZm sZ-/am v našZ bržavZ, baterZb obstoj preb-stavnZbZ Avstrije sbašajo povsem zatajiti: namreč s:7am nemšbega naciona-/Zzma, šovZnZzma Zn neonacZzma.
/zvrševa/ec zabtev teb si/ gotovo ne bo v prZjetnem po/ožaja — ne preb bomačo Zn še manj preb mebnarobno javnostjo/
pogodba, z zakonskimi in drugimi ukrepi četo omejita poprej že priznane pravice manjšin na področju šotstva in gtede uporabe jezika. Danes, dvajset tet po podpisu državne pogodbe, pogojuje izpotnitev svojih mednarodnih obveznosti do manjšin s tako imenovanim ..popisom posebne vrste" pripadnikov teh manjšin.
S tem v resnici samo zavtačujejo uresničitev obveznosti repubtike Avstrije iz državne pogodbe ati se jim četo izmikajo ter izvajajo nasitno etnično asimitacijo pripadnikov manjšin, kar je poskus enostranske revizije te pogodbe, ki ne predvideva, da bi bito dotočeno števito pripadnikov manjšin pogoj za izpotnitev ustreznih dotočit. Kot re-zuttat takšne potitike vzdržujejo na območjih, kjer živita stovenska in hrvaška narodnostna manjšina, ozračje narodnostne nestrpnosti do teh manjšin, s čimer izvajajo pritisk na pripadnike obeh manjšin.
Republika Avstrija še tudi ni izpolnila določila iz državne pogodbe o vrnitvi kul-furnih dobrin Jugoslaviji, ki jih ima republika Avstrija še danes neutemeljeno v svoji lasti. Nerazumljivo je, da avstrijska vlada trideset let po zmagovitem koncu voljne proti hitlerjevskim osvajalcem ni hotela izpolniti te ne le pogodbene, temveč tudi moralne obveznosti o restitucitjii naropanih kulturnih dobrin, ki so jih nacistični okupatorji Jugoslavije med vojno in med svojim umikom odpeljali v Avstrijo.
Jugoslovanska vlada je v zadnjih dvajsetih ietih večkrat opozorita vtado repubiike Avstrije, da neizpoinjevanje njenih obveznosti iz državne pogodbe škodijivo vpiiva na medsebojne odnose in da tako izgubija-jo ceno načeta, po katerih so se ravnati zavezniki iz protihitterjevske koaticije pri sestavtjanju državne pogodbe. Jugoslovanska vlada je to storila v zadnjem času tudi v svojih notah z dne 29. oktobra In 27. decembra 1974 in v noti z dne 28. marca 1975.
Jugoslovanska vlada kot ena od podpisnic državne pogodbe v jubilejnem letu, ko se izteka dvajset let od podpisa pogodbe, v tej zvezi izraža resno zaskrbljenost zaradi takšnega stanja pri uresničevanju te pogodbe, za katere izpolnitev jamčijo članice zavezniške protihitterjevske koalicije. Jugoslovanska vlada pričakuje, da bo republika Avstriija ustrezno ukrepala za izpolnitev svojih mednarodnih obveznosti iz državne pogodbe. Republika Avstrija bi tako pripomogla tudi k procesu sporazumevanja in sodelovanja v Evropi, ki si ga ni mogoče zamisliti, če evropske države ne izpolnjujejo iskreno in v dobri veri svojih mednarodnih obveznosti.
tijavo avstrijske viade, ki je biia izročena jugosiovanskemu veieposia-niku na Dunaju kot odgovor na izjavo jugosiovanske viade z dnen 15. maja, so sprejeti v Beogradu skrajnje negativno, ugotavija dipiomatski urednik Tanjuga v svojem komentarju k avstrijskemu odgovoru, v katerem vidijo nov poskus Avstrije, da bi obšia bistvo spora med 3ugos!avijo in Avstrijo. Nato je v Tanjugovem komentarju rečeno:
Tudi ta najnovejši uradni dokument avstrijske viade, kakor ga toimačijo tukaj, je jasen dokaz o tem, da Dunaj nima iskrenega namena rešiti vprašanja, ki tako škodijivo vpiivajo na jugosiovansko-avstrijske odnose, nasprotno, vsebina avstrijske izjave je prej znamenje pripravijenosti na nadaijnje zaostrovanje, kakor pa že-ija, da bi se kaj rešiio.
Nekaj staiišč, navedenih v izjavi, je bistvenega pomena za tako ugotovitev. Avstrijska viada predvsem ponavija, da je voijna pogovarjati so ,.na vseh ravneh in o vseh odprtih vprašanjih". Prav v tem je bistven razioček, ki so ga v Beogradu toii-kokrat poudari!!: nimamo se kaj pogovarjati o zadevah, ki so doiočene in jasno navedene v 7. čienu državne pogodbe, kadar gre za pravite siovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji. Avstrija je doiina pred tem natančno uresničiti te in druge doiočbe iz državne pogodbe, pri čemer nenehno vztraja jugosiovanska stran. Da Avstrija ni izpoiniia te svoje obveznosti, jasno kaže tudi taie stavek iz dunajske izjave: ..Avstrijska
viada ni nikoii zanikata, da doiočene obveznosti, ki izvirajo iz 7. čiena državne pogodbe, predvsem probiem dvojezičnih napisov, še niso mogie biti zadavoijivo izpoinjene." Probiem je prav v tem, da Avstrija ne samo ..da nimogia" izpoiniti navedenih obveznosti, ampak jih tudi ni hoteia iz-
poiniti in se je temu sistematično izmikata.
Zato je izražanje začudenja nad ..ostrino" jugosiovanske izjave vsaj žeto nenavadno in presenetijivo, posebej še, če to povežemo s prejšnjnimi medsebojnimi obiski in pogovori med jugosiovanskimi in avstrijskimi državniki. Spomnimo se teh pogovorov in zagotovi) z avstrijske strani ter pričakovanja z jugosiovanske strani, da bodo obveznosti, ki izvirajo iz državne pogodbe, naposied izpoinjene. Prav 3ugos!avija je s temi obiski in pogovori in tudi drugače dajaia možnosti Avstriji in čakaia toiiko tet v prepričanju, da so bo vse — četudi očitno zeio počasi — naposied ven-darie rešiio.
Avstriji mora biti jasno, da zdaj ne dovoijujemo več, da bi nas še naprej varaii, ne verjamemo praznim zgod-
bam in zahtevamo konkretna dejanja.
V dunajski izjavi ponovno očitajo jugosiovanskemu tisku, da vodi ..gonjo proti Avstriji" in da ..ta gonja v zadnjih desetietjih ni biia običajna v Srednji Evropi". To je dejansko drugače izražena obtožba avstrijskega kanc-ierja Kreiskega, ki je jugosiovanski
tisk primerja! s fašističnim. Obrambe pravic naših narodnih manjšin in odtočno vztrajanje, da je treba uresničiti obveznosti iz državno pogodbe, mi nimamo za gonjo. To je v bistvu odiočna in dosiedna reakcija jugosio-vanskega tiska spričo dejstva, dd Avstrija nenehno zavrača izpotnitev svojih obveznosti do naših manjšin ih da noče onemogočiti izrazito vidnih neonacističnih ostankov, katerih dejavnost je usmerjena tako proti našima manjšinama, kakor tudi proti 3u-gosiaviji nasioh.
Kar pa zadeva pripombo, da takšna ..gonja v Srednji Evropi ni biia običajna v zadnjih desetietjih", naj nam bo dovoijeno opozoriti na — vse do nedavnega — koncentrirano antijugo-siovansko gonjo, v kateri si je avstrijski tisk izmišijai ..napade na 3ugos!a-vijo", krojii raznovrstne deiitve naše
države, zbira) in širi! iaži o 3ugos!a-viji, ne da bi pri tem omenjati neposrednih in osebnih žaiitev najvišjih jugosiovanskih voditeijev. Prav ta gonja avstrijskega tiska je zares &rez precedensa po množini dezinformacij o 3ugos!aviji.
Tudi giedo na vrnitev kuiturnih dobrin, o katerih v izjavi trdijo, da jih Avstrija že davno ponuja 3ugosiaviji, mi pa da jih nočemo vzeti, naj navedemo še drugo piat resnice. Res je, da Avstrija že ponuja 3ugos!aviji nekatere identificirane dobrine, vendar ne omenja pogoja, ki ga pri tem postavijo: da naša država potrdi, da je s tem končana restitucija vseh kuiturnih dobrin. Dejansko gre samo za manjši de! dobrin, ki so jih nacisti odviekii iz naše države, modtem ko jo večji de) še skrit. Aii je to izraž dobre voije, ki jo Dunaj pogosto rad omenja, za reševanje tega vprašanja in izpotnitev obveznosti, ki jo jasno doioča državna pogodba, aii pa poskus, da bi si dokončno in pravno prisvojiti tisto, kar so nacisti, med njimi tudi avstrijski, naropati in odviekii v Avstrijo?
le nekaj teh stvari dovoij jasno govori, da Avstrija v smisiu mednarodnih obveznosti in dobrih sosedskih odnosov in sodeiovanja z našo državo ni voijna rešiti spornih vprašanj. Nasprotno, trmasto gre naprej, kar potrjuje tudi najnovejša dunajska izjava. Zato iahko tudi izjavo avstrijsko viade ocenimo ne samo kot nekonstruktivno, ampak tudi kot izredno škodijivo za nadaijnji razvoj odnosov med našima dvema državama.
Ne dovoljujemo več
da bi nas še naprej varaii
Odgovor
Avstrije
na jugostovansko izjavo
Avstrijski zunanji minister dr. Bielka je *v parlamentu povedal, da je sporazumno z zveznim kanclerjem sestavil odgovor na izjavo jugoslovanske vlade ob 20-letnici podpisa avstrijske državne pogodbe. Ta odgovor se glasi:
Aus Anlab des 20. Jahrestages der Unter-zeichnung des osterreichischen Staatsvertrages hat es die Regierung der Sozialistischen Fode-rativen Republik Jugoslawien ftir notwendig erachtet, eine Erklarung zu veroffentlichen, die eine Fiille haltloser und globaler Anschul-digungen gegen Osterreich und die osterreichi-sche Politik der letzten zwanzig Jahre enthalt. Insbesondere wird Osterreich in einem Ton, der nur Befremden erregen kann, der Nicht-erfullung zahlreicher Verpflichtungen aus dem Staatsvertrag bezichtigt. Zur gleichen Zeit wurde in der jugoslawischen Presse eine Kam-pagne gegen Osterreich entfesselt, wie sie in den letzten Jahrzehnten in Mitteleuropa nicht iiblich war.
Die beleidigenden Angriffe Jugoslatviens erfolgen zu einer Zeit, in der dsterreich und seine Politik weltweite Anerkennung finden-Seit der Unterzeichnung des Staatsvertrages und der Erklarung seiner immervahrenden Neutralitat ist es Dsterreich gelungen, mit allen Staaten der Welt, ungeachtet ihrer wirt-schaftlichen und sozialen Systeme, gute und freundschaftliche Beziehungen herzustellen.
Das galt auch ftir seine Beziehungen zu Ju-goslawien, was bei den Besuchen von jugosla-wischen Staatsmannern, insbesondere des ju-goslawischen Staatsprasidenten Marschall Tito, in Usterreich eindrucksvoll unter Beweis ge-stellt v/urde. Die Bundesregierung findet daher das jugoslawische Verbalten der letzten Zeit umso erstaunlicher.
Im Einklang mit ihrer Politik, mit allen Nachbarn gute Beziehungen zu pflegen, hat die Bundesregierung dennoch der jugoslawi-schen Regierung Gesprache auf allen Ebenen uber alle schwebenden Fragen angeboten. Von Jugoslawien wurde diese Gesprachsbereit-schaft ignoriert.
Was die Vorwurfe betreffend die bisher nicht erfolgte Restitution der Kulturgliter an-langt, die wahrend des zweiten Veltkrieges von deutschen Besatzungstruppen aus Jugo-slawien verschleppt wurden, muE festgestellt werden, dah die nach grundiichen und daher langwierigen osterreichischen Nachforschun-gen aufgefundenen Gegenstande seit Monaten in Wien zur Obergabe bereitstehen. Dies wurde der jugoslawischen Seite wiederholt offiziell mitgeteilt.
Hunderttausende Jugoslawen haben in Dstcrreich in den vergangenen Jahren Arbeit gefunden. Zehntausende von ihnen wunschen die Erlangung der osterreichischen Staatsbur-gerschaft. Dies ist Beweis genug fur die Un-richtigkeit der Behauptung in der jugosla-tvischen Erklarung, wonah in Usterreich eine intolerante Atmosphare herrsche.
g Die osterreichische Bundesregierung hat ! nie bestritten, daf$ gewisse Verpflichtungen ! aus ^Artikel 7 des Staatsvertrages, so ins-j besondere das Problem der zweisprachigen j Ortstafeln, noch nicht in befriedigender g Weise erfilllt werden konnten. Sie hat je-5 doch wiederholt erklart, daf$ sie sich der S Erfullung dieser Verpflichtungen nicht ' entziehen wird. Die nunmehr vorgebrachte g Anschuldigung, wonach eine Volkszahiung } eine „zwangsweise ethnische Assimilie-! rung" der Minderheit bezwecke, ist umso ' unverstandlicher, als es zu den selbstver-} standlichsten Aufgaben aller Staaten ge-g hort, solche Erhcbungen in gewissen Zeit-! abstanden vorzunehmen, wobei in diesem ' besonderen Fali die Erklarung der Zugeho-g rigkeit zur Minderheit in geheimer und in g demokratischen Staaten ublicher Weise er-* folgen soli.
Die Bundesregierung stellt fest, daf$ die Erklarung der Regierung der Sozialistischen Fo-derativen Republik Jugos!awien vom 13. Mai 1975 im krassen Widerspruch zum Geist der Entspannungspolitik steht und weist die ju-goslawischen Anschuldigungen auf das scharf-ste zurtick. Der osterreichische Botschafter in Belgrad, Doktor Alexander Otto, wurde zur Berichterstattung nach Wien zuruckberufen.
ZAN!M!VOST NA KNJtŽNEM TRGU:
Mata zgodovina državne pogodbe
Za dvajseto obfetnfco podpi:a avstrijske državne pogodbe je iz-Ma pri graški zaiožbi Styria knjiga dunajskega univerzitetnega profesorja Geraida Stourzha .Mala zgodovina Avstrijske državne pogodbe" (Kieine Geschichte des Osterreichisehen Staatsvertragesj. Knjigo odtikuje obsežen dokumentarni de), v katerem je avtor objavii vrsto dokumentov, ki so za nastanek državne pogodbe bistveni. Pričujoče deio bo gotovo zanimaio vsakega zgodovinarja, po njem pa bodo segati tudi drugi, ki se hočejo informirati o nastanku avstrijske državne pogodbe. Knjiga dokazuje, da je državna pogodba rezuitat dotgo-ftajnih prizadevanj avstrijskih državnikov, da dosežejo obnovo svobodne in demokratične Avstrije, kot so to obijubite tri vetesite v znani Moskovski dektaraciji. Pogajanja so večkrat zastata, vendar ne iz-hijučno po krivdi Sovjetske zveze, kot to pogosto skušajo prikazovati v Avstriji. Avtor tudi na več mestih razpravtja o nastanku zaščitnih dotočit čtena 7.
„ «Mala zgodovina Avstrijske dr- raii Rusi precej potruditi, preden so zavne pogodbe" daje odgovor na vr- prepričali Ameriko, da je potrebno, sto vprašanj. Na potek pogajanj za da tudi ona zasede dei avstrijskega avstrijsko državno pogodbo so vpli- ozemija. Nekaj mesecev po končani vab predvsem zunanjepobtični do- vojni pa so se pojaviti prvi načrti
vabi
n a
— torej še naprej mejo na Karavankah — sta J. Hans, uradnik koroške deželne vlade in poslanik v pokoju Max Hoffinger izdelala posebno spomenico, ki jo je koroška deželna vlada predala britanski vojaški vladi na Koroškem. Avstrijci so kmalu ugotovili, da Jugoslavija ne odstopa od svojih zahtev. Pri svojih izvajanjih so se sklicevali predvsem na izid plebiscita leta 1920 ter na geografski položaj na Koroškem ter seveda na moskovsko deklaracijo. Spomenica koroške deželne vlade se je sklicevala tudi na to, da je Koroška storila „največ kar je mogla", da bi popravila „ naduto raznarodovalno politiko" (pri tem so avtorji mislili
na nacistično dobo in govorili tudi državno pogodbo in poudaril, da o poravnavi krivic, ki jih je nacizem bodo avstrijski zastopniki vztrajali
au!a
siovenica
Celovec
Pautitschgasse 5-7
razstavo grafik in mate ptastike
Janeza Bo!jke
ki bo odprfa od 9. do 30. maja 1975 od ponedetjka do petka med 13. in 17. uro, ob :obotah pa med 9. in 13. uro.
Pri:rčno vabijeni!
Sodki. Napeto razmerje med velesi-iami je pogosto otežkočilo pogaja-Rja. Velesile niti najmanj niso zaupale druga drugi, da obnovljena in demokratična Avstrija ne bi zašla v Zapadni oziroma v vzhodni tabor. Tako so zapadne velesile pozorno spremljale avstrijske korake pri sovjetskih oblasteh in vsako sovjetsko jzjavo v zvezi z Avstrijo takoj zabeležile.
mirovno" pogodbo z Avstrijo.
Prve težave so nastale že takoj ob pričetku. Kako naj imenujejo velesile oziroma Avstrija nastajajočo pogodbo. Naziv „mirovna pogodba" nikakor ni ustrezal avstrijskim predstavnikom in tudi velesile so imele doprinos koroških Slovencev k zlo-
prizadejal prebivalstvu na Gorenjskem, s strani koroške deželne vlade).
Zanimivo je, da Gerald Stourzh na nobenem mestu ne omenja, da se
na potrditvi mej iz leta 1937. Bil je mnenja, da v državno pogodbo ni
lijonov dolarjev.
Člen 7 avstrijske državne pogodbe naj bi redigiral poseben odbor. Avtor ne poroča, ali se je ta odbor
potrebno sprejeti posebnih manjšin- sploh kdaj sestal, pač pa pravi, da
skih zaščitnih določil. Manjšina da je po njegovem zaščitena v zadostni
je tedanji avstrijski zunanji minister meri z določili o splošnih človekovih Gruber skliceval pri pogajanjih na pravicah.
je člen 7 dobil, z majhno izjemo, dokončno obliko do 1. septembra 1949. V nasprotju z britanskim predlogom, ki govori o ..jezikovnih manjšinah" in o ..znatnem deležu" pri-
v tem oziru težave. V moskovski deklaraciji so Avstrijo označile kot pr-
____ _________ _ _ _____ _______ Jugoslavija je 1947 izročila Sov-	_
mu nacistične Nemčije ter na uredi- jetski zvezi dokuent o manjšinskih padnikov manjšine, je obveljal sov-tev obveznega dvojezičnega šolstva zaščitnih določilih, ki naj bi veljala jetski predlog, ki govori o „nacio-
vo žrtev hitlerjevske Nemčije in s na Koroškem. Sicer je tudi iz drugih za tista področja, ki ne bi prišla pod
njeno oblast. Spomladi je sovjetski
Prereišpn r-mblem ie nredsravliala	P^ale Avstriji poseben status, mest knjige razvidno, da so bili av-
dva važna argumenta, ki so ju av- čilih. Do odločilnega kompromisa je ^	anusov inču Njemu so se priključili seveda takoj strijski zastopniki na konferencah prišlo 12. junija 1949 v Parizu, ko
7" umaunviju ouuusov inču	drugi avstrijski politiki. Ta na- vedno postavljali v ospredje. Dr. je sovjetski zunanji minister Andrej
v vezo	ij 1 ziv je potem obveljal. Zaradi jezi- Adolf Scharf ie začetkom leta 1947 Višinski zagotovil svojemu ameriške-
ložil zapadnim velesilam osnutek ma v francoščini. Tako je izpustil člena o manjšinskih zaščitnih dolo-
vitn'^	godbo naziv ..državna pogodba".
^tn, problem S panskimi odlocitva-	^
"ti m z ohladitvijo odnosov med
Postalo^v m!šan°e s^loh^^ekund^arne- ^ je potem obveljal. Zaradi jezi- Adolf Scharf je začetkom leta 1947	_	..........
8a zna" ' "e r v Sov etska zveza kovnih momentov je v francoskem v nekem pismu francoskemu ministr- mu kolegu Achesonu, da jugoslovan- striji je predvsem uspelo, da avstrij-R' tako' "rtal z dnevne a reda tekstu nazadnje obveljala „pogod- skemu predsedniku Leonu Blumu ske zahteve „niso naše zahteve". V sko vprašanje loči od vprašanja mi-oj cr a a z n g	med drugim zastopal mnenje, da je državno pogodbo naj bi sprejeli po- rovne pogodbe z Nemčijo; Sovjeti
potrebno, da se v državni pogodbi sebna manjšinska zaščitna določila.	'	'	'	*	'	' "	"
nalnih" manjšinah. Edino besedo, ki so jo v zadnji fazi pogajanj za av-poslanik Zarubin v Londonu pred- strijsko državno pogodbo v členu 7
spremenili, se nanaša na odstavek 2. Sovjetski osnutek govori o revidiranju učnih načrtov, končni tekst pa o pregledu.
Do odločilnega obrata v poteku pogajanj je prišlo šele 1954/55. Av-
toj
yprašanje revizije avstrijske meje na jugu. Vendar je to storila kaj kmalu *n potem postavljala v ospredje vseh razgovorov vprašanje nemške imo-vine ter vprašanje avstrijske nevtralnosti.
Že v teku vojne so zavezniki oziroma angleški diplomati začeli razmišljati o obnovi avstrijske države. Pri tem so imeli v mislih razne variante, ki so segale od integracije Avstrije v bodočo nemško državo, preko obnove monarhistične ureditve države in neke podonavske federacije tja do obnovitve svobodne in demokratične Avstrije. Angleški diplomati so dobro vedeli, da bi načrt o
obnovitvi monarhistične ureditve države oziroma načrt o konfederaciji Podonavskih držav takoj vzbudil sum in njevoljo sovjetskih zaveznikov. Za take načrte niso mogli pridobiti niti Združenih držav Amerike, kajti ameriški predsednik je sploh menil, da bo Avstrija prišla pod vpliv Rusije in zato na vprašanju ni hil več toliko zainteresiran.
Takoj po vojni je stalo najprej v ospredju vprašanje razmejitve zasedbenih con, vprašanje prehrane in prevoza. Zanimivo je, da so se mo-
Avstrijci so se prva leta pogajanj morali ukvarjati z vprašanjem revizije meje na jugu, kot je to zahtevala Jugoslavija. Da bi avstrijski
upoštevajo nacionalne manjšinske pravice. Konec januarja je avstrijski
Zapadne velesile so ta sovjetski ko-
so privolili, da Avstrija plača že omenjenih 150 milijonov dolarjev v
rak honorirale s tem, da so popu- obliki blaga, popustili so v vpraša-
kancler Figi pred parlamentom raz- stile v vprašanju nemške imovine ter nju naftnih vrelcev in nemške imo-
politiki laže zagovarjali status quo lagal stališče Avstrije z ozirom na priznale reparacije v višini 150 mi- vine in nenazadnje v vprašanju zasedbe Avstrije. Kot piše avtor, je
1'STtM, K) HOČEJO ŠTET! MANJŠtNO:	karier'Jullus^ab,"kf je zndleči
Preštejte raje prestopke KHD
in nasitna dejanja nacistov	Sjf,j! '° * ""
Na drugi strani je avstrijskim politikom uspelo, da so prepričali Sovjetsko zvezo, da hoče Avstrija po sklenitvi državne pogodbe ostati nevtralna država in da se kot taka ne bo priključila nobenemu paktu in da ne bo dovoljevala tujim silam graditev oporišč na svojem ozemlju. Politiki so se obovezali, da bo parlament po podpisu avstrijske državne pogodbe sklenil tozadevni zakon, ki bo vsebinsko odgovarjal švicarskemu zgledu nevtralnosti. S tem se je Sovjetska zveza zadovoljila. Zakon o nevtralnosti Avstrije je parlament sklenil 26. oktobra 1955, v veljavo je stopil 5. novembra 1955.
Na predvečer 20-tefnice državne pogodbe je bito na Dunaju — kakor smo krafko že poročati — protifašistično zborovanje, na katerem so odtočno zahtevati odpor vsem obtikam neonacistične in šovinistične dejavnosti ter cetovito izpotnitev čtena 7 državne pogodbe. Zborovanje so skupaj prirediti avstrijsko odporniško gibanje, napredne mtadinske organizacije ter Ktub stovenskih študentov na Dunaju.
Predsednik odporniškega gibanja Juiius Kretsch-mer je v svojem govoru spomnit na tisoče poštenih Avstrijcev, ki so dati živtjenje za novo demokratično Avstrijo, vtado in potitične stranke pa je pozvat, naj se uprejo neonacizmu ter poskrbijo za popotno izpotnitev dotočit državne pogodbe.
Popotno izpotnitev dotočit državne pogodbe in
ztasti čtena 7 je zahtevat tudi predsednik KSŠ Mirko Boročnik, ki je opozorit na pritisk, ki ga izvajajo na-cionatistične in neonacistične site nad stovensko in hrvaško manjšino v Avstriji.
Znani sociatistični funkcionar Josef Hindets pa je nagtasit, da se pri pogajanjih za državno pogodbo Avstrija ni skticevata na vrte Hitterjeve mtadince, na nositce viteških križcev in na nacistične bojevnike, marveč na odpor tjudi, ki so dati živtjenje za svobodo Avstrije. Pri tem je posebej opozorit na tozadevni prispevek koroških Stovencev, s katerimi se je soti-darizirat tudi s tem, ko je pozvat tiste, ki zahtevajo preštevanje manjšine, „naj raje preštejejo prestopke Heimatdiensta in Kameradschaftsbunda ter nasitna dejanja neonacistov".
TONE SVETtNA	280
Sla sta na vaško pokopališče. Prst se še ni bila sesedla na dveh grobovih. Molče sta postala med križi, s sklonjeno glavo in grenkobo v srcu. Potem sta odšla . ..
Vojko je v zaporih Caroneo iskal Bliska, da bi posredoval za Primoža. Ni ga našel. Bil je nekje v mestu. Ker se je samo z njim dobro poznal, je sklenil počakali. Od drugih mi 'izvedel ničesar. Dobil je le nasvet, naj se ne vtika v stvari, ki se ga nič ne tičejo, če si noče nakopati sitnosti.
Ta dan je bil dežurni oficir. Prav ko se je namenil k Primožu v klet, so mu stražarji sporočiti, da je pred vrati ženica, ki išče svojega sina ivana. Pogledal je skozi okno. Zagledal jo je, drobno in zgrbljeno, majhno sredi brezčutnih ulic in nebogljeno pred sivino kasarne. Šel je ven in jo prijazno ogovoril:
.Mama, kaj bo dobrega?"
.Sina iščem, tvana. Če ga poznate... Saj je ostal živ, ali ne?" je vprašala plaho.
.Mama, seveda je ostal živ ... dober fant je . . .*
Zenici so oživele oči. Drobno je stopicala ob njem, ko jo je po dolgem hodniku peljal v sobo dežurnega in ji ponudil stol. Moral jo je najaviti v štabu. Sedla je.
.Nekaj sem mu prinesla. Malo so mi dale sosede, pri nas ni ostalo skoraj nič ..Pokazala 'je na cekar.
.Mati, mi imamo sedaj vsega dovolj .. .*
.Reveži ste bili, veliki reveži ... Tudi pri nas so se ustavljale brigade. Naš starejši je padel v Gradnikovi, srednji je padel na Poreznu, očeta pa so že Italijani ustrelili, na njivi, ko je delal . . . Ostal mi je samo Ivan. Z njim bova, če ga boste kaj kmalu spustili domov, obnovila požgani hlev; hiša nam je na srečo ostala cela... Težko delam sama, bolehna sem ..."
Stegnila je predse utrujene, suhe roke, na katerih so se poznali žulji. Njen obraz je bil kot kraška zemlja, suh in razbrazdan ...
Vojko jo je pustil nekaj trenutkov samo. Šel je v štab in povedal, kaj je rekel ženici. Soglašali so, da je ne smejo prizadeti z vestjo o sinovi smrti ...
Iz štabne pisarne se je kmalu vrnila. Njen obraz je bil blažen.
.Samo da je živ. Se bo že sam oglasil doma," so povedali.
Vojko jo je pospremil do vrat. Tam se je ustavila, rekoč:
.Tole vzemite zanj." Vsilila mu je nekaj v prt zavitega, česar v štabu niso hoteli prevzeti. Moral je vzeti darilo za sina. V njem se je nekaj lomilo kot led po odjugi. .. Ves čas razgovora z njo se je stežka zadrževal, da ni izdal z besedo ali tonom glasu, kako težko mu je pri srcu ...
Pred vrati ji je stisnil roko, žalosten je gledal za njo.
Nad ulico se je zableščalo visoko, kovinsko sonce. Na obeh straneh ceste je po pločniku vrvela množica. Ženica se je izgubila proti morju. Če ne bi bila oblečena v črno, bi jo bil kmalu izgubil iz vida. Tako pa je bila sredi rožnatih oblačil mestnih deklet in uniform raznovrstnih vojakov kot črna točka, dokler ni izginila v vrvežu.
Iz otopele žalosti so ga zdramili jekleni kriki in hrum I tankovskih motorjev.
.Rusi! Rusi! Rusi!" je zaslišal vzklike med množico, ki je razburjena vzvalovila na obeh straneh ceste.
Po njej so vozili sovjetski tanki T-34, zeleno obarvani. Na njihovih kupolah in na dolgih ceveh so sedeli tankisti v usnjenih oblekah in usnjenih čeladah, z ruskimi brzostrelkami v rokah. Za hip je pozabil na nesrečno ženico in se zagledal v jeklene kolose. To je orožje, ki je gonilo Nemce od Moskve, Stalingrada in Leningrada, vse do Berlina. Na tankih so vihrale jugoslovanske zastave. Bila je to tankovska brigada Jugoslovanov, ki je bila prišla z Rdečo armado iz Rusije.
Tankom so sledile brigade 26. divizije. Od sonca ogoreli borci vdrtih obrazov so strumno korakali v šeste-roredih. Nekaj vrst je bilo oboroženih izključno z nemškimi Šarci, mitraljezci so bili opasani s svetlimi pasovi nabojev.
Ob tej demonstraciji moči je Vojku srce zadovoljno zaigralo. Sel je v kuhinjo, ker je bil čas kosila. Sedaj, ko je dežural, je imet priložnost priti do Primoža. Nande mu je narezal najboljše kose mesa v veliko italijansko menaž-ko. Vmes je preklel vse norce tega sveta, ki zapirajo takšne, kot je Primož.
V Primožev temni prostor je nenadoma vdrla svetloba. Razveselil se je, ko je zagledal Vojka s hrano.
.Kako je? Ali so te trdno uklenili?" je hlastno vpraša) Vojko.
.Mene?" se je zarežal Primož. ,So preneumni!"
Stisnil je dlani in jih izmuznil iz jeklenih lisic. .Kome je tisti butec uklenil, sem roke močno razširil in napel. To me je naučil nekdo, ki je pobegnil gestapu ... Že dva dni tukaj telovadim, da se mi ne bi preležale kosti."
Primož je bil lačen. Kot volk je pojedel vse, kar mu je poslal Nande. Zanimalo ga je, kaj se dogaja zunaj, in če se je izvedelo, zakaj so ga zaprli.
.Nič, Primož. V tem mestu se napravi vsak dan toliko

Novo ,m!adje'
Klub mladje je v torek predstavil v Celovcu 17. številko svoje revije, .mladje" bo v bodoče izhajalo štirikrat na leto. Po sklepu odbora revije so pritegnili k sodelovanju Romana Schelandra ter Olgo Vouk, ki naj bi skrbela, da bi v reviji začeli objavljati tudi mladi literarni ustvarjalci oziroma .vajenci".
Dr. Pavel Zdovc, lektor slovenščine na dunajski univerzi je pripravil krajše predavanje o Mlad-jevski literaturi in mladju v koroški družbi. Pri snovanju .mladja" Zvezna gimnazija za Slovence ni igrala prav nobene vloge, je menil Zdovc ter s tem nasprotoval tistim,
ki pripisujejo slovenski srednji šoli zasluge v tem pogledu. Opomnil je, pod katerimi težavami se je uveljavljala slovenska beseda na dveh nemških ustanovah na Koroškem. Mislil je na Marijanišče na Plešivcu in na semenišče v Celovcu. Slovenskemu jeziku so nasprotovali v prvi vrsti prefekti Marijanišča in ne toliko nemškogovoreči sošolci. Vendar je sedanjim mtadjevcem znal prikazati lepoto slovenske pisane besede profesor slovenščine na Plešivcu, Zitjan Schnabi, ki je svojim učencem govoril o Ivanu Cankarju in Prežihovem Vorancu. Izid .mladja" je omogočila Družba
Gdicija
Huda izguba je zadela našo skupnost, ko nas je dne 28. aprila t. 1. za vedno zapustil ugledni gospodar Rožarjeve kmetije v Galiciji Jožef Lužnik. Pokojni je bil zgleden oče, napreden kmetovalec in ugleden občan, ki so ga visoko cenili in spoštovali številni prijatelji, pa tudi nasprotniki. Neminljive so zasluge pokojnega za domačo Posojilnico, kateri je kot odbornik služil nad pol stoletja in njene posle opravljal celih 30 let. Bil je nam vsem mlajšim v odboru svetel zgled vestnega in požtrvovalnega ter nesebičnega delovanja in skrbi za blagor soseščine in naše narodne skupnosti.
Ni čuda, da ga je pri pogrebu
spremljala dolga vrsta prijateljev in sosedov, ki je do zadnjega napolnila cerkev in pokopališče. Devet duhovnikov, ki so v trdih časih deloma našli pri Rožarju gostoljubje, poja-čen moški zbor domačih in žitrajskih pevcev, so ga spremljali na zadnji poti. Domači župnik Gotthard mu je izrekel zahvalo za njegovo zgledno življenje in pomoč v župniji; za domačo Posojilnico in Zvezo slovenskih zadrug pa se je poslovil od pokojnega podpredsednik dr. Mirt Zwitter iz Celovca.
Hudo prizadeti Rožarjevi družini izrekamo vsi, ki smo pokojnega poznali in visoko spoštovali, iskreno občuteno sožalje.
Zak!jučen 24. tetnik Miadega roda
Z ?M;Movejšo dvojMo število (TfM; m j je zd&l/MČfM 24. /etm'^ 37/%deg% rod%, Jrst% za lols^o rn/admo, ša ga izdaja konzorcij s/ove?!s^ii? Mehe/jev na dvojezičnih šojah Rorošhe. Afinn/o je shoro četrt stoletja, od-har Afiadi rod zahaja med našo šoisho mladino in zaradi zanimive vsebine razveseljuje tndi starejše Ijndi. Oh tej priložnosti naj izrečem zahvalo in priznanje vsem tistim, hi so hahorholi pomagali soohlihovati njegovo vsebino. Pri tem mislimo na nrednihe, priložnostne in stalne sodelavce, hi so s svojim deležem v oblihi spisov, pesmic, pripovedh, ilustracij in dragih prispevhov mnogo doprinesli, da je list po vsebini in oblihi vedno zanimiv in privlačen, taho za mlade in tadi starejše ijadi.
Razamijivo je, da so se v najnovejši številhi Mladega roda spomnili obeh najvažnejših letnic tega leta — 30-letnice osvoboditve izpod /ašizma in 20-letnice podpisa državne pogodbe. Prav taho so določen prostor posvetili najlepšema meseca maja, materinshema dneva in honca šolshega leta — počitnicam. IVa literarnem področja so se spomnili največjega sio-venshega pesniha Otona Žapančiča in znanega rashega pisatelja Niholaja V. Gogolja, slednjega z odlomhom iz njegovega dela Paraš Paljba, na zgodovinshem pa hmečhih aporov. Pri spoznavanja domačih hrajev, sta nas Tomi in Milan tohrat povedla iz Roža v Podjano. Velih delež je v zadnji tševiihi Mladega roda prispevala šolsha mladina in sicer har štiri strani, har je še prav posebno razveseljivo in priznanja vredno. Domačim piscem pomagajo s svojimi prispevhi tadi nehateri predstavnih: slovenshe mladinshe hnjiževnosti, har zelo bogati in popestri hahovost in obliho Mladega roda. Tadi to številho je ilastrirala /elha Reichman.
svetega Moharja. Prvo žarišče odpora proti reviji je bila menda profesorska soba na slovenski gimnaziji, je rekel dr. Zdovc.
Glavni urednik .mladja" je nato podelili mladjevske literarne nagrade in nagrajence predstavit. Odziv na razpis je bil večji kot je fo bilo pri prvem poizkusu. Nagrade so prejeli Olga Vouk (3. nagrada), Andrej Mohar (3. nagrada), Štefka Vavti (2. nagrada) in Anton Gallob (1. nagrada). Teksta nagrajencev Antona Gatloba in Olge Vouk sta objavljena v 17. številki revije, medtem ko bosta teksta drugih dveh nagrajencev objavljena v eni izmed prihodnjih številk.
Dr. Zerzer je predstavil novo številko revije, ki prinaša tekste Janka Messnerja (Osja parabola), Janka Portscha (Koroška basen), Leva Detele (Padci gore, žvižgi more), Anite Hudi (Kako sem doživela prave dame), Florjana Lipuša (Odkritje drevesa), Petra Milloniga (Koroški pasjon) ter pesmi Gustava Januša in Antona Gabriela.
Borovlje
Slovensko prosvetno društvo v Borovljah je v nedeljo 11. 5. pri Cin-gelcu na Trati priredilo materinski dan. Na prireditvi so najprej nastopili mladinci iz Dolih pri Borovljah, nato pa je predsednik društva Andrej Wieser materam v čast spregovoril nekaj besedi. Med drugim je dejal, da je žena v naši družbi vedno doprinašala velik delež k napredku ter ohranitvi naše besede. Posebno so se slovenske žene izkazale v času narodnoosvobodilne vojne, ko so nesebično podpirale partizane.
Spored otrok je bil zelo prisrčen. Našim mamicam so zapeli nekaj pesmi in povedali recitacije, društveni-ki pa so ženam ob prihodu v dvorano poklonili cvetje.
V drugem delu prireditve so nastopili igralci „Odra 73", ki so iz Pliberka med nas prišli s komedijo .Strogo zaupno" in tako razvedrili zbrano občinstvo. Igro so ljudje dobro sprejemali, gostje-igralci pa odlično igrali.
Prireditev je obiskalo precej mladine in mater, kar je za prireditelje dober uspeh. Seveda smo pri Cin-gelcu vajeni večje udeležbe. Za tak dan pa je težko privabiti več ljudi. Kljub temu so bili boroveljski pro-svetaši zelo zadovoljni, saj jim je uspelo privabiti precej novih ljudi in to predvsem mladino.
TRIBUNA BRALCEV —TRIBUNA BRALCEV —TRIBUNA BR^
Ne gre jim v giavo, da bi Siovenci imeii moderno šoio
Koroško časopisje je poročalo o novem poslopju, ki ga je dobila slovenska gimnazijo. Prav na prvi strani je poročala Voikszeitung, da je novo poslopje stalo štirideset milijonov šilingov in da ima manjšina najmodernejšo šolo.
Pripomnil bi sledeče: Mislim, da bi bilo nesmiselno, če novo zgrajeno poslopje ne bi ustrezalo najnovejšim pedagoškim in arhitektonskim spoznanjem. Seveda nekaterim ljudem ne gre v glavo, zakaj bi ravno Slovenci imeli tako moderno poslopje. Pozabijo tudi, da smo na poslopje čakali 18 let in da so naši šolarji 18 let poznali samo naporni popoldanski pouk. Da je stavba stala 40 milijonov šilingov, me prav nč ne čudi. Čudno je samo, da pri tej „brzini", s katero je bila sezidana ta šola, stroški niso bili še večji.
/. IVrollch, Toče
Offener Brief
Sehr geehrter Herr Kuneth! !n der „K!ei-nen Zeitung" erregen Sie sich darUber, daO die Kamtner S!owencn, aus AniaB der 50. Wiederkehr des Sieges uber den deutschen Faschismus, am 25. Mai 1975 in Bieiburg eine Kundgebung abhaiten und tUr diesen Zweck ..ausgerechnet" den 10.-Oktober-Piati (Hauptpiati) benUtien. Um den Sinn ihres Protestes, fa!)s ein soicher Uberhaupt gegen ist, zu erforschen, muB ich Sie doch fragen, wie Sie den 10. Oktober 1920 sehen und verstchen, da Sie es a!s arge Taktiosigkeit empfinden, wenn das Gedenken an den Fa!! des Naziregi-mes, we!cher ja die Wiedergeburt Oster-reichs erst mogiich machte, an einem Ort abgehaiten wird, der an Voikscbstim-mung und Abwehrkampf erinnert.
Bedeutet der 10. Oktober fur Sie den Verbieib Sudkarntens einschiieBiich s!owe-nischer Voiksgruppe	bei	Cstereich, oder
sehen Sie ihn, wie Dr. Hans Steinacher im gieichnamigen Buch, ais ..Sieg in deutscher	Nacht",	ais	Sieg	Hir die
..deutsche	Sache",	fiir	das	Deutsche
Reich? Steinacher ais Hauptperson des Kamtner Abwchrkampfes dokumentiert in diesem seinem Buch bekanntiich sehr ein-drucksvoi! und unmiBverstandiich, daB der Abwehrkampf nicht um den Verbieib SUd-karntens bei Usterreich gefuhrt wurde und die erfoigreiche Voiksabstimmung nicht Osterreich	gait, sondern	daB	es einzig
und aiiein um Deutschiand ging! Sieht man es so, kann eine Siegesfeier Cber den Faschismus, veranstaitet am lO.-Ok-tober-Piatz, natUriach verargern. Aufrich-tige Osterreicher werden des 10. Oktober aber nicht im Sinne Seinachers gedenken, weii es der Bsterreichischen Sache zu-wider!auft.
Was das Vergessen und Verzeihen jener betritft, die iaut ihren AusfUhrungen wie-dorhoit Bereitschaft dazu gezeigt haben soiien, sich aber nun vor iauter ..aufrich-tigem Vergessen und Verzcihens" durch die Veranstaitung in Bieiburg provoziert fUhien, wobei Sie hoffen, daB jene den-noch besonnen und Uberiegt reagieren werden, w!e damais, ais die Autokoion-ne auf den Kommei fuhr, so ersparen Sie sich bitte soich ung!aubwUrdiges Ge-schwatz? !n Karnten neigt man dazu, Herr-schaft und Auswirkungen der Nazizeit zu vergessen oder totzuschweigen, nicht aber die Ereignisse um die Partisanon-tdtigkeit. Ein wichtiger Grund hietUr dUrf-te erstens das Warmha!ten des Feindbii-des, die ..Tschuschen" diesseits und jen-seits der Grenze, sein, vor aiiem aber
der Feind von 1918—1920; das zvrnite Feindbiid sind die ..Voiksverrdter" (Wider-standskdmpfer aiier Gruppierungen) von 1958—1945. DaB sie zum Wiedererstehen Osterreichs beigetragen haben, zdhit woh! nichts?
Und wie steht es mit ihnen, sehr geehrter Herr Kuneth, haben Sie vergessen und verziehen? Nein, denn Sie spieien itn Zusammenhang mit der bevorstehenden Feier in Bieiburg ganz bewuBt die Sache mit den Partisanen hoch und schrecken nicht einma! davor zuriick, das Christsein, das man anderwertig, vieifaitig unter Be-weis steiien kčnnte, hier ins Spie! zu brin-gen, wenn Sie meinen, daB christiiche Siowenen eine Teiinahme an dieser Ge-denkfeier nicht vor Gott und ihrem Ge-wissen verantworten konnten, da sie da-mit das ohnedies gutgeschurte Feuer noch hettiger entfachen wurden. Wie steht es eigentiich mit ihrem Christsein, Herr Kuneth? Beruhigt es Sie, ais „Beweis" den Taufschein und Kirchensteuerabschnitt vof-weisen zu konnen? Wie sagt doch ein Mensch, der christiich ist oder wenigstens versuch es zu sein: „Durch meine Schuid, durch meine Schuid, durch meine Uber-groBe Schuid!" Versuchen Sie es einma!, Herr Kuneth!
Wei! wir aber schon beim Christsein sind, noch einige Worte dazu. Jene ..echten" Kamtner, die otfen, getamt odef verst*eckt gegen die Resterfuiiung der Voiksgruppenrechte in verschiedenstef Form auftreten, haben weder Ursache noch Recht, mdgen sie bei Gottesdiensten, di-versen Fahnenweihen und Gedenktafei-enthuiiungen und so ..tiefgidubig und an-dachtig dreinschauen, sind Christen zu nennen, da das Vorenthaiten von Men-schenrechten bzw. die Einengung dersei-ben und geistiger Terror, noch dazu ge-genUber dem Schwdcheren (Siowenen), gegen christiiche Grundsatze verstBBt. Man so!! daher zuerst sich seibst an der Nase nehmen und den Christen nicht da-ran mesen und bewerten, ob er an diver-sen Kundgebungen teiinimmt.
Herbert Guttenbrbnner, Kottmannsdorf
OPOMBA UREDHišTVA V rubriki ..Tribuna braicev" objavijamo od časa do časa dopise braicev našega iista, pri tem pa izrecno ugotavijamo, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje nt nujno tudi mnenje uredništva.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: L
Primož ni ostat v dvorani. Vleklo ga je k morju. Šel je prek trga Unita. Tudi tam so proslavtjali. Borci dalmatinskih in bosenskih brigad, strnjeni v kolo s Tržačani, so peli in plesali...
Primož se ije ustavil ob morju. Prisluhnit je šumenju valov in se zagledal v temno, svetlikajočo se gladino. Na obzorju so ždeti obrisi bojnih ladij. Iz daljave je prihajalo petje Dalmatincev. Zateglo je odmevala pesem .Ide Tito preko Romanije" in se izgubljala v temnem šelestenju vode...
Zahrepenel je po Ani in sinu.
22
Na Travnikarjevi domačiji so dočakali svobodo kakor najlepšo pomlad. Stari Travnikar je na slemenu razobesil dolgo zastavo s peterokrako zvezdo, ki sta jo bili prav za to priložnost sešiti Tinka in Ana. Ponosno je plapolata nad cvetočimi češnjami, ozelenelimi obronki in zoranimi njivami. Travnikar bi bil rade volje stočil vse žganje in mošt, zaklal prašiča in še kaj drugega, če bi prišla vsaj četa, da bi proslavlja! zmago skupaj z osvoboditelji. V srce mu je kanila grenka kaplja razočaranja: v hribih so ostali sami. Kdor je le mogel držati v rokah orožje, je šel v dolino. Če ni bil za drugam, so ga vzeli k ljudski milici, da bi stražil skladišča.
Ker ni bilo partizanov, je šla družina z novim psom vred na miting v vas. Le mati je ostala pri otroku. Glavno besedo na mitingu je imel Travnikar, komunist in odbornik. Stopi) je na oder in spregovoril kot kakšen komisar. Kakor svoj čas partizani je obljubil kmetom boljše in lepše čase, čase brez davkov. Saj imajo vendar oblast in svobodo .. .
Ana je recitirala nekaij pesmi, Tinka pa je pela v zboru mladink. Potem je bil ples. Igral je Travnikar in še trije
godci njegovih let. Dekleta in žene so se zavrtele s starimi dedci in med seboj. Samo minercu Marku je pripadala čast, da je zastopal partizansko vojsko. 2e ves mesec je bil pri Travnikarju. Iz obroča se je bil — kot po navadi — rešil pravočasno sam. Izginil je v luknjo kot star lisjak, ko prvič zapotje lovski rog in zabevskajo psi. Komandantu je tarnal, da ni eksploziva in da ga gre iskat. Čeprav je bit previden, so ga neko noč, na brvi čez reko, obstrelili belogardisti v nogo. Imel je še toliko moči, da se je privlekel do Travnikarja. Obvezala ga je Ana. Spravili so ga v bunker v grapi. Odkar so bili Ano ujeli raztrganci, ni zaupal nikomur.
Da so Ano Nemci spustili, se Travnikarjevim ni zdelo čudno. Ko pa je prinesla hrano Marku v grepo, ji je dejal: ,Ana, z Ozno boš pa imela sitnosti. Ti ne verjamejo nikomur, še med seboj se sumničijo. Tudi mene so gnjavili, ker sem bil padel z butaro drv v roke nemškim žandarjem. Komandir me je spustil, češ naj ne bodo neumni, kako naj bi bil takle staruh partizan ..."
Marko je bil na mitingu blažen med ženami. Za vaščane je bil heroj, zakaj na prsih se mu je lesketal red hrabrosti. Tarnal je dekletom, kako mu je žal, da ne more plesati.
Sredi noči so se privlekli domov. Travnikar bi bil še doma igral, pa mu je mati vzela harmoniko iz rok, da ne bi zbudil otroka.
.Lepo si govoril kmetom, Travnikar. Skoraj prelepo," je rekel Marko. „Bojim se, da ne bo vse tako... Ze danes ste bili sami. Zdaj pa se samota šele začenja. Kot sem ti rekel: videl jih boš, kadar bodo prišli zaradi lesa, živine in davkov. E, kakšni opravki jih čakajo v dolini! Saj si bil boljševik in veš, kaj je bilo v Rusiji. . ."
Travnikar se je vznejevoljil:
„Ne bodi hudoben, Marko, in ne pokvari nam veselja nad svobodo!"
Po mitingu Marko ni šel več v grapo; pa tudi v dolino ne pojde, dokler se mu rana ne bo zacelila. Tudi Ana je ostala pri Travnikartjevih. Saj ni vedela kam. Tu bo počakala, da se bo javil Primož. Po radiu so zvedeli, da so njihovi fantje ostali živi. Travnikar ji je rekel:
„Ana, vajina ohcet mora biti pri nas! Če je bil Marko za botra, bom jaz za pričo. Vojko pa Primožu! Dva lovca — to bo držalo za večno)"
V zibki je zajoka! Andrejček. Imel je že skoraj tri mesece in je gledat živo kot Ana, včasih pa je namrščil izbočeno čelo kot Primož. Vrisnil je, da je bila vsa hiša pokonci
Potem je sesal iz Aninih prsi z ihtavo silo, kot bi hotel neutegoma zrasti. Ana je ljubkujoče pritisnila otroka k sebi in življenje se ji je v nenadnem prelomu zazdelo kot neminljiv sončni dan. Polna je bila tega čustva.
Živela je med snom in resničnostjo, med nebom in zemljo, obsedena od neučakanosti, od hrepenenja po Primožu. Kar naprej je gledala v oblake, hiteče prek njune gore, in mu pošiljala pozdrave.
Na robu so rahlo zazeleneti macesni, odpiralo se je nežno brstje bukev. V Jelovici je že pel veliki petelin. Travnikar pa je, kot bi imel dvajset let, zgrabil za plug, oral, trosil na njive in senožeti gnoj in pripravlja! zemljo za novo življenje., Marko je pil, kadil in za zabavlja! čez ves svet, jezen na nogo, ki ga ni hotela ubogati. Še vedno se je plazit okoli hiše z berglo.
Nekega sončnega dne sta se Ana in Tinka vračati iz vasi, kamor sta bili šli po časopise in poizvedet, ka je povedat radio. Kolovoz ju je pripeljal v grapo, kjer se je gozd nehal in se je začenjala senožet. Tedaj pa . . . Kot bi zrastli iz zemlje, so se znašli pred njima vojaki, kakršnih

Slovo od zaslužnega zadružnika
V četrtek 15. maja h L smo spremljali iz hiše žalost! pri p. d. Knežniku v sosedno cerkev in na pokopališče v Giinjah bivšega gospodarja te kmetije Jožefa Gorič-"Mta, ki je svojo ženo in družino tor našo skupnost za vedno zapusti! v visoki starosti 86 iet. Za pogrebno mašo in slovo na pokopališču se je zbrala velika množica °d btizu in daieč. Posebno številni s° bili moški, ki so s svojo udeležbo izkazali sosedu in uglednemu gospodarju zadnjo čast. Domači pevski zbor mn je na domu, v cerkvi in ob grobu ubrano pel ialostinke, župnik pa se mu je zahvalil za njegovo dolgoletno sodelovanje v cerkvenem zboru in ob potrebah domače cerkve. Pokojni Jožef Garičnik pa ni bil samo vzoren mož in oče svojim, mar-
Stovensko prosvetno društvo -Banica" vabi na
PEVSK! KONCERT ki bo v soboto 24. maja 1975 ob20. uri pri Vogiu v $t. Primožu.
Nastopa mešani pevski zbor ,,KRKA" iz Novega mesta na Doienjskem, pod vodstvom dirigenta prof. Radovana Gobca.
Kšteviiniudeiežbivabi
oJCor
več je že od mladih let služil tudi širši skupnosti. BH je dolga leta občinski odbornik bivše občine Med-borovnica. Celih 43 tet je po žrtvovalno delal kot odbornik in 26 let kot predsednik domače Hranilnice in posojilnice v Giinjah. Mnogo let je odgovorno tudi sam vodil blagajno in knjige zadruge, opravljal njeni hiši v Borovljah in še s prav posebno ljubeznijo zadružni dom pri Cingelcu na Trati. Tam je veljala njegova skrb in ljubezen tudi še kulturnim prireditvam, ki smo jih prej imeli pogosteje kakor v zadnjih leiih. Knež-
KOROŠK! MUZEJ!
SPET ODPRT!
Sporočamo, da je Deželni muzej v Celovcu odprt od torka do sobote od 9. do 16., ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure. Ob ponedeljkih je muzej zaprt.
Prav tako lahko obiščete keltsko-rimske izkopanine na Štalenski gori vsak dan od 8. do 18. ure.
Koroški muzej na prostem v Gospej sveti je odprt do srede oktobra vsak dan od 9. do 17. ure.
Obisk muzejev toplo priporočamo!
nikov oče je imel dobro besedo in pameten nasvet za vsakega, ki je pri njemu v pisarni ali na domu iskal pomoči. In teh ni bilo malo: nešteti delavski domovi in kmetije mu dolgujejo zahvalo, ker jim je kot odgovorni zadružnik posredoval pomoč zadruge s posojilom ali pa z vzgojo h koristnemu varčevanju. To je bil tudi glavni vzrok za številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Besede zahvale pokojnemu je v imenu slovenskih zadružnikov in njihove Zveze slovenskih zadrug v Celovcu izrekel dr. Mirt Zwitfer. Povedal je, da pokojni ni bil mož mnogih in glasnih besed, pač pa junak neumornega, vztrajnega in zvestega podrobnega dela v korist sosedov in naše skupnosti. Naj bi mu bilo počivanje v domači zemlji, ki jo je tako vneto ljubil, lahko. S posnemanjem njegovega zgleda pa mu naj mladi rod ohrani časten spomin med slovenskimi zadružniki.
Knežnikovi družini izrekamo vsi Ob izgubi dobrega očeta globoko sožalje.

Minulo nedeljo 19. maja so nas radiški prosvetaši spet povabili na kulturno prireditev, tokrat v čast našim dragim materam. Čeprav z majhno zakasnitvijo (en teden po materinskem dnevu), smo se povabilu radi odzvali in tudi dvorano zasedli do zadnjega kotička. Pozdravne besede je spregovoril naš
Na Koroškem gostuje Avstrijski nacionalni cirkus
Od danes 23. maja naprej do 1. junija bo v ceiovški sejemski haii gostova) znani Avstrijski nacionaini cirkus E!fi Aithoff-Jacobi. Ta cirkus siovi kot eden najboijših v Evropi. Njegov spored sestavijajo arti-!ti svetovnega siovesa, kar — v nasprotju z družinskimi cirkusi — jam-ti za kakovost in uspeh. Na sporedu je 20 novih točk, v katerih bo poskrbijeno za vse tisto, kar si pubtika žeti od cirkusa — senzacij, napetosti, korajže, šaijivih vtožkov itd. Videii boste smete akrobate, nevarne dresure divjih iivati, ktovne itd. Poteg cirkuških točk, si tahko ogtedate tudi menažerijo na ..kotesih" z nad 200 živatmi. Posebnost tirkusa pa je tudi nastop tjudstev iz Afrike, ki udejstvujejo kot gtas-beniki, ptesatci in zaktinjatci kač in tako predstavijajo det pisane in !krivnostne afriške kuiture oziroma fotktore. Prva predstava bo danes ob 20. uri, drugače pa bodo predstave vsak dan ob 15.00 in 20.00 urt, razen v nedetjo, ko bosta predstavi ob 14.30 in 18.00 uri.
Kdor žeti zadihati pravo cirkuško atmosfero, ima sedaj tepo pri-tožnost. Pridite in ogtejte si spored sodobnih gtadiatorjev, ki vas bo prav gotovo presenetit in navdušit.
učitelj Tomi Ogris. Nato so naš: malčki pod vodstvom neumorne učiteljice Nežike Povšetove, izvedli pester spored za naše mamice, kateremu je nato sledila igra "Naš dom", ki so jo lepo podali naši prosvetaši. Pohvala velja celotni igralski družini, ki je svojo nalogo odlično rešila. Tu se ije spet videlo, da je naša prosveta aktivna in da 'iz srca rada dela na kulturnem polju. Prav posebno razveseljivo pa 'je, da so igralci po večini mladi ljudje, tako da imamo upravičeno upanje, da prosvetno delo na Ra-dišah ne bo še izumrlo.
Ne nazadnje pa je pohvalo treba izreči našemu neumornemu režiserju Šimeju Wrulichu, ki je moral žrtvovati mnogo časa in truda, da je igra tako lepo uspela. Pri tem je treba še upoštevati, da naš Simej po letih ni eden najmtajših, vendar po srcu in aktivnosti pa je še pravi mladenič.
Za v bodoče upamo, da nas bodo naši prosvetaši še večkrat povabili, sa(j vedno radii pridemo. Želimo jim za v prihodnje še mnogo uspeha.
ZVEZA KOROŠKtH PARTtZANOV vabi na
spominsko svečanost
OB TRtDESETLETNtCt NACtSTtČNEGA ZLOČtNA PRt PERŠMANU
ki bo v nedeijo 1. junija 1975 ob 13.30 uri pri Peršmanu v Podpeci nad Žetezno Kapto.
Spored: spominski govor predstavnika Zveze koroških partizanov, petje in recitacije.
Prosimo, da se svečanosti v spomin žrtev barbarskega fašizma v čim večjem števiiu udetežite.
G/avM; oJCor
Gtobasnica
Iz Globasnice se oglašamo pogosteje z obvestili o kulturnih prireditvah. Poročila o dogajanju na gospodarskem področju so le redek pojav. Tokrat pa moramo povedati, da je imela naša Hranilnica in posojilnica dne 20. aprila 1975 svoj občni zbor. V lepo pripravljeni dvorani pri Šoštarju, se ga je udeležilo nad 30 članov. Poročilo, ki ga je za upravni odbor podal poslujoči odbornik Janez Hudi, nam je potrdilo, da se naša kreditna zadruga ugodno razvija. Promet je do minulega leta presegel 37 milijonov šilingov, pa tudi hranilne vloge so lepo narasle. Tako je zadruga mogla zadovoljiti vse člane, ki so pri njej iskali razna posojila in kredite, ki so seveda tudi šli v višino.
Na občnem zboru se je zaradi starosti poslovil kot predsednik naš priljubljeni Štefan Kordesch p.d. Kuk-man iz Male vasi. Pridobil si je pomembne zasluge za uspešni razmah zadruge v zadnjem desetletju ter mu za ta doprinos izrekamo vsi toplo zahvalo.
Za naslednika je bil izvoljen dosedanji podpredsednik Lojz Gregorič p.d. Hamar iz Male vasi in posestnik poznanega gostišča Juena v Čepičah. Njegovo dosedanje mesto podpredsednika pa je prevzel Štefan Sadjak p.d. Falander iz Globasnice. Nadzorni odbor ponovno vodi Franc Wutte p.d. Kunc iz Male vasi.
Poslevodeči podpredsednik Zveze slovenskih zadrug v Celovcu dr. Mirt Zwitter, ki je prisostvoval občnemu zboru, je izrekel dosedanjemu predsedniku ter vsem odbornikom, posebno še neumornemu Janezu Hudlu zahvalo in priznanje, novemu vodstvu zadruge pa je zaželel za bodočnost še nadaljne uspehe.
Druga razstava „av!e s!ovenice"
Lepa otvoritev s stovenskimi umetniki
Ta J: Jraga razstava „aaJe s/ove-M?'ce", v kateri razstavna svoje p/a-stfCe N gra/iC? Crpar Janez Fo/jCa, je MašJa vc/iC odmev in široko zanimanje. K vernisaži v sredo, dne 74. maja se niso zCra/r samo naši s/ovcMsCJ CorosCJ amefni^i, pesnici in Unitarni deiavci, aMtpaC taJr zastopnici MCTMŠCega tisCa in radia ter zastopnici JragiC razstavnih gaJertj. Goste niso presenetili /e široCi priCaz ametnišCega astvarjanja Janeza Boij-Ce na CCovMCMt področja, temveč tadi njegova najnovejša grajična de-/a. Čisto MCprtčaCovaMo pa so -Mi CoMjroMttraMr z moderno s/oveMsCo Cesedno ametnostjo in g/asCenim sporedom.
Pianist Zc; Bertonceij in čianica JjaC/jaMsCe Drame TenCa FerenčaC sta namreč v asC/ajeMfn: sporeda izvaja/a Compozicije Frederica Chopina in ZMtoMa Forsterja ter pesnitve; avodoma Prešernovega „ Povodnega moža", nato pa pretres/jiv „Ze/en groCeC" Ceneta VipotniCa in Pav/a jlivic ter „Pesem" 5vet/ane AfaCarovič.
Kot CorošCi avtor je Cii zastopan pesniC Andrej KoCot s pesmijo „Smrt pesniCa" in „Djetost". Njegovi nem-šCi pesnitvi ,,Der ErMsarMCdt" in „Pied" pa sta recitiraia miada Hefe-na Verdei in 5amo Kapper.
Z veseijem agotavijamo, da se nova zvrst naše CaJtarnc prisotnosti v Ceiovca, Ci jo je pričeia „aa(a siove-nica", aspešno razvija. PričaCovati je, da Co tadi to razstavo, Ci je odprta v Paviičevi aiici 3—7 do 30. maja t. C oCisCaio čim več naših rojaCov in sodežeianov, Ci jim naj posredaje spoznanje siovensCe amet-nosti.
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: !
-neumnosti, da se zate ne bo zmenil nihče razen Bliska. Preden pa bi se začela redna obravnava, mine lahko mesec dni ..."
.Kaj pa tanki? Se bomo udarili z Angleži? Če bo zaropotalo, glej, da me prideš takoj rešit!"
.Seveda te bom prišel. Pa nič ne maraj! Takoj ko se vrne Blisk, boš zunaj. Samo ne jemlji si preveč k srcu. Gre za pomoto!"
.Kaj veš, koliko bo še takih pomot! Ali mi nisi nekoč razlagat, da si nekje bral, da je revolucija kot svinja, ki žre svoje mladiče? Mene se je že lotila, požrla pa me ne bo!"
Vojko se je zasmejat:
"Če bo požirala take, kot si ti, bo poginila, preden se bo nasitila! Primož, malo še potrpi! Takoj ko končam 'dežurstvo, bom šel spet na lov za Bliskom. Veš, kaj se je zgodilo? Pobegnil je Sloki. Tisti tip, ki ne mara Rusov in nam je vedno kaj ugovarjal pri političnih urah ... saj se ga spomniš iz banke?"
,,Ta tip?! Kam je izginil?"
"Neznano kam. iščejo ga."
.Gotovo jo je pobrisal s kovčkom, v katerem tje bil denar — kdove koliko milijonov lir!"
Zvečer je prišel Blisk in ukazal, da Primoža spuste. Povedal je, da je Ozna dobila ovadbo, da ima Primož na vratu obešene šifre in da se je nekajkrat sestal z Angleži. Ta vest je bila podprta še s tem, da je imel dekle gesta-povko — za uradnika s prenapeto domišljijo je bilo dovolj .. .
Blisk se mu je v imenu tistih, ki so napravili napako, opravičil in mu vrnil njegov dragi spomin. V tolažbo mu je povedal, da je Gorazd še med bojem presedel šest mesecev v zaporu, preden se je izkazalo, da je nedolžen in da so mu zaupali...
Naslednji dan je bataljon priredil v kasarniški dvorani miting za vso ulico. Prostor, okrašen z zastavami, je napolnilo več kot tisoč ljudi. Bataljonski komisar, ki bi bi) moral množici govoriti, je nenadoma zbolel. Čeprav je pisal govor tri dni in mu ga je študent pisar popravil še slovnično, ga je spričo tisočgtave množice zgrabila trema. Dobil je drisko in odpovedal. Na povelje bataljonskega štaba je moral na oder podporočnik Vojko. Vedeli so, da je večkrat dobro govoril po vaških skednjih kmetom in da se je izkazal tudi na političnih urah. Otepal se je, ker je bil popolnoma nepripravljen, pa so mu rekli, da ga partija ni poslala zastonj na tri tečaje in da bo že nekaj govoril. Če pa se mu bo zataknilo, bo vojska tačas vpila in ploskala, da se bo spomnil, kako naj nadaljuje. Ponudili so mu komisarjev govor. Samo preletel ga je, potem pa ga je vtaknil v žep, ker ni bil po njegovem okusu. Imel ga bo za ,,rezervo" ...
Zbral je vso srčnost in se zagledal v tisočero obrazov, ki so strmeli vanj, kot bi ga hoteli hipnotizirati. Ploskali so in rjoveli, še preden je odprl usta. Za hip ga je spreletela tesnoba, kot pred prvim strelom. Ko pa je zaslišal svoj lastni glas, samozavestno doneč po razsežni dvorani, ga je tesnoba minila in pogum mu je raste! z vsakim stavkom. Vide! ni kogar več. Zanesle so ga lastne besede navdušenja, strmel je prek vseh g)av in govori! govoril — o boju slovenskega naroda, obsojenega na smrt, o partiji':, ki je vzdignila ljudstvo v upor, vodila boj na življenje in smrt, o Titu, ki je narodom Jugoslavije pokazal pot k zmagi in svobodi, o delu, o fronti, ki je zedinila slovenske ljudi in narode Jugoslavije v nerazdružljivo celoto, o bližnjih in daljnih ciljih in o močeh ljudstva, ki ga ne more premagati nobeno nasilje . ..
Razžarjena množica je ploskala in vzklikala, ker jii je govori! iz srca, tako kot je mislila in čutila sama.
Takoj za njim je med valovanjem navdušenja stopit na oder Primož in deklamiral Kajuha:
5awo MdCjoM Mas jf,
MMhjoM aMMrajočfh wej ?MrCči,
M!;hjoM, C; pijejo jnM Cri Čiriči, eMsaTMMii/ijoM,
CigairpijeiijeCroiouiči in veMjar ga MiCoii Me anici/
NiCoiiiMMiCJar/
Zato, Cer MtstMo trhie Ci/Ce,
Ci po toči oveMe,
CerrMiMMTMoiesteHiCe, s Mio ijaifje/
TJ;MO h/apci cviCjo poMtŽMo, CaCor psi tM/ajajo, JaMasjeMtaJo,
Ja Ci v apora vse poCraio . . .
O, če ijaJi Ci Me Ci/o pri Mas, ijaJi, Ci Me aCogajo Ma vsaC aCaz, teJaj Ci Mas že CJaj oJMesei p/az.
7*aCo pa se živifMO, čeprav Mas je Af/T/JON 5ZATO, zJihMiJi Ci, Ja Me trpiMio z aporno, JvigMjeMo g/avo/
Tudi Primož je doživel viharen aplavz. Sledilo je nekaj točk, ki jih je bil pripravil poročnik Boris in jih je jurišni bataljon z uspehom predvajal od Gorenjske do Krasa.
Miting so sklenili kot navadno z Borovo borbeno pesmijo .Hej brigade, hitite." Vsa dvorana je pela, vmes pa so igrale harmonike . . .
c—Štev. 21(1711)
23. maj 1975


Nekaj a zdravja - lahka hrana
Zdravnik pogosto naroči bolniku, da se bo treba držati diete. Ko bolnik sliši izraz (dieta, ga takoj zaskrbi, kajti z dieto razume kompliciran način prehrane, ki je drag, a na drugi strani mu vzbudi občutek, da se bo treba marsičemu odreči in bo zaradi tega hrana pusta in neprijetna.
Vsaka bolezen zahteva določen način življenja, poleg tega pa tudi določeno hrano, ki pomaga pri zdravljenju. Izraz dieta praktično pomeni izbiro takšne hrane, ki bo ugodno vplivala na bolezenska dogajanja v telesu in pomagala pri zdravljenju. Diet imamo zaradi tega mnogo vrst, kakor je tudi mnogo vrst bolezni. Hrana mora vsebovati vse za telo nujne sestavne dele: beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, vitamine in minerale. Pripravljena pa mora biti tako, da je okusna, da zbudi bolniku tek in da obenem ne draži njegovih prebavil.
Najbolj pogosto slišimo, da mora kdo držati diieto zaradi rane na želodcu ali dvanajsterniku, dalje poznamo dieto tistih, ki imajo premalo želodčne kisline, potem jetrno in žolčno dieto pa sladkorno dieto in shujševalno dieto itd. Pogostokrat pa se bolniku zatakne že, če mu rečemo, da je treba uživati lahko prebavljivo hrano. Lahko hrano predpišemo navadno ležečim bolnikom, dalje po operacijah ali pa tistim, ki jim hočemo zaščititi prebavila pred preveliko obremenitvijo. Prebavljivost hrane pa je zelo odvisna tudi od načina prebave. Mleko, ki je naš vsakdanji in najceneijši izvor beljakovin, že sodi sem. Če hočemo, da bo še lažje prebavljivo, ga bomo zmešali s čajem ali kavo. Tudi kislo mleko, jogurt in citronsko mleko so lažje prebavljivi. Prebavljivost jajca pa je tudi odvisna od načina priprave: mehko kuhano jajce je lahko
Kako se vedemo med plesom
Tzz&TzLz vpr%Mwj% TMs stdrle s^or%; Jzzcvzzo TzzzzezTzZrjd/o.	pa Mawje zze najdejo
prapdnega odgovora, zato tzzr/Z prr odprav/ja-oiro^f /%ž/ zz/zzz^zzzo Mpe/za.
Tfaj Aoče ofro^ doseč; z /ažjo?
Če poznajo prave vzroke Jazz, ^ozzzo /aže zzas/z pravz/ezz przjezzz, da /až odpravzzzzo.
Zazzzzzza zzas, a/z gre pr/ zzorrzza/zzo te/esrzo-dzdevzzo razvztezzz predšo/s^ezzz otroka za pravo /až/*
Že /z vprašanja je razvzdzzo, da Za/zo nzaj-/zezz oZro/z pogosto svoje že/je sprezzzzzzja v res-
Moj otrok kaže
zz/co. Dogod/ se, da nzat/ rze da otroka denarja za s/aščtce. /čo se /e fa vrzze z dedozzz s spre/zoda, pove nzater/, da rzza je dede^ /za-pz/ ta^o ve/z^o torto, da sta jo dozzza oPa ^ozzzaj pojed/a.
Zd/rZ/etezt otro^ je pogosto v &on//t&ta z osta/zzzz/ otroc/. Zgod/ se, da przZz/t/ ^ zzzater/ /n se potož/.' „7*/ ne veš, ^a^Šezz je Peter. 7nze/ je ta&o do/go š/Z*o, da je z njo Poznaj pr/še/ v so/zo, pa zne je naZdestZ/. 5'azzzo po-g/ej, ^aMne roee /znazn". /(o pa g/edazno našega zzza/č&a, v/d/zzzo, da s/ je vso zgod/zo /z-zn/s/Z/. Pr/povedaje pa nazn jo ta/zo, da še sazn verjazne vanjo.
Če se pog/o/z/nzo v razv/jajočo se dnšev-nost št/rZ/etnega otroka, pr/dezrzo do za/z/jač-^a, da gre v tern pr/mera /e za na/vno /až. Predšo/s.4/ otro^ daševno še n/ to/Z^o razv/t, da /z/ zrzoge/ točno raz/Z^ovat/ ne^ sedanj/ do-ž/v/jaj od prejšnj/Zz dož/v/jajev. 5edanjZ do-ž/v/jaj/ se te/esno prep/etajo s prejšnj/mZ, Zz tezzza se pr/drzzžZjo še otrokove že/je, Zn ta^o pr/de do predstav, v ^ater/Zz otroZ: ne /oč/, ^aj se je zgodZ/o prej a/Z kasneje, a/Z pa Z:ar s/ samo že/Z, da /z/ se zgodZ/o. Ar/rZčzzo m/š/jenje v tem o/zdo/zja pr/ otroka še n/ to/Z^o razvZ-io. Ao/Z^or pa de/aje tad/ mzš/jenje, moramo apoštevat/, da /majo nanj ve/Z/z vs/Zv, mnogo večj/ ^ot pr/ šo/s^em otroka, njegova častva-^Z so ze/o ZntenzZvna Zn j/Zz še ne more o/z-v/adat/. Zamenjava dož/v/jajev, na katere ze-/o močno de/aje častvo, je prav/ vzro^ ,,/ažz" pr/ ma/em otroka. Zavo/jo tega takšne otrokove Zzjave ne smatrajmo za pravo /až, temveč jo /menajnzo na/vno /až, k/ se k/stveno /oč/ od prave /až/. Staršem v fak/k przmerZk n/ treka k/t/ v skrkek, ker je na/vna /až /e eden /zmed norma/n/k pojavov v otrokovem razvoja. Pa ok/Zka /až/ preneka, krž ko doseže otrok do/očeno stopnjo daševnega razvoja. Zategade/j posmek a/Z kaznovanje v ta-k/k przmerZk n/sta amesina. .Saj otrok ne k/ vede/ Zn ne k/ moge/ razamet/, zakaj je k;7 kaznovan. C/spek /akko dosežemo /e s tem, da navajamo otroka k točnema opazovanja, ga asposok/mo, da ko zna/ /oč/tZ atvaro od resn/čnost/ Zn ga ač/mo, da ko zna/, ko/Zkor je pač na tej stopnjZ možno, kr/tzčno ocenjevat/ svoje Zzjave Zn pr/povedovanje. DaševnZ razvoj je proces, kz' zakteva do/očeno doko, preve/Zko prekztevanje nz' kor/stno z vZd/ka otrokovega daševnega zdravja, temveč /akko ce/o škodaje norma/nema razvoja otrokove oseknost/.
P.
Ples je bil že od nekdaj najbolj priljubljeno razvedrilo mladih, ki se je kdaj pa kdaj sprevrglo tudi v sklepanje znanstev, prijateljstvo — in tudi ljubezen. Glasba je tu, ki boža ušesa, on in ona se držita za roke — in vse je zares imenitno.
A kako se je pravzaprav treba vesti na plesu, ko še ne poznamo partnerja ali njo, ki jo bomo morda kmalu pričeli pisati z veliko začetnico?
Povabiti dekle na ples ni nič težkega; pri tem zares ni treba zardevati, prav tako pa tudi tega ne opravimo z malomarnim gibom glave ali ene roke, medtem ko tiči druga globoko v žepu.
Pri prvem plesu se seveda ni treba predsta-
Drobni nasveti
H? Umivalno gobo najbolje očistimo, če jo za kakšno uro namočimo v slano vodo, nato pa temeljito iz-plaknemo v več vodah. Kadar pere-te, pridajte vodi nekoliko kapljic glicerina, voda se bo omehčala in umazanijo boste laže odstranile.
H Steklo in ogledalo boste lepo očistile s surovim krompirjem, nato pa z vodo, ki ji prilijete nekoliko kisa.
K S pepelom, ki ga pomešamo s kisom, čistimo okvire pri štedilniku in likalnike. Dajemo ga tudi v umazane steklenice, če jih hočemo dobro očistiti.
viti dekletu, temveč storimo to približno po tretjem. Tretji ples je v resnici dovolj zgovorno znamenje, da si mlada človeka nista zoprna.
In potem se sučeta ali prestopicata, kakor pač velevajo navade in glasba. Tudi govorita?
Če boste mukoma pričeli kramljati o včerajšnjem vremenu, bo bržda bolje, da sploh ne odprete ust. Če boste — kot z neba — pričeli deliti dekletovim očem ali lasem pohvale, vas bo prav tako čudno gledala, kot če bi ji pripovedovali pravljico o Sneguljčici in njenih škratih. Pogovor bo bolje pričeti s temo o plesu, glasbi nasploh, šoli in prostem času, novih ploščah, filmu, počitnicah ali smučanju. Šele potem se smete opogumiti in pričeti primerjati njene oči z zvezdicami, zelenimi ali modrimi tolmuni in — pa saj znate sami poiskati najboljše primere. A ne pozabite, da ples ni simpozij in da je treba predvsem misliti na prestavljanje nog v ritmu, kot ga veleva orkester. Zato, če vaju pogovor moti, prenehajta in nadaljujta priljubljeno temo obeh — pozneje.
In še nasvet, katerega dekleta ne vabite na ples. Dekle, ki sedi sama s svojim fantom, vam bo bržda dala košarico. Zatorej ne tvegajte poraza in iščite partnerko med „pro-stimi".
Prav tako vam iskreno svetujem, ne vabite k skupnim korakom dekleta, ki je precej višja ali debelejša od vas. Zakaj bi plesalcem privoščili dodatno zabavo in jih prav prisilili v nevljudno posmihanje?
In če sprejme vaše vabilo za ples po pomoti Ančka namesto Micke, ker sta glavi preveč skup tiščali in nista vedeli, komu velja vaš nasmeh, boste plesali pač z Ančko! Ljubeznivo in moško boste morali prenesti ta „udarec usode". Saj se današnji plesi ne vlečejo kot jare kače ...
prebavljivo, trdo kuhano je že ležje, najtežje prebavljivo je pečeno jajce. Enako velja za meso. Lahko prebavljivo je belo meso mladih živali: teletina, perutnina, ribe. Čim bolj mastno je meso, tem težje je prebavljivo. Prav tako pa tudi meso pri pečenju vpilje mnogo maščob in je zato težje prebavljivo. Če hočemo imeti lahko hrano, moramo meso kuhati ali dušiti, in ne peči na maščobi. Tudi drobovina spada med težje prebavljivo hrano. Žitarice: pšenica, riž, proso itd. v dieti precej uporabljamo, vendar pa se izogibamo tistih vrst, ki imajo mnogo otrobov ali celuloze, ker so težje prebavljive (ovsena omaka). Sveži kruh je težje prebavljiv kot star. Črni kruh vsebuje mnogo otrobov, zato ga ne uporabljamo v dieti črevesnih obolenj. Testenine, sluzaste kaše ter pudingi so priporočljivi. Zelenjavo v dieti uporabljamo, a če jo hočemo lahko pripravljeno, jo moramo pretlačiti ali pa uporabljati le zelenjavni sok. Tudi primes prežganja k zelenjavi zmanjša prebavljivost. Sadje pripravljamo kot sveži sadni sok ali kot kuhano ali pretlačeno sadje. Med maščobami pa so najlaže prebavljive maslo, margarina in olje. Od začimb uporabljamo drobnjak, čebulo, česen, kumino, peteršilj; ne pa popra, muškata, gorčice, cimeta ali vanilije.
Važno pa je tudi, da je hrana razdeljena v več manjših obrokov, ki so enakomerno razdeljeni prek celega dneva. Popolnoma nepravilno pa je, če pri enem obroku jemo preveč, druge pa izpustimo.
V soiatah je zdravje
Solata hran! najimenitnejše kuiinarike in dietike. te najnujnejši dodatek jedem, v poietnih mesecih pa se iahko v maice obi!-nejši obiiki spremeni v giavno jed.
Pozabite vsakdanjo soiato iz paradižnika,
kumaric, pečenih paprik, stročjega fižoia__
in poskusite;
#	soiato iz hiadne ribe; skuhajte in na-sekijajte ribo, jo začinite z oijem in iimono, dodajte po okusu majonezo, paradižnikov sok, poper...
#	Soiato iz zeiene: skuhano zeieno nastrgajte in jo začinite z oijem, kisom, poprom, ji dodajte zdrobijen trdno kuhan rumenjak, ribje fiiete ...
$ Soiato iz gob: skuhajte gobe in jih pustite ceie, jih zmešajte s paradižnikom, z nastrganim korenjem, s sekijanimi zeieni-mi paprikami in jih preiijte z otjem in s kisom ...
#	Soiato iz hrenovk: narežite na tanko skuhane hrenovke, jim dodajte maio pršuta, čebuie, kisa, oija, popra ...
#	Soiato iz krompirja: z veiiko majoneze in gorčice ...
Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: (
še nista videli: kosmati, zamazani. Njihovi pogledi jima niso obetali dobrega ...
.Beživa!" je s tesnobo rekla Ana, ki se še ni bila znebila strahu pred Luksovimi ljudmi.
Pognali sta se v beg. Dva od vojakov sta ju zasledovala. Razdalja se je manjšala. Nekaj časa sta tekli po poti, ko pa sta videli, da ne bosta ušli, sta se pognali skozi redko hosto proti planjavi, od koder se je že videlo na domačijo. Klicali sta na pomoč, kar [jima je dalo srce. Ušli bi bili, da nista dva od skupine stala više zgoraj, na robu gozda, kjer sta oprezala proti domačiji. Ana je pritekla z zadnjimi močmi tik pred visokoraslega moškega z brki in oficirskimi našitki. Ni se mu mogla izogniti. Planil je nanjo, jo podrl no tla in jo poskušat spraviti podse.
Drugi so tekli za tinko. Le-ta se je bila obrnila in stekla v grapo.
Občutki, ki jih je bila doživela Ana ob podivjanem belogardističnem poročniku so ji dali moči za odpor. Dobro je vedela, za kaj gre. Zaman se je skušala izviti izpod nasilneža, Na vratu je začutila sesajoče poljube, šapasta roka ji je segla k prsim . . . .Nemoj mačkice, neče ti biti ništa strašno..."
Njene krike je utišala velika dlan. Popustila je, ker bi se bila sicer zadušila, in obmirovala je kot mrtva. Potem je roka segla drugam, moški pa je svojo glavo pritisnil k njeni. Z vso močjo se mu je zagrizla v uho, in ko je trznil, še v vratno kito. V obraz ji je brizgnila kri .. . Moški jo je pustil. Pahnila ga je od sebe, da je z glavo butnil v deblo. Pobrala se je in bežala skozi zadnje drevije na piano ...
Oficir se je pobral in zaklel: .Kurvo, platit češ tol" izvlekel je pištolo in dvakrat ustrelit.
Ana je dosegla senožet in pri čebelnjaku zagledala
Marka. Nekje v grapi je kričala Tinka, kot bi jo klali. Ves gozd je bil poln njenega krika.
Spet !je odjeknil strel in zapeklo jo je v prsih. Korak ji je obstal, nebo se je rdeče razpočilo in pred očmi ji je zaplesala čreda sonc. Ozrla se je. Opazila je, da se ji zasledovalca zasopla bližata, prepričana, da jima ne bo ubežala. Klecnila je in toliko da ni padla. Toda počasi se je vlekla naprej v strmino. Ko sta ji bila že blizu, je pri čebelnjaku nekajkrat počilo. Eden je padel in se strkljal navzdol, oticir pa je bežal nazaj v gozd.
Marko je še nekajkrat ustrelil. Izza stare hruške je potočil dve bombi in začel vpiti:
„Vod, na položaje! Obkoljuj!"
Nekajkrat je ustrelil v grapo, kjer so bili Tinkini klici no pomoč vse šibkejši. Kmalu zatem je zagledal šest mož, ki so tekli po poti, od koder sta bili prišli dekleti, in izginili v gozdu.
S polja je pritekel Travnikar, skočil v hišo po puško in začel z roba kar na slepo streljati za njimi . . .
Pred vrati je mati prestregla krvavečo Ano in jo spravila v izbo.
Marko in Travnikar pa sta se spustila v grapo. Zagledala sta Tinko med drevjem. Vsa objokana se je v raztrganem oblačilu vlekla od drevesa k drevesu in se oprijemala debel...
„Oče!" je zajokala.
.Kaj so ti napravili?" je zastokal stari Travnikar.
.Kaj je z Ano?" je vprašala Tinka.
Povedala sta. Naslonila se je na očeta. Ni se mogla umiriti.
Marko se je po hosti plazil k ranjenemu vojaku. Zavlekel se je bil na gozdni rob. Z eno roko je držal pištolo, z drugo pa se je držal za trebuh. Marko se je prihuljeno dvignil. Komaj dvajset metrov sta bila narazen. Ustrelil
ga je v roko, da je spustil orožje, potem šele se mu je približal z naperjeno parabelo.
.Ustaš!" je vzkliknit — spoznal ga je po uniformi. ,Le kako so zašli ti hudiči v naše hribe?"
„Usmilite se me, gospod," je javkal na tleh ustreljeni,
.Tisi ustrelil dekle, a?"
.Nisem. Lovil sem jo na majorjev ukaz."
Čeprav bi ga bil Marko najraje takoj pritisnil, mu je nekaj velelo, naj ga izpraša. Z obljubo, da ga ne bo ubil, je od njega izvedel za imena mož, ki so napadli dekleta.
Prebijali so se iz Hrvaške na Koroško. Bili so med poslednjimi, ki so jim gorela tla pod nogami. Ko je Marko izvedel, kar je želel, je ranjencu, ki je bil že na koncu z močmi, pognal kroglo v glavo. Vzel mu je torbo, orožje in dokumente. Za noge ga je sankal z livade in ga zavleket stran od poti, v grapo. Šele tedaj ga je spet zabolela noga. Spomnil se je, da je brez bergle in da je srečno shodil...
23
Travnikarjeva mama je pripeljala krvavečo Ano v izbo. 2e ko so se odprla vrata, je otrok vrisnil tako čudno in žalostno, da so se ženici usule solze po zgaranih licih.
.Andrejček .. .," je zaihtela Ana in stegnila k otroku obe roki, počasi in trudno, ko da ga ne bo mogla nikoli več doseči. Zmanjkalo ji je moči, in če je ne bi Travnikarica držala, bi bita padla. Ko je premaknila roko z rane, se je ulila kri in obrizgala belo platno na otrokovi posteljici.
.Ana, moram te obvezati! Daj, uleži se na mojo posteljo v kamri!"
„Ne, ne, mama, samo dotaknem naj se Andrejčka ..."
(Mzr/g/jevdfzjf v prZAo</rz;Z IZfM/ZzZ/
Koroška oz. avstrijska „stvarnost" v ogiedaiu tiska
Skaijeni upi
BEOGRAD, 13. maja — (Od diplomatskega urednika Tanjuga), izjava zveznega izvršnega sveta ob 20. obletnici podpisa državne pogodbe z Avstrijo je nov izraz nezadovoljstva Jugoslavije. Mnoga bistvena določita te mednarodne pogodbe namreč vse do danes niso bila izpolnjena. Skorajda ni potrebno, da bi opozarjali na ta popolnoma jasna določila, predvsem tista, ki se nanašajo na pravice jugoslovanskih narodnostnih manjšin v Avstriji, na določila, ki jih Avstrija, kot je jasno poudarjeno tudi v tem zadnjem jugoslovanskem dokumentu, niti na Papirju, niti v duhu ne uresničuje v celoti.
V	zadnjih dvajsetih letih se je pokazalo, da je Avstrija sistematično zavlačevala iz-
Brenka obletnica
V	dneh, ko mi.otjubne, protifašistične in napredne *iie po vsem svetu stavijo dan smage nad naciimom
fašitmom, mineva tudi 20 iet od podpisa državne Pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Av-'trije.
Z državno pogodbo, ki ji je zagotovita samostoj-"°st, neodvisnost in nevtralnost, je Avstrija prevzela vrsto obveznosti. Tako se je zavezaia, da bo na-daijevaia prizadevanja, da odstrani iz avstrijskega Poiitičnega, gospodarskega in kuiturnega živijenja vse siedi nacizma, da bo onemogočita oživijanje ""cističnih organizacij vseh vrst, da bo prepove-**"ia Šteherno nacistično in miiitaristično dejavnost
propagando.
Toda v tej Avstriji smo danes praktično vsak dan Ptiča ceii vrsti odkritih in prikritih nacističnih manifestacij, nacistične in fašistične emigrantske organi-*acije svobodno deiujejo, na njihovih zborih nasto-Pajo predstavniki viade in pariamenta, nekateri po-Mtiki se hvalisajo z nacistično pretekiostjo. V ta-šem ozračju razgiašajo bivše pripadnike nacističnih enot za prave sinove Avstrije, borce proti fašizmu P" za izdajaice avstrijske države. Neme, a vendar sgovorne priče takega razvoja so razstreijeni in "skrunjeni partizanski spomeniki in grobovi na Kovaškem.
Z državno pogodbo, ki jo je poiog velesi) pod-pisaia tudi Tugosiavija, se je Avstrija zeio dotočno abvezata, da bo v vsakem pogiedu zagotavljata enakopravne in dejanske možnosti vsestranskega tazvoja pripadnikom siovenske in hrvaške narod-"asti na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem. Zavezaia se je torej, da bo odstranita posiedice doigoietnega zatiranja, da bo preprečevaia pojave šovinizma, nacioaniizma, nacionaine nestrpnosti in sovraštva, vsakršen poskus raznarodovainega pritiska, skratka, da bo ustvarjata sptošno vzdušje, iti bo v prid stovenski in hrvški narodnostni skup-"osti v Avstriji. Toda po dvajsetih tetih moramo iat ugotoviti, da praktčno nobena dotočba 7. čle-"a avstrijske državne pogodbe ni izpotnjena. Avstrija se staino in sistematično izogiba in zavta-Zuje izpoinitev svojih obveznostji, postavijo vedno "ovo pogojze in s svojim ravnanjem dejansko revidira državno pogodbo . ..
A/e&MMf/er
(Mladina, Ljubljana, 15. 5. 75)
vajanje leh določil, lako da smo se znašli v položaju, ki resno ogroža naše celotne odnose. Znano je, da Avstrija še ni izpolnila niti vojnih obveznosti — ni na primer vrnila kulturnih dobrin, k jih je vzela jugoslovanskim narodom — da sploh ne govorimo o 50-letnem sporu o vrnitvi arhivov. Na vse to ob žalostnem jubileju opozarja tudi izjava jugoslovanske vlade.
Jugoslavija se je kot država-zmagovalka po drugi svetovni vojni iskreno lotila graditve novih odnosov s svojimi sosedami, tudi z Avstrijo. Tako je prispevala tudi svoj aktivni delež za sklenitnev omenjene pogodbe z Avstrijo. Pogodbo je podpisala v upanju, da bodo ob izpolnjevanju teh določil res nastali iskreni, dobri sosedski odnosi in da bodo manjšine tvorile stvaren most sodelovanja. Tega, da se omenjena pričakovanja niso uresničila, je kriva izključno avstrijska stran.
Kot poudarjajo v Beogradu, b.i morale biti zaradi neizpolnjevanja avstrijske državne pogodbe ob 20. obletnici zaskrbljene tudi druge države — podpisnice. Pa ne le zato, ker Avstrija ni lizpolnila obveznosti do slovenske in hrvaške narodnostne manjšine, temveč tudi zato, ker omogoča dejavnost neonacističnih in drugih izrazito nacionalističnih ter šovinističnih skupin in strank, čeprav dejavnost teh organizacij posebej prepoveduje tudi državna pogodba. Danes, ko slavimo 30-letnico zmage nad fašizmom, zaradi katerega je trpela tudi sosedna Avstrija, zaskrbljeno gledamo na takšno prizanesljivo stališče pristojnih avstrijskih oblasti, še posebej zato, ker v okviru teh neonacističnih skupin odobravajo in tolerirajo tudi protijugoslovansko .razdiralno" In teroristično dejavnost ustaških ter drugih grupacij. Najnovejši dokazi o tem so še popolnoma sveži — dogodek, ki dokazuje avstrijsko stališče do teh skupin, se je pripetil komaj pred nekatj dnevi v Pliberku. Ostalih pa sploh ne bi omenjali.
Pri vsem tem jugoslovanska vlada upa in pričakuje, da bo Avstrija končno le spoznala, da stopa po nevarni poti in da takšna politika ogroža jugoslovansko-av-strijske odnose. Na svoje pravično stališče gledamo odločno In načelno, vendar pa smo pripravljeni — to dokazuje tudi najnovejša izjava zveznega izvršnega sveta — prizadevati sii za stvarno, iskreno iin konstruktivno rešitev, ki je mogoča le v duhu državne pogodbe. To bi bil hkrati tudi najboljši prispevek k dobrim sosedskim odnosom med državama.
Ve//w/r /?%JZ?wr
Črna masa
Avstrijska državna policija je v Libučah Traredila, kar je morala in kar je — kot izvršni organ zveznih oblasti — najbrž smela.
Če ji ukažejo, naj razbije butice .komunističnim svinjam", kot na primer levičarskim mladincem v Salzburgu, ko so 3. maja lani hoteli preprečiti nemškonacionalnim desničarjem propagandno zborovanje za štetje posebne vrste na Koroškem, krepko poseže in v nekaj minutah vzpostavi red in mir. Kajti, z „ne legalnim zborovanjem riniti v legalno prijavljeno zborovanje" Heimatdiensta in njegovih rjavih somišljenikov je protizakonito.
In če ji naročijo, da se smejo ostanki ustaških klavcev zbrati k črni maši za svoje pokojnike samo v omejenem tševilu in le, če se izkažejo z avstrijskim državljanskim listom, je ukaz vestno izpolnjen. (Ne)častni pliberški vod lahko brez skrbi koraka za svojim duše-brižnikom, vrstnikom tistih, ki so v imenu katoliškega Kristusa prekrščevali pravoslavne kristjane, prepevat bilje tistim, ki so nekoč pogansko mučili tiste, ki so preprosto mislili, da je Kristus en sam.
Obdani z množico čuvarjev reda in miru so svoje opravilo tudi opravili. Eni v Salzburgu, drugi v Libučah pri Pliberku. Tako kot so eni nekoč zažgali kristjane v katoliški cerkvi v francoskem Oradourju in drugi v pravoslavni cerkvi v krajiški Glini.
Toda — saj je tega že trideset let in čez — zdaj so eni in drugi lojalni avstrijski državljani in goreči pristaši demokracije, reda in miru, tudi v deželi Koroški, kjer si složno polagajo vence, zdaj na spomenik ene, zdaj dru-
ge nepremagane nestrpnosti, nepreboljene preteklosti.
Policija je opravila, kar ji je bilo naročeno. V Salzburgu niso bili postavljeni pred sodišče nestrpneži, temveč demokratični Avstrijci, ki so zakričali resnico: „Tu ste na fašističnem zborovanju! Vse pravice koroškim Slovencem!" V Libučah je zavarovala trop fašistov, ki so čez bližnjo mejo zakričali: „Mi smo stari, toda mladi tam preko, na drugi strani, sporočajo — nasvidenje!" in jih varno spremila, ko so se poklonili še svojim bratom v duhu — duhu Oradourja in Gline — pred simbolom nacionalistične nestrpnosti pri mostu čez Krko.
Tu se sklepa zakleti krog zakonitega kršenja zakonov, ki ga avstrijska državna policija ne sme razbiti. Ne bomo še enkrat — ad nauseam — ponavljali pozabljenih zapovedi in prepovedi nekega temeljnega dokumenta avstrijske republike. Ob salzburškem dogodku so ugledni javni in kulturni delavci nemški Avstrijci pri pravosodnem ministru protestirali zoper „kriminaHzacijo politično angažiranih Avstrijcev". Zaman.
Pravijo, da so v Libučah varuhi miru in reda storili največ, kar so mogli, da bi preprečili ..provokacijo", da ne bi dopustili povoda za kakršnekoli proteste. Huda zmota.
Državna policija je v Libučah svojo nalogo res opravila: prav tu je čar. Kajti tisti, ki so libuške bilje dopustili, so varuhom zakona, reda in miru ukazali kriminalizacijo temeljnega zakona države.
čhii/dr
(Delo, Ljubljana, 13. 5. 1975)
ver	Krafžcn
/w KMsere??? AZtrMteM At M gerdJe der DfKtsc/fc^dKvzTMSTnMS, der d:e jd vorAdMdeMfM JnterMseTMgegeMSdtze	Afensclze?! %wd tVuterne^TMerM
verscA/ezert. Dzzrc/z dze /?Mcžwo'rMMg eznes Psezzdo^ezzzdM der ange/J/cZ' 5zzd^drwte?! von Osterrežc^ d^trcMrzez? t&;7/, verste/Zen dzese OrgdMŽMfžoMen, dže vorHf/rTH/icZ? tzoz! Dnter-MežzTMerz? /zzzdHzzeri Mzerdezr, dew P/zcA fzA dze wd/zrezz Pro^/erTM der Adrrztzzer Pe-vdJ&erzzHg.
WeMM dze 5PO szcP z'wwer ttdeder PegMzzgf, /edig/ic/? po/ztzscPe Prjd/gsMdHzen tzorzzz/egerz, opne gese/AscPdjtPcPe Zze/forstePzzMgez! ddrzzz/egezz zzrzd /dr sže zzz tperPerz, wžrd sže zwd?zgs/dzz/zg z'z! jeder po/ztzscPeH ArzseMsztvzdtzorz Ptzzrzzrzezz ver/zerezz zzwd dze PevoJ^erzzMg Adrntezzs red^tiondrerz Pžs /dscPžstzscPezz Ard/tez! zzz dze Ptdzzde trezPezz . . .
Dze Pdssžtzžtdt der PPG zrz dPerz zdeo/ogzsePerz Prdgezz zezgt sicZ? dzzcP zzz zPrer Pfd/fzzzzg PzrzszcPi/žcP de.s P(owerzez!proP/ezrzs, wo sze dzzrcP /Are ZzzstzzTzzzzzzzzg zzz ezzzer A/zrzder/zezteMjeststedzzzzg Peretts dze totd/e AdpztzJdtzoM uor dezztscPzzdtzozzd/ezz Ardjtezz z'z! Adrzztezz Peszege/t Pdt.
Der PAT /ePt dze voz! der Pegzerzzzzg gep/dzzte AfzzzderPeztezzjeststePzzzzg — oder wže sze dztcP žzzzzzzer zzzrzgetdztjf tzzerdezz soPte, dP, dd ezzze ZdNzzzzg zztrzi jetzzgezz Zezt-pzzzzPt ežzze Pegd/zszerzzzzg der scPozz /dPre dzzPdPezzdezz Netze dezzfscPzzdtžozzd/er Ardjte — zzzsPesozzdere des Adrzzfzzer Nežzzzdtdzezzstes — gegezz dze Adrzztzzer P(owezzezz g/ezeP-Pozrzzzzezz wdzde, dze Pzs jetzt dezzz zzdtzozzdPstžscPezz DrzzcP stdzzdgepd/tezz PdPezz. Ps so// sePezzzPdr jestgcste//t werdezz, toer szcP Pezzte /zz zzzzserezzz Pdzzd zzocP d/s P/otoezze zzz PePezzzzezz trdzzt.
Der PPA Pojjt, ddj/ dze PPG ezzze ezztscP/ossezze sozzd/zstzscPe Po/ztzP PefrezPezz tozrd, dze szep zzz/t dezz /zzteressezz der drPeztezzdezz Petzo/Perzzzzg OsterrezePs decPt.
Hans Moser
Bundesvorsitzender des Bundes Kamtner Studenten (ai/f dem Landesparteitag der Kamtner SPO)
Der Kamtner Heimatdienst
und die deutschnationaie Tradition
)n der Propaganda des KHD spiett ..Csterreich' eine sehr unter-geordnete Ro!!e. ..Osterreich" a!s Wort kommt uberhaupt nur vor, wenn es darum geht, den Karnt-ner S)owenen antiosterreichische Umtriebe zu unterstetten. Daraus zu schtieBen, aaO das Ostcrreich-Be-wuBtsein des KHD besonders aus-gepragt sei, des wdre freitich e!n TrugschtuB. Vietmehr scheint es so m sein, daB der KHD in seiner propaganda die eigene Haitung Csterreich in den vermeintiichen Feind hineinprojiziert. Das an hand einschiagiger Pubiikationen abzu-sichern, faiit wirk!ich nicht schwer.
So hat z. B. der Organisator des Abwehrkampfes, Hans Steinacher, ein Buch hinteriassen, das Uber seine subjektiven Motivationen AutschiuB gibt (Hans Steinacher, Sieg in deutscher Nacht, Wiener Veriag, 194$). Und sehr eindrucks-voi! wird dem Leser zur Kenntnis gebracht, wie das damais war, mit dem Bekenntnis xu Csterreich. ..Hingegen spieite ein Bekenntnis zu Csterreich in unserem Abstim-mungskampf so gut wie gar keine Roiie ... in Karnten (war) die Ab-neigung gegen Wien so groB, daB sogar die S!owenen darauf speku-iierten, indem sie uns mit dem ,ro-ten', ,verjudetcn'(!) Wien schrecken woi!ten. Aber nicht nur diese mehr taktischen Erwagungen bestimmten unser Handein. Es war mir stets eine unumstoBiiche Seibtsverstand-iichkeit, den Abstimmungskampt nicht um den AnschiuB an Oster-reich, sondern um die groBdeutsche Zukunft zu fUhren. Die Stimmen (ur Csterreich soiiten die Anwartschaf-ten au( die Heimkehr ins Reich wahren. Weii wir aber wegen der auf .aiideutsche Umtriebe' iauern-den interaiiiierten, vor aiiem der Franzosen, nicht in der Loge wa-ren, .Deutschiand' zu ruten, wir .Osterreich' nicht sagen wo!)ten, so wurde unser Kampfruf eben .Karnton'. Und wir sahen in Karn-ten das a!te Hcrzogtum des Rei-ches" (p. 517).
Damit wird auch kiar, auf wei-chem Boden der iokaie Chauvinis-mus in Karnten wdchst, der aiie dre! Parteien durchzieht und mit dem sich so treffiich hausieren idBt. Doch dazu noch etwas spd-ter.
Ais die Abstimmung voruber war, hiift uns Steinacher wieder mit seiner Einschatzung der tage weiter.
..Es kamen G!uckwUnsche in Uber-groBer Zah!; vie!e auch aus dem Deutschen Reich. Sie zeigten uns das erwachte Verstandnis unseres Votkes (Ur unseren Kampf. Von Wien kam ein MiBton, der uns auf-horchen iieB: Die Dankkundgebung des Prdsidiums des Nationatrates, die in aiien tdndern des Rsterrei-chischon Staates offentiich ange-schtagen wurde, nannte das Er-gebnis des Kampfes um Karnten .einen groBen Sieg des Bsterrei-chischen Staatsgedankens'. Gera-do das war der Kdrntner Sieg nun nicht" (p. 401).
„So muBten die S!owenen am 10. Oktober 1920 in Karnten mehr ver-iieren, a!s staatiche Besitzanspru-chc: sie traten mit ihrem Kampf um Karnten vernichtend das s!awi-sche Etement nordiich der Kara-wanken und beschieunigtcn in un-geahnter Weice die endgUitige Ein-voikung der Windischen in den ge-samtdeutschen Bereich. . . Wir Kamtner sind stoiz darauf, daB wir unserem deutschen Vo!k in einer Zeit dienen konnten, da sein Weg im ganzen durch dUstere Nacht fuhrte. Aus deutschem Voikstum und aus der Kamtner Heimat er-wuchs uns die Kraft. Die Kamtner Heimat war das uns unmitte!bar gegebene Stuck Leben der Deutschheit. Wei! wir an das gan-ze gtaubten, desha!b wirkten v/ir auch im verantwort!ichen Bereich im kteinen" (p. 409). ..Und so !ebte auf dem aiten Kampfboden Karn-tens hinfort besondenrs machtig der tdtige Giaube an das groBdeutsche Reich" (p.	412). „Der
Grenzkampf war aber nur ein G!ied in jenem Ringen des Grenz- und Ausfandsdeutschtums um Freiheit und Vo!kstum, in we!ches seit Ver-saiHes und St. Germain MiHionen von Voiksgenossen gesteUt wa-ren. Von K!agenfurt bis Memet, im Westen und im Osten, im Suden und im Norden und in Ubersee — Ubera!! die iohende deutsche Not! . . . Der voiksdeutsche Kampf geht weiter. Mit seinen Mog!ichkei-ten werden ed!e und erhebiiche Teiie unseres Voikes sich durch vie!e lahre zu behaupten haben. Vo!k ohne Staat! Bis einst wieder ein deutsches Schwert geschaffen sein wird" (p. 41$). Dieses Buch wurde Ubrigens von der Kdrntner Landensregierung (Landesarchiv) wieder aufgetegt, nachdem man die a!!zu verrdterischcn Pasagen heruasgestrichen hatte, und avan-cierte in dieser Fassung immerhin zum offizieiien 3ubi!dumsband (Ur die 50-2ahr-Feier der Vo!ksabstim-mung. Einstwei!en ist es der Kdrntner Heimatdienst, der eifrig weiter-schmiedet.
Das groBdeutsche po!itische Er-be zieht sich durch den Kdrntner Heimatbund (KHB), dessen Tdtig-keit schon !ange vor Hit!ers Uber-fai! auf Osterreich darin bestand, reichsdeutsche Famiiien in den sUdkamtnor Raum zu vermitte!n, und dessen po)itischer Vorarbeit es zu danken ist, daB Karnten der strammste Gau in annektierten deutschen tanden wurde. 194S war der deutsche Spuck kurzfristig vor-bei, aber schon 1947 reorganisier-te sich Kdrntens deutsche Rechte und nahm die Tradition des KHB im neugegrUndeten ..Bund der hei-mattreuen Sudkamtner" (BHS) wie-der auf. 1957 (nach dem Absch!uB des Staatsvertrages) erfoigte die GrUndung des heutigen KHD, auf den jeder aufrechte Deutsch-Kdrnt-
(Karntner
ner (oder Kdmten-Deutsche) wahr-haft stoiz sein kann. Denn die Ver-schrankungen mit den Parteien sind groB. Funktionare und Mitgiieder des KHD sind Mitgiieder und Funktionare in aiien drei Parteien, und das schafft eine gute Ausgans-basis, Poiitik zu machen. FUr did Normierung des BewButseins ist so weit gesorgt, daB jedem Vierten-kiasser im Heimatkundeunterricht eingetrichtert wird, daB ..man m?! Biut die Grenze schrieb!"
So richtig es ist, den KHD ais deutschnationaie Organisation zu bezeichnen, so faisch ist es, ihn in der gegenwartigen Situation eine faschistische Organisation zu nennen. Richtig jedoch wiederum ist cs, ihn ais potentiei! fa-schistisch zu bezeichnen. Er biidet den Nahrboden, auf dem Unkraut wie Rassismus und Faschismus wuchern kann. Und das mit aiien symptomatischen Epiphanomenen: Seniie, deutschtUmeinde ..Tradi-tinstrager,, gehdren da ebenso dazu wie schmissige Burschenschaft-ier, mitunter terroristischen Metho-den der Auseinandersetzung, das mit Biiiigung der Behorden, mit UnterstUtzung der iokaien Bour-geoisie und das aiies mit einer Geisteshaitung, die schiicht und einach rassistisch ist. Faschismus seibst ist an eine bestimmte histo-rische Situation gebunden, er tritt auf, wenn der Kapitaiismus in eine Krise gerdt, die ihn bis in seine Fundamente erschUttert. Soweit ist es in Kdrnten nicht, obwoh! die derzeitige wirtschaft!iche Situation gekennzeichnet ist durch Export-rUckgang, FirmenschiieBungen und Entiassungen.
..Kdrnten wdh!t deutsch", prophe-zeite die Nazi-Postiiie .Deutsche Nationai- und Soidatenzeitung' vom 28. 2. 75. in einer Situationsana-iyse ist vom ..DeutschtUmier Wag-ner" die Rede, auch daB ..Ba-cher. . . gut deutsch gesinnt" sei und natUriich auch die FPO ..den nationai-poiitischen Aniiegen des deutschen Voikes" nicht ausweiche.
..Kdrnten" war der Schiachtruf des Abstimmungskampfes, ..Kdrnten" war der Schiachtruf aiier deutschnationaien Propaganda da-nach. Und wen wunderts: ..Kamten" ist der Schiachtruf im Wah!kampf, auch einer SP auf Rechtskurs. ..Kamtn is ioi 1" und die Wah!en sind gewonnen; die KTZ (4. S. 75) jubiiiert: ..Kamtnerisch gewdhit".
Und das wundert auch keinen, den das entspricht dem Stand der ideoiogischen Vefwdsserung, der die poiitische Landschaft Kdrntehs charakterisiert.
..Versprochen und gehaiten," ver-kiindet das neue SPO-Piakat, das natUriich auch in Kdrnten Uberati hdngt. Ein grUner und ein brauner Krmei schUttein eineindor die Hdn-de.
Studenteninformationen,
Mai 1975)
„Janusov obraz avstrijske poiitike"
(NzrJrz/jevrZTj;? 6 7. sTrzZTjžj
Ha kratko opozorilo jugoslovanske vlade in doigo tisto zahtev slovenske manjJine pa so odgovoriti na Dunaju z drugačnim jezikom, žaljivo, podcenjujoče, arogantno odbijajoč vsak ustvarjaten pristop, izenačujoč ceio pisanje naiega tiska s fašističnim. Poznamo ta Janusov obraz avstrijske poiitike in nočemo našega siavja spustiti na raven psovanja in groženj. Po vsakem takem incidentu smo samo že boij prepričani, kako prav ravna naša viada, ko vztraja pri izpoinitvi državne pogodbe v ceioti. Maš tisk, radio in teie-vizija bodo tudi vnaprej žigosati vsak pojav oživijanja nacizma, pa naj bo to včerajšnjim hitierjevskim miadincem v sosedni dežeii všeč aii ne. Boiestna občutijivost uradne Avstrije samo dokazuje, da imajo jugosiovanska opozoriia in zahteve manjšine tudi znotraj avstrijske demokratične javnosti vse večjo odmevnost in podporo, da se vse večje števiio naprednih ijudi prikiju-čuje borcem odpora in naprednim miadincem, ki zahtevajo, da je treba v kaii zatreti nacizem in naj tisti, ki hočejo štetje posebne vrste za Siovence in Hrvate, raje preštejejo nasitna dejanja nacistov in Heimatdiensta."
Ribičič je spomni) na narodnoosvobodilni bolj in dejal, da je bH to lep in veličasten boj, v katerem smo se borili za samoodločbo slovenskega naroda, zedinjenje Slovenije in nove pravične melje. „Ko smo se partizani vzpenjali po vrhovih Karavank, se nismo ustavili ob obmejnih kamnih. S puškami nad glavo smo plavali preko široke Drave in razširjali vstajo slovenskega ljudstva vsepovsod, kjer živi. Pred tridesetimi leti so slovenski partizani skupaj z enotami jugoslovanske armade plebiscitarno in s krvjo osvobodili celotno slovensko narodnostno ozemlje. Na bojiščih smo uresničiti to, kar nam ni uspelo doseči v nošem boju za mednarodno priznanje novih meja. Priključili smo velik del Primorske, umakniti pa smo se morali zaradi pritiska velikih sil s Koroške, iz Trsta in Gorice. Vendar tega nismo storili zato, ker bi bili zadovoljni s tako razmejitvijo, ali zato, ker je bila na drugi strani pravica močnejša, temveč predvsem zato, ker smo verjeli in tudi danes ver-
OBVESTtLO
Slovensko prosvetno društvo .Edinost* v Pliberku čiane In prijatelje obvešča, da bo organiziralo obisk zaključne prireditve
SLOVENSKA POPEVKA 1975
7. junija 1975 v hali Tivoli v Ljubljani. Vstopnice (kategorije) in prevoz staneta skupno šil. 200.—. Prijave pošljite na SPD „Ed!nost" v Pliberku (predsednik Joško Hudi) ali pa po telefonu (0 42 35 - 239). Odhod avtobusa Iz Pliberka bo ob 15. url. Zaradi velikega zanimanja priporočamo, da svojo prijavnico člmprej pošljete.
Ozff-or
Krščanska kulturna zveza vabi na lutkovno veseloigro
KOZ)KA !N L!Z!KA
v četrtek 29. maja 1975
#	ob 11.30 uri v mežnariji na Bistrici v Zilji;
#	ob 14.30 uri v gostilni Melslltzer v Št. Lenartu pri Sedmih studencih;
#	ob 18.00 uri v župnišču na Kosta-njah.
Gostuje dramska skupina Koroške dijaške zveze v Celovcu.
tzdajataij, založnik in tastnik: Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem. glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klogenturt — Celovec, Gasometergasse 10, te). 52-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družbo z o. j. Drava, Celovec — Borovlje.
jamemo, da bo Evropa v drugi polovici 20. stoletja bogatejša za spoznanje, da je potrebno prenehati s spreminjanjem meja, pač pa začeti z njihovim ukinjanjem in ustvarjanjem pogojev za svobodno gibanje ljudi, ne glede na njihovo narodno in državno pripadnost."
Govornik je naglasil, da je Jugoslavija s podpisom državne pogodbe pristaia na mejo z zahtevo, da Avstrija dosledno izpolnjuje svoje obveznosti do slovenske in hrvaške manjšine. Dejal je, da so jugoslovanske meje med najbolj odprtimi na svetu in tako odprtost bo Jugoslavija zagovarjala tudi na konfenrenci o evropski varnosti. „Po drugi strani pa bomo povedali, da smo proti zlorabljanju naše odprtosti za politično vmešavanje, hujskanje ali celo pošiljanje terorističnih skupin in vohljačev, rn povedali bomo vsakomur, da je pri nas nacistična in fašistična propaganda, širjenje nacionalistične in verske nestrpnosti, rasizma in žalitev prijateljskih držav ustavno prepovedano in tudi onemogočeno."
Na neizpolnjevanje avstrijske državne pogodbe je spomnil tudi predsednik Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije armadni general Kosta Nad), ki je obširno govoril o pomembnem deležu slovenskega naroda v prizadevanjih za osvoboditev Jugoslavije. Glede Avstrije je opozoril, da tukaj odrekajo pravice manjšinam ter dovoljujejo zopetno oživljanje nacističnih in šavnističnih organizacij. Ob koncu pa je poudaril: „V!ada republike Avstrije ni pokazala niti malo dobre vol)e, da bi slovenska In hrvaška manjšina uveljavili jezikovne, kulturne in druge pravice, temveč nasprotno te pravice krnijo in vsak dan kršijo. Mam Jugoslovanom, ki se dosledno držimo mednarodnih sporazumov in ki se načelno bojejujemo za uveljavitev pravic svobodnega razvoja vseh narodov po svetu in spoštovanje enakopravnosti vseh narodnostnih manjšin, je nerazumljivo, da republika Avstrija kot država, ki je med prvimi občutila strahote fašistične invazije, nima moči in volje, da bi se odločno postavila po robu vrenju fašizma v svoji državi."
M!adjevski večer v Trstn
V soboto 3. maja so sodelavci tržaške kulturne revije MOST v kulturnem domu organizirali mladjevski večer pod geslom .15 let mladja — 15 let dela za besedo in človeka na Koroškem".
Predsednik Kluba mladje Franc Katt-nig je uvodoma predvajal ozvočeni film „Nmav čriez jizaro 1975", ki nam je prikazal preteklo zimo in pomlad na Koroškem s prizori iz volilnega boja KEL in v slikah domače okolice Ro-žeka. Prizori z običajnega velikonočnega .žegnanja" mesa pri vaškem križu (letos v snegu), so zbudili izredno pozornost tega krstnega predvajanja novega filma — mladja.
Feliks Bister je nato predaval k temi večera in v kratkih a izbranih besedah nakazal razvoj edine koroške kulturne revije mladja, od njene ustanovitve leta 1960 pa tja do najnovejše številke 17, ki so nam jo pripeljali direktno iz tiskarne. Ob koncu svojih izvajanj je predavatelj povedal tole: .Težnje vseh mladjevcev pa najbolj izpovedo besede pesnika Valentina Polanska v pesmi ,Moj svet', ko slika našo skupno koroško narodno usodo: .Med Ovševo in Peco in Obirjem je tisti gorski svet, kjer s kmetom, z dninarjem, s pastirjem želim že dokaj let, da tudi med nas pride pravice čas."
Predavanju je sledil film .mladje 1975", ki nam je prikazal del ustvarjalcev zbranih okoli kulturnega ognjišča revije mladje. Živahno diskusijo, na kateri smo odkrili mnogo sorodnih nazorov in stremljenj med sodelovalci tržaškega MOSTA in koroškega mladja, smo preložili kmalu v gostilno, kjer smo ob odličnem kraškem vinu v prijateljskem vzdušju sklenili ponovno srečanje. Morda na Koroškem?
F. K., Trst
Manifestacija koroških Siovencev j
25. maja v Piiberku
Za prevoz udeležencev na nedeljsko manifestacijo v Pliberku sta osrednji slo- ! venski organizaciji preskrbeli posebne avtobuse, ki bodo vozili po naslednjem ! voznem redu:	S
# AVTOBUS Z ZILJE — Šmohor (10.30), Št. Štefan (10.45), Čajna (11.00), g Bistrica na Zilji (11.10), Zahomec (11.20), Straja vas (11.30), Podktošier (12.00),	!
Bekštanj (12.15), Bače (13.00), Rožek (13.15), Vrba (13.30) in naprej v smeri Pliberk.
$ AVTOBUS IZ ROŽA — Št. Jakob v Rožu (11.30), Podgorje (11.45), Bistrica v Rožu (12.00), Št. Janž v Rožu (12.15), Svetna vas (12.25), Borovlje (12.45), Šmar- g jeta v Rožu (13.15), Apače (13.35), Galicija (13.50) in naprej v smeri Pliberk.
$ AVTOBUS Z GUR — Hodiše (11.30), Škofiče (11.45), Št. lij (12.00), Bilčovs	g
(12.15), Kotmara vas (12.30), Žrelec (13.00), Grabšfanj (13.30) in naprej v smeri	!
Pliberk.	g
Zbirališče v navedenih krajih na avtobusni postaji.
Poleg tega bo vozif poseben avtobus z Obirske (ob 12.45 izpred gostilne ! Kovač) oz. iz Železne Kaple (ob 13.00 z glavnega trga) v Pliberk.
Prav tako pa opozarjamo tudi na vlak, ki pelje ob 13.40 uri Iz Celovca, ob 13.52 iz Grabštanja, ob 14.00 iz Tinj-Kamen, ob 14.10 iz Velikovca, ob 14.21 iz g Metlove in ob 14.28 iz Šmihela ter prispe ob 14.32 v Pliberk.
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasasaaaaaaae
		A V S T R ! J A 1
H		SOBOTA, 24. S.: 16.50 Rdeči avtobus — 17.00 Kdo rokodeiči z nami? — 17.50
Pustoiovščine v Mavrični deželi — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Odaja s Heinz Con-rodsom — 18.25 Televizijska kuhinja — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Stike Iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.50 čas v sliki in kultura — 19.55 Šport — 20.15 V soboto zvečer na Predaftskem — 21.15 Oglejte si tole — 22.00 Panoptika — 22.20 Za perišče dolarjev.
NEDELJA, 2S. S.: 16.30 Oddajo z miško — 17.00 Živalski leksikon: „Lev" — 17.30 Viki in močni možje —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev
—	18.30 Portret umetnika. Erich Kunz — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki in kultura — 19.50 Šport
—	20.15 špijon, ki je prišel iz mraza. — 22.00 Jour tixe.
PONEDELJEK, 26. 5.: 9.30 Oddaja za predšolske otroke — 10.00 Za prgišče dolarjev — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 V kraljestvu divjih živali — 18.25 Mi — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Ponedeljski šport — 20.45 Ceste San Frančiška.
TOREK, 27. 5.: 9.30 Oddaja za predšolske otroke
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Gospod Kott-nik — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Satirično paieta — 20.15 Kaj sem jaz? — 21.00 ..Cinema ob devetih".
SREDA, 28. 5.: 9.30 Oddaja za predšolske otroke —
10.00	šolska oddaja — 17.00 Potovanje — 17.30 Dr. Dolittie in nesrečna kura — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Naslednji prosim — halo doktor — 18.25 Ml — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Nogomet — Bayern Munchen : Leeds United — 22.05 Vojna in mir.
ČETRTEK, 29. 5.: 16.00 Kadoyng. Igra za otroke —
17.00	Imenoval ga je Ida — 17.45 Mali medved —
17.55	Otrokom za lahko noč — 18.00 K prazniku —
18.30	Mala predstavo — 19.00 Umetnost v Avstriji —
19.30	čas v sliki in kultura — 19.50 šport — 20.15 Tujec.
PETEK, !0. 5.: 9.30 Oddaja za predšolske otroke —
10.00	šolska oddaja — 17.55 Otrokom za lahko noč '— 18.00 Družina Kremenčkovih — 18.25 Ml — 18.50
Pregled sporeda — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 šport — 19.30 čas v sliki, kuitura in šport — 20.00 Horizonti — 21.00 Orfeu Negro.
A V S T R ! J A 2
SOBOTA, 24. S.: 16.25 Savoy hotel 217
—	18.00 Potovanje skozi samega sebe
—	19.00 Sam na širokem morju — 19.50 Družina Frolich — 20.00 Galerija — 20.15 Plava palača
—	21.45 Johann Sebastjan Bach. Pastorale v 4 stavkih f-dura — 22.00 čas v sliki in šport.
NEDELJA, 25. 5.: 14.30 Avtomobilske dirke v Zelt-wegu — 15.25 Avtomobilske dirke v Belgiji — 16.00 Avtomobilske dirke v Zeltvvegu — 18.00 Howdy. Film z divjega zapoda — 18.30 Nevestka — 20.00 Enciklopedija — Znanstvena knjiga — 20.15 V lastni zadevi — 22.00 čas v sliki in šport.
PONEDELJEK, 26. S.: 17.55 Matematika. Kaj so valovi — 18.25 Novo v znonosti — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Kavalir jezdi skozi Italijo — 19.45 Komorni igralec — 20.00 "Vojna in mir — 20.45 čas v sliki in šport.
TOREK, 27. 5.: 17.55 Tehnična kemija — 18.25 Angleščina — 18.50 Pregted sporeda — 19.00 Terra Africa
—	19.45 Zadnje divje živali Evrope — 20.00 Stoietje kirurgov — 21.00 čas v sliki in kultura — 21.30 šport
—	21.45 Ludwig van Beethoven — ktavirske sonate. SREDA. 28. S.: 17.55 Kaj bi iahko postal? — 18.25
Francoščina — 18.50 Pregled sporeda — 19.00 Addio Belezza — 20.00 Potop Titonic-a — 21.35 Svet knjige
—	22.05 čas v sliki in kultura — 22.35 šport. ČETRTEK, 29. S.: 18.00 Minton's Playhouse ali Starš
—	18.30 Hudičevo dekle iz Teksasa — 20.15 Glasba je moj svet — 21.15 E kot Emil — 22.10 čas v sliki in šport.
PETEK, !0. 5.: 17.55 Fizika za vse — 18 25 Nemščina
—	18.50 Pregled sporeda — 19.00 La Boufte. O veselju ob jedi — 19.45 Primeri sakralne gradbene umetnosti romantike v Nemčiji — 20.00 Vamp — 21.00 čas v sliki in kultura — 21.40 šef.
JUGOSLAV!JA
SOBOTA, 24. 5.: 9.30 šolska oddaja —
13.55	Nogomet — 17.25 625 — 18.00 Obzornik — 18.15 Mozaik — 18.25 Izgub-ijeni svinčnik — 19.30 Dnevnik — 19.50 Tedenski zu-nanjepoiitični komentar — 20.00 !z de! Branka čopiča
—	20.30 Festiva! miadih 75 — 22.00 Moda za vas -** 22.15 Dnevnik — 22.30 Propagandna oddaja — 22.35 Saša.
NEDEL3A, 25. S.: 8.45 Poročita — 8.50 17 trenutkov pomiadi — 10.05 Otroška matineja — 11.15 Kmetijska oddaja — 1.2.00 Poročila — Nedeijsko popoidne
17.55	Moda za vas — 18.05 Poročila — 18.10 Naš Tito
—	19.30 Dnevnik — 19.50 Dan miadosti — 21.40 Mtadi za miade — 22.15 Dnevnik — 22.30 športni pregted.
PONEDEUEK, 26. 5.: 8.10 šoiska oddaja — 16.35 Madžarski dnevnik — 17.30 Grdi raček — 17.55 Obzornik — 18.10 Na sedmi stezi — 18.45 Teritorialno obramba — 19.05 Odtočamo — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.05 Usodnost rdečih krvnih tetesc — 20.50 Kulturne diagonate — 21.20 Mozaik kratkega fitma — Dnevnik.
TOREK, 27. 5.: 8.10 šolska oddaja — 16.35 Madžarski dnevnik — 17.35 Mata lupinica — 18.05 Obzornik
—	18.20 Egipt za časa Tutankamona — 18.50 Ne prezrite — 19.30 Dnevnik — 20.05 Diagonate — 21.03 Thtbauttovi — 21.45 Dnevnik.
SREDA, 28. 5.: 8.10 šotska oddajo — 16.35 Madžarski dnevnik — 17.30 Vrančeve dogodivščine — 17.55 Obzornik — 19.10 Giasbena oddaja — 18.40 Mozaik
—	18.45 Potkmetje — 19.30 Dnevnik — 20.05 Nogomet Bayern : Leeds — 22.00 Dnevnik — 22.15 Miniature.
ČETRTEK, 29. S.: 8.10 šotska oddaja — 16.35 Madžarski dnevnik — 17.35 Na črko, na črko — 18.05 Obzornik — 18.25 Vzpon človeka — 19.30 Dnevnik — 20.05 Žive vezi — 21.05 Kam in kako na oddih — 21.15 četrtkovi razgledi — 21.45 tz koncertnih dvoran — 22.35 Dnevnik.
PETEK, 50. S.: 8.10 šotska oddaja — 16.35 Madžarski dnevnik — 17.20 Morda vas zanima — 17.55 Obzornik — 17.10 Siovenski Rock 75 — 18.45 Spoznavajmo otrokov svet — 19.30 Dnevnik — 19.50 TedenskL notranjepolitični komentar — 20.05 Wotertoo — 22.05-625 — 22.40 Dnevnik.
Katoiiško prosvetno društvo v Šmiheiu pri Pliberku vabi na
KONCERTNI VEČER
ki bo v nedeijo 2$. maja ob 20.30 uri (po mašij v farni dvorani v Šmiheiu.
Gostuje Deiavsko prosvetno društvo .Svoboda" Ceije.
Nastopajo: moški zbor pod vodstvom Goriča Juiija, trio „Zeme", kvartet fantje iz Cetja in tamburaški orkester pod vodstvom Ferda Piiiha.
PrfsrCMO
SLOVENSKE ODDAJE RAD)A CELOVEC
SOBOTA, !4. S.; 9.45 Od pesmi do pesmi, od srco< do srca.
NEDELJA, !S. 5.: 7.05 Duhovni nagovor — Po vašii želji.
PONEDELJEK. 26. S.: H.45 Celovški radijski dnevnik — Hišna, ledinska, krajevna imena v Rožu (dr Feinig) — Koroška duhovnost.
TOREK, 27. S.: 9.50 Hej zaspanček, srček mali . . . — 15.45 Celovški radijski dnevnik — šport — Popevke na tekočem traku.
SREDA. 28. S.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Minute z . . . — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 29. S.: 7.05 Od sončnega vzhoda, do sončnega zahoda.
PETEK, 50. S.: 15.45 Celovški radijski dnevnik — Družinski magazin.