LETO Vil. ŠT. 12 (301) / TRST, GORICA ČETRTEK, 21. MARCA 2002
NOVI
SETTIMANALE
SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGGE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124-6596
CENA 0,93 €
www. noviglas. it
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
NAS MANJS1NSKI TRENUTEK
GORICA / KARDINAL AMBROŽIČ SE JE SREČAL Z MLADIMI
Sedanji čas je za slovensko manjšino v Italiji nedvomno zelo kritičen, obenem pa tildi skoraj usoden. Rimska vlada je prejšnje dni imela na programu imenovanje svojih članov v paritetni odbor za izvajanje zaščitnega zakona. Do tega sicer na omenjeni seji ni prišlo, je pa na koncu minister za dežele Giova-nardi sprejel predsednika obeh krovnih organizacij in jima obrazložil, da bo do tega prav kmalu prišlo. Prav tako je tudi dežela Furlanija-Julijska krajina končno le imenovala slovenske člane istega odbora, kar jim po zakonu pritiče. Sicer smo o tem že pisali v zadnji številki, prav tako pa bomo še naprej dogajanju sledili in ga komentirali.
Ze same te izbire so vzbudile v vrstah slovenske manjšine razne polemike. Šlo je zlasti za to, da npr. dežela ni pri tem v vsem spoštovala zakonskih navodil, saj morajo slovensko manjšino zastopati predstavniki najbolj reprezentativnih organizacij (SSO in SKGZ). Deželna desna večina je tu seveda štela med krovne organizacije še tretjo (SGPS), ki je nekje odraz njene politične usmeritve. No, videli bomo, kako se bodo kasneje stvari razvijale. Sicer pa bi se tu ne usta vljali ob vsem tem.
Vlada je torej začela z izvajanjem zaščitnega zakona. Toda kako? Že leto po izglasovanju zakona št. 38 kaže na počasnost in “umirjenost” v vladnem zadržanju. To je seveda že nedopustna zamuda. Če od časa (t<> časa pride do kakih pozitivnih rešitev, to še ne pomeni politično najboljše volje za dosledno izvajanje zasute. Državljani slovenskega jezika sicer lahko danes po hitrem postopku pridemo do spremembe imena v slovensko obliko. Na drugi strani pa isti ne moremo se dobiti dvojezične osebne izkaznice v Gorici oziroma v Trstu. To jasno kaže na zaprtost obeh glavnih mestnih občin v deželi oziroma njih desničarskih uprav, ki se še
Rovarjajo, da paritetni odbor (ki še sploh ni bil dokončno sestavljen) ni določil ozemlja, na katerem bi zaščita veljala.
Ob lanskem izglasovanju zaščitnega zakona s stra-n' italijanskega parlamenta smo že davno pisali. Pred-°(m smo seveda načelno zadovoljstvo nad odobritvijo dolgo pričakovanega zakona, na drugi strani pa smo tU(ti izrazili vse možne rezerve v zvezi s praktično uresničitvijo istega.
Ze sama debata v obeh zbornicah rimskega parlamenta je jasno pokazala na te aspekte. Ne delamo si ttuzij niti danes, ko postopek vendar, tudi če po polžje, le teče naprej.
Kaj naj naredimo danes? S političnimi, pravnimi in drugimi argumenti moramo nadaljevati idealni boj za kar se da uspešno rešitev vseh še odprtih problemov. In teh je kar veliko. Desna sredina nam ne bo ničesar podarita. Sami si bomo morali še naprej izbojevati osnovne pravice, ki iz zakona izhajajo.	stran	2
ANDREJ BRATUŽ
Pravi vzrok pa, daginemo,je po mojem preverjenju to, ker sami sebe in svoj jezik zaničujemo. To je tista naša lastnost, ki nam ne da priti do kake veljave in moči, ki nas bo tudi gotovo pokopala, preden bi bilo treba, ako se je za časa ne rešimo. “Gdor zaničuje se sam, podlaga je ptujčevi peti". Bog mu daj nebesa, gorečemu buditelju, ki je zaklical našemu narodu te resne besede! Mnogo let je od tedaj, ali do današnjega dne smo se vse premalo poboljšali.
STANISLAV ŠKRABEC
"BODITE SOL IN LUC!"
DANIJEL DEVETAK
Prejšnji konec tedna je na Goriškem zavel poseben veter, saj je na povabilo goriškega nadškofa msgr. Dina De Antonija prišel med nas kardinal Alojzij Ambrožič, nadškof v Torontu, kjer bo od 19. do 28. julija letos veliki shod mladih z vsega sveta s svetim očetom Janezom Pavlom II. -17. Svetovni dan mladih.
Pred skoraj dva tisoč leti je Kristus postavil sv. Petra za glavo prvi krščanski skupnosti, da bi potrdil brate v veri. To delajo skozi zadnjih dvajset stoletij vsi Petrovi nasledniki in prek njihovega polaganja rok tudi škofje po vsem svetu. Prav to je na srečanju v Gorici storil tudi kard. Ambrožič, nadpastir v veliki kanadski prestolnici in drugi slovenski kardinal, ki se je s svojimi besedami in prisotnostjo dotaknil src mladih in jih segrel, navdušil za lepoto hoje za Kristusom. Sprejel jih je z veliko preprostostjo in jim z besedo, s stiskom roke ali objemom dal občutiti, kako je vsakdo izmed njih dragocen v Gospodovih očeh. "Na orlovih krilih" so tako skupno poleteli v sicer kratko, a intenzivno izkušnjo, v kateri so v svoji različnosti (Slovenci iz zamejstva in
FOTO BI MBACA
Slovenije, Italijani iz dežele Furlanije-Julijske krajine) govorili isti jezik in se razumeli. In v tem so videli še poseben dar goriški Cerkvi - tudi ob 250-let-nici ustanovitve njene nadškofije -, skupnosti, kjer se srečujeta Vzhod in Zahod, skupnosti, ki želi prerasti meje in biti simbol prihodnosti, ki se gradi na temeljih miroljubnega sožitja narodov in kultur.
Po prihodu na ronsko letališče je kardinal v soboto, 16. t.m., maševal na sedežu goriške
duhovnije pri Sv. Ivanu za slovenske vernike (o tem pišemo na strani 10). Zvečer pa so se mladi zbrali v Gradišču ob Soči, kjer so jim prireditelji prikazali - ob molitvi in petju - lik nedavno proglašenega svetnika Lui-gija Scrosoppija, socialno čutečega svetega moža, rojenega na naših tleh.
V nedeljo zjutraj je bilo osrednje praznično slavje v največji goriški cerkvi, posvečeni Srcu Jezusovemu. K slovesnemu "mednarodnemu" somaševanju so
DRAGO LEGISA
Na srečanju med Berlusconijem in Schroderjem 8. t.m.v Trstu je prvi dejal, da bo njegova vlada na seji v četrtek, 14. t.m., odobrila pomemben u-krep v zvezi z vprašanjem imetja, ki so ga optanti zapustili v Istri in Dalmaciji. Čeprav je podtajnik v zunanjem ministrstvu in bivši predsednik deželne vlade Antonione še isti dan pojasnil, da se ukrep ne tiče zapuščenega imetja - ukrep naj bi zadeval ustanovitev paritetnega odbora, ki ga predvideva zakon za zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji - se je prav kmalu izka-
zalo, da je predsednik vlade zares mislil na begunce ali optante iz Istre in Dalmacije. Ponavlja se torej zgodba, ki jo poznamo že več kot pol stoletja. Italijanska oblast je namreč ves povojni čas tesno povezovala vprašanje naše narodnostne skupnosti s problemom beguncev ali ezulov iz nekdanje Jugoslavije. Najprej je Italija načrtno spreminjala narodnostni značaj ozemlja ob meji od tržaškega Krasa do predmestja Gorice, saj je tu gradila cela naselija za omenjene begunce, nato se je lotila problema odškodnine. Vse to se je dogajalo, čeprav je Italija 1.1954 podpisala lon-
donski memorandum, 1.1975 osimsko pogodbo in tri leta kasneje rimski sporazum, ki je natančno določil višino odškodnine za od beguncev in optantov zapuščeno imetje.
Našo zaščito pa je vedno zanemarjala. Londonski sporazum je bil za Italijo "barat-to infame" (sramotno barantanje), kot ga je označil za Italijo gotovo zaslužni politik Vit-torio Vidali, osimska pogodba je povzročila rojstvo Liste za Trst, ki je služila kot izgovor, da naša zaščita mora čakati na boljše čase, rimski sporazum pa je, vsaj kar zadeva Slovenijo, zasenčil Solanov kompromis. Vse to je nato lebde-
I Marjan Drobež / intervju i DR. ZOLTAN JAN
[ Harjet Dornik
I METKA KLEVIŠAR O IZKUSTVU BOLEZNI V DRUŽINI
I Jurij Paljk I O PIRHIH
1
ČETRTEK, 21. MARCA 2002
vabili veliki rdeči trakovi na fasadi svetišča z večjezičnimi napisi. V imenu mestne občinske u-prave je bil prisoten podžupan Noselli. Prisrčno dobrodošlico udeležencem je prinesel goriški nadškof msgr. De Antoni; poudaril je, da so se na srečanju zbrali bratje, ki jih družijo iste krščanske korenine. Mlade je pozval, naj prinesejo v svet nekaj krščanske soli in Kristusovo luč, naj bodo v mestu ob Soči Njegovi zavzeti oznanjevalci.
STRAN 16
SMO PRED NOVIM IZSILJEVANJEM?
IMAJO NAS ZA TALCE
lo nad rimskim parlamentom, ko je razpravljal in sklepal o našem zaščitnem zakonu, četudi je tedaj bila na vladi leva sredina. Kot vse kaže, namerava sedanja vlada spet močno pritisniti na Slovenijo in Hrvaško in nekaj koristnega iztržiti za ezule, dejansko pa za svojo politiko zlasti na ozemlju, ki ga je zaradi izgubljene vojne morala odstopiti Jugoslaviji oz. obema naslednicama, Sloveniji in Hrvaški. V tej luči moramo gledati tudi na neverjetno zamujanje pri izvajanju našega zaščitnega zakona. Presenečenj pa gotovo še ni konec. Naša slovenska narodnostna skupnost je torej dejansko ves povojni čas za Italijo talec, da tako laže izsiljuje svoje koristi.
I Marjan Drobež
I SREČANJE PREDSEDNIKOV ŠKOFOVSKIH...
I Mara Petaros
! REFORMA 18. ČLENA DELAVSKEGA STATUTA
Pesem mladih 2002
Več kot štiristo mladih pevk in pevcev je prejšnjo nedeljo pelo v tržaškem Kulturnem domu.
<stran 9)
2
ČETRTEK, 21. MARCA 2002
3417
BLIŽNJI VZHOD
NOVOSTI NA BALKANU
DRŽAVA SRBIJA IN ČRNA GORA BO NADOMESTILA JUGOSLAVIJO
PO UMORU PROF. MARCA BIAGIJA
VELIKA NEGOTOVOST NA POLITIČNEM PRIZORIŠČU
BO POSREDNIKU ZINNIJU TOKRAT USPELO?
ALOJZ TUL
Odnosi med Srbijo in Črno goro so bili v zadnjem obdobju napeti zaradi vrste nakopičenih problemov, ki so nastali po razkroju zvezne socialistične Jugoslavije. Osamosvojile so se Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Makedonija. V "zvezni" Jugoslaviji sta tako o-stali le Srbija in Črna gora, vendar so se odnosi med njima stalno slabšali, zlasti na gospodarskem področju. Da bi Črna gora omejila negativne vplive raz-hajanega srbskega gospodarstva, je uvedla kot drugo veljavno plačilno sredstvo nemško marko, ki jo je sedaj nadomestil evro. Črni gori seje tako postavljalo vprašanje, ali ostati še naprej v Jugoslaviji ali se podati na pot osamosvojitve z razpisom predhodnega referenduma, kot je to svojčas naredila Slovenija. Sele z odhodom Miloševiča z oblasti v Beogradu so se ustvarili pogoji za politično dogovarjanje. Evropska unija pa je s svoje strani dala vedeti, da razglasitev neodvisnosti v sedanjih razmerah ne more pri-
ti v poštev, da pa je pripravljena posredovati za dosego razumnega dogovora.
Tako so minuli teden najvišji zvezni ter državni in vladni predstavniki Srbije in Črne gore skupaj s predstavnikom EU Solano v Beogradu podpisali politični sporazum o oblikovanju nove skupne države, ki se bo imenovala Srbija in Črna gora. Sporazum, ki ga morajo sedaj potrditi zvezni, črnogorski in srbski parlamenti, določa, da po treh letih bosta imeli državni članici pravico začeti ustavni postopek za spremembo državnega statusa oz. za izstop iz skupne države.
Jugoslovanski predsednik Koštunica je po podpisu sporazuma dejal, da bo doseženi politični dogovor podlaga za pripravo ustavnega dokumenta, ki ga bodo oblikovali vsi trije omenjeni parlamenti. Pravkar doseženi politični sporazum se nanaša tudi na gospodarske odnose trenutno dveh različnih e-konomskih sistemov, ki se bosta morala uskladiti v postopku približevanja nove države EU.
.........STRAN	12
Vlada ministrskega predsednika Berlusconija se je po daljšem obotavljanju odločila, da bo kljub odločnemu nasprotovanju sindikalnih organizacij spremenila 18. člen delavskega statuta, ki določa, da delodajalec ne more brez utemeljenega razloga odpustiti nobenega delavca. Za spremembo je zlasti gospodarski minister Tremonti, ki pravi, da noben delavec ne bo ob službo in da bodo mnogi zaposleni, kar pomeni, da sprememba 18. člena delavskega statuta nikakor ni nekaj dramatičnega, kot trdijo sindikalne organizacije. Slednje so potrdile splošno stavko, ki bo 19. ali 23. aprila. Oglasil se je tudi sam ministrski predsednik Berlusconi, ki je spet naglasil, da "ulica ne bo ustrahovala vlade". Trmasto vztrajanje vlade pri svojih stališčih je imelo za posledico, da so tri sindikalne zveze strnile svoje vrste, tako da so vse pristale na predlog sindikata CGIL, naj delavci v znak protesta odgovorijo s splošno stavko. Stališče vlade podpira Zveza industrij-cev, medtem ko je Zveza trgovcev skušala posredovati med vlado in sindikati, češ da bi mo-
IZ DELOVANJA DEŽELNE SLOVENSKE SKUPNOSTI
ZA SLOVENSKO PRISOTNOST
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na seji v Nabrežini 14. t.m. ostro obsodilo zadnji dve potezi deželne desnosredinske večine proti interesom slovenske narodne skupnosti v Italiji. Večina v deželnem svetu je, kljub prejšnjim drugačnim obvezam, sprejela tak volilni zakon, ki v ničemer ne olajšuje prisotnosti zastopnikov slovenske manjšine, kaj šele, da bi jo zajamčil, kot bi bilo v skladu s sodobnimi standardi manjšinske zaščite, še zlasti tiste, ki jo uživa italijanska manjšina v Sloveniji. Presenetljiva podpora SKP takemu zakonu v zameno za zanjo domnevno primernejši vstopni prag le potrjuje hudo nenačelnost, ko gre za temeljne pravice slovenske manjšine. SSk zato podpira zbiranje podpisov za referendum proti volilnemu zakonu in zahteva nove zakonodajne pobude v korist zajamčenega zastopstva.
Deželni odbor F-Jk, ki ni upošteval predlogov krovnih organizacij SSO in SKGZ pri imenovanju štirih slovenskih članov paritetnega odbora, je po prepričanju SSk grobo kršil določbe zaščitnega zakona. SSk je pred sprejetjem zaščitnega zakona pravočasno in dokumentirano opozarjala, da je paritetičnost odbora le navidezna, ker bo slovenska manjšina res samostojno in kot subjekt določila le tiste tri člane, ki jih bo izbral zbor izvoljenih upraviteljev, in tiste štiri člane, ki jih bo določila slovenska civilna družba, medtem ko bo izbira ostalih odvisna od narodnostne oz. politične večine. Zato je sedanje zgražanje nekaterih skupin glede splošne sestave odbora neprepričljivo. Vendar je pri odločitvi deželne vlade prišlo do napada celo na omenjeno jedro avtonomije slovenske narodne skupnosti. Ker je vlada v Rimu iz nejasnih razlo-
gov poskrbela za ponovno zavlačevanje pri imenovanju celotnega odbora, ima še čas, da od vseh predlagateljev, ki jih določa zaščitni zakon, torej tudi od deželne vlade, zahteva strogo spoštovanje določil o sestavi paritetnega odbora, in se tako izogne neizbežnim sodnim prizivom. Nujnost stalnega iskanja pravice na sodišču pa žal potrjuje težke pomisleke, ki jih je nad ohlapno vsebino zakona SSk izrazila že pred njegovo odobritvijo.
Deželno tajništvo SSk je obširno razpravljalo tudi o bližnjih občinskih volitvah. O položaju v devinsko-nabrežinski občini sta poročala občinski svetovalec Viktor Tanče in strankin tržaški pokrajinski tajnik Peter Močnik, o položaju v Gorici pa goriški pokrajinski svetovalec David Grinovero.
Ob bližanju ustanovnega kongresa Marjetice v Parmi je SSk potrdila željo po tesnem sodelovanju z novim političnim subjektom ob ohranitvi popolne avtonomije slovenske stranke.
NOVI
GLAS
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
) GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL. 0481 533 177 FAX 0481 5 36 978 E-MAIL gorica(pnoviglas.it uprava n o v i g I a s. it
H33 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL. 04 0 365 473 FAX 040 775 419 E-MAIL trst<*»noviglas.it
GLAVNI UREDNIK ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK JURIJ PALJK
IZDAJATELJ ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA; PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK TISKARNA BUDIN / GORICA
NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA 42€, SLOVENIJA 46€,
INOZEMSTVO 62€, PRIORITETNA POŠTA 83€
POŠTNI TEKOČI RAČUN 10647493
- USPI
HC
rali vsi upoštevati trenutni zastoj na področju potrošnje, saj se predvideva, da bo njena rast v letu 2002 znašala le 1 %. Zato bi morala vlada zmanjšati nekatere davčne dajatve vsaj za 1%. Minister za gospodarstvo Tremonti pa je takoj odgovoril, da se bo po predvidevanjih Narodne banke kosmati narodni proizvod (BNP) letos povečal za 2,3 %, prihodnje leto pa naj bi se stanje še izboljšalo. ——— DL /STRAN 12
www.novigias.it cena oglasov po dogovoru
TERORISTIČNI UMOR
V dneh, ko sporna sprememba 18. člena delavskega statuta buri italijanske politične in sindikalne kroge, sta neznanca na motornem vozilu v mestnem središču Bologne usmrtila v torek, 19. t.m., ob 20.35, Marca Biagija, 52-letnega ekonomista, univerzitetnega profesorja, sodelavca uglednega dnevnika II Sole 24 ore in svetovalca ministra za delo Roberta Maronija. V preteklosti je bil Biagi tesen sodelavec uglednih politikov, kot sta npr. Romano Prodi in Tiziano Treu. Atentat, ki močno spominja na umor Massima D'Antone in drugih strokovnjakov, ki so si v zadnjih desetletjih prizadevali za socialne reforme, spominja na vzdušje iz svinčenih let, ko je organiziran terorizem z barbarskimi dejanji načrtno sejal politično in družbeno nestabilnost. Krvavi dogodek so zaprepaščeni predstavniki vladne večine in opozicije ostro obsodili. Minister za notranje zadeve Claudio Scajola, ki je bil v torek v VVashingtonu, je izjavil, da gre za izredno hudo dejanje; takoj se je vrnil iz ZDA in v sredo poročal o dogodku v parlamentu.
O razvoju dogodkov bomo seveda še poročali.
BREDA SUSIC
Posebni ameriški posrednik za Bližnji vzhod Anthony Zinni je minuli teden - ko se je po daljši odsotnosti vrnil v Izrael in Palestino -vedel, da ne bo imel lahkega dela. Imel je nalogo, da Izraelce in Palestince prepriča, da se ponovno srečajo in se začnejo dogovarjati o premirju in mirovnem načrtu. Ameriška diplomacija je prekinila svoje poizkuse za posredovanje, potem ko se je situacija na Bližnjem vzhodu tako zaostrila, daje postal zadnji mesec najhujši, kar jih je povzročila tako imenovana "nova intifada", ki seje začela pred sedemnajstimi meseci.
V soboto je že kazalo, da je Zinni dosegel napredek: od četrtka dalje so se tako palestinski atentatorji kot izraelska vojska (ta se je umaknila iz Ramale) umirili, kot bi hoteli dati mirovnim prizadevanjem novo priložnost. V javnost so prodrle spodbudne novice o tem, da sta tako palestinska kot izraelska stran pristali na tristransko srečanje z ameriškimi diplomati. Takoj potem pa je prišlo do zapleta. Začelo se je pri vodstvu Avtonomne palestinske oblasti, ki je postavila pogoj na privolitev za tristransko srečanje: izraelska vojska bi se morala predhodno umakniti z vseh zasedenih območij. To je povzročilo ponovno negativno zadržanje tudi na izraelski strani. Iz vladnih uradov je prišlo javno sporočilo, da še ni padia odločitev o tem, aii se bo izraelska delegacija sploh udeležila napovedanega srečanja. Ministrski predsednik Sharon je ponovno zavzel stara nepopustljiva stališča o tem, da morajo Palestinci pred premirjem za nekaj časa popolnoma prenehati s terorističnimi napadi. S tem so se Zinnijevi napori za sklicanje tristranskega srečanja izjalovili. Kljub propadu pogovorov na politični ravni pa je Zinni z delom nadaljeval in na srečanju med odgovornimi za varnost tako v Izraelu kot na
palestinskih območjih v ponedeljek, 18. marca, dosegel dogovor o začetku umika izraelske vojske z zasedenih območij. Istočasno se je palestinska policija obvezala, da bo zagotovila izraelskim državljanom večjo varnost.
Samo nekaj ur potem, ko je prišlo do preklica tristranskega političnega srečanja, sta nasilje in orožje zopet prevzeli glavno besedo. V nedeljo je prišlo do dveh atentatov, izraelski tanki pa so prodrli do središča Betlehema. V Tel Avivu je Palestinec ubil eno, ranil pa več oseb v eni izmed tako imenovanih "nepovratnih akcij", ki predvidevajo streljanje z mitraljezom ali drugim avtomatičnim orožjem kar tako počez na množico v kaki zelo obiskani točki izralelskih mest. "Nepovratne akcije" postajajo ob samomorilskih napadih vedno pogostejše sredstvo boja palestinskih skrajnih organizacij. Malo potem se je drug palestinski atentator razstrelil na neki avtobusni postaji v Jeruzalemu in povzročil več ranjenih. Oba atentatorja sta v svojih akcijah izgubila življenje. Izraelska vlada pa je na ta dogodka odgovorila s ponovno zasedbo Betlehema. Izraelska vojska se še ni umaknila niti iz Beit Jale, Hebrona in iz nekaterih predelov mesta Tulkarem.
Tudi v ponedeljek je prišlo do nekaterih poizkusov napadov (na območju Gaze so bile izstreljene rakete vrste Qassam, ki pa
ii.su povzročile škode), kljub pričakovanemu obisku ameriškega podpredsednika Chene-ya. Ta se je mudil v regiji, zato da bi se zavezniške arabske države in Izrael pripravili na morebitni napad na Irak.
Zaenkrat torej še ni jasno, v kolikšni meri bo ameriška diplomacija sposobna rešiti bližnje-vzhodnji gordijski vozel. Dejstvo pa je, da je - odkar se je po daljšem premoru vrnila na prizorišče - nekaj več konkretnih upov za dosego premirja.
POVEJMO NA GLAS JANEZ POVŠE
PREMALO OBČUTENO O TRAGEDIJAH
Spremljanje preiskave o uboju malega Samuele-ja je v sredstvih javnega obveščanja verjetno preseglo že dopustno in koristno mero. Bodisi časopisje predvsem pa televizija sta se ob priporu domnevne detomorilke odzvala tako izrazito, da se človek sprašuje, zakaj in s kakšnim namenom. Osrednji televizijski dnevnik je na primer kar celih dvajset minut, in to na prvem mestu, posvetil temu dogodku oziroma kako je bila Anna Maria Fran-zoni aretirana. Poleg tega je bil spremenjen večerni program, da je bil seveda lahko govor o Sa-mueleju in njegovi materi. Pogosto je mogoče slišati, kako so mediji dolžni o osebnih tragedijah poročati mirno, pretehtano in z vsem primernim spoš tovanjem do udeležencev pretresljivih dogodkov. To pot se je zdelo, da so bila vsa omenjena pravila gladko in brez pomisleka pozabljena. Se več, mediji kot da so si dobesedno prizadevali, da bi se zgroženost javnega mnenja še okrepila in da bi bile mirne in trezne osvetlitve povsem potisnjene v kot. V pogovorih pred televizijskimi kamerami je celo prišlo do zanimivega pojava, da je v primeru Franzonijeve marsika teri udeleženec že možnost detomora kategorično zavrnil. Jasno je bilo čutiti, da jih ni malo, ki nimajo moči, da bi se soočili z resnico in to kljub temu, da so osamljeni in hitro utišani glasovi psihologov in kriminologov navajali dokaze, kako pojav žal obstaja in ga seveda nikakor ni mogoče odpraviti s tem, da ga nočemo videti. Med vsemi umori v Italiji se jih nam-
reč približno četrtina dogodi v najožjem družinskem krogu in vsak šesti med njimi je detomor s strani matere. V vzdušju razburjenega medijskega delovanja je bilo za smotrno obravnavo pojava kot takšnega premalo ali prav nič prostora. V prevladujoči vročičnosti zato ni bilo malo napadov na sodstvo, ki si je upalo Franzonijevo pripreti, čeprav izvedensko mnenje jasno navaja, da je detomorilec ali detomorilka zaradi lastnega obupa sposoben oziroma sposobna nemudoma moriti dalje.
Na vsak način velja do osebnih in družinskih tragedij pristopati drugače. V prvi vrsti zaradi vseh neposredno prizadetih. V kolikor želimo ljudem v tako skrajnih stiskah zares pomagati in jim stati ob strani, potem moramo izhajati iz njih : in ne iz vseh ostalih, ki nas je dogodek pretresel ali celo prestrašil. Bistveno je prav vživetje v najbolj prizadete, ki lahko že v kali zajezi brezplodno naraščanje vsesplošne zgroženosti in dramatiziranja. Vživetje v najbolj prizadete je slej ko prej edina humana drža, brez katere se podre vse drugo. Predvsem je škodljivo, če se s skrajnimi dejanji, ki se žal dogajajo, nismo sposobni soočiti ali jih sploh nočemo sprejeti. V tem pri' meru, kot da nočemo videti, kako prav vse stvari tako ali drugače izhajajo iz časa in sveta, v katerem živimo: kako zares vse stvari izhajajo iz časa in sveta, v katerem živimo, tiste najlepše pa tudi tiste najstrašnejše, ki jim pravimo tragedije.
AKTUALNO
INTERVJU / ZOLTAN JAN
SLOVENSKI JEZIK JE TREBA ZAŠČITITI
MARJAN DROBEZ
Razprave o zakonu o rabi slovenščine kot uradnega jezika trajajo že vsaj pet let. Nekateri se zanj zavzemajo, spet drugi pa menijo, da zakon ni potreben, ker da naša materinščina ni ogrožena. Na vaš predlog je Državni svet republike Slovenije pričel zakonodajni postopek za sprejem tega zakona. Kakšno je po vašem mnenju stanje slovenskega jezika v Sloveniji?
Če gledamo samo na sposobnost slovenščine za izražanje in ubeseditev vsega tega, kar živimo, potem je to čisto normalen položaj jezika. Pojavljajo pa se zaskrbljujoči pojavi, ko slovenščina zgublja vlogo, ki jo navadno pričakujemo. Podiplomski študij se marsikje odvija v tujem jeziku, pa čeprav je samo predavatelj tujec, vsi študenti pa so Slovenci. To pa pomeni, da se vračamo v neko stanje, ko se nismo imeli lastne univerze ter nismo imeli strokovnega jezika oz. vsega potrebnega izrazoslovja. Prej so Slovenci študirali na tujih univerzah, študirali iz tujih knjig in so po študiju pisali knjige v tujem jeziku. Zato ni slučajno, da sta si, denimo, Prešeren in Čop dopisovala v nemščini o tem, kakšna naj bo slovenska poezija. So pa še hujše stvari, zdaj ko postajajo lastniki naših podjetij in bank tujci.
0	individualnih pogodbah ni nujno, da lastnik zna slovenski jezik. To pomeni, da s svojimi podrejenimi delavci lahko govori na primer v nemščini. Lah-^ ?! Predstavljate, kako je prikrajšan, recimo, nekvalificirani delavec, tehnik, ki mora sprejemati navodila ali uveljavljati svoje pravice v tujem jeziku. Nastajajo tudi pravna vprašanja. Pri prevajanju pogodb, veste, je vedno vprašanje, kako se razume določen termin, pravni pojem. Katera pogodba je veljavna v Sloveniji? Logično bi bilo, daje v Sloveniji veljaven izvirnik, slovenska verzija. Tako je po vsem svetu. Ne pa v Sloveniji, pri nas se lahko stranki dogovorita, da je izvirnik pogodbe v nemščini. Na teh in podobnih področjih slovenščina izgublja svoje mesto. Kaže, da nasprotja glede zakona o uporabi slovenščine kot urad-nega jezika obstajajo tudi med slavisti oz. izvedenci za področje jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike. Pridržke zoper zakon o slovenščini ima menda tudi univerzitetna profesorica dr. Breda Pogorelec, ki ima
v	našem jezikoslovju pomembno mesto in vpliv.
Zdaj se ne bi spuščal v oceno njenega pomena v slovenskem jezikoslovju. Vsekakor njena skupina, ki deluje kot posvetovalno delovno telo državnega zbora, nasprotuje zakonu, e v prejšnji mandatni dobi je a delovna skupina obravnava-a predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika in ta-rat je bila prof. Pogorelec o-
Zoltan jan je diplomiral iz primerjalne književnosti in slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1997 tudi doktoriral. Najprej je bil asistent na Filozofski fakulteti v Zadru, za tem ravnatelj Goriške knjižnice v Novi Gorici, nato profesor na Tehničnem šolskem centru v Novi Gorici in tudi lektor na filozofski fakulteti v Trstu. To nalogo opravlja še sedaj. Opravljal je vodilne funkcije v učiteljskem sindikatu in mu predsedoval, ko so v začetku devetdesetih let potekali zaostreni sindikalni boji in stavke. Leta 1993 je bil izvoljen za državnega svetnika, in to je še zdaj. Dve mandatni dobi je bil predsednik Slavističnega društva Slovenije. Objavil je vrsto recenzij, predvsem o litaerarnozgodovinskih delih, člankov o bibliotekarstvu, učiteljskem poklicu, metodiki pouka slovenščine in o odmevih slovenske književnosti v Italiji. Objavil je okrog 400 člankov, med katerimi so obsežnejši prispevki o odmevih A. Camusa pri Slovencih, o delu A. Žigona, analiza Prijateljeve Slovenačke književnosti, o Slavističnem društvu, strokovnoznanstveni slavistični periodiki itd. Sourejal je revijo Primorska srečanja, piše in ureja Kroniko, glasilo Slavističnega društva Slovenije. Je tudi avtor dveh novih knjig o usodi in poznavanju slovenske književnosti v Italiji (Slavistična knjižnica IV. in V. zvezek).
samljena. V novem sklicu državnega zbora je zdaj delovna skupina malo drugače sestavljena in jo bolj izrazito podpira. Nihče ji ne odreka te pravice, če bi bili to resni pomisleki in predlagane druge rešitve. Vendar teh drugih rešitev ali pa boljšega zakona ni predložila. To je zdaj ravnanje, ki ga ni mogoče razumeti drugače kot samo nasprotovanje nečemu, česar ni predlagala sama.
Vi ste kot drža vni svetnik posameznikom, ki so v svojih javnih nastopih pokazali zavzetost in skrb za slovenski jezik, poslali vabilo, naj pri odgovornih slovenskih politikih, kot so npr. premier Janez Drnovšek, predsednik državnega zbora Borut Pahor, ministrica za kulturo Andreja Rihter idr., posredujejo, da bi se do zakonskega predloga o rabi slovenščine kot uradnega jezika opredelila vlada ter da bi ga državni zbor uvrstil na dnevni red. Takih primerov v pravni državi, kakršna naj bi bila Slovenija, ni veliko. Pri samem zakonodajnem postopku takšna dejanja res niso v navadi, pač pa so organizacije civilne družbe, ki tako ravnajo. Pri tej stvari pa je bila zgodba taka. Ko je bil predlog zakona vložen v zakonodajni postopek, so me ljudje začeli spraševati, kaj se z njim dogaja. Veste pa, da v vsakem parlamentu zakonski predlogi čakajo leta in leta na obravnavo, in tako čaka tudi ta. Najprej sem nekaterim odgovarjal, potem pa sem tistim, ki so se oglašali v javnosti ali pa so se zavzemali za zakon, napisal kratko pismo, ki ste ga omenili. Odziv je bil presenetljivo velik, kar priča, da večina ljudi meni, da je takšno urejanje položaja slovenščine potrebno. Seveda so tudi politiki postali bolj občutljivi. Borut Pahor je predlog zakona dodelil v obravnavo matičnemu delovnemu telesu državnega zbora, ki pričakuje mnenje skupine Brede Pogorelec. Omenjena pisma so torej pospešila postopek, ki bi sicer lahko trajal zelo dolgo. Drugače pa postopek določa, da zakonske predloge, ki jih ne predlaga vlada, mora ta predhodno obravnavati. Toda tudi vlada našega predloga še ni obravnavala. Je pa vlada dobila mnenje Sveta za kulturo, svojega posvetovalnega organa. Svet je na seji
25.	januarja letos zakonski predlog obravnaval in ga soglasno podprl. Tudi Ministrstvo za kulturo ima pripravljeno svoje stališče, tako da se bo predvido-
ma v tem mesecu ali pa v aprilu opredelilo do zakona. Upamo skratka, da se bo celoten postopek nekoliko pospešil. Kdaj naj bi torej državni zbor začel ob ra vita vati predlog zakona o rabi slovenščine kot uradnega jezika? Obljubljajo, da bo uvrščen na dnevni red aprilske seje.
V	Sloveniji se z jezikom ukvarjajo mnogi slavisti, na raznih ravneh pa tudi izobraževalne in znanstvene ustanove, denimo, na filozofski fakulteti in v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Gre, menimo, za močno gibanje,ki si prizadeva za zaščito slovenščine. Kakšno pa je mnenje tega gibanja, kot sem ga imenoval in opredelil, o dilemah in stiskah našega jezika, zlasti v obdobju t.i. globalizacije, ki povzroča tudi izredno hitro širjenje uporabe angleškega, nemškega in še katerega tujega jezika ?
Težko bi rekli, da je to gibanje, bolj gre za stroko, ki deluje in se razvija, znotraj filozofske fakultete v Ljubljani, kot ste povedali, znotraj pedagoške akademije v Mariboru, Znanstvenoraziskovalnega centra Akademije znanosti in umetnosti in znotraj same Akademije. Tu so tudi različna stališča, tako kot v vsaki stroki. Marsikdo misli, češ, če so vsi drugi preživeli, bomo preživeli tudi mi. Ni problem angleščina, ampak je problem amerikanščina, v poveza-
vi	z gospodarsko nadmočjo ZDA. Prav gotovo se samo s purizmom ne da ničesar rešiti. Je pa potrebno upoštevati posebne položaje in skrbeti, da se pogovarjamo o teh problemih in do njih ne smemo biti brezbrižni. Veste, da smo 21. februarja imeli dan materinščine, ki ga je uvedla organizacija UNESCO. Predsednik OZN je ob tej priložnosti govoril o 1.500 ogroženih jezikih, ki so na tem, da bodo izginili. Naš jezikoslovec Stanislav Skrabec, ki je delal v frančiškanskem samostanu na Kostanjevici pri Gorici, je zapisal, da je dosti imenitnejših jezikov, kot je slovenščina, že izginilo in gotovo tudi slovenščina ne bo dočakala sodnega dne. Ali bomo mi zadnja generacija ali pa predzadnja, ne vemo. Toda naša dolžnost je, da materni jezik ohranjamo. Drugače pa so raziskave o slovenskem jeziku poglobljene in odkrivajo nove zakonitosti v njem. Stroka, ki preučuje slovenščino, se širi. To je množica ljudi, ki se z jezikom
poklicno ukvarjajo. Še v šestdesetih letih je bilo v raznih ustanovah, ki se poklicno ukvarjajo z jezikom, manj kot ducat zaposlenih. Sedaj pa je samo na oddelku za slavistiko filozofske fakultete v Ljubljani okrog 60 redno zaposlenih, potem je še oddelek v Mariboru. Nadalje je treba upoštevati Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša v okviru Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, z nekaj ducati poklicnih raziskovalcev slovenščine. Tolikšno število raziskovalcev seveda privede do novih rezultatov.
Če obravnavamo slovenščino, ki jo uporabljajo naši rojaki
v	Italiji, je stanje v tem okolju specifično.
Kakšno vlogo imajo pri utrjevanju materinščine šole, pa tudi razne organizacije in društva slovenske narodne skupnosti? Veliko Slovencev se izraža v narečju, tudi zato, ker ne obvladajo knjižnega jezika.
Ob tem pa je treba poudariti, da na Goriškem, Tržaškem, v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini deluje več dobrih in prizadevnih učiteljev oz. profesorjev slovenskega jezika.
Načeli ste zelo kompleksno vprašanje. Tudi v Sloveniji in drugih okoljih so primeri, ko je pogovor v narečju pričakovan, in to ni nič narobe. Pojavljajo se razmere, ko se v radijskih oddajah in deloma tudi na televiziji in v tiskanih medijih poskušamo čim bolj sproščeno pogovarjati in pri tem ne ločimo, kdaj je ena oblika jezika, ena raven izražanja primerna in kdaj druga. Mladi na primer v radijskih oddajah, da bi bile le-te bolj sproščene, govorijo tako, kot jim pride na misel, ne da bi skrbeli za čimbolj racionalno, pravilno in natančno izražanje.
V	zamejstvu povzroča posebno stanje to, da je jezik okolja drugačen od slovenskega. To velja za rojake v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in tudi za slovenske izseljence. Zaradi tega nastajajo veliki vplivi in s tem lahko tudi velike težave. Poleg tega tudi javno šolstvo ni popolno, za nekatere poklice pa se je treba vključiti tudi v italijanski šolski sistem. Vemo pa, da se do mature oblikujeta svetovni nazor in tudi jezikovna kompetenca, z občutkom za besedotvorne prvine, za skladenjske ravnine, za pregibanje itd. Če tega ni, če se torej že štirinajstletni otrok vključi v italijansko okolje, omenjene sposobnosti kasneje težko pridobi. Je pa zanimiv še en pojav. V slovenske šole se vključujejo tudi nekateri Italijani in vemo, da se njiho-
vi	starši potem začnejo učiti slovenščine. To je nekaj novega in tega smo še posebej veseli. Tukaj vidimo neko sproščenost odnosov, seveda pa gre za ljudi, ki so že prej razčistili s tem, kakšne odnose naj imajo s slovenskim okoljem. Vseeno pa še vedno prevladujejo takšna stanja: če je deset Slovencev in en Italijan v družbi, potem se govori italijansko; tudi v primeru, da tisti Italijan malce razume slovensko. Bil sem z bivšim italijanskih konzulom v Ljubljani včasih v stikih. Kot vsak diplomat se je skušal naučiti jezika države, v kateri je služboval, toda imel je zelo malo priložnosti, da bi lahko govoril in poslušal slovenščino. Brž ko sogovorniki vidijo, da je italijanski konzul in predstavnik italijanske države, se vsak sili govoriti italijansko, pa čeprav dela še hujše napake kot konzul, ki se preizkuša v slovenščini.
Kot pedagog delate tudi na tržaški univerzi, na kateri poučujejo tudi naš jezik. Kako je tam s slovenščino?
Italija je poleg Avstrije država, v kateri je največ možnosti za študij slovenščine, in ne samo slovanskih jezikov. Včasih je bilo celo šest univerz ali pa visokih šol, na katerih se je bilo mogoče učiti in diplomirati iz slovenščine. Sedaj je slovenščino mogoče študirati v Trstu, Vidmu, Padovi, Rimu, do pred kratkim tudi v Neaplju in v Benetkah. Studijski režim glede slovenščine pa se zelo hitro spreminja, upoštevaje organizacijo, ki je na vsaki univerzi različna. V Trstu je mogoče študirati slovenščino na filozofski fakulteti, kjer študij lahko traja eno leto, dve leti, tri ali štiri leta, in se poučuje tudi kot glavni predmet. Študent lahko diplomira s tezo iz slovenščine. V drugih primerih pa je slovenščina stranski predmet. Lahko pa se slovenščina študira tudi kot tuj jezik. Namesto da bi opravili en izpit ali pa kolokvij iz angleščine, ga študent opravi iz slovenščine. Lahko pa se slovenšči-
na kot tuj jezik študira tudi na drugih fakultetah v Trstu, izpite pa študenti opravijo na filozofski fakuteti. Slovenščino je poleg tega možno študirati tudi na pedagoški fakulteti in na visoki šoli za prevajalce in tolmače v Trstu. Možnosti za študij slovenskega jezika v Trstu je torej kar precej. Drugo pa so seveda razmere, v katerih delamo na filozofski in drugih fakultetah, kjer poučujejo slovenščino. Koliko profesorjev je zaposlenih, kakšne možnosti imajo za napredovanje, koliko sredstev dobivajo za raziskovanje, za opremo, za strokovne knjižnice itn. Na teh področjih pa je stanje bolj zaskrbljujoče.
V	nekaterih okoljih (npr.
v	znanstvenih ustanovah in gospodarstvu) slovenščino izrivajo iz uradne rabe in namesto nje uporabljajo tuje jezike, zlasti angleščino in nemščino. Kakšen je vaš odnos do takšnih teženj, tudi z vidika dolgoletnega predsednika Slavističnega društva Slovenije.
Kakšna bi bila v omenjenem primeru lahko zaščitna vloga zakona o slovenščini kot uradnem jeziku v Sloveniji?
Eno so zakonske norne, drugo je naš odnos do maternega jezika, pa tudi naš odnos do slovenščine kot uradnega in državnega jezika. Naj navedem, da je besedilo zakona, ki je zdaj v parlamentarnem postopku, nastalo v obdobju, ko je bil minister za kulturo dr. Janez Dular. Pred njegovo pisarno je visel plakat z napisom Mura dizain. To je bila reklama z edino slovensko besedo Mura. Sodelavcem je naročil, naj vsaj pred njegovim oknom ne bo tega škandala. Ničesar ni mogel ukreniti, ker za to ni bilo pravne osnove. Tako se je začel pripravljati zakon. Pomen zakona vidim predvsem v tem, da bi se začelo o slovenščini javno razpravljati. Objavljali bi razna obvestila, imeli bi tudi stališča urada za jezik, pa javna opozorila.
Včasih smo nekaj podobnega imeli znotraj Socialistične zveze, kjer je delovalo Jezikovno razsodišče. Opozarjalo je na kršitve slovenskega jezika, kar je prispevalo k ozaveščanju in k skrbi za izražanje. Nekaj podobnega pričakujem tudi zdaj. Poleg tega pa se v Sloveniji kratijo tudi nekatere druge temeljne pravice. Za tujce v Avstriji, kjer uporabljajo nemščino, ki je neprimerno manj ogrožena kot slovenščina, so sprejeli predpise, da se morajo obvezno naučiti nemški jezik, ker bodo sicer izgubili dovoljenje za bivanje. Francozi, ki so 60-milijon-ski narod, imajo v sindikalni pogodbi določeno, da morajo tujci položiti licenco o znanju jezika, kar se jim upošteva pri plači. Ko napraviš licenco o prvi stopnji znanja francoskega jezika, prejmeš dodatke k plači. Ko opraviš tretjo stopnjo, je ta dodatek že znaten. Nam v Sloveniji pa tega očitno ni potrebno. Dogaja se celo, da šolniki, ki ne znajo dobro slovensko v osnovnih šolah, učijo matematiko ali pa, denimo, biologijo.
3
ČETRTEK, 21. MARCA 2002
4
ČETRTEK, 21. MARCA 2002
KRISTJANI IN DRUŽBA
S V E	TO	P	I S	E M S K A	RAZMIŠLJANJA
	mn	E	E	mwm	
V L	I T U	R	G	I C N E M	LETU A
ŽLAHTEN IZBOR BOŽJE BESEDE, NEDELJO ZA NEDELJO
VILJEM ŽERJAL | CVETNA NEDELJA
GOSPODOVEGA TRPLJENJA
Ko je prišel vJeruzalem, se je vse mesto vznemirilo. (Alt 21,10)
Svoj hrbet sem nastavljal tistim, ki so me bili. (Iz 50, 4-7)
Vsi, ki me vidijo, me zasmehujejo. (Ps 22,8)
Sam sebe je izničil. (F!p 2,7)
Pozdravljen, judovski kralj! In pljuvali so vanj. (Alt 26, 29.30)
V letu A beremo Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po Mateju. Ker pa je to branje nabito z dogodki odrešenja človeškega rodu, ga polagoma premišljujemo, saj ga le tako vsaj malo doživimo. Sede ali kleče gledamo v duhu čas in osebe ter vse, ki nastopajo na odru zgodovine, ki je odigrala Jezusovo dramo. Ta pa je vedno sodobna, čeprav stara že dva tisoč let. Resda je Kristus enkrat umrl in enkrat za vselej od mrtvih vstal. Vendar živi v vsakem človeku, ki veruje vanj ter zato trpi in umira v sestrah in bratih. Saj pravi ob sodbi: "Lačen sem bil in ste mi dali jesti ... Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili" (Mt 25, 35-40). Prav tako ga osebno prizadene hudobija do sester in bratov (Mt 25, 42-46).
V velikem tednu se mešata navdušenje z vzkliki zmagoslavja judovskemu kralju, Mesiji, ki je prišel odrešit narod, ter najbolj podlo in prostaško ravnanje z Jezusom. Kar vse izdaja ubogo človeško naravo, padlo že v prastarših, po nevoščljivosti lažnivca in ubijalca od začetka (Mdr 2,2 4; Jn 8, 44). Hitro pozabi na Stvarnika in se sprevrže v malikovalsko rajo (Jer 7, 24.26). Zaradi vsega tega Bog trpi. Cvetna nedelja pa se ne zaman imenuje nedelja trpljenja Gospodovega. Jezusu pojemo himne in pesmi, s katerimi mu vzklikamo, čeprav dobršen del ostarelih in tudi mladih po bolnicah in zdraviliščih mu vzklika samo v duhu: "Pozdravljen, naš kralj!" (gl. Mt21,9).
Vsi kristjani se zavedamo svojih globokih duhovnih ran in tudi grehov in zločinov po širnem svetu. A mu vzklikamo, ker prihaja k nam na osličku, prepričani, da nas že njegova senca, kakor senca apostolov, ozdravlja, tudi telesno. Vsekakor se ga skušamo dotakniti, kajti iz njega izhaja moč, ki uničuje bolezen in greh z vso krivdo in hudobijo vred (Apd 5,15; Lk 6, 19; 8, 45). Cerkev je za Oljčno nedeljo uvedla rdeč mašni plašč, kakor tudi za veliki petek zato, da nas opozori na gorečo ljubezen našega Boga do nas vseh. Ta ljubezen ga je gnala na križ, da je prelil svojo kri za nas vse.
Obred z oljčnimi vejami v rokah in prepevanje slave Jezusu na njegovi poti v trpljenje nas osvobajata prekletstva oddaljenosti od Boga in sester ter bratov. V našem srcu naj se rodi kesanje nad vso hudobijo, ki jo premore naše človeško srce. V dobri spovedi izlijemo vse v morje Božjega usmiljenja, kajti ponižanje pred spovednikom hrani v sebi Očetov objem in poljub (Lk 15, 20). Vsakomur, ki prizna svoj nič pred Bogom in ljudmi, govori, da nas Bog rad ima, saj je večji od našega srca in spoznava vse (1 Jn 3,20).
Skozi vse velikonočne praznike sedemo h Gospodovi mizi, da jemo in pijemo telo in kri našega Odrešenika pod podobo kruha in vina. Toda potem ko smo sami sebe kritično ocenili ter se od časa do časa spovedali grehov, ki se jih zavedamo. Jezusa prejemamo tudi vsako nedeljo in vsak praznik, lahko celo vsak dan. Navadimo se na srečanje z Vstalim pri obhajilu kot z največjim prijateljem. Vsekakor naj bo obhajilo spomin njegove smrti in ljubezni (1 Kor 11, 26).
Poleg spovedi in obhajila ter Božje besede ne pozabimo otrok. Te pripeljimo vsako nedeljo in vsak praznik v domačo cerkev prepevat in slavit našega Boga. Pripovedujmo jim o Jezusu in njego-
vi	ljubezni do ljudi, do nas vseh.
Otrokom in mladim skušajmo razložiti, kako je Jezus kralj, da bodo pravilno dojeli bistvo Božjega kraljestva, ki se razodeva na križu. Jezus je namreč začel pripravljati učence na uro trpljenja in največje preizkušnje v življenju že od začetka, pri prvem čudežu v Kani, rekoč: Moja ura še ni prišla (Jn 2, 4). Tik pred aretacijo, procesom in obsodbo na smrt pa je dejal: "Oče, prišla je ura" (Jn 17,1). Slava vstajenja in življenja pelje namreč skozi slavo trpljenja.
Ne samo otroci in mladi, marveč tudi starejši, stari in umirajoči bomo ob zadnji uri - preizkušnji, v svojem trpljenju, začutili, da je z nami mož bolečin (Iz 53,3). Jezus je krotak mož, saj jezdi na osličku, žrebetu vprežene živali (Mt 21, 5 ; Zah 9, 9). O sebi pravi, da je krotak in ponižen (Mt 11,29). Postal je celo suženj vseh, nosil je bolezni, bolečine in grehe vseh (Iz 53, 4.5), bil je prištet med prestopnike (Iz 53,12).
Ob umiranju je Jezus molil 22. Psalm. Ta je nabit z vso naduto temo hudobije. Prikaže, kako ga obkroža tolpa psov, drhal hudobnežev. Izročen je v roke ljudi (Mt 26,50; Mr 14,46).
Otrokom ponavljajmo, a nevsiljivo, da je nevera puhla, četudi straši ali se ovija v prešernost in razuzdanost. Omenjeni psalm nadaljuje: "Obkrožilo me je mnogo juncev, bašanski biki so me obdali; svoje gobce so razprli proti meni kakor lev, ki trga in rjove... prebodli so mi roke in noge" (Ps 22, 13 -14. 17).
Toda molitev predre oblake in pride do Boga: Ti pa, Gospod, ne bodi daleč! Moja moč, hiti mi pomagati! Reši pred mečem mojo dušo, iz pasje šape, mojo edino; odreši me iz levjega gobca, izpred bivolskih rogov si me uslišal. Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom, sredi zbora te bom hvalil (Ps 22, 20 - 23).
Pri tem namignimo mladim, naj bi se posvetili službi duhovnika odnosno redovne sestre, da bi znali "krepiti omagujoče", tudi trpeti z Jezusom, ki je nastavil svoj hrbet tistim, ki so ga bili (Iz 50, 4.6). Saj je Jezus, v vsem enak Bogu, sam sebe izničil in postal podoben ljudem ter pokoren vse do smrti, smrti na križu (Flp 2, 6-11). A če pridenemo nasvetu - vabilu Zdravamarijo, bomo gotovo prejeli v dar novega oznanjevalca, oznanjevalko, slave, dasi zavite v križ.
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. ŽE OBSODIL KRVAVO DEJANJE
UMORJEN KOLUMBIJSKI ŠKOF
Iz Kolumbije, ki ima 42 milijonov prebivalcev in je približno trikrat večja od Italije, je prišla pretresljiva vest, da so v soboto, 16. t.m., neznanci umori-
i	nadškofa iz mesta Cali, ki leži jugozahodno od prestolnice Bogota'.
Do sedaj se je izvedelo, da sta v soboto zvečer po krajevnem času dva napadalca pred cerkvijo v ljudski četrti mesta Cali, ki se imenuje Aguasblan-cas, z več streli umorila nadškofa Calija msgr. Isaiasa Duarteja Cancina, ki je zaradi težkih poškodb kasneje umrl v bolnišnici. Nadškof msgr. Isaias Duarte Cancino je ravno prihajal iz tamkajšnje cerkve in je vstopal v avtomobil, ko sta neznanca streljala nanj z drvečega motorja in ga zadela v prsi in glavo. V cerkvi je nadškof tik pred smrtjo poročil več mladih parov. Kot je sporočila policija, je za neznanci izginila sleherna sled.
Tudi o ozadju umora kolumbijskega nadškofa zaenkrat še ni podatkov. Predstavnik nad-
škofije je po poročanju kolumbijskih medijev izjavil, da so policijo zaradi več sumljivih oseb v soboto prosili za večjo zaščito nadškofa, vendar se policija na zahtevo ni odzvala.
Msgr. Isaias Duarte Cancino je bil star 63 let in se je zavzemal za mirovni proces v Kolumbiji, predvsem pa za večje poštenje v kolumbijski družbi. Večkrat je kritiziral marksistične upornike Revolucionarnih o-boroženih sil Kolumbije (FARO in skrajno levičarsko Vojsko narodne osvoboditve (ELN), kot je tudi redno napadal preprodajalce z mamili, še posebej veliko trgovino s pogubnim kokainom, saj je znano, da se v Kolumbiji na leto pridela več kot 80% vsega kokaina na svetu. Zavedal se je, da je krajevna politika tesno povezana z velikimi preprodajalci mamil. Prav v Ca-liju je bil eden največjih kartelov, se pravi ena največjih organiziranih združb za pridelovanje in preprodajo kokaina. Leta
1999,	potem ko je Vojska naro-
dne osvoboditve ugrabila več kot 100 ljudi v neki cerkvi v Ca-liju, je msgr. Duarte zahteval izobčenje vodje organizacije ELN. Februarja lani pa je vzbudil pozornost, ko je več političnim strankam očital, da so svoj parlamentarni predvolilni boj financirale z denarjem od nezakonite preprodaje mamil. S krajevnimi škofi je takrat Duarte napisal posebno apostolsko pismo, v katerem je pozval Kolumbijce, naj na volitvah ne glasujejo za tiste politike, ki so vpleteni v trgovanje z mamili.
"Preklet je vsak denar, ki je povezan z mamili. Prav ta denar pozvroča v naši državi veliko gorja, predvsem pa nasilje, ki ima za posledico krvava dejanja," je takrat zapisal v cerkveni dokument. Mesto Cali leži v Dolini Cauca in je eno največjih središč pridelave in preprodaje mamil na svetu. Jasno je, da si je msgr. Duarte zaradi pozivov k poštenju in zaradi jasnih načel, predvsem pa zaradi javnega obsojanja podkupljivih poli-
IN MEMORIAM
G. FRANC MALALAN
V	soboto, 16. t.m., je v Nabrežini v 92. letu starosti umrl starosta slovenskih duhovnikov v zamejstvu in obenem starosta tržaških duhovnikov g. Franc Malalan.
Pokojnik se je rodil na Opčinah 1. decembra leta 1910 in že zelo mlad vstopil v red klaretin-cev. V duhovnika je bil posvečen 21. decembra 1935 v Rimu, kjer je tudi daroval novo mašo. Zatem je služboval v raznih krajih po Italiji, še zlasti na Siciliji, kjer se je v veliki meri posvečal revnim. Konec 60. let se je vrnil na Tržaško, kjer je prevzel duhovno oskrbo Marijinega svetišča na Vejni. To službo je opravljal od leta 1969 do 1992, ko se je preselil v Ricmanje, kjer je kot vikar po svojih močeh pomagal tamkajšnjemu župniku
msgr. Angelu Kosmaču. Tu je v začetku letošnjega leta tudi nesrečno padel in si zlomil stegnenico. Po uspešni operaciji mu je kazalo na bolje, a se je potem njegovo zdravstveno stanje po-
slabšalo in preteklo soboto je, kot že rečeno, umrl v nabrežin-skem sanatoriju.
G. Malalan je bil najstarejši živeči tržaški duhovnik (sicer po letu rojstva, ne pa po letu posvečenja, saj je bil drugi najstarejši duhovnik, msgr. Narciso Rigonat, posvečen že l. 1934). Po smrti msgr. Paskvala Gujo-na in dr. Stanka Žerjala pa je za nekaj dni bil tudi najstarejši slovenski duhovnik v Italiji. Čeprav je veliko časa preživel v Italiji in tudi po vrnitvi na Tržaško ni izstopal med tukajšnjimi slovenskimi duhovniki in verniki, pa je z njim odšel še en pričevalec polpretekle zgodovine slovenskih katoličanov na Tržaškem in v zamejstvu, zgodovine, ki je tudi pokojniku postregla z grenkimi izkušnjami.
Pokojnikovim svojcem in vsem njegovim sobratom naj gre tudi naše iskreno sožalje.
tikov in trgovcev z mamili z leti nabral veliko sovražnikov.
Takoj po atentatu je domači župnik v cerkvi, pred katero so ubili nadškofa Duarteja, povedal, da je dan prej opazil v mestni četrti sumljive osebe, da je to tudi javil krajevni policiji, ki pa ni ukrepala. Ko se je novica o smrti velikega kolumbijskega borca za pošteno družbo razvedela, je v Cali priletel iz Bogote tudi kolumbijski predsednik An-dres Pastrana, ki je za morilci tudi razpisal posebno nagrado v vrednosti milijarde pesov, kar znaša 500 tisoč evrov.
Predsednik kolumbisjke škofovske konference msgr. Alberto Giraldo Jaramillo je v posebni izjavi za medije dejal, da je težko že sedaj kaj več povedati o tem, kdo je na msgr. Duarteja streljal, saj si je pokojnik zaradi svojega poštenja in poguma nabral veliko nasprotnikov.
Na kruti atentat se je odzval tudi sveti oče Janez Pavel II., ki je v nedeljo, 17. t.m., med molitvijo angelskega češčenja nagovoril zbrane vernike na Trgu sv. Petra in ves svet z besedami, da gre pri umoru pokojnega nadškofa "za barbarski umor". O msgr. Duarteju je še dejal: "Plačal je z najvišjo možno ceno svojo znano obrambo življenja, svoje trdno nasprotovanje vsaki obliki nasilja. Prav zato ponovno pozivam vse Kolumbijce, naj nadaljujejo po poti mirnega in plodnega dialoga!" iup
ČLOVEKOLJUBNA USTANOVA
USTANOVLJENA GORIŠKA SEKCIJA KRMINSKE MISERICORDIE
Pred dvema tednoma so predstavniki človekoljubne organizacije Misericordia di Cor-mons ustanovili v našem mestu goriško sekcijo. O njeni ustanovitvi in o zgodovini ter delovanju združenj Misericordia v Italiji, še posebej pa o krminski celici, je spregovoril guverner En-rico De Martin na informativnem srečanju, ki sta ga v četrtek, 14. marca, priredili v župnijski dvorani ob Sv. Ivanu SD Sončnica in SZSO - goriški skavtje. Združenje Misericordia je nastalo pred 750 leti v Firencah, kjer so prostovoljci še danes oblečeni v prvotne slikovite tunike, in je zelo razširjeno predvsem po Toskani. Ukoreninilo pa se je tudi drugod po Italiji in celo v vzhodni Evropi. Oblike prostovoljnega dela, ki jih uresničuje ta organizacija tudi v naših krajih, so zelo širo-
ke. Prostovoljci nudijo usluge na področju asistence bolnikom in ostarelim, tako da jih prevažajo v bolnišnico na preglede in terapije, so socialno aktivni znotraj domov za ostarele, se vrstijo s svojci ob nepokretnih bolnikih po domovih, spremljajo starejše osebe na sprehod in jim delajo družbo, pomagajo pri združenju Karitas v središču za priseljence, asistirajo ob športnih tekmovanjih, so aktivni tudi na področju civilne zaščite in po potrebi sodelujejo v krajih, ki so jih prizadele naravne ujme. Prva celica Misericor-die v naši deželi je nastala prav po potresu leta 1976. Trenutno pa je združenje prisotno v treh krajih: v Krminu, S. Giorgiu di Nogaro in Tovorjani.
Krminska Misericordia deluje že deseto leto in šteje šestdeset prostovoljcev, med kate-
rimi so posebno aktivni mlajši penzionisti, ki krijejo povpraševanja v jutranjih urah, veliko uslug so nudili tudi oporečniki, za katere so predvidena štiri mesta. V vseh letih delovanja so prostovoljci uspeli kriti vsa povpraševanja. Združenje razpolaga s štirimi vozili, med temi je rešilni avtomobil. Ker so ugotovili, da veliko klicev prihaja iz samega goriškega mesta, so zadnje leto začeli razmišljati, da bi bilo smiselno ustanoviti goriško podružnico in bi lahko prostovoljci iz Gorice nudili pomoč kar v svojem mestu.
Vse delo pri Misericordii sloni na ramenih prostovoljcev, zato so prispevki porabnikov uslug minimalni in krijejo predvsem žive stroške, nekaj pa jih ostane za nakup potrebnega. S prispevki zadnjih let so na primer kupili prvo vozilo, namenjeno goriški podružnici.
Po otvoritvi sedeža je gori-ška sekcija kot prvo pobudo organizirala osnovni tečaj prve pomoči pod vodstvom strokov-
nega osebja, da bi se lahko pristopajoči prostovoljci čimprej osnovno usposobili za spremljanje bolnikov. Tečaj bo potekal ob ponedeljkih in sredah od
20.30	do 22.30 na sedežu sekcije na Svetogorski ulici številka 73 (Center Margotti). Prvi modul, ki se je pričel 18. marca, je razčlenjen v dvanajst lekcij in končni test, drugi modul iz štirih poglobitvenih srečanj pa bo stekel jeseni. Za podrobnejše informacije je na razpolago telefonska številka 0481 630610.
Goriška sekcija Misericordie vabi ljudi, ki želijo posvetiti nekaj svojega časa v humanitarne namene, tudi nekaj ur letno, naj pristopijo in postanejo dejavni člani goriške podružnice. Oblike prostovoljnega sodelovanja je veliko, kot je bilo že zapisano. Nekaj ur prostovoljnega dela v letu ne obremenjuje posameznika, za ljudi, ki potrebujejo razne vrste pomoči, pa je to lahko življenjskega pomena.
——— HD
SD SONČNICA / METKA KLEVIŠAR V KULTURNEM DOMU V GORICI
IZKUSTVO TEŽKE BOLEZNI V DRUŽINI
HARJET DORNIK
Na povabilo SD Sončnica je 13. t.m. prvič predavala slovenski goriški javnosti dr. Metka Klevišar, priznana zdravnica in ustanoviteljica društva Hospic, ki se je po službeni dobi na onkološkem oddelku za pljučni rak odločila, da se bo posvetila stiskam terminalnih bolnikov in njihovih svojcev.
Po pozdravu Maura Lebana je gostjo predstavila Marta Grahek. Predavateljica je najprej izrekla misel, da živi novo poslanstvo z veliko hvaležnostjo, ker se je od bolnikov ogromno naučila, kako živeti. O smrti je treba govoriti, da lahko bolj kvalitetno in veselo živimo. Takoj je izpostavila tri temeljne vidike: kako sprejemamo dejstvo smrti, kako spremljamo umirajoče in kako se od pokojnih poslavljamo. Smrt kar izrivamo iz svojih misli. Največja satanova skušnjava danes je prigovarjanje "še je čas...", tako da bistvene stvari, razčiščenja ali odpuščanje odlašamo na kasnejši čas. Večkrat pa ljudje odidemo, ne da bi tega uredili. Morali bi narediti čim več danes, se srečevati, kot da se zadnjič - gotovo bi izrekli več besed zahvale in priznanja -in živeti, kot da bi jutri umrli.
Spremljanje umirajočih sodi h kulturi naroda. Če kak narod nima razvitega tega čuta, kot ga imajo na primer afriška ljudstva, ga je težko pridobiti. Ta zdravi ait se je izgubil predvsem vmes-tih. V življenju smo si vsi sopotniki za nekaj let ali tudi dni, morda le za nekaj ur. Tudi sopotni-stvo v zadnjem delu življenja je zelo pomembno, prav tako so važni obredi in žalovanje, ki spadajo med osnovne človekove pravice. Temeljni odnos do teh vprašanj se začenja oblikovati v družini, vendar človek lahko tu-
FOTO BUMBACA
di kasneje še marsikaj pridobi.
Ob težkih bolnikih naj nas vodi predvsem misel: treba je znati zelo dobro poslušati. Le če smo eno samo uho in poslušamo z vsemi svojimi čuti, lahko slišimo tisto, kar je neizrečeno.
Kaj pa težki bolnik najbolj potrebuje? Predvsem mora čutiti, da ni sam, da so mu blizu ljudje, ki mu bodo pomagali in ga ne bodo zapustili. Odstraniti mu moramo čim več telesnih bolečin, saj ima že drugih dovolj. V ta namen se danes veliko uporablja morfij, in sicer tako, da bolniki ohranjajo zavest.
Z bolnikom moramo biti iskreni. Ker je med nami običajno veliko prikrivanj in drobnih laži, gredo takrat besede težje z jezika. Naj nam te misli o iskrenosti pomagajo obvladati bodoče hude situacije.
Važno je, da z bolnikom upamo. Ni dobro govoriti o brezupni situaciji, raje o težki ali zelo težki situaciji. Obstajata dve vrsti upanja: veliko ali religiozno upanje, da nekoč mora biti vse dobro, in upanje malih korakov, to pa nas vodi v tem, kar lahko konkretnega naredimo za bolnika zdaj in tukaj. Bolnik mora čutiti, da karkoli bo, bomo z njim.
Pomembno je, da bolnika ne oropamo človekovega dostojanstva, zato skrbimo za njegovo zunanjost: za primerno obleko,
urejeno frizuro, britje in ga podpirajmo, da samostojno poskrbi za higienska opravila.
Bolniku moramo dovoliti, da se sme posloviti. Naj prosto govori o svojem odhodu, naj izrazi svoje želje, kje, kako in ob kom želi umreti. To bo svojcem v pomoč, da se bodo lahko enotno ravnali po njegovih željah. Presenetljivo je ugotoviti, koliko ljudi je brez zapisane oporoke ali brez bančnega pooblastila so-zakonca.
Potruditi se moramo, da razumemo bolnikovo simbolno govorico, ko na primer pravi, da hoče domov - pa je že doma; naj mu dajo gojzarje - ker je že na poti; da se pogovarja z umrlimi ali naj prižgemo svečo.
Ob koncu svojega življenja naj bolnik sam odloči o sebi. Včasih se njegove pravice grobo kršijo, ko se svojci odločajo zanj za nov ciklus terapije, ki nikakor ne bo pomagal, ali za odhod v bolnišnico tik pred smrtjo.
Važno je, da bolnik živi do konca in še praznuje. Naj odpre steklenico vina ali naj bo prisoten na prazniku, čeprav to pomeni zanj tveganje.
Nazadnje moramo človeku dovoliti, da umre. Naša ljubezen bi bolnika najraje zadržala tukaj, sposobni pa moramo biti večje ljubezni, da ga pustimo oditi.
Kaj pa potrebuje bolnikova družina? Predvsem ljudi, ki bi s svojci govorili, jih poslušali in pomagali. Sosedje so velikokrat boljši od sorodnikov. Naj ne bodo zraven ljudje, ki zelo suvereno dajejo nasvete, saj ustvarjajo veliko škodo. Dogaja se celo to, da kak vsevednež več ve o raku od samih onkologov!
Dopustiti moramo, da vsak od svojcev reagira po svoje in ima svoj odnos. Naš ideal ni resnica. Bodimo previdni pri sodbah, kajti tudi sodbe naredijo veliko hudega.
Svojcem dovoljujmo, da izrazijo svoje ambivalentne občutke, na primer veliko ljubezen do bolnika in hkrati jezo nanj, željo, da bi še dolgo živel in hkrati, naj vendar umre.
Zelo pomembno je, da svojce opogumljamo za komunikacijo. Ko je bolnik že v nezavesti, nam bodo za nasvet: ostani zraven! kasneje hvaležni.
Pomembno je, da ob smrti bolnika ne vsi naenkrat izginejo. Takrat se svojcem sesuje svet in treba seje z njimi pogovarjati. Dostikrat je veliko teže spremljati žalujoče kot pa umirajoče.
Nazadnje je predavateljica opozorila na socialno prisilo, ki je v takih trenutkih močna. Vsi se moramo učiti večje strpnosti.
Med debato je dr. Klevišar podrobneje predstavila združenje Hospic, ki seje iz Ljubljane leta 1995 razširilo po vsej Sloveniji. V njem delujejo strokovni delavci skupno s prostovoljci, ki vnašajo novo kvaliteto, sledijo pa mednarodnemu programu za umirajoče in žalujoče. Njihovo geslo je "dodajati življenje dnevom". V slovenskem prostoru se stvari počasi premikajo na boljše. O tečaju in delovanju v tržaški stvarnosti je še spregovorila prostovoljka pri Hospic Adria gospa Branka Sulli.
Srečanje s to skromno in o-benem izredno zdravnico, ki je svoje globoke življenjske izkušnje strnila v občutljive in jasne misli, je za številne prisotne pomenilo veliko obogatitev.
SODOBNO IN TEHTNO O BOGU
ANTROPOLOŠKA IN TEOLOŠKA IZHODIŠČA KRŠČANSKE VERE IN DUHOVNOSTI (23)
ZVONE ŠTRUBELJ
SKLEP
V	pričujočem razmišljanju sem skušal odgovoriti na vprašanje, ali bo krščanstvo tudi vnaprej še imelo vsaj tako duhovno moč kot v prejšnjih tisočletjih?
Kaj je tisto, kar krščanstvu daje svežino binkošti? Kaj je tisto, kar je do danes ohranilo bistvo krščanstva, kljub obilici ne-bistvenih elementov ali če hočete, zgodovinske navlake?
Kaj je tisto, kar krščanstvo in Cerkev žene naprej?
Zagotovo je to Jezus Kristus in njegova stvar za človeka. To Jt? tista orientacijska točka, ki Pripada tako preteklosti kot sedanjosti in zagotovo tudi prihodnosti. Jezus Kristus, Sin živega oga in uresničeni model človeka po Božji podobi; Jezus Kri-s us kot dvojno razodetje: razo-. etje Boga in razodetje človeka; ezus Kristus kot življenjski mo-e za posameznika in za ver-
ske skupnosti. In pa Jezusov duh, ki ga ni moglo izgnati iz Cerkve še tako kruto obnašanje posameznih kristjanov in skupin, ki ga ni mogla izničiti nobena dekadenca v krogih Cerkve. Ta Kristusov duh daje resnico in dušo krščanstvu. Krščanstvo ni le resnica spoznanja. Krščanstvo je resnica življenja.
Jezus v Janezovem evangeliju pravi: Jaz sem pot, resnica in življenje. Najprej je pot, pot k resnici, Resnici, ki vodi v življenje. Kristusovo Cerkev, občestvo vernih, ki hodi po njegovih stopinjah, ki izpoveduje vero v "duhu in resnici", vodi sveti Duh ne na obrobja človeškega življenja in človeške družbe, ampak v njeno osrčje. Die-trich Bonhoeffer je genialno zapisal: "Verni ljudje govorijo o Bogu, ko je človeška zavest prišla do meje (večkrat zaradi lenobe misli) ali pa ko zmanjka človeških moči... toda ta sistem je veljaven le do tedaj, dokler
ljudje zmorejo s svojimi močmi premikati mejo naprej in Bog postane kot deus ex machi-na... Jaz bi rad govoril ne o Bogu na mejah, ampak v središču, ne v slabosti, ampak v moči, ne v smrti in v krivdi, ampak sredi življenja in v dobroti človeka ... Cerkev ni tam, kjer človekove sposobnosti obnemorejo, na mejah, ampak sredi človeške vasi" (prim. B. Forte, 85).
Cerkev se v tretjem tisočletju ne bo mogla zadovoljiti s tem, da je "popolna družba" ali "proti-družba", saj s svojim oznanilom želi biti v samem srcu družbe. Tam, sredi človeške vasi, želi kričati svoje noro upanje, oznanjati evangeljsko pravičnost, peti o božjem prijateljstvu in uresničevati svobodo božjega otroštva. Cerkev se ne bo mogla več zadovoljiti s tem, da je funkcionalni podsistem družbe, katerega družba delegira za zadovoljitev duhovnih potreb njenih članov (za kar nekateri plačujejo celo "cerkveni davek"). Cerkev bo poskušala biti "sol zemlje", "luč sveta", kvas, ki ga je po božji pobudi v človeštvo zamesil Jezus Kristus. Tej preroški nalogi se Cerkev, če želi biti to, za kar jo je Bog določil, ne bo mogla izogniti. Zato nam je o Cerkvi dano "sanjati".
Sanjati ob belem dnevu ... kot je zapisal biblist Norbert Loh-fink. V kroniki božjega kraljestva je že veliko takih, ki so te sanje ne le sanjali, ampak jih znali uresničiti.
Danes o Cerkvi ne slišimo velikokrat govoriti z navdušenjem in optimizmom. Analize, ki nas vabijo k zaskrbljenosti, večkrat pomagajo, večkrat pa tudi paralizirajo. Navkljub vsem pesimističnim izgledom in črnogledosti ter kritično-kritikastrski miselnosti, bi rad parafraziral Jezusovo vabilo: "Vi pa ja ne bodite tako... ampak veselite se, ker so vaša imena že zapisana, ne le v krstnih knjigah, ampak tudi v Kraljestvu resnice in miru, v občestvu svetih, v srcu Cerkve, tiste na zemlji in tiste v nebesih". To so resnične besede, vabilo k pokončni drži in dvignjeni glavi. Če jim zares prisluhnemo v duhu tega razmišljanja, lahko v tem trenutku okušamo njihovo resničnost, njihovo globino, njihov blagoslov. Saj jih ni izrekel kdorkoli, ampak tisti, v katerega verujemo kot v našega Odrešenika, sopotnika in prijatelja, Jezusa Kristusa, ki ni pozabil reči tudi: "In glejte, jaz sem z vami vse dni, do konca sveta."
■	KONEC
SVETNIK TEDNA
22.	MAREC
SILVESTER CUK
LEA, VDOVA
Drugi vatikanski cerkveni zbor je zelo poudaril pomen božje besede in Svetega pisma za krščansko življenje. V teh desetletjih po koncilu se je zanimanje za Sveto pismo poživilo tudi pri nas. V marsikateri slovenski župniji obstajajo biblične skupine - večja ali manjša občestva, kise posvečajo študiju in premišljevanju Svetega pisma.
Tako “biblično skupino" je imela že družba pobožnih žena iz premožnih slojev v Rimu, ki se je zbirala okrog ugledne in bistroumne vdove Marcele. Te žene so se posvetile bogoljubnosti. Niso sicer ustanovile samostana v današnjem smislu, bile pa so med seboj tesno povezane in so ena drugo podpirale s prijateljskimi nasveti. Ko je I. 382 prišel v Rim sv. Hieronim in je prevzel službo tajnika pri papežu Damazu, so te žene zvedele, da je Hieronim odličen poznavalec Sv. pisma, in prosile so ga, naj jim ga razlaga. Hieronim je vabilo sprejel, se za te obravnave dobro pripravljal in razlagi dodajal lastne spodbudne misli. Tako je duhoviti in jezikovno izobraženi Hieronim postal duhovni vodja te družbe in svetovavec posameznim med njimi. Vse je dobro poznal, ker se je zanimal za življenjsko usodo vsake svojih gojenk. Med njimi je bila tudi mlada vdova Lea. Poročena je bila z nekim uglednim in bogatim Rimljanom, čigar ime ni znano. Mož ji je kmalu umrl in Lei so svetovali, naj se drugič poroči. Za njeno roko se je potegoval Vecij Agorij Pretekstat, mlad in sposoben mož, ki je bil v javnosti znan kot zagovornik poganstva. Lea se z njim ni marala poročiti. Gotovo je odločala tudi razlika v veri. Ni gotovo, kaj je bilo prej: ali je snubec odbil Leino zahtevo, da se sprijazni z njenim verskim prepričanjem, ali pa je Vecij huje zasovražil krščanstvo, ker ga ona ni hotela za moža. Gotovo pa je, da sta se pozneje glede vere ostreje razlikovala: on je bil hud nasprotnik, ona pa vneta zagovornica krščanskih misli in nravnosti.
Lea se je najprej vključila v družbo asketinj okrog vdove Marcele, kjer je bil njen duhovni voditelj sveti Hieronim. Kasneje pa je prevzela vodstvo podobne bogoljubne družbe na svojem posestvu pri Ostiji (južno od Rima), kamor se je umaknila. Morda je bil vzrok za njeno izselitev iz Rima prav njen zavrženi poganski snubec, s ka te-rim se ni marala več srečevati. Krožek okrog vdove Lee je bil malo drugačen kakor rimski krog okrog Marcele. Lea v bližini ni imela veliko odličnih žena in deklet, zato je v svojo družbo sprejela tudi svoje služabnice in jih, po besedah svetega Hieronima, “učila bolj z zgledom kakor z besedo”. Ta poteza napravlja Leo še bolj prikupno, ker je z njo pokazala pravi evangeljski čut za enakost vseh ljudi v Kristusu. Prav gotovo se je Lea oprijela življenja krščanske odpovedi in dobrote, da je bila spodbuda za vso okolico, sicer je strogi Hieronim ne bi brez pridržka priznaval za sveto, celo "presveto" osebo.
V	marcu leta 384 je svetniška Lea v Ostiji umrla, istočasno je v Rimu izdihnil izvoljeni konzul Vecij, njen nekdanji snubec. Ko je Hieronim v hiši vdove Marcele to zvedel, je njuno smrt ponazoril s podobo bogatina (Vecij) in ubogega Lazarja (Lea): prvi trpi v peklenskem ognju, ona pa se veseli v rajskem poveličanju. Seveda je ta primerjava le malce pretirana. Hieronimovo pismo je pomembno bolj zato, ker v njem poveličuje kreposti umrle svetniške vdove.
Ime Lea med Slovenkami ni ravno pogosto; tiste, ki ga imajo, dane s g odujejo. Lahko pa je Lea tudi okrajšana oblika imena Leopolda.
OB DESETLETNICI SMRTI
HVALEŽEN SPOMIN NA MSGR. PREŠERNA
Ob 10-letnici smrti duhovnika, vzgojitelja, organizatorja in publicista msgr. dr. Jožeta Prešerna je naravno pomisliti na misli iz Sirahove knjige (44,13-15): "Na veke ostane njih spomin in njih slava ne ugasne. O njihovi modrosti pripoveduje občina in njih hvalo oznanjuje skupščina". G. Prešeren namreč ni bil obrobna duhovniška osebnost, bil je steber krščanske organiziranosti v Trstu in neutruden garač v božjem vinogradu.
Prav zato ta obletnica ni šla neopazno mimo. Njegov spomin so počastili med mašama pri Novem sv. Antonu v Trstu v nedeljo, 17. t.m., in v torek, 19. t.m., v župni cerkvi v Trebčah, kjer je služboval le krajši čas. Dr. Prešeren je mnogim ostal v le-
OBVESTILO
POSTNI GOVORI po Radiu Trst A so na sporedu vsak torek in petek ob 18.45; posvečeni so zakonski in družinski problematiki. Govore ima p. Jože Pucelj, z niim se razenvaria Marko Tavčar.
pern spominu zaradi zgleda, ki ga je izpričeval s svojim delovanjem. Pri Novem sv. Antonu je služboval več kot 40 let, saj je bil zadolžen za Slovence v središču Trsta od I. 1945 dalje. Tam je tudi združeval dijaško mladino in skrbel za usklajevanje kar živahnega verskega in kulturnega utripa. Med spominsko mašo so se predstavnice tržaških skavtinj s prošnjami spomnile pokojnika tudi kot ustanovitelja ženske veje zamejskega skavtizma. Spominu na pokojnika, ob izpostavljanju njegove vloge pri delovanju Marijine družbe Marije Milostljive iz Ul. Risorta v Trstu, njegove angažiranosti pri organiziranju mladih in ustanavljanju ženskega skavtizma, njegove plodne publicistične dejanosti (urednik Pastirčka, Skavtskega priročnika, avtor molitvenikov itd.) ter drugih talentov, ki jih je imel, sta se poklonila Ivo Jevnikar in Vera Lozej. V Trebčah pa se je zapisal v srca ljudi tudi zato, ker je učinkovito uredil cerkev, dal postaviti nov oltar, uredil pre-sbiterij ter obnovil župnišče.
5
ČETRTEK, 21. MARCA 2002
6
ČETRTEK, 21. MARCA 2002
DRAGO JANČAH GOST l)SI V TRSTI
O ROMANU “KATARINA, PAV IN JEZUIT”
\ \ l)i;i I I) BO 1)0 KONC \ Ml Sl i \
ADRIANO VELUSSI V VILI MANIN
IVAN ŽERJAL
Pisatelj Drago Jančar je za roman Katarina, pav in jezuit lani prejel prestižno literarno nagrado Kresnik. Sicer je bila knjiga tudi nasplošno dobro sprejeta pri bralcih in kritikih, vsekakor je slovensko beročo javnost tudi presenetila. Delo, izšlo pri Slovenski matici v Ljubljani, je zajeten zgodovinski roman, postavljen v 18. stoletje, v čas Sedemletne vojne in zadnjega slovenskega romanja v t.i. Kelmorajn (mesto Koln v Nemčiji), ki je imel med slovenskimi bralci velik odmev. Ta odmev je očitno segel tudi v zamejstvo, saj je bila v ponedeljek, 18. t.m., Peterlinova dvorana Društva slovenskih izobražencev v Trstu zares polna udeležencev (med drugim je bilo tudi večje število dijakinj in dijakov naših višjih srednjih šol), ki so prišli na srečanje z avtorjem ob predstavitvi njegovega romana.
O romanu Katarina, pav in jezuit je spregovorila prof. Marija Cenda Klinc. To, je dejala, je velik pripovedni tekst, ki nadaljuje tradicijo slovenskega zgo-
V soboto, 9. t.m., so v Villi Manin odprli antološko razstavo goriškega slikarja Adriana Velussija, ki se je v naših likovnih galerijah že večkrat predstavil tako s samostojnimi razstavami kot tudi s skupinskimi, za svoja dela pa je prejel tudi vrsto nagrad, doma in na tujem.
Tokrat ima Adriano Velussi v Villi Manin pri Passarianu veliko antološko razstavo, na kateri predstavlja celovit in zajeten prerez svojega likovnega ustvarjanja. Razstava njegovih kompleksnih likovnih del, ki so največkrat naslikana v mešanih tehnikah, bo na ogled do konca meseca. Ob razstavi je izšel tudi barvni katalog, v katerem je kritično besedilo o umetniku in njegovem delu prispeval likovni kritik Vito Sutto, ki med drugim tudi ugotavlja, da je osrednja tema celot-
dovinskega romana in s katerim se Jančar uvršča med slovenske klasike. Stilno je to klasično besedilo, pri čemer se avtor večkrat naveže in naslanja na staro baročno pisanje npr. Janeza Svetokriškega, navaja pa tudi odlomke iz ljudskega in nabožnega slovstva. Gre za posnemanje neke dikcije, ki je značilna za opisani čas. Ta je, kot že rečeno, obdobje t.i. Sedemletne vojne (1756-1763) med takratnimi evropskimi velesilami (Anglijo, Francijo, Prusijo, Avstrijo in Rusijo). V tem času pride tudi do zadnjega slovenskega romanja v Koln, z obema dogodkoma pa so povezani trije glavni protagonisti zgodbe: Katarina Poljanec, opuščeni jezuit Simon Lovrenc (s katerim ima Katarina ljubezensko razmerje) in avstrijski častnik Franc Henrik VVindisch, sin kranjskega barona. Sicer, je še dejala prof. Cendova, je to koralna slika, ki ne predstavlja samo Slovencev iz 18. stoletja, ampak Slovence vseh dob. V tem vsebinsko globokem in bogatem delu, kjer vsaka beseda nekaj poudarja in razkriva, Jančar med drugim podira tu-
nega likovnega opusa goriškega slikarja človek, sodobnik, ki je ujet tako
v razčlovečeno družbo kot tudi v sodobne civilizacijske okove, v katerih človek izgublja smisel svojega obstoja in bivanja. Umetnik sam pa je v katalog uvrstil niz odlomkov iz raznovrstnih kritičnih zapisov večjega števila spremljevalcev njegovega likovnega dela ter na koncu dodal še osnovne podatke o svojem življenju in seveda tudi razstavni dejavnosti. Katalog je v barvah in je vanj uvrstil umetnik reprodukcije svojih najizrazitejših del.
Adriano Velussi se v Villi Manin predstavlja z zajetnim izborom svojih
likovnih del iz vseh obdobij svojega umetniškega ustvarjanja, od začetnih del, na katerih je pod vtisom nadrealističnega in metafizičnega slikarstva ustvarjal podobe razčlovečenih in v sodobne puščave vrženih ljudi, do današnjih zahtevnejših mešanih tehnik, ki so izrazito sodobne, a imajo isto motiviko, saj se Adriano Velussi vedno posveča stiskam človeka, samega sebe in seveda naši družbi, v kateri se ne znajde.
Bistveno sporočilo celotnega slikarskega opusa Adriana Velussija je, da bi se moral človek veliko več posvečati sočloveku in samemu sebi, kot pa biti in ostati ujet v okove sodobne družbe, ki je v vseh pogledih onesnažena, tako duhovno kot seveda tudi v naravi.
________ (up
FOTO KROMA
di stereotip o podložnosti Slovencev, saj je Katarina Poljanec npr. lik samozavestne ženske, pri Simonu Lovrencu pa je npr. prisotna simbolika, ki odraža izkušnje in spoznanja 20. stoletja.
Po besedah Draga Jančarja je marsikdo v romanu hotel najti namige na današnjo situacijo v Sloveniji, vendar knjiga nima tega, to ni roman na ključ. Če ima on kaj povedati o sedanjem slovenskem trenutku, se posluži člankov, esejistike, roman Katarina, pav in jezuit pa je literatura, v kateri sicer lahko najdemo tudi kake podobnosti s sedanjo situacijo, ni pa bil to glavni namen te knjige. Na tem besedilu je delal kakih pet let; pri tem je moral preučiti tudi precej gradiva (naletel je tako tudi na delovanje kranjskih jezuitov med Indijanci v Južni Ameriki v 18. stoletju). Branje knjige ni enostavno, tako daje to delo za zahtevnega bralca, na kate-
rega pisatelj Jančar več da kot na kritiko, čeprav je tudi slednja v glavnem dobro sprejela roman. Trenutno se knjiga prevaja v poljščino, srbščino, hrvaščino in nemščino, v kratkem pa bodo izšli tudi prevodi nekaterih drugih Jančarjevih del (kot npr. novele in roman Posmehljivo poželenje). Pri vprašanju prevajanja in uspeha v neslovenskem okolju pa je pisatelj opravil primerjavo med različnimi situacijami. Tako je po njegovih besedah italijanski prostor precej zaprl in samozadosten, popolnoma zaprt je angleški prostor, medtem ko je v Ameriki zasledil večjo odprtost. Sicer kritiki iščejo v določenem delu predvsem eksotiko, nacionalni topos: slednjega pa je v slovenski književnosti težko najti, saj je naša literatura del evropske, s podobnimi temami in vprašanji.
NAPOVEDNIK
RADIO SPAZIO 103, SLOVENSKE ODDAJE (OD 22.3. DO 28.3.2002)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,91.9,90.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Kar-nijo 97.4, 91, 103.6 Mhz). Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob nedeljah, od 20. do 21. ure. Spored:
- petek, 22. marca (v studiu Anka Černič): 2 vzhoda do juga: Različni glasovi sveta: potovanje med kraje in ljudi, da bolje spoznamo pisanost našega planeta. Gost je časnikar Idris. - Prisluhnimo zborovski glasbi: Zbor Goro-tan poje koroške pesmi. - Za prijeten konec tedna: slovenska narodno-zaba-vna in zabavna glasba.
- Sobota, 23. marca (v studiu Jan Leo-poli): Rubrika: 103 besede. O znamkah na Primorskem bo spregovoril filatelist Branko Morenčič (drugi del). - Pout-pourri tujih viž.
- Ponedeljek, 25. marca (v studiu Andrej Baucon): Glasbeni mozaik z Andrejem: slovenska lahka in narodna glasba. -Torek, 26. marca (v studiu Matjaž Pintar) Ali veste, da... glasbena oddaja z Matjažem
- Sreda, 27. marca (v studiu Danilo Čo-tar): Pogled v dušo in svet: Križani med uporniki in izdajalci - Izbor melodij. -Četrtek, 28. marca (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: Srečanja z glasbo: Klavirski trio - Gadžijev, Meljnikov, Mitrovič. - Glasba iz studia 2.
RADIO OGNJIŠČE
Vsako soboto je od 17. do 18. ure oddaja Slovenci v Italiji, ki jo ureja in vodi Martina Slavec. Oddaja sledi aktualni problematiki v zamejstvu z zanimivimi pogovori. Uro pred oddajo so čestitke in pozdravi naših poslušalcev, kjer lahko svojo čestitko brezplačno pošljete v eter. Telefon: 00386 56281114.
Nova oddaja Graditelji je na sporedu vsako nedeljo ob 10.30. Predstavlja najpomembnejše primorske graditelje slovenskega doma, ki so vse svoje moči zastavili za obrambo slovenstva. Dokumentarno feljtonska oddaja skuša predstaviti zamolčane in pozabljene Primorce, med katerimi je veliko duhovnikov. Osrednja informativna oddaja je vsak dan ob 15. uri.
Radio Ognjišče lahko poslušate na UKV frekvencah 107,5 - Sveta Gora (Goriška in Furlanija) in 91,2 - Tinjan (Trst). POZOR: Oddajnik na Tinjanu je po novem močnejši, tako da je slišnost na Tržaškem boljša kot prej!
«t»
RADIO
OGNJIŠČE
[raoiospaz®
103
PREJELI SMO
O USTANAVLJANJU UNIVERZE NA PRIMORSKEM
ODPRTO PISMO SLOVENSKI VLADI IN DRŽAVNEMU ZRORU
Objavljamo pismo Foruma za Goriško glede primorske univerze s spremnim besedilom Joška Štruklja.
"Pošiljamo vam odprto pismo s prošnjo za objavo. Želeli hi, da ga objavite, predvsem zato, ker ga nekateri mediji pri nas v Sloveniji zavestno niso hoteli objaviti. Smo namreč zelo vznemirjeni in zaprepaščeni zaradi nedemokratičnih stališč nekaterih slovenskih medijev, kot sta npr. Delo in Primorske novice, ki v skladu z visokimi cilji, ki si jih je zastavil Forum za Goriško v pogledu etike in morale, predvsem pa z evropskimi načeli, ker nam je vodstvo Dela zaprlo usta in tako ne moremo slovenski javnosti prek njihovega časopisa izpovedati svojih stališč glede novogoriške univerze. Objavili so zavajajoč tekst novinarja Borisa Šuligoja. Slušatelji predavanj dott. Pirjevca naj zvejo, da nima dovolj znanstvene discipline, da hi si prečital originalen tekst, ki ga sedaj objavljate v Novem glasu, ampak je prevzel zavajajoč tekst novinarja Šuligoja, ne da hi bi prej preveril original.
Vse ostalo, kar je napisal, je solzodolin-stvo in klečeplazenje pred slovenskim režimom. Obveščamo tudi vašo javnost, da zadevo predstavljamo častnemu razsodišču slovenskih novinarjev, pri čemer nosijo največjo odgovornost jure Apih, Mitja Meršol, Mišo Renko in Boris Šuligoj. Obenem bomo tudi organizacijo Mediawatch obvestili o kršenju vseh demokratičnih pravic in režimskemu udinjanju."
Forum za Goriško najodločneje nasprotuje nameri Slovenke vlade, da odobri Odlok o ustanovitvi Univerze na Primorskem in ga posreduje Državnemu zboru v sprejem v obliki in z vsebino, kot je bil do sedaj predstavljen javnosti, in to iz naslednjih razlogov:
1.	Projekt tako imenovane Univerze na Primorskem je politični projekt, kajti njegova bistvena komponenta je podrejanje Goriške Kopru. Tam naj bi se odločalo o razvoju visokega šolstva na Goriškem in seveda tudi o sredstvih, ki bodo temu namenjena.
Projekt je nastal na Obali, kjer so se njegovi avtorji, izhajajoč iz fikcije o enotnem primorskem prostoru, brez vsake legitimacije lotili načrtovanja visokošolskega študija, ne samo v svoji regiji, ampak tudi na Goriškem.
Taka umetna podrejenost Goriške na področju visokega šolstva bi kasneje lahko služila kot dokaz naravne podrejenosti in alibi za nadaljnje podrejanje Goriške, posebno na upravnem področju - posledica pa bi bilo potiskanje na razvojno obrobje celotne naše obmejne regije, česar si Goriška noče, Slovenija pa ne more privoščiti.
2.	Za priprave projekta tako imenovane Univerze na Primorskem je značilna nedemokratičnost. Vlada, ki je imenovala delovno skupino za pripravo uradnega načrta, ni poskrbela za enakopravno zastopanost obeh regij, Obalnokraške in Goriške. Pozivi, naj to popravi, niso zalegli.
Zato je ogorčenost še toliko večja.
Tudi razprave o tem projektu ne moremo označiti za demokratično. Vse polno je bilo manipulacij; na primer zagotavljanje možnosti dveh enakopravnih središč v Kopru in v Novi Gorici ali manever, da se ne ve, kje bo sedež univerze, in demagoško sklicevanje na primorstvo in trkanje na primorska čustva. Zato ni čudno, da je
projekt začel razpadati "tik pred zdajci". Ker ni bil niti za hip zastavljen enakopravno, se ni porušil v Novi Gorici, ampak že v zasnovi.
3. Za vključevanje Goriške v projekt t.i. Univerze na Primorskem kot enotne univerze "velike Primorske" s sedežem v Kopru ni nobenega utemeljenega razloga. Decentralizacija visokošolskega študija mora med drugim predvsem približati možnosti izobraževanja čim širšemu krogu zainteresiranih. Univerza v Kopru zaradi večje oddaljenosti in slabih prometnih povezav tega goriškim študentom ne približuje, ampak bistveno oddaljuje.
Goriška je tisočletna samostojna slovenska regija in ima tudi danes vse atribute samostojne regije: zemljepisne, zgodovinske, gospodarske, prometne, kulturne in upravne. Zato ima vso pravico, da si tako kot druge slovenske regije samostojno prizadeva za ustanovitev svoje Goriške univerze.
4. Odločitev o ustanovitvi Univerze v Kopru je stvar ocene Obalne regije. Na more pa se ta univerza utemeljevati na osnovi izobraževalnih razvojnih potreb Goriške. Predstavniki zamejskih Slovencev na Goriškem in v Benečiji so se izrekli proti vključevanju Goriške v t.i. projekt Primorske univerze s sedežem v Kopru. Samo slo-
venska univerza na Goriškem bi jim približala študij ob že obstoječih kvalitetnih programih Politehnike.
5. Na koncu, a ne nazadnje ugotavljamo, da bi ob zanikovanju in teptanju osnovnih človekovih pravic Slovencev v zamejstvu, t.i. Primorska univerza s sedežem v Kopru, čeprav prvovrstna nacionalna ustanova, imela dvojezični naslov, poslovala in izdajala diplome z dvojezično glavo.
Forum za Goriško ne nasprotuje ustanovitvi Univerze v Kopru, saj je ustanavljanje regijskih in še posebno obmejnih univerz bistveno razvojno in strateško vprašanje Slovenije, odločno pa nasprotuje, da se ta univerza imenuje Univerza na Primorskem, ker je bilo to ime v teku dosedanjih razprav kompromitirano s pretenzijami po podrejanju Goriške. Prav tako odločno nasprotuje, da se tej univerzi z ustanovitvenim aktom, to je oblastnim aktom, zagotovijo na območju Goriške kakršne koli prerogative, ki jih na tem obmčju nimata bodisi Univerza v Ljubljani ali Univerza v Mariboru.
Ustanovitveni akt naj se zato preoblikuje, predvidena sredstva pa enakomerno nameni tudi razvoju visokega šostva na Goriškem.
FORUM ZA GORIŠKO SERGIJ PELHAN, PREDSEDNIK
mm m.-,«, z.:, m' m •'■■tS:.'
NASTOP V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ V GORICI
REVIJA PRIMORSKA POJE SE NADALJUJE
DANIJEL DEVETAK
Tudi v zadnjem tednu se je zvrstilo nekaj nastopov množične pomladne zborovske revije Primorska poje, na kateri se je v mesecu marcu in se še bo do konca aprila sreča-
lo	skupno okrog 3.500 pevcev, članov kar stosedemdesetih najrazličnejših zborovskih sestavov in vokalnih skupin s te in z one strani slo-vensko-italijanske meje.
V	petek, 15. marca, je pet skupin pelo v Kulturnem domu v Braniku, dan kasneje, 16. t.m., je šest skupin nastopilo v Ajdovščini, v nedeljo, 17. t.m., je prav tako šest zborov razvedrilo prijetno poleten pomladni popoldan v Svetem Antonu.
Isti dan je priljubljena revija, ki jo prirejajo Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst, privabila v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorico prav lepo število ljubiteljev našega zborovskega petja, ki je najžlahtnejši in najpristnejši izraz našega kulturnega snovanja, kot je uvodoma poudarila predstavnica ZSKP Anka Černič.
Če bo v sklopu letošnje revije en nastop posvečen izrecno sakralni glasbi, drugi pa ljudski pesmi, lahko ugotovimo, daje bil goriški nedeljski koncert nekako poseben, saj so - v času, ko še dehtijo rumene mimoze-, vseh šest nastopajočih zborov vodili dirigenti t.i. nežnega spola.
Zborovodkinje so se prav dobro izkazale, začenši z Jelko Bajec, ki je uvedla glasbeni večer z res dobrim in vedrim Dekliškim pevskim zborom Mavrica iz Postojne (na sliki); ta je predstavil zanimiv spored pe-
■ c'
M
V; V
'■*. - V
£
j tk
FOTO BI MKACA
smi iz slovenske in tuje zborovske zakladnice. Dekliška pevska skupina Valentin Vodnik iz Doline, ki jo vodi Tatjana Jercog, se je nato poklonila spominu na oktobra lani u-mrlega dolinskega skladatelja Ignacija Oto, tihega in neutrudnega kulturnega delavca, ki je ogromno naredil ne le za sovaščane, ampak za samo revijo Primorska poje in sploh za zamejsko glasbeno zakladnico. Z žalostjo v srcu in hkrati s svetlim zgledom pred sabo smo slišali nekaj Otovih priredb slovenskih ljudskih pesmi.
Petnajst "sončnih" deklet Vokalne skupine Vinika iz Brd, ki jo vodi Franka Žgavec, je uglajeno pričara-
lo	tipične slovenske glasbene motive in izpovedno Andriessenovo Ave Mario. Krepki Moški zbor Valentin Vodnik iz Doline je pod vodstvom
Anastasie Purič - prav tako kot dekliška skupina - posvetil svoj nastop skladbam priljubljenega pokojnega ! skladatelja. Maja Četin je nato privedla na oder številni Mešani pevski zbor Maestral-Tomos iz Kopra. Kot zadnji se je predstavil še en koprski zbor, in sicer MePZ Obal'ca, ki ga vodi Maja Cilenšek. Gre za sestav, ki je na zborovski reviji nastopil prvič, saj je v obmorskem mestu nastal pred letom dni na pobudo mladega skladatelja in dirigenta Ambroža Čopija, ki v Kopru že vodi MePZ Obala in istoimensko Vokalno skupino.
Večer, ki ga je povezoval Jan Leo-poli, se je tako končal. Naslednji pe-tek se bo revija nadaljevala v Ilirski Bistrici, v soboto v Sežani, v nedeljo pa v Idriji.
GORICA: TUR0LD0V1 POSLEDNJI V FILMU
V svoji pomladni sezoni goriški Ki-noatelje napoveduje za četrtek, 28. t.m., poseben filmski dogodek. Po premiernih predstavitvah v Vidmu in Pordenonu bo tudi v Gorici prikazana re-
stavrirana kopija filma Poslednji (Gli Ultimi, Italija 1963), ki ga je režiral Vito Pandolfi po literarni predlogi in scenariju patra Davida Maria Turolda.
V za tedanji čas drzni dvojici sta pesnik in duhovnikTuroldo ter levičarsko usmerjeni italijanski intelektualec Pandolfi uresničila edinstven umetniški podvig: pronicljivo filmsko razmišljanje o Furlanih in njihovem dostojanstvu tudi spričo največje bede. Film, ki so ga posneli v Furlaniji, je bil izgubljen in pozabljen prek trideset let, pa čeprav so se svojčas o njem pohvalno izrekli Pasolini, Ungaretti in Zavattini.
Ob deseti obletnici Turoldove smrti so zahtevni restavratorski poseg, ki je Poslednje vrnil občinstvu, s skupnimi močmi omogočili Cinemazero iz Pordenona, Furlanska kinoteka iz Hu-mina in Centro espressioni cinemato-grafiche iz Vidma. Trak je bil prečiščen navlak, dodani so mu bili nekateri izpadli posnetki, tako da je prerojeni film zaživel v izvirni lepoti. Režiserje zgodbo za Poslednje povzel po avtobiografski Turoldovi povesti lo non ero un fanciullo (v prostem prevodu Nisem bil deček). V njej Checo iz revne družine v vasi Coderno di Sedegliano, patrovem rojstnem kraju, pooseblja pozabljeno človečnost furlanskega naroda m njegove obubožane zemlje v tridesetih letih minulega stoletja. Turoldov narod se svoje revščine ne sramuje, temveč v njej najde vir lastne moči pred svetom.
Začetek projekcije v kinu Vittoria na Travniku bo ob 20.45.
NOV ROMAN PIETRA MASTROMONACA
V petek, 15. t.m., so v vinski kleti v Gradišču predstavili knjigo goriškega pisatelja, ki pa že vrsto let živi v Vidmu, Pietra Mastromonaca. O krajšem romanu, ki nosi naslov Preši perincan-tamento in je izšel pri založbi Cam-panotto editore, je spregovoril bivši predsednik goriške pokrajine Silvio Cumpeta. Avtor, ki je pred nekaj leti izdal roman Nazdorovje, kjer se prek °pisa popotovanja v Rusijo spopade s problemom propada ideologij ter mladostniških utopij svoje generacije, se tudi v tem romanu vrača k temi popotovanja. Tokrat mu je potovanje metafora, s pomočjo katere se loti kompleksnih medčloveških in ljubezenskih odnosov. Poletno križarjenje z jadrnico, na kateri se je zbrala skupina prijateljev, iz Tržaškega zaliva mimo Istre vse do Dalmacije, je poskus uresničenja pisateljevih sanj po enostavnih, preprostih medčloveških 'n ljubezenskih odnosih, ki pa se na koncu izkažejo za neuresničljive. Prek avtorjevega opisovanja zaživijo pred našimi očmi širine Jadrana, obala
stre ter Dalmacije z značilnim obmorskim življenjem. Njegov spomin Pa se večkrat vrača na mladostna leta, preživeta v Gorici, tako da je v knjigi marsikatera stran posvečena tudi na-Sl mu mestu in njeni okolici, kot ju je
v or doživljal v povojnih letih. IFŽ
POMEMBNA PRIZNANJA ZA SLOVENSKE KNJIŽEVNIKE
Mednarodni natečaj Umetnosti brez meja-Nagrada mesta Trst EtniePo-esie za leto 2001 je bil izjemno uspešen za slovenske udeležence, saj so v soboto, 16. t.m., v avditoriju muzeja Revoltel-la vTrstu prejeli več pomembnih nagrad.
Na lepi slovesnosti, ki jo je vodila in povezovala prof. Patrizia Vascotto -le-ta je spregovorila tudi v slovenskem jeziku - so podelili niz nagrad za poezijo in književnost in tokrat tudi prvič posebno priznanje za prevajalsko de-
lo.	Z veseljem zapišemo, daje šlo priznanje za prevajanje Jolki Milič (na sliki zgoraj), gotovo najbolj zaslužni prevajalki iz Sežane, ki desetletja skrbi za prevajanje slovenske poezije v Dantejev jezik in tudi za to, da Slovenci lahko spoznavamo v materinščini italijanske, francoske in španske pesnike, zlasti pa tiste italijanske pesnike, ki v slovenski jezik še niso bili prevedeni. Jolki Milič seveda iz srca čestitamo tudi v imenu našega uredništva in naših bralcev, in to s posebnim veseljem tudi zato, ker se včasih oglaša tudi v našem tedniku.
Nikla Petruška Panizon, Maurizio Repetto in Marcela Serli so brali nagrajene in posebej omenjene poezije v vseh jezikih, tudi slovenskem, medtem ko je Davide Casali s svojo skupino poskrbel za glasbeno spremljavo.
Glavno nagrado za poezijo je letos prejel Prešernov nagrajenec in gotovo najbolj prevajan slovenski književnik Tomaž Šalamun (na sredi), in sicer za dvojezično zbirko poezij Aque-dotto, ki jo je v italijanski jezik prelil Giuliano Donati; ta je knjigo tudi uredil, izdala jo je založba Interlinea iz Novare, pri prevodih je sodelovala tudi Jolka Milič. Šalamun se nagrajevanja ni udeležil, ker je dva dni pred podelitvijo nagrade odšel v Kanado, kjer bo na raznih univerzah govoril o poeziji; nagrado je v njegovem imenu prevzel slovenski konzul vTrstu Miha Vilar.
Med avtorji neobjavljenih poezij, ki so prišle na nagradni natečaj Etnie-Poesie za I. 2001, je bila tudi posebej omenjena Aleksandra Ravnik iz Gorice, in sicer za občutljivo liriko. Se ena Goričanka je bila posebej omenjena, in sicer prof. Claudia Vončina (spodaj), ki je poslala na nagradni natečaj svoj roman Confineorientale-Vzhodna meja, ki je izšel pri založbi Ibiskos.
Lep uspeh torej za slovenske književnike kot tudi za organizatorje prireditve, ki so poskrbeli tudi letos za odmevno prireditev in nagradili slovenske avtorje v političnem ozračju, ki je daleč od časov, ko je že kazalo, da se bo odnos Trsta do Slovencev za vedno spremenil. Tudi njim zato naše prisrčne čestitke!
NATEČAJ ETNIEPOESIE: PRIZNANJE ALEKSIJU PREGARCU
Tržaški slovenski pesnik Aleksij Pregare je v soboto, 16. t.m., prejel nagrado za življenjski opus v okviru mednarodnega pesniškega natečaja EtniePo-esie. Pobudo, ki je letos nosila naslov Umetnost brez meja, že nekaj let prireja združenje Altamarea v sodelovanju s Skupino 85 in drugimi kulturnimi združenji ter javnimi upravami, njen
cilj pa je ovrednotenje literarnega ustvarjanja na Tržaškem, a tudi širšem srednjeevropskem območju.
Književniku, igralcu in dolgoletnemu napovedovalcu Radia Trst A Alek-siju Pregarcu so podelili nagrado za njegovo dolgoletno umetniško delovanje, in to tako za pesniški opus kot tudi za njegovo dramatiko, pisanje proze, gledališko udejstvovanje, kajti Pregare je bil dolga leta tudi gledališki igralec, nastopil pa je tudi v več italijanskih filmih in televizijskih nanizankah.
Pregarcu, ki je dolga leta tudi naš sodelavec, iskreno čestitamo v imenu naših bralcev in uredništva našega lista.
ROBERT FAGANEL
V	GORIŠKEM AVDITORIJU
V	torek, 26. t.m., bo v Avditoriju furlanske kulture v Gorici ob 18. uri slovesno odprtje likovne razstave goriškega umetnika Roberta Faganela. Razstavo, ki bo nosila naslov Indijska obzorja, in umetnika bo predstavil tržaški likovni kritik Claudio H. Martelli, ki je dober poznavalec Faga-nelove umetniške poti, medtem ko bo v slovenskem jeziku o goriškem umetniku in njegovih zadnjih oljih na platno spregovoril naš kolega jurij Paljk.
Tokratna razstava Roberta Faganela, ki bo v Avditoriju v ulici Roma odprta skoraj mesec dni, bo zajetna, obsežna, saj bo umetnik predstavil več kot trideset platen večjih in srednje velikih dimenzij, ki so vsa uglašena na temo indijske krajine, indijskih ljudi in običajev, predvsem pa vzdušij in duhovnosti te daljne dežele. Zakaj Indija in njene prelepe, nevsakdanje barve, indijske ženske v sarijih, ki se izgubljajo na rižnih poljih, in zakaj prelepi, nevsakdanji trgi in indijske tržnice, ki jim ni videti konca? Predvsem zato, ker je Robert Faganel lansko leto s prijatelji slikarji odšel za mesec dni na študijsko potovanje v Indijo, a ne v tisto Indijo, ki jo poznamo s plakatov in reklam za potovanja, ampak v stvarno in revno Indijo, kjer je spoznal ljudi, njihovo veliko materialno revščino, a tudi njihovo duhovno bogastvo, predvsem pa videl barve, ki jih doslej še ni videl, še nikdar ni slikal. S seboj je odnesel beležke, odnesel je skicirko, tudi manjše stojalo in seveda fotografski aparat, predvsem pa srce in dušo in umetniško žilico, ki mu ni dala miru.
Ko je prišel domov, so po skicah in spominih, po notranjih občutjih in seveda z velikim likovnim znanjem nastala umetniška dela, ki si jih bomo lahko ogledali na razstavi v Avditoriju.
Po velikih nizih olj na platno, ki jih je Robert Faganel posvetil Trstu in Gorici, Krasu, Vipavski, Brdom in Goriški, Tržaški, Sloveniji, a tudi Afriki, Ameriki, Kanadi, Kanarskim otokom, Havajem in ponovno Afriki, bomo tokrat videli še nepoznana dela iz Indije.
Ker smo si jih ogledali že pred razstavo, lahko zapišemo, da gre za odlično slikarstvo, ki ga odlikujejo zavezanost figuraliki, izjemno tehnično znanje, mehka in topla paleta nevsakdanjih barv iz Indije, umirjenost likovnega mojstra v zrelih letih, umetnikov velik občutek za človeka in njegovo notranjost, pozornost za naravo in človeka v njej, zares dovršeno likovno znanje ter seveda tisti pretanjeni občutek za svetlobo in svetlobne igre, ki našega Roberta Faganela tako odlikujejo in delajo iz njega enega največjih živečih goriških likovnih umetnikov.
Vsekakor gre za izjemen kulturni dogodek, ki ga ne kaže zamuditi!
7
ČETRTEK, 21. MARCA 2002
8
ČETRTEK, 21. MARCA 2002
SESLJANSKI ZALIV / VROČA RAZPRAVA PRED PONEDELJKOVO SEJO OBČINSKEGA SVETA
GLASOVATI O USODI ZALIVA PRED VOLITVAMI NI MODRO
IN M EMO RIAM
NADA
ŽERJAL-
ZAGHET
V	soboto, 16. t.m., je v naši javnosti boleče odjeknila vest, da je v Avianu v 56. letu starosti podlegla neozdravljivi bolezni solnica in glasbenica prof. Nada Žerjal-Zaghet. Pokojnica je bila širše znana in priljubljena tako kot glasbena pedagoginja kakor tudi kot pevovodkinja številnih zborov.
Prof. Nada Žerjal-Zaghet je izhajala iz znane slovenske družine pri Sv. Ivanu, kjer se je rodila leta 1946 kot najmlajša od desetih bratov in sester. V domačem kraju je tudi odraščala in hodila v osnovno šolo, nakar je obiskovala slovensko nižjo srednjo šolo pri Sv. Jakobu. Zelo je vzljubila glasbo in tako je študirala klavir na Glasbeni matici, zaključni izpit pa opravila na tržaškem konservatoriju Giuseppe Tartini. Zatem je študirala in diplomirala tudi v solopetju. Svoje znanje in ljubezen do glasbe je razdajala številnim generacijam učencev in dijakov na različnih tržaških slovenskih šolah (še zlasti na učiteljišču oz. pedagoškem liceju Anton Martin Slomšek).
Poleg tega se je pokojnica z velikim veseljem posvečala tudi dirigiranju: tako je vodila otroški zbor Glasbene matice ter razne druge šolske in društvene otroške in mladinske zbore, njeno ime pa je vsekakor neločljivo povezano z orglanjem in dirigiranjem v domači sveto-ivanski cerkvi. S spremljanjem službe božje in vodenjem cerkvenega zbora je začela že leta 1961, ko ji je bilo komaj 15 let, potem ko se je umaknila dotedanja organistka in pevovodkinja Marica Zupančič. Svetoi-
vanski cerkveni zbor in od leta 1976 tudi zbor "Marij Kogoj" je vodila do leta 1985, ko je or-glanje in dirigiranje opustila iz zdravstvenih razlogov. Pri tej dejavnosti stajo odlikovali posebna občutljivost in znanje, tako da je pod njenim vodstvom zbor postal eden od kakovostnejših pevskih sestavov na Primorskem. Sodelovala je pri pobudah Zveze cerkvenih pevskih zborov in večkrat tudi dirigirala na tradicionalnih božičnih koncertih Zveze.
Po opustitvi orglanja in vodenja se je pokojnica v celoti posvetila šoli. Njen zadnji večji doprinos na tem področju je bila pomembna vloga pri izpeljavi dobrodelnega koncerta pedagoškega in družboslovnega liceja Anton Martin Slomšek aprila lani na Opčinah. Lani pa se je morala z žalostjo v srcu posloviti od ljubljenega moža Tullia, ki je bil njen sopotnik tako v življenju kot tudi v umetniškem poustvarjanju. Kmalu po moževi smrti pa seje tudi v njej pojavila neozdravljiva bolezen, ki ji je na koncu žal podlegla.
S prof. Nado Žerjal-Zaghet odhaja sposobna, talentirana in priljubljena vzgojiteljica in pevovodkinja. Vsi, ki smo jo poznali in cenili njeno delo, jo bomo ohranili v lepem spominu. Otrokoma, prof. Nevi in dr. Andreju, in ostalim svojcem pa naj gre iskreno in občuteno sožalje tudi s strani našega časopisa.
Vprašanje Sesljanskega zaliva je v devinsko-nabrežinski občini, pa tudi v širši javnosti, močno občuteno ter razdvaja ljudi in politične sile. V preteklosti se je zvrstilo več načrtov za dokončno ureditev tega biserčka Tržaškega zaliva, a so vsi propadli. Pred dvema letoma je nepremičninska družba SS. Gervasio e Protasio, lastnica velikega dela zaliva, predstavila nov načrt preureditve. Načrt, ki je med tem časom doživel nekaj sprememb, predvideva med drugim popolno zaprtje območja zaliva za avtomobilski promet z izgradnjo velikega parkirišča in podzemskega vlakca, ki bi turiste popeljal do morja. Dalje je predvidena premestitev vseh pomorskih klubov (med katerimi je tudi Jadralni klub Čupa) na območje kopališča Castelreg-gio ter izgradnja turističnega naselja na območju opuščenega kamnoloma. Načrt je svoj-čas že podprl devinsko-nabre-žinski župan Marino Vocci, ki pa se je moral soočiti z velikim nasprotovanjem tako pri opoziciji kot tudi v vrstah lastne večine.
Ena največjih nasprotnic sedanjega načrta je stranka Slovenske skupnosti, ki je v petek, 15. t.m., v hotelu Holiday Inn v Devinu priredila množično obiskano okroglo mizo o tem vprašanju. Na srečanju, ki so ga vodili deželni tajnik stranke Damijan Terpin, sekcijski tajnik Edvin Forčič in občinski svetovalec Viktor Tanze, se je oglasilo večje število diskutantov, med katerimi so bili predstavniki tako večine kot opozicije
v občinskem svetu, predstavniki nekaterih ustanov in društev in tudi navadni občani. Na okrogli mizi so bili iznešeni glavni pomisleki SSk glede tega načrta. V skopih besedah povedano, slovenska stranka soglaša z dejstvom, da je treba Sesljanski zaliv urediti na način, ki bo jamčil donosnost, hkrati pa spoštoval krajevno stvarnost in ravnovesje, tudi z narodnostnega vidika. Sedanji načrt po mnenju SSk tega ne zagotavlja. Stranko (in ne samo njo) zaskrblja zlasti načrt gradnje "istrsko-beneškega" naselja v opuščenem kamnolomu. Čeprav je mišljeno kot turistično naselje, obstaja bojazen, da bi se v prihodnosti utegnilo spremeniti v rezidenč-no. To bi pomenilo prihod večjega števila novih priseljencev (domneva se italijanske narodnosti ), kar bi utegnilo povzročiti usodne spremembe v narod-
nostnem sestavu občine, ki je v tem pogledu že močno načet. Sicer obstajajo tudi drugi razlogi za nasprotovanje načrtu, kot npr. vprašanje kubatu-re gradenj, negativnega vpliva načrta na višino občinskih dajatev, zahteva po ohranitvi obstoječe namembnosti plaž idr. Poleg tega bi finančna sredstva podrobnostnega načrta morali razporediti po celotnem občinskem teritoriju in ne samo na območju zaliva. Zaradi vsega tega po mnenju SSk ni modro, da občinski svet odloča o tem načrtu le nekaj mesecev pred občinskimi volitvami. Bolje je, da se s celotno zadevo ukvarja novoizvoljena uprava, ki bo nasledila Voccijevi. Kvečjemu bi lahko odobrili regulacijski načrt za sesljanski pristan z rešitvijo vprašanja lokacije jadralnih klubov, a nič več.
Sicer je bilo na petkovi ok-
rogli mizi slišati vrsto negativnih ocen na račun načrta. De-vinsko-nabrežinska podžupanja Mariza Skerk Kosmina je imela nelahko in nehvaležno nalogo braniti stališče uprave, a je povzročila glasno neodobravanje z izjavo, da se glede turističnega naselja občina prepušča poštenosti in resnosti predlagatelja načrta. Vsekakor je po njenem mnenju sedaj potrebno o tej zadevi odločati, ker je bilo časa za razpravo dovolj. Predsednik J K Čupa Franc Mahnič pa je vse prisotne predstavnike večine in opozicije opozoril na težave svojega kluba: Čupa potrebuje za svoje delovanje najmanj 2.000 kvadratnih metrov prostora (optimalno bi jih moralo biti 3-4.000) in varen dostop do jadrnic za člane, zlasti mlade tečajnike. S strani drugih razprav-Ijalcev pa je bilo slišati odkrit očitek, da je načrt gola nepremičninska špekulacija, ki se bo končala, kot so se končali nekateri prejšnji načrti. Združenje Sommaripa, ki ga vodi odv. Jože Skerk, pa je ponovno predstavilo javnosti svoj alternativni načrt, ki predvideva izgradnjo nekaterih večjih parkirišč na obrobju zaliva, kopalci pa bi se s pomočjo dvigal peljali do plaže. Slednja naj bi bila namenjena le pravemu turizmu na svežem zraku, predvsem pa bi zaliv morali koristiti domačini oz. njegovi običajni uporabniki. Sicer združenje Sommaripa za petek, 22. t.m., napoveduje protestno manifestacijo pred devinsko-nabrežinskim županstvom od 18. ure dalje. —— iž
GLEDALIŠKI VRTILJAK / KONEC ČETRTE SEZONE
ZA POBUDO JE VEDNO VEČ ZANIMANJA
Skoraj osemdeset pisanih balončkov je v nedeljo, 10.mar-ca, praznično obarvalo Marijin dom pri Sv.lvanu, kjer se je zaključila četrta sezona Gledališkega vrtiljaka. Na vrsti je bila sedma predstava v okviru družinskega abonmaja, ki ga prireja Radijski oder v sodelovanju s SSG in Slovensko prosveto. V goste je prišlo Gledališče Koper in za tržaško publiko uprizorilo plesno igro Trije oslički in kozica Rožica, ki je imela že velik uspeh v slovenski in v italijanski verziji. Njen avtor, Vanja Pegan, je znan predvsem kot ustvarjalec gledališke glasbe. Od leta 1988 do 1996 je namreč podpisal več glasbenih kulis za PDG Nova Gorica, Mestno gledališče ljubljansko, Gledališče Glej, Cankarjev dom in Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. V zadnjih letih pa se vedno bolj uveljavlja kot pisec besedil za otroke. Za svoj prvenec Citronček in Ciovanin, ki je izšel leta 1999 pri založbi Libris, je prejel tudi nagrado na mednarodnem natečaju za ilustrirano zgodbo Sulic ali delle farfalle, ki se odvija v videmski pokrajini, točneje v Bordanu blizu Humina. Že leto kasneje pa si je z delom Mesto 2000 prislužil nominacijo na mednarodnem literarnem natečaju Brez meje v Trentu.
Med vsemi skupinami, ki so nastopile na letošnjem Gledališkem vrtiljaku, pa je bila kopr-
ska izjema. Otroci in njihovi starši, ki so se zbrali v Marijinem domu pri Sv.lvanu, so lahko spoznali še eno gledališko govorico, poleg igralske in lutkovne, s katerima so se seznanili že na prejšnjih srečanjih. Tokrat je bil na vrsti balet. Na besedilo si je koreograf Siniša Bukinac zamislil elegantne, živahne in učinkovite gibe, ki so ponazarjali nastopajoče osebe. Te so prikazali plesalci Tomaž Sima-tovič, Marija Slavec, Tina Bašič, Patricija Sosič in sam Siniša Bukinac. Njegova umetniška pot se je začela s šolanjem v newyor-ških plesnih centrih, nadaljevala se je na seminarjih v okviru Dunajskih plesnih tednov in v drugih delavnicah priznanih plesnih pedagogov ter koreografov. Svoje plesno znanje uveljavlja tudi kot gost drugih gledaliških in plesnih ustvarjalcev ter kot sodelavec režiserjev Katje Pegan, Emila Hrvatina in Arielle Vidach ter Mateja Kejžarja. Na podlagi koreografsko-plesnega prvenca Razodetje Nejca Zaplotnika je bil povabljen k projektu pariške neodvisne plesne skupine Svveet Mo-ve Comapny. Leta 1998 je prejel prvo nagrado na drugem
FOTO KROMA
mednarodnem festivalu koreografskih miniatur v Beogradu.
Plesne točke, ki so se zvrstile na svetoivanskem odru, je povezoval naš - tržaški profesionalni igralec Danijel Malalan. Iz njegovega pripovedovanja smo zvedeli, kdo so trije 'sivčki' Mik, Mok in Mak. Prvi je strasten športnik, drugi požrešni lepotec, tretji pa je osliček posebne sorte. Rad se spre haja in radovedno opazuje svet okoli sebe. Včasih se pogovarja z živalmi v gozdu in zapleše z vetrom. Ko se brezskrbna leta na jasi ob gozdu končajo, morajo trije bratci v šolo, kjer spo-
znajo veliko zanimivih sošolcev, med katerimi je tudi kozica Rožica. Mik jo povabi na nogometno tekmo, a se tako zatopi v dogajanje na dvorišču, da sploh ne migne, ko ga Rožica zapusti. Mok pa povabi kozico na ples in na večerjo, a ji ves čas govori le o svojih oboževalkah, o tem, kako si krtači grivo in kako se njegova dlaka čudovito blešči v soncu. Tak "zanikrn robavs" res ni primeren za nežno kozico, ki odkrije njej sorodno dušo v tretjem bratcu, v prijaznem in sanjavem Maku. Ko se hudobni volk približa kozici, da bi jo skušal,
jo vpraša, kaj počenja s tistim tihim dolgočasnežem, ki je stalno zatopljen v knjige. "Rada imam Maka. On je prijazen in se z mano pogovarja, v njem je nekaj skrivnostnega in posebnega." Volk pa ne razume, kaj je tako skrivnostnega in posebnega v tistem oslu. "Luno vprašaj", mu preprosto odvrne Rožica. Se danes se hudobni volk trudi in na vse pre-tege kliče mesec, odgovora pa ne dobi.
Po uradnem delu, ki se je zaključil z navdušenim ploskanjem vseh prisotnih, je bilo na vrsti nagrajevanje najlepših risbic, na katerih so mladi gledalci Gledališkega vrtiljaka poslikali svoje najljubše gledališke junake. Posebno nagrado pa so prejeli tisti obiskovalci, ki so se izkazali za zelo zveste gledalce, ker so se tako potrudili, da so na vsako predstavo prinesli svoj prispevek. Darila za mlade nagrajence je tudi tokrat poklonila Zadružna kraška banka.
Organizatorji so z iztekajočo se sezono zadovoljni, najprej zato ker so tudi tokrat dvorano Marijinega doma zapuščali nasmejani obrazi in pa zato, ker žanje štiri leta 'stara' pobuda iz leta v leto več zanimanja v našem prostoru. To potrjuje, da je bila zamisel Gledališkega Vrtiljaka pravilen odgovor na potrebo najmlajših članov naše skupnosti.
——AL
VELIKONOČNI SEMINAR
MANJŠINCI V FRIZI JI
Devet mladih iz Trsta in okolice se bo v petek odpravilo v Frizijo na enotedensko srečanje mladih pripadnikov evropskih manjšin. Osem fantov in eno dekle - člani Mladih v odkrivanju skupnih poti in Mladinske sekcije Slovenske skupnosti - se bodo tudi letos udeležili t.i. Easterseminarja, to je srečanja, ki ga vsako leto prireja ena izmed organizacij, vključenih v evropsko zvezo mladinskih manjšinskih organizacij YEN (Youth of European Natio-nalities).
Letošnje srečanje gostijo mladi Frizijci. Več kot 100 mladih z vseh koncev Evrope se bo zbralo v mestecu Grou, letovi-ščarskem kraju ob jezercu v severozahodni Nizozemski. Tam bodo spoznavali stvarnost, v kateri živijo Zahodni Frizijci, zgodovino in znamenitosti krajev, udeležili se bodo raznih delavnic in občnega zbora YEN-a. Nekateri člani slovenske delegacije iz Trsta Frizijo že dobro poznajo, saj so se že kdaj udeležili kakega srečanja ali izmenjave, ki jih je organizirala prijateljska organizacija FYK, drugi pa bodo tja odšli prvič.
Srečanje bo trajalo od sobote, 23., do petka, 29. marca.
BREDA SUSIČ
CERKEV V MISIJONIH
Priloga Novega glasa dne 21. marca 2002 - Odgovorni urednik: Jurij Paljk
Pripravilo
MISIJONSKO SREDIŠČE goriške nadškofije
“Cerkev se ne more odreči misijonski dejavnosti do narodov in najvažnejša naloga poslanstva ad gentes ostaja oznanjati Kristusa, ki je Pot, Resnica in Življenje. (Jn 14,7)
V	njem najdejo ljudje odrešenje.
Janez Pavel II. (NOVO MILLENNIO INEUNTE)
Dokument italijanskih škofov za prvo desetletje v novem tisočletju ("Oznanjati evangelij v svetu, ki se spreminja") nam gotovo pomaga osvežiti zavzetost do misijonov in podporo evan-gelizaciji vseh narodov.
Že sam naslov vsebuje usmeritev misijonskega delovanja in poudarja to nalogo.
Svetopisemska podoba misijonskega poslanstva je uvod v 1. Janezovo pismo: Kar je bilo od začetka, kar smo slišali, kar smo na svoje oči videli, kar smo opazovali..., to vam oznanjamo" (1 Jn. 1).
Vera se rodi iz poslušanja, iz kontem-placije, izkustva, iz pogleda na Kristusa m postane poslanstvo. Pred tem pa seje potrebno vprašati o "aktualnosti Boga", o možnostih in vprašanjih, ki jih ima Cerkev v današnjem času, in o morebitnih spremembah, ki se zahtevajo od nas.
Oznanjati evangelij je prvenstvena naloga Cerkve. Veselo oznanilo se uresničuje in širi iz evharistične skupnosti; to je občestvo vseh, ki redno, zavzeto sodelujejo pri nedeljski evharistiji. Siriti se mora na vse krščence in ovrednotiti vse možnosti stikov z njimi ob sklenitvi sv. zakona, birme otrok, ob po-
Osebek misijonskega poslanstva je občestvo učencev - Cerkev in ti so zreli kristjani, pripravljeni na oznanjevanje in imajo stil Jezusa, ki je bil ponižen in služabnik ter je prišel med ljudi, da bi z njimi delil evangelij.
Na začetku 3. tisočletja, v letu 250. obletnice ustanovitve naše škofije, moramo imeti poslanstvo ad gentes stalno na vidiku in kot vzor pastoralne dejavnosti.
Povabilo afriškega škofa iz mesta Yamoussoukro (na Slonokoščeni obali), da bi prenesli naš misijon iz kraja Kos-sou v prestolnico, nas mora vse - duhovnike, laike, redovnike in redovnice - pritegniti k sodelovanju za to novo misijonsko avanturo.
O tem se je z odobravanjem izrekla velika večina članov škofijskega duhovniškega sveta.
Vsi se bomo obvezali, da bomo spodbujali nove duhovne poklice, razpoložljivost, navdušenost, ljubezen do evangelija, da bomo tako res Cerkev v službi Kristusovega poslanstva.
-t-Dino De Antoni goriški nadškof
NADŠKOFOVA POSLANICA
OZNANJATI EVANGELIJ
sebnih življenjskih trenutkih, kot sta tr-	človeško skupnost s poslanstvom ad gen-
pljenje in smrt.	tes, v kolikor nam je sam Jezus Kristus
Končno se mora raztegniti na širšo	naročil zavzeto evangelizacijo v svetu.
250 LET GORIŠKE NADŠKOFIJE
Dvestopetdeset let je gotovo dolga doba v življenju vsake ustanove, saj se v tem času lahko zgodi marsikaj, kar deloma ali pa tudi popolnoma spremeni bistvo ustanove same.
V	naši krajevni Cerkvi praznujemo letos obletnico čisto posebne ustanove, to je ustanovitve goriške nadškofije. Praznovanje te obletnice nikakor ni samo sebi namen, tudi ni spomin na neki zgodovinski dogodek iz preteklosti, ampak je mnogo več: poudariti hoče življenjsko dejavnost naše krajevne Cerkve, dejavnost, ki se nadaljuje tudi danes in ki se bo nadaljevala v bodoče.
Že ob svojem nastanku je goriška nadškofija dokazala vso svojo življenjsko silo, saj se je že takoj v začetku znašla med različnimi narodi, med katerimi je morala delovati. Tako so v velikem centralnem semenišču, ki je bilo ustanovljeno prav v tistih letih, študirali semeniščniki različnih narodnosti. Vsi ti semeniščniki so živeli skupaj in so se skupaj pripravljali na duhovniško poslanstvo med ljudstvi goriške Cerkve, naslednice oglejske Cerkve, preko katere seje v naših krajih razširila krščanska vera.
Seveda pot goriške Cerkve zaradi raznolikih zgodovinskih okoliščin ni bila vedna lahka. Večkrat je na tej poti naletela tudi na ovire, vendar se njeno poslanstvo ni nikoli prekinilo.
Prav zavest tega poslanstva je goriško Cerkev privedla do odločitve, da je pred 30 leti ustanovila svojo misijonsko postojanko v Afriki in tako dokazala, da se to njeno poslanstvo ne odvija samo na krajevni oziroma srednjeevropski ravni, ampak da je tudi in predvsem vesoljno, kot to zahteva enciklika "ad gentes."
Danes smo mi vsi poklicani, da to poslanstvo naše krajevne Cerkve nadaljujemo in še utrdimo ter tako pripomoremo k rešitvi tudi tistih vprašanj in težav, s katerimi se sooča vesoljna Cerkev.
Škof iz Yamoussoukro, to
je iz škofije, v kateri je leta 1973 v Kossou bila ustanovljena naša prva misijonska postojanka, nas prosi, da bi opustili misijon v Kossou ter ustanovili novo misijonsko postojanko v samem mestu Yamoussoukro, v okraju Morofe.
Yamoussoukro je glavno središče Slonokoščene obale. Njegovo prebivalstvo naglo narašča. V njem je na desettisoče študentov, ki obiskujejo višje srednje šole.
Skupina iz kraja Kossou, ki se bo preselila v Morofe
POGLED NA VEČ KOT TRIDESET PRETEKLIH LET
VEDNO DALJE, NA POTI, KOT SOČA!
Hišica za gobavce v kraju Manikro
Skozi našo škofijo teče reka Soča, o kateri pravijo, da je ena najlepših rek v Evropi. Soča priteče iz osrčja Julijcev in nesebično odnaša svoje vode v Jadransko morje. V teh vodah, ki se stalno gibajo, živi na tisoče rib. Če bi Soča nekega dne izjavila: "Dovolj je! Naveličana sem nositi svoje vodovje morju!" in bi se ustavila na ravnini med Gorico in Gradiščem, bi postala le močvirje in na tisoče rib bi poginilo.
Primerjava je z lahkoto razumljiva: cerkveno občestvo, ki bi skrbelo samo zase, za lastne probleme, za pastoralo le svojih vernikov in bi si le malo ali nič prizadevalo za širjenje veselega oznanila vsem ljudem, tako občestvo bi bilo obsojeno na počasen propad. Goriška nadškofija je po 2. svetovni vojni pustila polovico svojega ozemlja in prebivalstva takratni Jugoslaviji (današnji Sloveniji). Škofija šteje 182.000 prebivalcev in po navodilih 2. Vatikanskega koncila se je sklenila odpreti svetovnemu misijonskemu poslanstvu.
Na dan svojega škofovskega posvečenja dne 3. septembra leta 1967 je msgr. Pietro Coco-lin rekel meni, svojemu mlademu tajniku: "Zapomni si, da sem posvečen za ves svet, ne samo za Gorico." In takrat seje začela ta čudovita pustolovščina. Nekaj mesecev zatem, in sicer februarja 1968 in ponovno v letu 1969, je prišel na obisk v razne kraje naše škofije apostol gobavcev Raoul Follereau, ki nam je spregovoril.
To so bila leta mladinskega protestništva in na veliko presenečenje vseh so prav mladi napolnili športno palačo, kinodvorane in cerkve, da bi prisluhnili starejšemu in bolnemu možu, ki je govoril o bratstvu,
o	solidarnosti bogatega zahodnega sveta do revežev po svetu in med temi posebej do najrevnejših med revnimi: do gobavcev.
Takrat so se angažirale mladinske skupine, župnije, šole vseh stopenj ter vrst in zgodili so se čudeži z neverjetno zastonjskostjo in velikodušnostjo.
Ti dogodki so privedli do prvega obiska, ki sva ga nadškof Cocolin in podpisani opravila v Afriki leta 1970. Uradno sva odprla gobavsko naselje Manikro na Slonokoščeni obali. Tam je zdaj ena od desetih postojank, ki so zaupane našemu misijonu v mestu Bouake.
Na praznik Gospodovega razglašenja leta 1973 je nadškof izročil misijonski mandat trem duhovnikom, redovnicam in laikom.
To pa je bila oznaka takratnega odposlanstva, daje škofija kot taka odpotovala s svojimi duhovniki, "redovnicami" Božje previdnosti in laiki. Vsi skupaj, združeni, da bi prinesli dar evangelija v imenu goriške Cerkve. In zatem decembra 1975 še druga misijonska postojanka, ki smo jo odprli v okolici mesta Bouake in z enakimi značilnostmi: duhovniki, redovnice, laiki - združeni za evangeli-zacijo.
V	naslednjih letih se je delovanje za misijone in za človeški napredek razširilo na države Burkina Faso, kjer smo še prisotni, na Mali in kasneje na Togo tudi po zaslugi nevladne organizacije CVCS (Center prostovoljcev za mednarodno sodelovanje v razvoju), ki je takrat nastala.
Do sedaj sta Misijonsko središče in CVCS odposlala v misijone skupno 110 oseb: 18 duhovnikov, okrog 40 redovnic in več kot 50 laikov, med katerimi je bilo nekaj zakonskih parov. Naslednik škofa Cocolina msgr. Bommarco je trikrat obiskal škofijske misijonske postojanke. In sedanji nadškof De Antoni se je po še ne štirih mesecih od svojega prihoda v škofijo podal na Slonokoščeno oba-
lo	in v Burkino Faso, da bi se srečal z našimi misijonarji.
V	vseh teh letih je rasla misijonska zavzetost vseh naših ljudi. Trenutno deluje v naši škofiji preko 40 misijonskih skupin, ki se srečujejo mesečno, da rastejo in se ozaveščajo o misijonskih dejavnostih, in to v treh različnih krajih naše škofij e..
Že 28 let imamo misijonsko postno akcijo, med katero so po-
vabljeni misijonarji iz različnih kongregacij, da posredujejo svojo misijonsko izkušnjo po šolah, župnijah in različnih verskih skupinah. Treba je poudariti tudi pripravljenost mnogih laikov, da za mesec dni ali več odidejo pomagat misijonarjem, ki jih potrebujejo in zanje povprašujejo. Laiki tako nudijo svoje strokovno znanje na razpolago misijonom.
V	teh izkušnjah so se tudi ovrednotili in z nami povezali številni "goriški misijonarji v svetu". Gre za misijonarje, ki so po rodu iz naših krajev, iz naše škofije in delujejo na petih celinah. Z njimi smo si začeli redno dopisovati in najbolj pomembna pisma enkrat letno objavimo v zajetni publikaciji. Vsakemu tudi pošiljamo občasno denarno pomoč, da tako lahko začuti na konkreten način povezanost z domačo zemljo.
Zelo uspela pobuda so posvojitve semeniščnikov, ki jih predlaga "Papeška ustanova sv. Petra apostola". Do sedaj imamo že 476 takih posvojitev.
V	zadnjih letih pa je prišlo do nove misijonske avanture po padcu pregrad, ki so nas ločevale od vzhodne Evrope. Goriška škofija, ki leži zemljepisno na skrajnem seve-ro-vzhodu Italije, je razširila svojo prisotnost na romunsko deželo Moldavijo.
Misijonski urad je omogočil, da seje škofija v mestu Jasi odprla vesoljni misijonski dejavnosti. Začeli so s tečajem za misijonsko pripravo laikov. Nekateri moldavski duhovniki so obiskali goriške misijonske postojanke v Afriki in sedaj je pet misijonarjev odpotovalo na Slonokoščeno obalo in v Togo. Ti moldavski misijonarji niso v Afriki zato, da bi pomagali goriškim, ampak ker bi radi v bodoče odprli svojo samostojno postojanko škofijskih duhovnikov "Fidei donum" v Afriki. Naše delo je zato usmerjeno v njihovo popolno osamosvojitev. Škof Ahouanan, ki je odgovoren za našo prvo misijonsko postojanko na Slonokoščeni obali, nas je sedaj zaprosil, da bi sprejeli nov misijon v mestu Yamoussoukro, točneje v tamkajšnjem predmestju Morofe. Tako bi zapustili sedanji Kos-sou, ki bi ga lahko sprejeli afriški lokalni duhovniki. To je nova velika naloga, ki naj bi si jo zadala goriška nadškofija. Nova odgovornost torej, ki naj bi osmišljala proslave ob 250. ob letnici njene ustanovitve.
Naša škofija si želi vedno ostati na poti.
G. Giuseppe Baldas, ravnatelj goriškega misijonskega središča
Nadškof De Antoni na obisku v gobavskem naselju Manikro dne 25. januarja 2000 - desno: pismo apostola gobavcev Roula Follereauja.
ZGODOVINSKI DOKUMENT ŠE IZ ZAČETNEGA OBDOBJA
PISMO RAOULA FOLLEREAUJA
Minilo je že 34 let, odkar je prvič obiskal goriško nadškofijo apostol gobavcev Raoul Follereau. Takrat je imel vrsto zanimivih srečanj za osveščanje ljudi v Gorici, Červinjanu, Gradežu, Tržiču in v Ronkah. Mnoge je takrat presenetila izredno številčna prisotnost naših ljudi na teh srečanjih. Na tisoče ljudi je prisluhnilo starejšemu gospodu, ki je v francoščini govoril o gobavosti in gobavcih. Za samega Ra-oula Follereauja je šlo za presenečenje, saj seje čudil tako širokemu zanimanju
in zavzetosti s strani poslušalcev, česar si ni pričakoval. Njegova misel in tudi občudovanje sta lepo izražena v pismu, ki ga je lastnoročno napisal dne 4. avgusta 1968. Pismo objavljamo prevedeno in je važen zgodovinski dokument Misijonskega središča naše škofije.
Dragi oče!
Gospod P. Corti mi je predstavil darove,
ki ste jih tako velikodušno poslali ''Prijateljem gobavcev"po mojem predavanju v Gorici.
Hvala lepa vam in vaši tako goreči in živahni mladini. Zaradi dobrodelnosti, ki ste jo znali zbuditi in organizirati, se v kraju Manikro gradi že veliko hiš. Bolnišnica, ki jo gradimo v vasi Adzope, bo postala mednarodni inštitut za boj proti gobavosti. Postala bo lepša, bolj popolna in koristna. V
imenu vseh tistih, ki so deležni vaše oskrbe, upanja, ljubezni in tudi v svojem imenu vam izrekam toplo zahvalo.
Midva z ženo hraniva hvaležen spomin na sprejem, ki sva ga doživela v Gorici, in zelo upava, da nama bo dana radost vrnitve. Upava, da ne čez dolgo časa.
Ponovna zahvala Vam, ekscelenci msg. R. Nadškofu za njegovo očetovsko dobrohotnost, vsem, ki so nam pomaga-
li,	in vsem, ki imajo radi naše uboge prijatelje. Iz vsega srca in z zvestobo.
Raoul Follereau
IZ KOSSOU NAM PISE PIERPAOLO SORANZO
"NISI SAM, MI VSI SMO S TEBOJ"
NASI MISIJONARJI
PRIČAKUJEJO
POMOČ
Gospod Flavio ve, da je veliko dečkov, ki čakajo na prevoz... in pričakuje pomoč.
01 naših duhovnikih "Fidei Domini" bolj malo pišemo in to tudi zato, ker se tudi oni bolj poredko oglašajo. Vsekakor pa vemo, da so prisotni na naših dveh misijonskih postojankah v Kossou in Nimbo-Bouake in da tam opravljajo svoje zahtevno vsakdanje delo, ki ni lahko, ki pa jim prav gotovo prinaša tildi mnogo zadoščenja.
Gotovo je tudi, da ti misijonarji niso pozabljeni in osamljeni, saj imamo : njimi vsakovrstne stike. Dobro tudi vedo, da imajo oporo v škofiji in da jih tu imajo vsi radi, o čemer se še bolj prepričajo, ko pridejo domov na dopust. Oni so tisti, ki skrbijo za verske skupnosti v raznih naseljih, in oni so tudi tisti, ki vodijo katehiste in tisoče katehumenov in kristjanov. Kot že misijonarji, ki so tam delovali pred njimi, namreč don Luciano Vido:, doti Chino Raugna, don Flaviano Scarpin, don Franco Dario, don Maffeo Zambonardi, don Paolo Zuttion, so oni tisti, ki odločajo, kje je v raznih naseljih potrebno zgraditi cerkev ali kapelo ali pa prostore za katehezo. Oni odločajo, kje je treba ustanoviti zadruge, nadzorovati dela pri prenovitvi tehnične šole v Kossou ali na novo zgraditi šolo v Tiepli, pomagati civilni bolnišnici v Kossou, skrbeti za kontejnerje, itd.
Vse to je našim misijonarjem v pomoč pri evan-gelizaciji tistih, ki niso kristjani, in je opora pri duhovni oskrbi tistih, ki so že kristjani.
Don Pierpaolo, don Michele in don Flavio so po značaju zelo družabni. Zato so radi v družbi, še posebno v družbi sobratov. Bili bi zelo srečni, če bi se jim za nekaj let pridružil še kakšen duhovnik iz goriške škofije in z njimi delil misijonske izkušnje. Ta njihova želja postaja zdaj, ko bo goriška nadškofija opustila misijon v Kossou in prevzela večjega v Morofe, že kar prava prošnja.
Morda bo prav obletnica 250-letnice obstoja goriške nadškofije nudila priložnost, da se bo za misijone v A friki odločil še kakšen duhovnik. Tam ga vsi željno pričakujejo.
1	- S. Kristina BAJC iz Ajdovščine
- Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja	EGIPT
2. P. Claudio BATTISTUTTA iz Fiumicella - Pime
ITALIJA
3. S. Adele B1ANCOTTO iz Červinjana
- Hčere Naše Gospe Snežne	ITALIJA
4. P. Claudio BORTOLOSSI iz Strassolda
- Misijonarji sv. Ksaverija	KOLUMBIJA
5. S. Ulderika Bressan iz Aiella v Furlaniji
- M is. sestra frančiškanka
klarisa Presvetega Zakramenta	ITALIJA
6. S. Pierfernanda CALLIGARIS iz Pierisa
- Misijonarke Consolate	TANZANIJA
7. S. Lucia CATALANO iz Nabrežine
- Misijonarke Brezmadežne - P. Kolbe	BOLIVIJA
8. Don Dionisio COSSAR
- Ognjiščarji	ITALIJA
9. Ivana COSSAR iz Ogleja
- Laična misijonarka	BURKINA	FASO
10. S.Bernarda CUCIT iz Krmina
- Dorotejka	BURUNDI
P Fabio D 'AGOSTINA iz Strassolda
- Misijonarji ksaverijanci	MOZAMBIK
GORIŠKI MISIJONARJI PO SVETU
12. P. Franco DALT1N iz Červinjana v Furlaniji
- Družba Božje Besede	MEHIKA
13. P. Mario DIANA iz Aiella v Furlaniji
- Škofijski duhovnik	GUATEMALA
14. 5. Elda FORCHIASSIN iz Ločnika
- Usmiljenka
15. S. Bogdana KAUČIČ iz Ledine
- Usmiljenka	RNVANDA
16. S. Elizabeta LIKAR
- Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja	EGIPT
17. P. Danilo LISJAK iz Vipave
- Selezijanec	RWANDA
18. S. Maria Dolores Lisjak iz Šempetra pri Gorici
- Misijonarka iz Combonijeve družbe	EGIPT
19. S.Flavia LUCA iz Aiella v Furlaniji
Klarise franč. misij. Presv. Zakramenta	ROMUNIJA
20. P Tito Marega iz Červinjana
Lazarist	BRAZILIJA
21. P. Rambaldo OLIVO iz Campolonga
Misijonar Consolate	TANZANIJA
22. 5. Maria PACOR iz Romjana
- Hčere Marije Pomočnice
23. P. Stanko PAULIN iz Grgarja
- Salezijanec
24. PAmbrosio RINALDI iz Campolonga
- Kapucin
25. P. Hilarij RUDEŽ iz Gorice
- Jezuit
26. P. Ernest SAKSIDA iz Dornberka
ARGENTINA - Salezijanec
MEHIKA
HONG KONG
BRAZILIJA
ZAMBIJA
BRAZILIJA
27. S. Lucia Murv SCAREL iz Scodovacce
- Misijonarke Consolate
28. .S’. Maria SELLENA TI iz Giassica
- Karmeličanka - usmiljenka
29. P Paolo SPANGHERO iz Turriaca
- Misijonar Pime
30. P. Ivan ŠTANTA iz Mirna
- Lazarist
31. P Giuseppe TEMON iz Ločnika
- Škofijski duhovnik
32. S. Gabriella TRIPANI iz Gorice
- Misijonarka Brezmadežne
33. P. Giuseppe VINCI
- iz Aiella v Furl. - Misijonar Consolata BRAZILIJA
ITALIJA
FILIPINI
TAI\VAN
MADAGASCAR
ARGENTINA
ITALIJA
Misijonar Pierpaolo v eni od vasic misijona Kossou.
Dragi prijatelji! Neizmerno sem hvaležen Bogu, da sem že petič v tej deželi. Vsakokrat, ko stopim z letala na afriška tla, se mi zdi, da mi nekdo pravi: "Nisi sam; mi vsi smo s teboj!"
MI! To ste vsi vi, ki me pri mojem delu spremljate s svojo molitvijo, s svojimi žrtvami in s svojo gmotno podporo. To sem lahko spoznal tudi med svojim zadnjim obiskom pri vas. Koderkoli sem hodil, od Brazzana do Aiella, od Červinjana, Campolonga in Škocijana do Tržiča, vsepovsod sem naletel na topel sprejem in izredno veliko zanimanje za misijonsko delo. Pa ni ostalo samo pri zanimanju. Tudi konkretno ste mi pomagali in mi izročili denarna sredstva za misijonsko delovanje župnije v Kossou. Zato mi dovolite, da vam izrečem svoj veliki HVALA za vse, kar ste naredili, kar delate in kar boste še naredili zame osebno in za vse misijonske dejavnosti na splošno.
Prav gotovo bi mi misijonarji brez vaše pomoči ne mogli dosti narediti. Če se nam posreči, da kateremu teh naših temnopoltih bratov vlijemo upanje in mu spet privabimo nasmeh na obraz, ko mu
Nadškof na obisku
duhovnih in telesnih potrebah, je to vaša zasluga. Da, kajti če lahko svoje poslanstvo opravljamo v okolju, ki se tako zelo razlikuje od našega, med ljudmi, ki so po miselnosti, kulturi, veri in navadah tako zelo različni od nas, se za vse to moram zahvaliti tudi vašim molitvam. Po zaslugi vaše velikodušnosti svoje pastoralno delo izvršujemo tudi v oddaljenih naseljih in tu komu priskočimo na pomoč v njegovi bolezni ali pa mu pomagamo, da pošlje otroke v šolo, ali kakšni družini preskrbimo delo tako, da prav z vašo denarno
pomočjo uresničimo kakšen majhen načrt... Zato še enkrat: hvala!
Po težkih dogodkih v ZDA 11. septembra 2001 se mi zdi še bolj nujno kot kdajkoli prej, da Kristusovo sporočilo po vsem svetu spozna čim večje število ljudi. Prepričan sem namreč, da današnji svet kljub vsem tehničnim in drugim dosežkom nujno potrebuje trden zakonik, na katerega se lahko opre. Mi, ki smo ta zakonik spoznali, ga ne smemo obdržati zase in niti ne smemo malomarno zamahniti z roko in reči:"... saj ima že itak vsak svojo vero!"
Seveda ne sme nihče svoje vere vsiljevati. Vendar današnji svet od nas kristjanov zahteva, da ostanemo kristjani in to tudi takrat, ko se srečamo z ljudmi, ki o sebi trdijo, da so brezverci in da jih vera ne zanima, ali pa so druge vere. Sv. Peter je kristjane vzpodbujal, "naj bodo vedno pripravljeni, da bodo vsakemu, kdor bo hotel vedeti za razlog njihovega upanja, dali odgovor, toda krotko in prijazno." (1 Peter 3,15)
In Janez Pavel II. nas v svoji poslanici ob svetovnem misijonskem dnevu iz leta 2001 takole opominja:
"Kdor se je v resnici srečal z Jezusom Kristusom,
v tehnični šoli (v kraju Kossou).
ima dolžnost, da Ga oznanja tudi drugim."
Misijonsko poslanstvo, h kateremu smo vsi poklicani, - MI, ki nam pri našem delu pomagate vi in vaši predstavniki v daljnih deželah, in -VI, ki vam pomagajo naše mlade in majhne skupnosti, ki z vašo pomočjo delujejo v različnih okoljih, to naše skupno misijonsko poslanstvo je, da oznanjamo,da samo v Kristusu, ki je Pot, Resnica in Življenje, najdejo ljudje rešitev, in sicer ne samo v onostranstvu, ampak že tu, zdaj!
Misijonsko poslanstvo je dolžnost nas vseh. Vsi moramo biti misijonarji: misijonarji s svojimi molitvami in tudi s svojim konkretnim delom povsod tam, kjer živimo.
Dragi prijatelji, kadar smo utrujeni in nam je težko pričati za Kristusa, ki živi v nas, se spomnimo na vse tiste, ki vsak dan znova kljub težavam in trpljenju obnavljajo svojo življenjsko predanost Kristusu. Prisluhnimo rotečemu Kristusovemu vabilu, ki kliče vsem nam: "Pojdite po vsem svetu in bodite pričevalci moje ljubezni! Pojdite po vsem svetu in oznanjajte moj evangelij!"
Vsem vam želim, da bi misijonska zavest v vas vedno bolj rasla in se krepila!
Od leve proti desni: učiteljici Mihaela Ghergheluca in Monica Bogdanel, ki delujeta v vrtcu vasice Kou\ve (Togo) - bolničarki Monica Benedic in Mihaela Gal, ki delata v kraju Anonkua-Koute (na Slonokoščeni obali) - romunski misijonar p. Adriano Stoica z župnikom Emmanuelom na misijonu Nimbo, v mestu Bouake (na Slonokoščeni obali)
ZGODOVINSKI DOGODEK: IZROČITEV MISIJONSKEGA MANDATA
PET ROMUNOV V AFRIKO Z NAMI
V	nedeljo, 7. oktobra, je potekalo v katedrali mesta Jasi v Romuniji posebno, zgodovinsko pomembno slavje in edinstveno v svojem obstoju: izročitev misijonskega mandata šestim mladim kristjanom, ki so hčere in sinovi tamkajšnje zemlje. Gre za dva duhovnika in štiri laiške misijonarke. Nikoli se še ni bilo zgodilo doslej, da bi ta Cerkev na Vzhodu poslala v svet tako veliko skupino misijonarjev, da bi oznanjali evangelij. Poslal jih je njihov škof msgr. Petru Gherghel. Imena šestih odposlanih so ta: p. Adrian Stoica, p. Isidoro Mirt, Monica Benedic in Mihaela Gal, Monica Bogdanel in Mihaela Ghergheluca.
Nekaj čudežnega je v
tem, kako je misijonska zavest rastla v tej škofiji na meji z Ukrajino in rusko Moldavijo.
Leta 1992 so se redovnice Božje previdnosti nastanile v mestu Adjudeni, v veliki moldavski župniji, da bi se tam posvetile vzgoji in formiranju mladine.
V	tem poslanstvu sojih spremljale desetine prostovoljcev iz naše škofije in iz misijonskega urada. Mnoga potovanja so prinesla najprej zanimanje, nato poznavanje in končno razlago obveznosti, ki je naloga vsakega cerkvenega občestva, da postane misijonsko naravnano. Skupina mladih romunskih duhovnikov seje začela zani-
mati za misijonsko delo in se redno zbirati za študij in pripravo na ta poklic. Med tem časom pa je duhovnik iz Bukarešte zaprosil za odhod v misijone, v Afriko, z našo škofijo in je deloval na postojanki Kos-sou. Bil je g. Valerio Du-mea. Tudi semeniščniki so postali bolj dovzetni za misijonska vprašanja, saj so bili deležni predavanj z diapozitivi o misijonih. Okrog deset je bilo teh, ki so izrekli svojo pripravljenost za odhod. Od teh sta bila dva poslana v Gorico, da sta zaključila teološke študije, in sicer Gabriel Cimpoiesu in Ernest Roca.
V	mestu Jasi so bili tudi laiki vključeni v pripravo
za misijonsko animacijo. Oktobra 1998 so začeli prvi tečaj o misijonskem delu za laike. Trajal je dve leti in ob koncu je v nekaterih dozorela odločitev, da zaživijo misijonsko izkušnjo. Medtem je v tamkajšnji škofiji nastalo škofijsko misijonsko središče. Vodi ga mladi duhovnik g. Benone Lucaci, ki je že obiskal goriške misijonske postojanke v Afriki. Izbranih je bilo šest kandidatov misijonarjev. Ti so po ustrezni jezikovni pripravi obiskovali tudi poseben tečaj (junija in julija lani). Organizira ga ustanova CUM iz Verone in pripravlja misijonarje, ki nameravajo odpotovati v
Afriko. In končno, kot rečeno, misijonski mandat, ki so ga izročili: njihov škof msgr. Petru Gherghel, pomožni škof msgr. Aure-lio Perca. Prisotni so bili tudi ravnatelj goriškega Misijonskega središča g. Giuseppe Baldas, redovnice Božje previdnosti, ki delujejo v Romuniji, in veliko vernikov. Tri dni zatem so mladi misijonarji že dospeli v misijone, in sicer na tri različna mesta. G. Adriano Stoica je bil dodeljen misijonu Nimbo-Bouake, obe bolničarki - Monica Benedic in Mihaela Gal-sta odšli v bolnišnico sester Božje previdnosti v kraju Anonkua
-	Koute. Učiteljici Monica Bogdanel in Mihaela Gher-
gheluca pa že delujeta v otroškem vrtcu, ki ga vodijo redovnice Božje previdnosti na postojanki Kouwe v Togu.
Tako so se uresničile sanje, ki pa se še niso v celoti dopolnile. Škofija Jasi si namreč želi, da bi lahko dobila v nekaj letih lastno samostojno misijonsko postojanko "Fidei donum" v Afriki in ki bi na njej delovali romunski duhovniki, redovnice in laiki - vsi v službi lokalne Cerkve.
Mogoče se bodo sanje realizirale v kraju Kossou, ko ga bo zapustila naša škofija, da preseli svoje delovanje v Morofe, kot si želi tamkajšnji škof iz prestolnice jamoussoukro, in bo to novi misijon.
NADALJEVANJE S PRVE STRANI
250 LET GORIŠKE NADŠKOFIJE
Okraj Morofe ima več kot 100.000 prebivalcev in nikogar ni, ki bi jim oznanjal evangelij. Škof nas je zato naprosil, da bi se v tem kraju postopoma naselili naši duhovniki, laiki in po možnosti tudi redovnice.
Na to prošnjo bi prav lahko odgovorili, da smo za Afriko storili že mnogo: ustanovili smo misijon v Kossou, v Nimbo in Bouake. Lahko bi odgovorili, da je pomanjkanje duhovnikov in duhovnih poklicev sploh tudi pri nas občutno. Vsi ti razlogi bi bili gotovo tehtni, vendar bi to bili le človeški razlogi.
Naša škofija je naprošena, naj znova dokaže svojo velikodušnost, ki naj priča o njeni življenjski moči in sposobnosti, da dar vere, ki gaje prejela, posreduje tudi drugim.
Prav zato, ker pot naše nadškofije ni bila vedno lahka in tudi zdaj ni, je naša želja, da se na tej poti ne ustavimo, ampak da na njej vztrajamo.
Naša nadškofija opravlja svoje poslanstvo že 250 let. Gospod Bog jo poziva, naj s tem poslanstvom nadaljuje tudi v bodoče, in to tudi na novih poteh evangelizacije, ki jo je pričela pred 30 in več leti.
g. Giuseppe Baldas
Goriški prostovoljci-zidarji z afriškimi sodelavci pri gradnji cerkve v kraju Djebonoua.
PESMI - MOLITVE MISIJONARJA IVANA ŠTANTE
Misijonar Ivan Štanta iz Mir stavke, proteste in izgrede...
MISIJON
Prebiti čas
pri oznanjevanju blagovesti, tolažiti ljudi na podeželju, jim biti zdravnik za dušo in telo...
Kako lep ideal!
A ko se vrneš domov, kakšno občutje samote!
Nihče te ne sprejme, nihče te ne pozdravi, nihče te ne vpraša...
Edino psiček ti priskaklja naproti...
Ognjišče je mrzlo, kosila ni;
vse te čaka, kakor si pustil... Vseeno sem zadovoljen.
Čutim, da, čeprav nihče se me ne spomni, ti si mi blizu.
S teboj,
tudi če strma je steza, lažje se vzpenjam navzgor...
na že dolgo vrsto let deluje zvesto in zagnano na Madagaskarju. Tam doživljajo v tem času težke razmere: Potrebni so tudi naše molitve. Ivan Štanta, misijonar-pesnik, se v teh verzih občuteno obrača na očeta.
CISTO STEKLO
Moj Bog. kako naj zate jaz pričujem, tvojo besedo bratom oznanjujem, ko v temi čakajo na tvoj obisk?
Jaz nisem luč, ne žarek tvoje luči, a čisto steklo biti me nauči, da žarek tvoj do brata bo prispel.
Le kadar moje steklo te zrcali, prozornost moja v njih te hvali, prozornost moja odseva tvoj smehljaj.
OZNANJEVANJE BLAGOVESTI
Kako lepi so koraki tistih, ki oznanjajo blagovest, tistih, ki oznanjajo odrešenje in pravo srečo.
Andrej in Janez sta se srečala s teboj
ob štirih popoldne
in hitro sta šla seznanit svojce...
Magdalena, ko te je spoznala, je tekla v mesto pravit:
»Jezus je vstal, živi...«
Učenci, razpršeni od preganjanja, so te oznan jali po Samariji in Galileji...
Vsi smo povabljeni k naporu evangeljskega ribolova.
Kdor zmore, naj skoči v barko in poprime za mreže.
Če se strategi držijo v obzidju, vojaki nevedni pa zunaj, kako naj se širijo meje Kraljestva?!
OBISK AFRIŠKEGA ŠKOFA V GORICI
MSGR. PAUL AHOUANAN DJRO PREDSTAVIL NOVO MISIJONSKO POBUDO V KRAJU MOROFE
Sestre Božje previdnosti pri delu v gobavskem naselju Manikro.
V	preteklih dneh seje zaradi svojih škofovskih zadolžitev mudil v Rimu škof s Slonokoščene obale, točneje iz mesta Yamoussoukro, msgr. Paul Simenon Ahouanan Djro.
7.	in 8. marca je prišel tudi v Gorico na obisk delovne narave. Srečal se je s sobratom v škofovski službi msgr. Dinom De Antonijem in z misijonsko skupino goriške nadškofije. Sestanek je vodil neutrudni voditelj našega misijonskega središča msgr. Giuseppe Baldas. Srečanje je potekalo v odprtem, veselem vzdušju, kot se spodobi za dve sestrski cerkveni občestvi, ki se dogovarjata o bodočem sodelovanju. K temu je veliko pripomogel afriški škof s svojim veselim, nekoliko šega-vim nastopom, ki je tipičen za na splošno optimistično nara-
vnane Afričane. Goriški nadškof je poudaril, da smo z naše strani pripravljeni na odprto in enakopravno sodelovanje v duhu spoštovanja do kulture, navad, sestrske Cerkve. Škof Ahouanan je naglasil, da se obrača na Gorico s prošnjo po sodelovanju v novi, zahtevni pobudi, ker sam nima denarnih sredstev in niti pastoralnih delavcev za izpeljavo takega načrta.
V	prihodnjih letih naj bi se goriški misijonarji umaknili iz dolgoletnega misijona Kossou in ga prepustili lokalnim duhovnikom. Začeli bi novo poslanstvo v bodočem glavnem mestu Slonokoščene obale Yamous-soukro. Kot znano, je to bil rojstni kraj nekdanjega dolgoletnega predsednika in "očeta države" Felixa Houphouet -Boigny-ja. V domačem kraju je
imel svojo razkošno rezidenco. In ker se je proglašal za zelo vernega katoličana, je baje na lastne stroške dal zgraditi v mestu ogromno in razkošno cerkev, ki s svojo kupolo močno spominja na baziliko sv. Petra v Rimu.
V	prihodnjih treh, štirih letih bo mesto Yamoussoukro postalo prestolnica Slonokoščene obale, center države. Sedanji predsednik Gbagbo se bo tja preselil decembra 2003 z vlado, parlamentom in vsemi potrebnimi uradi. V tem času se na ta dogodek vneto pripravljajo. Ljudska Republika Kitajska zastonj gradi novo poslopje za Narodno skupščino, Avstrija pa palačo za Vrhovno sodišče. Kanada bo v bližini zgradila z lastnimi sredstvi deset tisoč stanovanj, v Afriki se navadno računa povprečno sedem do dvanajst oseb na družino, zato naj bi se v bodoče naselilo v nova stanovanja okrog 70 do 120 tisoč ljudi. Okraj bo postal tako najbolj naseljen v novi prestolnici. Ravnatelj misijonskega urada g. Giuseppe Baldas je preteklega januarja obiskal naše misijonske postojanke na Slonokoščeni oba-
li	ter v Burkini Faso. Škof Ahouanan ga je pospremil v Yamoussoukro, točneje na področje novega misijona v predmestju Morofe. Državne oblasti so namreč že darovale ozemlje 9 hektarov. Zemlja je neobdelana in se nahaja tik ob zidu, ki obkroža predsedniško
palačo z vrtom. V bližini že delujeta zavod za tisoč dijakov višjih šol in vsedržavni kolegij za učitelje CAFOD, ki že šteje devetsto študentov in dvesto profesorjev. Vsi stanujejo v tamkajšnji okolici. Redovnice iz Verone so že obljubile, da bodo na področju ustanovile svoj otroški vrtec in osnovno šolo. V ta namen so že dobile od države v dar dva hektarja zemlje. V bodoče se bodo pri svojem pastoralnem delu posvečale tudi ženskam, deklicam, za njihov človeški in socialni napredek, saj so velikokrat zapostavljene in brez ustrezne vzgoje.
Na bodočem goriškem misijonu v Morofe naj bi po želji škofa Ahouanana delovali duhovniki "Fidei donum", že imenovane veronske redovnice in laiki. Z našimi misijonarji naj bi sodeloval tudi mlajši domači duhovnik, ki bi se zlasti posvečal pastoralnemu delu s številno mladino.
Na vprašanje, zakaj si želi laikov iz naše škofije, je afriški škof odgovoril, da pri njih, med kristjani ni še prave zavesti, da je vsak kristjan v svojem bistvu tudi misijonar.
Zato bi si želel laiških misijonarjev, da bi s preprostim, zavzetim delovanjem, a zlasti s svojim življenjskim pričevanjem pritegnili laike bodočega misijona. Vsekakor pa so kristjani tam že dejavni. Zbirajo se kar na dvorišču privatne hiše k rednemu nedeljskemu bogoslužju, že imajo aktiven pevski zbor in verse skupine.
Nadškof De Antoni je poudaril. da bo sodelovanje z naše strani v duhu odprtosti vesoljni Cerkvi. Afriški škof pa je predočil pomanjkanje finančnih sredstev, ki kronično pesti države v razvoju. V kraju Morofe naj bi zato z goriško podporo zgradili primerna poslopja: cerkev za okrog dva tisoč ljudi, stanovanja za duhovnike in laike.
Treba si bo z Božjo pomočjo zavihati rokave in se odpreti potrebam sestrske Cerkve, ki ima za sabo samo nekaj več kot stoletno zgodovino.
Že sedaj bo potrebno spremljati z molitvijo in z zanimanjem novo "avanturo", v katero je po Božji Previdnosti poklicana naša goriška Cerkev ob mejniku 250-letnice svojega obstoja.
Slavna cerkev v mestu Yamousoukro, ki močno spominja na baziliko sv. Petra v Rimu...
TONE GRM, LAIŠKI MISIJONAR, BRAZILIJA
MESTO PTIČEV BREZ GNEZDA
Preljubi rojaki, bratje in sestre po Kristusu, ki nas s prestola na desnici našega edinega Očeta vabi na nebeško gostijo v sredo med svete, prisrčno pozdravljeni.
Na kratko vam bom skušal osvetliti naše ljudi, naš kraj, naše delo.
Ptiči goliči
Zima se počasi poslavlja ozi-
roma tukaj se vse spremembe dogajajo z nezaslišano naglico! V dveh urah jugozahodni veter napiha sive oblake, ti na debelo zastrejo sonce, shladi se za dvajset ali trideset stopinj, in to je
• o hišico je misijonar Saksida zgradil revni družini s pomočjo dobrotnikov.
pri nas zima... Ko se veter obrne, je postopek obraten. Dežja je malo, skoraj nič. Tisto, kar zares pada na tla, so de-belomesnati listi tropskega drevja, težke veje palmovcev, njihovi, v tem času prav okusno zreli plodovi, vsakovrstno sadje in neizkušeni ptiči goliči, misleč, da je že napočil njihov čas.
Te reči so tukaj bolj ali manj vsakdanji pojav in niso v neposredni povezavi z letnim ciklom.
Edini Prav* znak Qtrocj izdelujejo spominke.
zime so tukajšnje narodne noše", ki so postale eskim-	krajih vsaj na prvi pogled
skih barv in jim pravimo "ka-	čudno, priznam. Pozabil sem
zaku"! To ime pomeni natanko	omeniti, da v tukajšnjih iglujih
tisto, kar si človek pod tem ime-	ni ogrevanja, celo odej ni, s
nom lahko predstavlja. Obleka	katerimi bi človek odgnal ve-
težke kategorije za vsakega	ter, ki neprestano veje. Tako,
prišleka iz Prialpja. Do danes mi	vidite, sem se odvadil pose ni uspelo razpakirati ničesar	smehovati otrokom, ki priha-
"težjega" od srajce in lahkih dol-	jajo v kapah, rokavicah, pre-
gih hlač. Pri povprečni zimski	velikih jopah, bosi ali v ski
temperaturi okoli 20 stopinj se	bučkah. Skrbi me, kako so
človek počuti, milo rečeno,	preživeli noč, kaj jih čaka in
fantastično. In, ne boste verjeli,	kaj bodo jedli, da ne bodo pa-
celo zebe ga ne! Je pa to v teh	dli kot ptiči goliči iz gnezda?!
OBRAČUN DELA IN POBUDE
Zakonca Eriča in Nevio Milloch z avtom Toyota, ki ga je poklonila Miva iz Avstrije.
ZAHVALJUJEMO SE ...
Letos se za pomoč misijonom poleg raznim Združenjem moramo zahvaliti tudi naslednjim ustanovam:
1. Odboru 8 od 1000
Omenjeni odbor je Goriškemu misijonskemu središču leta 2001 nakazal 170 milijonov lir za gradnjo klavnice v Dedougou. V prejšnjih letih je Gorica vedno iz sklada 8 od 1000 prejela pomoč za tri leta pri gradnji bolnišnice za očesne bolezni v Nimbo-Bouake ter za prenovo Tehnične strokovne šole v Kossou. V zadnjem času je bila iz vsote 8 od 1000 škofiji v Dedougou nakazana denarna pomoč za tri leta. Ta pomoč bo služila laični misijonarki Ivani Cossar pri njenem delovanju v omenjeni škofiji.
Lahko torej rečemo, daje odstotek 8 od 1000, ki ga verniki nakažejo za katoliško Cerkev ob davčnih prijavah, zelo dobro uporabljen.
2. Združenju MIVA-AVSTRIJA
To Združenje že vrsto let stoji ob strani goriškim misijonom v Afriki.Tudi leta 2001 je misijonu v Nimbo-Bouake darovalo avto, znamke TOYOTA, primeren za afriške ceste. Ta avto služi predvsem-mladima zakoncema Neviu in Eriki Milloch pri njunem misijonskem delovanju. Predsedniku MIVE -AVSTRIJA in njegovim sodelavcem se Gorica za pomoč prisrčno zahvaljuje.
3. Občinski upravi v Gorici, Ogleju, Kaprivi in Rudi
Vse štiri občine so nudile pomoč za gradnjo klavnice v Dedougou. Goriška občina je darovala celotno opremo stare klavnice, ker le-ta ni več odgovarjala predpisom Evropske gospodarske skupnosti, ki pa je drugače bila še popolnoma uporabna.Za Dedougou je to bila izredno dragocena pomoč.
Občine Oglej, Kapriva in Ruda so pri gradnji klavnice pomagale z izdatnimi denarnimi sredstvi, saj v Dedougou deluje Ivana Cossar, ki je doma iz Ogleja, medtem ko iz Rude, Perteola in Kaprive prihajajo prostovoljci, ki so klavnico dogradili.
4. Skladu goriške hranilnice (Cassa di Rispar-mio)
Tudi iz tega sklada že vrsto let prihaja pomoč za dejavnosti, ki jih v afriških misijonih opravlja Goriško misijonsko središče. Tako je iz tega sklada goriška hranilnica letos nakazala 15.000.000 Lir za hladilnico že omenjene klavnice.
5.Nadalje se še zahvaljujemo:
Kreditnim Zadružnim bankam iz Ločnika, Fare in Kaprive;
Kreditnima Zadružnim bankama iz Fiumicella in Aiella;
Kreditni Zadružni banki iz Červinjana.
Kreditni Zadružni banki iz Doberdoba in Sovodenj. Vsi štirje omenjeni Zavodi so pomagali pri dograditvi klavnice v Dedougou.
6. Dnevniku Messaggero Veneto za brezplačno objavo o posvojitvah otrok z boleznijo Buruli ter podhranjenih otrok v Kouwe.
POSVOJITVE: DRAGOCENA IN OBČUTNA POMOČ
BOLEZEN IZ KRAJA BURULI SE ZDRAVI V BOLNIŠNICI V KRAJU KONGOUANOU
Mnogo je združenj in ustanov, ki ljudem nudijo možnost za posvojitev otrok bodisi iz dežel tretjega sveta bodisi tudi iz dežel Vzhodne Evrope. V nekaterih primerih je posvojitev sama sebi namen in nima obveznosti misijonskega značaja na nekem določenem ozemlju.
Goriško misijonsko središče že vrsto let pripravlja in uresničuje načrte za pomoč potrebnim. Ta pomoč je namenjena gobavcem, bolnim, proti bolezni Burulf, osebam z očesnimi boleznimi, podhranjenim otrokom, dijakom Tehnične šole v Kossou, katehistom, raznim dejavnostim, ki so povezane z evangelizacijo, itd. Za uresničitev vseh teh načrtov prihajajo gmotna sredstva iz celotne škofije, pa tudi od drugod.
Kar zadeva otroke, Goriško misijonsko središče še posebej podpira naslednje ustanove:
I. Bolnišnico v Kongouanou (Slonokoščena obala), v kateri se vsak dan zdravi kakšnih 50 otrok, ki so zboleli za boleznijo Buruli. Zdravljenje traja šest, osem, deset ali pa tudi 12 mesecev, dokler otroci popolnoma ne okrevajo. Zanje skrbijo tri sestre Božje Previdnosti skupaj s
šestimi pomočniki (pomožno bolniško osebje, čuvaj, itd.). Dnevno dobijo po en obrok hrane.
2. Središče za podhranjene otroke v Kouwe (v državi Togo). Tu se zdravi kakih 50 podhranjenih otrok, katerim stojijo ob strani njihove matere. V središču ostanejo nekaj mesecev. Tudi to središče vodijo sestre Božje Previdnosti, katerim pomaga kakšnih deset oseb. Vsem je treba preskrbeti primemo hrano.
Samo po sebi je umevno, da so za vzdrževanje obeh središč potrebna precejšnja denarna sredstva.
Kdor bi se hotel odločiti za posvojitev, mu svetujemo naslednje:
a) posvoji naj ne samo enega, ampak vseh 50 otrok z boleznijo Buruli;
b) prav tako naj ne posvoji samo enega, ampak vseh 50 podhranjenih otrok v Kou-we.
Vsota znaša 50.000 lir na mesec. Razume se, da je ta vsota namenjena vsem 50 otrokom v središču.
c) Misijonsko središče izroči vsakemu posvojitelju fotografijo enega izmed otrok. Ta fotografija predstavlja tudi vse ostale otroke, ki so v središču.
Sestra Alfonsina z malim bolnikom bolezni iz Burulija v dispanzerju vasice Kongouanou.
NENADOMESTLJIVA USTANOVA
SREDISCE ZA PODHRANJENE OTROKE V KOUWE
jy^o so sestre Božje Previdnosti dospele v Kouwe in tu i\ odprle dispanzer in pozneje še otroški vrtec, so kmalu uvidele, daje na desetine otrok, ki so jih matere prinašale v dispanzer, podhranjenih in da ti otroci potrebujejo dolgotrajno zdravstveno pomoč. Uvidele so tudi, da materam, ki so prinesle in ki še prinašajo svoje, od lakote večkrat čisto onemogle otroke, in to iz zelo oddaljenih naselij, pa tudi iz sosednje države Benin, ni mogoče predpisati kakšnih zdravil ter jih nato enostavno poslati domov, ker hi teh zdravil zaradi previsokih cen niti ne mogle kupiti.
Zato je bilo nujno, daje vsak otrok, ki so ga tja prinesli, za nekaj časa ostal v Komve in z njim tudi oseba, ki ga je spremljala. Tako je nastalo središče za podhranjene otroke, kije, kot tudi središče za zdravljenje bolezni Bundi v Kongouanou, sprejelo na stotine bolnih in podhranjenih otrok. Zal ne ozdravijo vsi. Približno 20% jih umre, posebno takih, ki so v omenjeno središče prišli prepozno. Medtem ko so otroci v središču, njihovi spremljevalci obdelujejo vrtove ter obiskujejo tečaje o prehrani. To je nujno potrebno, kajti le tako bodo otroke, ko se bodo ti vrnili domov, znali pravilno hraniti. Kot mnogi pomagajo otrokom, ki so zboleli za bo-
cijski blok, da se lahko opravi t.i. "greffe", to so operacijski posegi, ko se nanese zdravo tkivo na rane in se tako omogoča njihovo celjenje. V goriški škofiji mnogo ljudi podpira in pomaga obolelim iz Burulija. Mnogi so izbrali posvojitve na razdaljo, tako da podpi-
rajo enega od 50 - ih malih oskrbovancev bolnišnice za leto dni. Posvojitev predvideva vsoto 50 tisoč lir mesečno in je namenjena vsem petdesetim bolnikom. Misijonski urad "botrom" pokloni fotografijo enega petdesetih otrok in ta predstavlja vse ostale.
Sestra Pierrette z otrokom iz centra za podhranjene otroke v Kouwe (Togo).
leznijo Bundi, tako mnogi podpirajo tudi Središče za podhranjene otroke, ki ga v Kossou vodijo sestre Božje Previdnosti. Zato so se mnogi odločili za posvojitev na daljavo: obvežejo se, da bodo za eno leto darovali 50.000 lir na mesec. Misijonski center izroči tem osebam fotografijo enega izmed teh podhranjenih otrok; fotografija enega otroka predstavlja vse ostale.
To je nov tip obolenja, ki prizadene posebno otroke in mladostnike. Na žalost se širi in napada na tisoče in tisoče ljudi. S to boleznijo se naša škofija spopada že nekako deset let z močmi, ki soji dane. Redovnice Božje previdnosti, ki delujejo v dispanzerju v vasi Kongouanou, so jo ugotovile in se z njo spopadajo, s to hudo boleznijo. Prosile so za pomoč z naše strani. In tako je prišlo novembra 1993 do odprtja bolnišnice v Kongouanou. Tam sprejemajo in zdravijo za dolge mesece mlade bolnike in v zadnjem času tudi nekatere obolele za AIDS -om. Tja redno pošiljamo na tisoče zdravil, povoje, obveze, da se lahko redovnice in zdravstveno osebje
spopadajo vsaj delno s to novo afriško nadlogo. Na stotine otrok in mladincev se je zdravilo na postojanki, da so se lahko ozdravljeni vrnili v svoje vasi. In to zato, ker so bili deležni vsakodnevne nege. Sedaj je bolnišnica v Kongouanou dobila še opera-
DRAGI PRIJATELJI IN SODELAVCI MISIJONOV, DRAGI SORODNIKI, DRAGI ZNANCI!
Naj začnem z "najmlajšo" novico, ki pa jo verjetno že vsi poznate. Konec novembra smo z veseljem pozdravili v naši sredi novo laično misijonarko Tatjano Žejan iz župnije Col. Prišla je v Soubre in bo v pomoč sestri Mariji Ribon, ki že več let vodi misijonsko ambulanto. Tako je sedaj na Slonokoščeni obali šest slovenskih misijonaijev in misijonark: sestra Anica, štirje primorski duhovniki in Tatjana.
Cerkev na Slonokoščeni obali je kronala sveto leto 2000 s prvim narodnim evharističnim kongresom, kije bil v velikonočnem času, od 22. do 29. aprila 2001. Vsebina kongresa je bila: Jezus v evharistiji, edini Odrešenik sveta. Prvi del kongresa je bil po posameznih župnijah po vsej državi, drugi del pa je bil tudi v Abidjanu, gospodarski prestolnici države. V naši župniji je župnik Pavel pripravil razmišljanja na temo evharistije in Cerkve. Po predstavitvi določene vsebine so ljudje veliko spraševali predvsem praktične stvari v zvezi z mašo in obhajilom, pa tudi kako živeti z evharistijo v vsakdanjem življenju. Ker katoličani živijo med verniki drugih veroizpovedi in protestanti, je potrebno še toliko večje poznavanje evharistije, predvsem pa velika ljubezen do nje. V drugem delu evharističnega tedna oziroma kongresa je bil večji poudarek na osebni molitvi in na skupnem češčenju Najsvetejšega. Z Jankom Kosmačem sem bil na zaključku kongresa v Abidjanu. Dva dni so škofje imeli po raznih cerkvah kateheze in pogovore. V nedeljo, 29. aprila, pa je bila kot višek kongresa slovesna maša. Po maši, ki je trajala 4 ure, je bila po mestu procesija z Najsvetejšim. Monštranco so postavili na majhen kamion in sredi ljudi počasi šli po mestu. Ljudje so dobesedno preplavili ulice in spontano peli in plesali. Po dveh urah smo se vrnili in nato so bile za zaključek še litanije in blagoslov.
Kot sad jubileja leta in predvsem jubileja družin so se v župniji začela redna mesečna srečanja za
družine. Vsako zadnjo nedeljo v mesecu, razen med počitnicami, so srečanja za družine z zelo praktičnimi temami: vzgoja otrok in vzgojne težave so vedno aktualna in nikoli izčrpana snov, pogovor med zakonci, reševanje sporov, molitev v družini, krščansko praznovanje, družina in šola, itd.
V	septembru je bila ustanovljena v Soubre nova župnija Roženvenske Matere božje. Škof jo je zaupal redovnikom klarentin-cem. Novi župniji pripada južni del mesta in tudi vasi proti jugo-vzho-du. Ob praznovanju petdesetletnice župnije je občina podarila župniji parcelo, kjer je najprej nastal pastoralni center, sedaj pa je tam sedež nove župnije. Pred par leti je Pavel tam zgradil veliko župnijsko dvorano, ki trenutno služi za župnijsko cerkev in je v njej že dve leti redna nedeljska maša. Zraven je še katoliška osnovna šola.
Poleg župnijske dvorane so sestre v začetku oktobra odprle nov dijaški dom za dekleta; ta Dom sprejme okoli 100 deklet. Zaenkrat dom še ni polno zaživel, ker ga vsi še ne poznajo. Stroški bivanja so za tukajšnje razmere kar visoki. Največ deklet prihaja s podeželja, iz okoliških vasi in zaselkov. Premnogi starši menijo, da šolanje hčera ni najbolj "rentabilno", ker se bodo poročile in odšle v drugo družino. Sin pa ostane vezan na družino, zato je v interesu te, da ga bolj podpira in mu pomaga pri uspehu. Se vedno je prisotna miselnost, da je za ženo dovolj, daje dobra gospodinja in mati. Dota ob možitvi hčere pa ni niti približno taka, da bi povrnila staršem sredstva, ki sojo vložili v šolanje svoje hčere.
Letošnje pastoralno leto smo začeli s tedensko duhovno obnovo za župnijo oziroma za mesto samo. Letos so se verniki zbirali v cerkvi, ker je župnijska dvorana postala premajhna za vse ljudi, ki so prihajali. Naslov: Molitev, izvir življenja. Po uvodnem premišljevanju je sledil praktičen prikaz molitve ali pa težav, kijih imamo ljudje, ko molimo sami, po družinah ali v cerkvi. Naj predstavim nekaj
poudarkov z duhovne obnove. Po vsem svetem pismu najdemo može in žene, ki so za nas vzor globoke in iskrene molitve in pogovora z Bogom. Molitev je velik božji dar, vendar je obenem tudi sad našega prizadevanja, volje, predvsem želje biti z Bogom, kljub težavam, ki se vedno znova pojavljajo. Praktična predstavitev molitve psalmovl. Vsak večer seje zaključil s spontano molitvijo in pesmijo.
Redno župnijsko delo pa ima tudi svoj ritem in sloni predvsem na katehumenatu in katehezi za odrasle, mlade in otroke, na delovanju petih mladinskih gibanj in dveh molitvenih skupin. Vsak ponedeljek se verniki po mestnih četrtih zbirajo k poslušanju Božje besede in molitvi. Župnijsko glasilo Luč nad Nawa, ki je skupno za župniji Soubre in Meagui, izhaja redno vsak mesec in je v glavnem na župnikovi skrbi. Tudi obiski vasi in tamkajšnjih skupnosti potekajo po programu. Sedaj je veliko dežja in poti so precej namočene. Ker je obenem tudi sezona kakava, skušajo domačini vsaj za silo vzdrževati poti, da lahko trgovci s svojimi kamiončki pridejo v vas, mi pa tudi.
Na državni ravni je trenutno aktualno prizadevanje za narodno spravo. Predsednik, kije prišel na oblast pred letom dni, si je zadal kot svoj program narodno spravo, predvsem spravo med različnimi političnimi in etničnimi skupinami. Že mesec in pol so v Abidianu dnevi poslušanja. Vsak posameznik in skupine imajo priložnost, da povedo, kakšen je njihov pogled na pretekle dogodke, kje vidijo vzroke za delitve in kje vidijo rešitev iz nastalega položaja. Ko bodo ti dnevi končani, bodo skušali sestaviti spravno deklaracijo, ki naj bi bila podlaga trdne narodne sprave. Prve dni prihodnjega leta pričakujemo na Slonokoščeni obali prvi obisk koprskega pomožnega škofa dr. Jurija Bizjaka, ki ga bodo spremljali še nekateri duhovniki. Dobrodošli!
Pavel Bajec in Sandi Škapin
Misijonar Ivan Bajec, ki že vrsto let zavzeto deluje na Slonokoščeni obali.
župnijska cerkev v kraju Meagui, ki sta jo zgradila brata Bajc.
PREJEMKI	
DEKANIJA OGLEJ	30.806.500
DEKANIJA ČERVINJAN	23.037.700
DEKANIJA KRMIN	18.294.500
DEKANIJA DEVIN	11.773.000
DEKANIJA GORICA	50.452.500
DEKANIJA GRADIŠČE	28.221.150
DEKANIJA TRZIC	36.853.500
DEKANIJA RONKE	46.313.800
DEKANIJA STANDREZ	11.880.000
DEKANIJA VISCO	30.062.250
ŽUPNIJE SKUPNO	287.694.900
ŠOLE	16.354.710
USTANOVE, ZAVODI, SKUPINE	250.440.158
MAŠNE INTENCIJE	46.075.000
RAZLIČNI DAROVI	605.302.415
PRISPEVEK ODBORA CEI "8 PRO MILE"	170.000.000
SKUPNO	1.371.947.083
IZDATKI
1) PODPORA MISIJONOM NIMBO,
KOSSOU IN TEHNIČNI ŠOLI V KOSSOU 541.092.354
2) POBUDA "ZA ZDRAVE OČI", ZA GOBAVCE,
BOLNIKE BOLEZNI IZ BURULIJA, ZA PODHRANJENE OTROKE - (TOGO), NAKUP
IN ODPOŠ1LJATEV ZDRAVIL	154.553.000
3) RAZVOJNA NAČRTA V BURKINI FASO:
KLAVNICA IN OPISMENJEVANJE	188.714.416
4) ZA GORIŠKE MISIJONARJE V SVETU
IN DRUGE MISIJONARJE	174.092.000
5) SODELOVANJE Z ROMUNSKO
ŠKOFIJO V MESTU JASI	55.307.320
6) ZAVAROVANJE MISIJONARJEV,
STROŠKI URADOVANJA, POŠILJKE, VOZILA 125.297.712
7) ZA ANIMACIJO IN PRIPOMOČKE	96.566.600
8) MAŠNE INTENCIJE	35.624.580
9) PASIVNI OSTANEK DO 31.12.2000	2.112.389
SKUPNO	1.373.360.371
DEKANIJA OGLEJ
OGLEJ	3.000.000
BELVEDERE	120.000
BOSCAT(OBČESTVO)	1.025.000
FIUMICELLO - S. VALENTINO	200.000
FIUMICELLO - S. LORENZO	905.750
FIUMICELLO - PAPARIANO	735.750
FOSSALON PRI GRADEŽU	700.000
GRADEŽ - ŽUPNIJA IN MISIJONSKA SKUPINA 20.500.000	
1SOLA MOROSIN1	200.000
S. MARTINO Dl TERZO	630.000
TERZO Dl AQUILEIA	990.000
VILLA VICENTINA	1.800.000
SKUPNO	30.806.500
PREJEMKI	1.371.947.083
IZDATKI	1.373.360.371
PASIVNI OSTANEK	1.413.288
DEKANIJA KRMIN	
BORN.IAN	860.000
BRACAN	2.855.000
KOPRIVNO	4.000.000
CHIOPRIS - VISCONE	1.225.000
KRMIN - STOLNICA	1.145.000
KRMIN - ROSA MISTICA	540.000
KRMIN - TRETJI RED	810.000
CORONA	710.000
DOLENJE	700.000
MARJAN	1.000.000
MEDEA	-
MORARO	1.500.000
MOS	2.689.500
ŠLOVRENC	260.000
SKUPNO	18.294.500
DEKANIJA ČERVINJAN	
ČERVINJAN	3.858.700
MUSCOLI	781.000
PERTEOLE	75.000
RUDA	17.128.000
SACILETTO - ALTURE	75.000
SCODOVACCA	150.000
STRASSOLDO	970.000
SKUPNO	23.037.700
DEKANIJA DEVIN NABREŽINA	5.000.000
DEVIN	700.000
MAVHINJE	220.000
SEMPOLAJ	900.000
ZGONIK	900.000
SESLJAN - SV. FRANČIŠEK	2.353.000
RIBIŠKO NASELJE	1.700.000
SKUPNO	11.773.000
DEKANIJA GORICA	
STOLNICA - ŽUPNIJA IN MISIJONSKA SKUPINA	8.150.000
B.V. MISERICORDIA	
ŽUPNIJA IN MISIJONSKA SKUPINA	7.250.000
MARIA SS. REGINA	-
N.S. Dl LOURDES (MADONNINA)	528.000
SACRO CUORE - SRCE JEZUSOVO	5.714.500
S. GIOVANNI Dl DIO E S. GIUSTO	500.000
S. GIUSEPPE ARTIGIANO	3.000.000
S. PIO X	3.110.000
SV. ROK	1.000.000
SV. ANA - ŽUPNIJA IN MISIJONSKA SKUPINA	11.840.000
SV. IGNACIJ	2.500.000
NADŠKOFIJSKA KAPELA S. CARLO	2.760.000
SV. VID IN MODEST	1.000.000
LOČNIK	3.100.000
SKUPNO	50.452.500
DEKANIJA GRADIŠČE	
FARA	2.000.000
GRADIŠČE: SS. SALVATORE	3.577.350
ZDRAVŠČINE - POGGIO TERZA ARMATA	10.778.800
ROMANS OB SOCI IN FRATTA	3.200.000
ZAGRAJ - ŽUPNIJA IN MISIJ. SKUPINA	5.630.000
SMARTIN NA KRASU	663.000
VRSA	129.000
VILES	2.243.000
SKUPNO	28.221.150
DEKANIJA TRŽIČ	
SV. AMBROŽ	7.962.500
B.V. MARCELLIANA	2.500.000
SV. JOŽEF	840.000
SS. NICOLO E PAOLO:	
ŽUPNIJA IN MISIJ. SKUPINA	17.530.000
SS. REDENTORE	2.001.000
ŠTARANCAN	6.020.000
SKUPNO	36.853.500
DEKANIJA RONKE	
BEGLIANO	350.000
FOLJAN	320.000
PIERIS: ŽUPNIJA IN MISIJONSKA SKUPINA	5.788.800
SREDIPOLJE - POLAČE	5.640.000
RONKE - S. LORENZO	
ŽUPNIJA IN MISIJ. SKUPINA	2.928.000
RONKE - MARIA MADRE DELLA CHIESA	2.700.000
RONKE - ROMJAN	15.702.000
ŠKOCJAN	4.000.000
S. PIER OTSONZO IN KASELJAN	1.397.000
TURJAK	7.488.000
SKUPNO	46.313.800
	
DEKANIJA SV. ANDREJA	
KRMIN - SV. SUBIDA slov. verniki	400.000
DOBERDOB	400.000
GABRJE	172.000
JAZBINE	84.000
GORICA SLOV. PAST. SREDIŠČE	2.450.000
JAMLJE	250.000
PODGORA	593.000
PEVMA - ŠTMAVER	350.000
RUPA	485.000
PEČ	422.000
ŠTEVERJAN	1.131.000
VRH SV. MIHAELA	1.014.000
ŠTANDREŽ	3.450.000
SOVODNJE OB SOČI	1.171.000
SKUPNO	12.372.000
DEKANIJA VISCO	
AIELLO DEL FRIULI	1.715.000
CAMPOLONGO	5.800.000
ŽUPNIJA IN MISIJONSKA SKUPINA	
CRAUGLIO	12.000.000
ŽUPNIJA IN MISIJONSKA SKUPINA	
JOANN1S	4.344.250
NOGAREDO AL TORRE	965.000
S. VITO AL TORRE	4.135.000
TAPOGLIANO	527.000
VISCO - ŽUPNIJA	576.000
SKUPNO	30.062.250
1.371 MILIJONOV LIR SOLIDARNOSTI
USTANOVE - ZAVODI - SKUPINE
AIELLO - MISIJONSKA SKUPINA	12.175.358
OGLEJ - APOSTOLSTVO MOLITVE	120.000
OGLEJ - LITURGIČNA SKUPINA	1.050.000
OGLEJ - MISIJONSKA SKUPINA	8.836.500
KOPRIVNO - MISIJONSKA SKUPINA	5.823.000
ČERVINJAN - AGESCI	7.800.000
ČERVINJAN - MISIJONSKA SKUPINA	2.537.150
ČERVINJAN - ŽUPNIJSKI DOM	18.578.300
ČERVINJAN IN PALMANOVA
ROTARY CLUB	500.000
ČERVINJAN
PALMANOVA INT. INNER WHEEL	1.500.000
ČERVINJAN - UNIVERSITA TERZA ETA	1.800.000
KRMIN - MISIJONSKA SKUPINA	8.250.000
CRAUGLIO - AZIONE CATTOLICA	120.000
FARA - MISIJONSKA SKUPINA	9.810.000
F1UMICELLO - MISIJONSKE SKUPINE S. VALENTINO S. LORENZO IN PAPARIANO	6.350.000
FIUMICELLO IN AIELLO
BANCA Dl CRED. COOP	1.000.000
FOLJAN - MISIJ. SKUPINA	4.900.000
GORICA - SREČANJA MARIA CRISTINA	100.000
GORICA - ZBOR S. IGNAZIO	500.000
GORICA - FOND. CASSA Dl RISP.	15.000.000
GORICA - MISIJ. SKUPINA S. IGNAZIO 11.182.000 GORICA - SKUPINA STAREJŠIH S. IGNAZIO 1.200.000 GORICA - MISIJ. SKUPINA S. TERESINA G.B. 11.000.000 GORICA - ZAVOD NOSTRA SIGNORA	1.500.000
GORICA - ZAVOD SV. DRUŽINE	5.000.000
GORICA - LIONS CLUB "MARIA THERESIA" 1.100.000 GORICA - POŠTNI URAD LARGO PACASSI 101.200 GORICA - SOROPTIMIST INTERNATIONAL 1.000.000 GORICA - REDOVNICE KLARISE	200.000
GORICA - REDOVNICE PROVV. "NAZARENO" 1.000.000 GORICA - SESTRE ČUDODELNE SVETINJE 2.781.000 GORICA - REDOVNICE IZ "VILLA S. VINCENZO" 700.000 GRADIŠČE - MISIJONSKA SKUPINA	5.300.000
GRADIŠČE - MOLITVENA SKUPINA	6.237.000
GRADEŽ - SKUPINA S. CRISOGONO	3.100.000
MISIJONSKE SKUPINE NA BARBANI	300.000
LOČNIK - CASSA RUR. ED ART.	5.000.000
LOČNIK - DOM ZA OSTARELE CULOT	250.000
TRŽIČ - CARITAS MARCELL1ANA	1.000.000
TRŽIČ - DELAVCI PRI "ANSALDO”	470.000
TRŽIČ - SKUPINA "LAVORO S. MICHELE"	8.475.000
TRŽIČ - MISIJ. SKUPINA MARCELLIANA	3.900.000
TRŽIČ - MISIJ. SKUPINA S. AMBROGIO	8.530.000
TRŽIČ - MISIJ. SKUPINA IN SKUPINA CARITAS 400.000 TRŽIČ - MISIJ. SKUPINA REDENTORE	4.535.000
TRŽIČ - GRADEŽ - ROTARY CLUB	2.500.000
NOGAREDO - OBRTNIKI	1.258.000
PERTEOLE IN SACILETTO - MISIJ. SKUPINA 4.000.000 POLAČE - "COMITATO BAITA"	900.000
POLAČE - MISIJ. SKUPINA	5.000.000
ŠKOCJAN - MISIJ. SKUPINA	2.286.500
S. MARTINO Dl TERZO IN TERZO
D’AQUILEIA - MISIJONSKA SKUPINA	4.500.000
SCODOVACCA - MISIJ. SKUPINA	4.402.400
SESLJAN - S. FRANCESCO - MISIJ. SKUPINA 1.700.000 ŠTARANCAN - BANCA Dl CREDITO COOP.	1.500.000
ŠTARANCAN - OBČ. UPRAVA	2.000.000
ŠTARANCAN
MISIJ. IN DOBRODELNA SKUPINA	5.915.000
SVETIŠČE NA BARBANI	200.000
VIDEM IN BRESSA - BANCA CRED. COOP.	500.000
VIDEM - INTER. INNER WHEEL	1.500.000
VILLA VICENTINA - MISIJ. SKUPINA	1.000.000
VILEŠ - MISIJ. SKUPINA	6.200.000
VISCO - MISIJ. SKUPINA	6.000.000
CARGNACCO - PRVOOBHAJANCI	600.000
DUHOVNIKI IN REDOVNIKI
NA VELIKI ČETRTEK	7.139.350
ZUGLIANO - SKUPINA "ALPINI"	500.000
SKUPNO	250.440.158
SOLE
NABREŽINA
SLOV. SREDNJA ŠOLA "I. GRUDEN"	1.420.000
KRMIN - VRTEC "ROSA MISTICA"	330.000
KRMIN - DRŽAVNI VRTEC	374.000
GORICA - ZAVOD "NOSTRA SIGNORA"
VRTEC IN OSNOVNA ŠOLA	2.337.260
GORICA - ZAVOD URŠULINKE
UČENCI OSNOVNE ŠOLE IN ZAVOD	6.000.000
GORICA - SREDNJA ŠOLA "VIRGILIO"
V	SPOMIN NA RAVNATELJA FABR1SSINA 315.000 GORICA - SREDNJA ŠOLA "D'ATTEMS" 3. R. 1.220.000 GORICA - OSN. ŠOLA "FRINTA"	400.000
GRADIŠČE - OŠ "DANTE" 3.A IN 4.A RAZREDA 225.000 GRADIŠČE - OŠ "DANTE" 4.A IN 4.B RAZREDA 291.000 GRADIŠČE - OŠ "DANTE" 5.A IN 5.B RAZREDA 305.000 GRADEŽ - OŠ "DANTE ALIGHIER1"	1.034.950
PERTEOLE - SR. ŠOLA R. 3.B.	42.500
ŠTEVERJAN - VRTEC	260.000
STRASSOLDO - OSNOVNA ŠOLA	1.500.000
VILEŠ - VRTEC	300.000
SKUPNO	16.354.710
MNOŽIČNA UDELEŽBA NA REVIJI PESEM
ZADONELI SO OTROŠKI IN MLADINSKI GLASOVI
Osemnajst otroških in mladinskih zborov ter preko 400 mladih pevk in pevcev je zgovorno število, ki priča, daje tradicionalna revija Pesem mladih ena od tistih, danes bolj redkih pobud, ki jih lahko še vedno označimo za masovne. V nedeljo, 17. t.m.,je bil namreč tržaški Kulturni dom nabito poln z otroki in mladimi ter njihovimi starši in sorodniki, ki so se udeležili 32. izvedbe te revije, ki jo od leta 1971 prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Živahnost na odru in v dvorani je bila prav gotovo dokaz, da revija ostaja iz leta v leto sveža in mlada tako kot pevci, katerim je namenjena, kot je v uvodnem pozdravu dejala Rossana Paliaga, ki je tudi povezovala spored. S pomočjo petja se otroci seznanjajo z osnovami zavestne pripadnosti narodni skupnosti, istočasno pa ima petje univerzalno in povezovalno moč ter pripomore k vsakdanji gradnji osebne in skupne kulturne zakladnice.
Pred občinstvom se je, kot že rečeno, zvrstilo 18 otroških in mladinskih zborov različnih vrtcev, šol, društev in župnij s Tržaškega. Tako so v prvem delu nastopili Otroški pevski 2bor osnovne šole France Bevk z Opčin pod vodstvom Sandre Poljšak in ob harmonikarski spremljavi Egona Tavčerja. Sledili so mu OPZA.M. Slomšek lz Bafovice (vodi Zdenka Križ-mančič), OPZ Ladjica iz Devina (OlgaTavčar), OPZ otroškega vrtca v Skednju (Sara Buro-
, OPZ Kraški cvet iz Trebč
FOTO KROMA
(s. Karmen Koren), OPZ Friderik Baraga iz Sv. Križa, s Proseka in Kontovela (s. Angelina Sterbenc), OPZ celodnevne OS Mara Samsa/Ivan Trinko Zamejski iz Ricmanj (David Žerjal), Otroška vokalna skupina Glasbene matice (Irena Pahor) in OPZ Zvonček in OŠ Alojz Gradnik z Repentabra (Samantha Mazziero in Anton Bedenčič). V drugem delu pa so zapeli OPZ Vesela pomlad z Opčin (Irena Pahor), OPZ Fran Venturini od Domja (Suzana Žerjal), OPZ OŠ Albin Sirk in Sv. Križa (Jana Drasič), OPZ OŠ Prežihov Voranc iz Doline in Mačkolj (Samantha Mazziero), OPZ COŠ Albin Bubnič iz Milj (s. Karmen Koren), Pevska skupina Mlade
note od Domja (David Žerjal), DMPS Vesela pomlad z Opčin (Franc Pohajač), Mladinski zbor Nižje srednje šole Ivan Cankar od Sv. Jakoba (Rosanda Kralj) in MPZ NSŠ Sv. Ciril in Metod od Sv. Ivana (Štefan Job). Zbore so pri klavirju oz. harmoniki spremljali Egon Ta-včer, Samantha Mazziero, Barbara Corbatto, Paolo Vigini, Neda Sancin, Beatrice Zonta, Dina Slama, Mitja Tretjak, David Žerjal in Aljoša Starc ter učenci z orff instrumentarijem.
Višek prireditve pa je prav gotovo bil na koncu, ko so združeni zbori zapeli Pesem primorske mladine, ki jo je na besedilo Ljubke Šorli uglasbil Zorko Harej, harmoniziral pa Hilarij Lavrenčič. Združene
pevce je vodil Štefan Job, za spremljavo pa je poskrbela Komorna skupina Glasbene matice. Skupna pesem je tako zaokrožila ta prijetni nedeljski praznik otroškega in mladinskega petja.
Ingrid in Ivotu čestitamo ob rojstvu male
ILARIE
Novorojenki pa želimo obilo zdravja in sreče.
PRANONI, NONI, NONOTA IN VSI OSTALI SORODNIKI
PRIHODNJIČ V DSI
KROŽEK VIRGIL SCEK
VEČER O P. CORTESEJU
V ponedeljek, 25. marca, bo ob 20.30 v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu poseben večer, posvečen minoritu P. Pla-cidu Corteseju, za katerega se je v Trstu začel beatifikacijski postopek.
Pater je med vojno v Padovi pomagal interniranim Slovencem, političnim preganjancem, Judom, pobeglim ujetnikom, v stiku je bil tudi s slovensko odporniško in obveščevalno skupino širokega Vauhnikovega o-mrežja. Ko so Nemci jeseni 1944 udarili po članih te skupine v Trstu, so aretirali tudi vse njene dejanske ali domnevne sodelavce po severni Italiji. V kleti gestapa na trgu Oberdan v Trstu se je znašel tudi p. Cortese, ki svojih sodelavcev ni 'zdal in je podlegel mučenju.
Večer v DSI bo osvetlil predvsem malo znane Cortesejeve
stike s Slovenci, saj bosta nastopila dva pričevalca: dr. Majda Mazovec iz Ljubljane, kije med vojno kot študentka v Padovi sodelovala s patrom pri karitativnem delu za internirance v Chiesanuovi, in Ivo Gregorc iz Ženeve, ki ga je med vojno spoznal kot predstavnik Slovenskega rdečega križa iz Benetk ter ga nato skupno s prijateljem, slikarjem Zoranom Mušičem, srečal na sedežu gestapa v Trstu. Na večeru pa bodo spregovorili še avtor monografije o Corteseju p. Apollonio Tot-toli iz Trevisa, predsednik cerkvenega sodišča za Cortese-jevo beatifikacijo prof. Ettore Malnati iz Trsta in moderator večera Ivo Jevnikar. Verjetno se bo večera udeležil še provincial slovenskih minoritov p. Slavko Stermšek iz Ljubljane.
TK
PIRHI, PISANICE, BUTARICE, NOVA OBRTNA IN UMETNIŠKA VELIKONOČNA DARILA, GRAFIKE, SLIKE DOMAČIH IN TUJIH AVTORJEV, KNJIGE...
s svojo bogato izbiro vas vabi
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20 Vsem najlepša voščila ob Veliki noči
VEČER O VALDOSTANCIH IN SLOVENCIH
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček Trsta prireja v sredo, 27. marca, ob 20.00 na svojem sedežu v Ul. Gallina 5 v Trstu zanimiv večer o manjšinski zaščiti in politiki pri slovenski in francosko govoreči skupnosti v Italiji. Častni gost večera bo mladi predsednik deželnega sveta Doline Aoste, profesor javnega prava Robert Louvin. Večer bo uvedel predsednik deželnega sveta Furla-nije-Julijske krajine Antonio Martini, ob tem pa bo sodelovala avtorica študije "Politika in manjšine-ljubezen ali brezbrižnost?" Vida Valenčič, ve-
čer pa bo vodil urednik knjižnih izdaj Krožka Ivo Jevnikar.
Robert Louvin je viden predstavnik stranke Union Valdo-taine, 41 -letni odvetnik, univerzitetni profesor javnega prava in avtor več znanstvenih del o varstvu manjšin, federalizmu in regionalizmu. Že od najmlajših let, ko je zastopal Jeu-nesse Valdotaine na seminarjih takratne Mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (danes: MENS) in se srečeval z mladimi zastopniki SSk, pa sledi tudi naši problematiki.
KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL SCEK
vljudno vabi na okroglo mizo
MANJŠINSKA ZAŠČITA IN POLITIKA PRI SLOVENSKI IN PRI FRANCOSKO GOVOREČI SKUPNOSTI V ITALIJI
v sredo, 27. marca 2002, ob 20. uri
v Vilfanovi dvorani v Ul. Gallina 5 v Trstu.
Po pozdravu predsednika Krožka Rafka Dolharja bo večer uvedel predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Antonio Martini. Govorila bosta avtorica knjige o manjšinah in politiki Vida Valenčič ter predsednik deželnega sveta Doline Aoste Robert Louvin. Sledila bo razprava. Razgovor bo vodil Ivo Jevnikar.
OBVESTILA
POSTNI GOVORI v cerkvi sv. Jakoba. Na šesto postno (oljčno) nedeljo, 24. marca, bo ob 16. uri govoril p. Janez Šamperl na temo Do resnice z ljubeznijo.
DRUŠTVO SLOVENSKIH izobražencev vabi v ponedeljek,
25.	marca, ob 20.30 na večer v Peterlinovi dvorani v Ul. Doni-zetti 3 v Trstu, ki bo posvečen pričevanjem o mučencu krščanske ljubezni p. Placidu Corteseju (1907-1944) in njegovih stikih s Slovenci. Govorili bosta živi priči Cortesejeve-ga karitativnega dela dr. Majda Mazovec iz Ljubljane in pa trpljenja na sedežu gestapa v Trstu Ivo Gregorc iz Ženeve, kot tudi avtor knjige o Corteseju p. Apollonio Tottoli iz Trevisa in predsednik cerkvenega sodišča za Cortesejevo beatifikacijo prof. Ettore Malnati iz Trsta. Večer bo vodil Ivo Jevnikar.
LEPO VABLJENI na Praznik družine v Slomškov dom v Bazovico v sredo, 27. marca, ob
18.	uri. Najprej bo sv. maša za srečo, zdravje in blagoslov naših družin. Mad mašo in po njej bodo peli otroci otroškega zbora Slomšek. Kot gostja pa bo nastopila družina De Luisa, s katero bo stekel pogovor na temo: "Ali so otroci le skrb in strošek, ali tudi dar, veselje in sreča zakoncev". Sledila bo družabnost. Vljudno vabljeni.
HOSPIC ADRIA Onlus in Slovensko dobrodelno društvo prirejata 5. aprila 2002 ob 17. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah 8-tedensko izobraževanje "Blizu v težkem času" z naslednjo vsebino: osebna izkušnja s smrtjo, umiranjem in žalovanjem; skrb za nego in počutje bolnika; podpora družini; komunikacija; duhovnost; slovo in žalovanje; vloga hospi-ca in prostovoljca in zaključna refleksija. Srečanja bodo vodili dr. Metka Klevišar in njeni sodelavci iz Ljubljane. Prijavi se lahko
kdorkoli, od študenta do upokojenca, po faxu 040 631203 ali mobitelu 340 3864889. Za dodatne informacije vsak delavnik na tel. št. 040 421880 (Branka Sulčič).
SLOVENSKA VINCENCIJEVA konferenca sporoča, da je v uradu v ul. Donizetti 3 v Trstu v četrtem nadstropju vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu od 15. do 17. ure na razpolago odbornik, ki bo dajal pojasnila vsem, ki bi bili pripravljeni pomagati pri njenem delu kot tudi tistim, ki bi potrebovali pomoči. Za a-pril sta to datuma 8. in 22. april.
Ob težki izgubi predrage Nade Žerjal-Zaghet izreka CPZ Sv. Jernej z Opčin hčerki Nevi, sinu Andreju, sestram in bratom z družinami iskreno in občuteno sožalje.
Ob smrti drage mame Nade izreka svoji odbornici prof. Nevi Zaghet in bratu iskreno sožalje Slavistično društvo Trst-Corica-Videm.
Slovenska župnijska skupnost in cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu se klanjata spominu na dolgoletno organistko in pevovodkinjo PROF. NADO ŽERJAL-ZAGHET ter obenem globoko sočustvujeta z Nevo in Audijem ter ostalimi svojci.
Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta se s hvaležnostjo spominja dirigentke.
PROF. NADE ŽEIUAL-ZAGHET.
Hčerki Nevi in sinu Andreju ter vsem ostalim sorodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČI
Slavenka Drakulič
OKUS PO MOŠKEM
v interpretaciji Maje Blagovič
ZA GRIŽLJAJ LJUBEZNI
Lu Xun NORČEVI ZAPISKI
v interpretaciji Aleša Kolarja režiser Marko Sosič Nedelja, 24. marca 2002, ob 16.uri
REZERVACIJE sprejemamo na telefonski številki 040 362542 od 11. do 15. ure.
t
V 91. letu je spokojno preminil
duhovnik
FRANC MALALAN
Brat, nečaka in nečakinje smo mu hvaležni za zgled, ker je veliko dobrega naredil v dolgoletnem duhovniškem služenju.
Pogreb bo v petek, 22. marca, ob 12. uri v cerkvi v Ricmanjih.
Opčine, Barkovlje, Buenos Aires
9
ČETRTEK, 21. MARCA 2002
GORIŠKA POLITIČNA SCENA
SV. IVAN / SREČANJE S SLOVENSKIMI VERNIKI
VOLITVE V OLJKI IN PRIPRAVE NA REFERENDUM
V	V
10
ČETRTEK, 21. MARCA 2002
Po presenečenju, za katerega so poskrbeli predstavniki levice v občini Gorica s predstavitvijo kandidata, ki ni odraz levičarskih komponent, temveč prepričan liberalec, so za podobno nenapovedano potezo poskrbeli kolegi pri vladajoči desni sredini. Prejšnji teden smo namreč napovedali, da je favorit za Valentijevega naslednika načelnik svetovalske skupine F1
v	občinskem svetu Maurizio Tri-pani, ki je čakal le na uradno imenovanje s strani poslanca Romolija; po novih napovedih pa je marsikdo z začudenjem prebral ime novega favorita desnice, in sicer primarija radiologije v goriški bolnišnici Giorgia Rizzata. Kandidat desnice bo neizpodbitno veljaven, saj so se za primarne volitve odločili le pri Oljki, pri kateri se bosta v soboto, 6. aprila, soočala Vitto-rio Brancati za Marjetico in Claudio Cressati za levico. Kako se bo podpredsednik pokrajine Brancati vedel v primeru zmage na primarnih volitvah v Oljki, ni še znano; baje bo z omenjenega mesta odstopil, kar pomeni, da si bo za morebitno volilno kampanjo za goriško občino še kako prizadeval.
Volilno pravico pri primarnih volitvah bodo imeli vsi polnoletni goriški občani vseh ideologij, volili pa bodo od 8. do 20. ure v posebnem šotoru, ki bo postavljen pred sedežem Oljke na Korzu ali pred ljudskim vrtom. Rezultati bodo kaj kmalu na razpolago, saj bodo s preštevanjem začeli takoj po zaprtju volišča.
Ob tem velja še poudariti, da sta levica in desnica dali svoje zaupanje dvema kandidatoma, ki se doslej s politiko, vsaj v upravnem smislu, nista ukvarjala. Povsem jasna je bila izbira v desnici, kjer je prevladala linija, po kateri manj nekdo diši po politiki, bolje je. Tako je izpadlo ime Maurizia Tripanija ter zmagala linija, za katero se je ogreval sam Valenti, ki je sam stopil v politiko prvič leta 1994 z županovanjem v Gorici.
Glede goriške politične scene velja omeniti tudi srečanje leve sredine prejšnjo soboto v Gradišču, na katerem so sodelovali najvišji predstavniki Oljke, med katerimi tudi Riccardo llly. Na njem so predstavili akcijo zbiranja podpisov leve sredine (brez SKP) za deželni referendum proti novemu volilnemu zakonu, ki ga je deželni svet odobril 11. marca. Goriška leva sredina je tako prva v deželi, ki je imenovala pripravljalni odbor, ki se bo s tem vprašanjem ukvarjal. Po obja-
vi	v deželnem uradnem listu bo imela deželna leva sredina 90 dni časa za nabirko 36.000 podpisov proti zakonu, ki ne predvideva nobenih olajšav za izvolitev slovenskega predstavnika (kaj še zajamčeno zastopstvo, okoli katerega si je sicer marsikdo polnil usta) ter ne določa neposredne izvolitve predsednika deželne vlade, temveč neke vrste priporočilo s strani volivcev, ki ga bo deželni svet lahko ovrgel na prvem glasovanju.
---------- E)
SEJA SLOVENSKE KONZULTE NA OBČINI
V	OSPREDJU IZVAJANJE ZAKONA 38
V	sredo, 13. marca, je bila v sejni dvorani goriškega občinskega odbora redna mesečna seja občinske konzulte za vprašanja mestne slovenske manjšine. Seji je predsedoval predsednik dr. Damjan Paulin.
Prva točka dnevnega reda je obsegala poročilo predsednika, ki je poročal o raznih zadevah, ki zanimajo slovensko narodno skupnost v goriški občini. Med temi so zlasti vprašanje Jere-mitišča, izvajanja zaščitnega zakona in še posebej problematika, ki zadeva v glavnem občinsko upravo. Sem sodijo npr. iz-
NOVOSTI OKROG JEREMITIŠČA
Odbor garantov, ki je moral odločati o sprejemljivosti referendumskih vprašanj glede ohranitve Jeremitišča in tovornega postajališča, je v torek delno zavrnil eno in delno sprejel drugo vprašanje. Občinski svetovalec B. Tabaj je izjavil, da se bo glede nadaljevanja akcije posvetoval z odvetniki. Glasnik Jeremitarjev Oskar Pavletič pa je dejal, da bodo domačini predstavili priziv na mednarodno haaško sodišče. "Mi gremo naprej po naši pot!" je še rekel.
vajanja zakonskih določil, kot so sprememba imen v slovensko obliko, pa tudi vprašanje izdajanja dvojezičnih izkaznic.
Konzulta je nato z veseljem zabeležila imenovanje nekaterih svojih članov kot predstavnikov krovnih organizacij v paritetni odbor za izvajanje zaščitnega zakona. Pri tem so seveda nastale tudi polemike, ki zadevajo izbiro različnih krovnih organizacij ter imenovanje predstavnika, ki sicer predstavlja le samozvano krovno organizacijo.
Predsednik je obširno poročal o skorajšnjem izidu monografske publikacije Goriza 1001-2007, ki bo v kratkem izšla kot izraz politične volje slovenske mestne konzulte v Gorici ob praznovanju lanskega jubileja. Pri tem zborniku je sodelovalo večje število strokovnjakov z raznih področij, ki obravnavajo najrazličnejše vidike širše goriške tematike. Predstavitev zbornika bo v sredo, 10. aprila.
Posamezni člani konzulte so nato stvarno posegli v debato in se zaustavili ob posameznih vprašanjih, ki zadevajo tako izvajanje zaščitnega zakona št. 38 in zakona 482, pa tudi drugih vprašanj, ki zadevajo našo narodno skupnost v mestni občini.
KARDINAL AMBROŽIČ MED NAMI
FOTO BUMBACA
Kot podrobno pišemo že na prvi strani našega tednika, je v soboto, 16. t.m., prispel v Gorico edini slovenski kardinal Alojzij Ambrožič, ki je že dvanajst let nadškof v Torontu in štiri leta edini slovenski kardinal, sicer pa po goriškem nadškofu dr. Jakobu Missii, čigar stoletnica smrti poteka letos, drugi slovenski kardinal nasploh.
Kardinal Alojzij Ambrožič je velik prijatelj goriških Slovencev, na katerega ga vežejo spomini iz mladosti, saj je v Gorico prihajal že kot študent, tesne vezi pa ohranja tudi danes.
Kardinal Ambrožič je v Gorico sicer res prišel na povabilo goriškega nadškofa msgr. Dina De Antonija, da bi se srečal z mladimi iz Furlanije-Julijske krajine in Slovenije ter se z njimi pripravil na Svetovni dan mladih, ki bo letos junija meseca v Torontu, a je svoje prvo srečanje takoj po prihodu iz Rima posvetil prav nam, Slovencem v Gorici.
Z letališča v Ronkah je kard. Ambrožič najprej odšel za kratek čas na srečanje z goriškim nadškofom msgr. De Antoni-jem, nakar sta oba prišla v cerkev sv. Ivana v Gorici, kjer se zbiramo Slovenci. Kardinala je
v	cerkvi najprej prisotnim predstavil nadškof, ki je toplo pozdravil v slovenskem jeziku; povedal je, da je bilo njegovo prvo srečanje s kardinalom prisrčno, saj se še nista poznala. Prof. Martin Kranner je kardinalu izrekel dobrodošlico v imenu vseh prisotnih.
Kard. Ambrožič pa se nam je zahvalil za prisrčen sprejem, dejal, da ga na Gorico vežejo lepi spomini, saj je med Slovence v Gorico zahajal že kot študent; zdi se mu samoumevno, da prvo mašo v Gorici daruje med slovenskimi verniki, ker se ima za sina slovenskega naroda, pa čeprav deluje med Kanadčani v Torontu. Msgr. Cvetko Žbogar in p. Mirko Pelicon sta somaševala s kardinalom, ki je
imel za slovenske vernike tudi nedeljsko in na pripravo na Veliko noč uglašeno pridigo, med katero je tudi omenil razliko med slovensko, našo mašo in mašami v Kanadi, kjer je večina vernikov irskega rodu in zato ne pojejo. Kardinal je namreč izjemno pohvalil svetoivanski cerkveni pevski zbor in povedal, da Irci in njihovi potomci najverjetneje ne pojejo zato, ker so bili dolga leta pod protestantsko prevlado. Gotovo velja o-meniti vsaj eno misel iz njegove lepe homilije in ta je v tem, da je kard. Ambrožič izpostavil Kristusovo vstajenje kot osrednjo točko in srž krščanstva, saj Kristus s svojim vstajenjem napoveduje naše, človeško vstajenje; v bistvu Kristus s tem dejanjem odreši človeka smrti, mu napoveduje večno življenje.
Po maši se je kardinal Alojzij Ambrožič dalj časa zadržal z nami v prijetnem klepetu pred cerkvijo sv. Ivana.
SPOROČILO MLADIM
Objavljamo sporočilo, ki so ga ob koncu srečanja z mladimi prejšnjo nedeljo,
17.	marca, podpisali kard. Ambrožič, nadškof De Antoni in škof Bizjak. Prva dva sta ga tudi prebrala.
Zbrani v Gospodovem imenu v Gorici smo Gospoda slavili in opazili, kako Bog zgodovine vseskozi deluje v človeških srcih kljub grozovitim dogodkom in preteklim izkušnjam.
Počutili smo se vsi kot ena družina z enim srcem, kljub človeški brezsrčnosti v prejšnjem stoletju. Brego-
vi	Soče so videli, kako so se podrli zidovi predsodkov, posledic ran in neljubezni, rojenih iz sovraštva, ki jih povzročajo vojne in spori.
Namenili smo potrebnega prostora odnosom, spoštovanju drugega, medsebojnemu spoznavanju bodisi na osebnem kot na skupnem kulturnem področju.
Za kateri mir lahko prosimo v svetu, če ga nismo sposobni živeti v krščanski skupnosti in še prej v človeški skupnosti?
Mladi, bodite v vaši pristnosti sol in luč, znamenje miru in spoštovanja v kulturni različnosti naših krajev.
Naj se med vami rojeva nova kultura, kultura odnosov in ljubezni, ki bližnjega sprejema v različnosti, ga u-pošteva in spoštuje.
Naj Gospod spregovori srcu vsakemu, da se Njegovo kraljestvo razodene v o-sebnih odnosih in odnosih med skupnostmi in naj - v obdobju globalizacije -bratstvo postane tukaj in zdaj resničnost v imenu Gospodovem.
O PROBLEMU PRISELJENCEV IN AKTUALNIH TEMAH
MINISTER UMBERTO BOSSI
V	GORICI
MARJETICA / INFORMATIVNO SREČANJE
O ZAŠČITI MANJŠINSKIH SKUPNOSTI
V	torek zvečer, 19. t.m., je v Avditoriju v Gorici na posvetu krajevnega sedeža Severne lige
o	imigracijskih težavah in seveda o osnutku novega državnega zakona, po katerem bodo veljala nova, ostrejša pravila za vse priseljence v Italijo, spregovoril tudi italijanski minister za ustavne reforme Umberto Bos-si, sicer vodja Severne lige na vsedržavni ravni.
Na posvetu sta spregovorila med drugimi predsednik deželne vlade RanzoTondo in podpredsednica Alessandra Guer-ra, ki sta oba izpostavila dobro sodelovanje s Slovenijo; Guer-ra je še posebej podčrtala večjezičnost in večkulturnost ter prisotnost narodnih manjšin v naši deželi kot tudi izjemno
mesto, ki ga ima družina tudi danes v družbi.
Bossi je seveda dejal, da bo v Italijo po novem zakonu lahko prišel le tisti, ki bo imel zagotovljeno delovno mesto in seveda dovoljenje za bivanje v državi. Spregovoril je o priseljencih in povedal, da bo Italija od EU za-htevala denar za varovanje svojih meja; povedal je še, da se v vrstah priseljencev skrivajo kriminalci. Dejal je tudi, da je levica v Italiji kriva za nasta-
lo	stanje v državi in bo zato zakon Bossi-Fini prvi resni poskus, da se divjemu priseljevanju naredi konec. Bossija so pričakali tudi protestniki, ki se ne strinjajo s takim obravnavanjem prišlekov.
Debatni krožek pri politični koaliciji Marjetica je prejšnji ponedeljek priredil informativno srečanje, na katerem je tekla beseda o izvajanju zakonskih določil, ki naj bi Slovencem in Furlanom omogočala normalno življenje v narodnostno mešani družbi na Goriškem. O današnjih razmerah, v katerih zakonska uveljavitev in zaščita pravic ostajata mrtva črka, sta za Slovence spregovorila Bernard Špacapan (SSk) in Rudi Pavšič (SKGZ), medtem ko je predstavljal Furlane član goriškega Furlanskega filološkega društva Feliciano Medeot. Srečanja se je udeležil Vittorio Brancati, podpredsednik goriške pokrajine in obenem županski kandidat Marjetice.
Pobuda, namenjena someščanom italijanske narodnosti, ki površno poznajo manjšinsko problematiko, je privabila sicer maloštevilno, a pozorno občinstvo. Iz uvodnega nagovora koordinatorja krožka Maria Del Nerija sta izšla tako Špacapan kot Pavšič, ki sta pojasnila zgodovinski okvir narodnostnih odnosov ob naši meji. Danes pa sta omalovaževanje manjšinske problematike in njena pogosta zloraba v politične namene vsakodnevni opravek krajevnih u-
praviteljev desnosredinskega kova, katerim smo Slovenci prepuščeni na milo in nemilo voljo. Če je Špacapan poudaril strukturalno šibkost zaščitnega zakona za Slovence, ki ga je vladajoča Oljka lani sestavila s kompromisarsko logiko, je Pavšič izrazil prepričanje, da je tudi najboljši zakon brez politične volje, ki jamči za njegovo izvajanje, slab zakon.
Danes se furlanska in slovenska skupnost včasih s skupnimi pobudami potegujeta za lastne pravice, ki jih predvideva zakon 482/1999 z zaščito zgodovinskih jezikovnih manjšin na italijanskem ozemlju. Kakor je bila pot, ki je privedla do priznanja pravic, za Furlane in Slovence različna, tako so tudi različne potrebe. Medeot je predvsem izpostavil šolsko problematiko, potem ko se je tudi na Goriškem večina staršev že opredelila za pouk furlanščine. Na koncu naj zabeležimo še skupno oceno, da razvoj goriške družbe tudi v vidiku vstopa Slovenije v EU zahteva normalizacijo odnosov med manjšinskima skupnostima in večino, čemur bi botrovalo tudi poučevanje obeh manjšinskih jezikov v vseh šolah obmejnega področja.
KD SABOTIN PRI SV. IVANU V GORICI
"OTROCI IN POEZIJA"
Svetoivanska župnijska dvorana se je po nedeljski maši, 17. marca, ponovno spremenila v gledališče za male gledalce, ki so z zanimanjem sledili odrskemu prizoru Otroci in poezija. Na odru se je zvrstilo trinajstih njihovih vrstnikov iz KD Sabotin.
V	svojem razgibanem in suverenem nastopu so štmavrski osnovnošolci in nižješolci prikazali, kako so lahko verzi, ki so jih O. Župančič, N. Grafenauer, K. Kovič in D. Zajc spesnili za otroke, privlačnejši od modernih žepnih igric.
Pred malimi gledalci je zaživel pestri umetniški svet naših
domačih pesnikov, njihovi prikupni in hudomušni opisi narave in raznovrstnih živalic ter razposajeni Ciciban, Pedenj-ped in Nacek Pacek.
Skupina mladih izvajalcev je predstavo pripravila že za dan slovenske kulture v okviru praznovanja vaškega patrona sv. Valentina. Vadili so pod požrtvovalnim vodstvom vzgojiteljice Irene Ferlat. Na nastop v sve-toivanskem središču pa jih je povabila SD Sončnica, ki je male in velike po prireditvi tudi pogostila na lepem in prostornem travniku za cerkvijo.
■	HD
V ZNAMENJU KRIZA
DROBCI IZ ZUPNIjE DOBERDOB
DARIO BERTINAZZ!
V	januarju smo slišali Utrip iz nase župnije v letu2001. Številčno je naša župnija na istem kot pred leti. K nedeljski maši nas pride 21 %. Ostaja še vedno velik problem obisk maše pri šolarjih, čeprav moramo priznata da ni tudi njihovih staršev. Pohvaliti pa moramo župnijsko darežljivost. Za najrazličnejše potrebe smo nabrali 2.200 evrov. Vključen je tudi prispevek mlajših župljanov, ki so darovali ob jaslicah, ob velikonočnem ognju in celo pri pustu.
Na sv. Tri kralje smo imeli v gosteh baritonista mgr. prof. Matjaža Robavsa in citraša Tomaža Plahutnika. Priznana u-metnika sta oblikovala nedeljsko mašno bogoslužje. Po maši je sledil nastop z občutenim veznim besedilom, ki ga je podal Jernej Kovač. Pesem ni samo besedilo, še zlasti ne, če se poje pri bogoslužju, ampak je predvsem molitev. To misel je ob kon-cu programa zelo lepo poudaril g- Matjaž. Nastop je sodil v sklop božičnih koncertov, ki jih je baritonist pripravil v lanskem božičnem času; bili so še v ljubljanski stolnici, župnijski cerkvi na Igu pri Ljubljani, v Šentvidu pri Stični, na rojstni Ježici in v Preski pri Medvodah. Na voljo nam je bila njegova nova zgoščenka in kaseta V svetlobi rajski. Vsi, ki Iju-,'mo petje, smo lahko ob tem dnevu doživeli izreden umetniški in duhovni dogodek.
Enkrat mesečno imamo mašo v cerkvi Fatimske Matere božje v Dolu in uro molitve pred Najsvetejšim. Tako smo se žup-Ijani iz goriškega dela Krasa srečali tudi na svečnico.
Na drugo postno nedeljo je bilo prva obletnica smrti g. Antona Prinčiča iz Jamelj. Prosili smo Boga za nove duhovne poklice in za milost in moč, da bi vero, ki jo je g. Tone oznanjal, živeli in v njej tudi vztrajali.
Isti dan smo v doberdobski cerkvi postavili novi križev pot.
V	gosteh je bil g. prof. Stanko Jericijo, ki je križev pot blagoslovil. Naslikala ga je akademska slikarka Alexa Ivanc - Olivie-ri s Korzike. Objavljen je bil v prilogi katoliškega tednika Družina. Tekst zanj je napisal teolog prof. dr. Tomislav Ivančič iz Zagreba. Umetniško ga je predstavila prof. Maruša Avguštin, ravnateljica Gorenjskega muzeja v Radoviljici. Ob enkratnih platnih podoživljamo Gospodovo trpljenje. Ko sprejemamo lastni križ, ki nam ga poklanja življenje, srečujemo Gospoda. Sprejemanje trpljenja, razočaranja, smrti bližnjih je pot osvobajanja od zla in trpljenja. To je naša hoja zmagoslavja. Kakor je Mojzes v puščavi obesil na drog bronasto kačo, da bi vsak, ki bi vanjo pogledal, ozdravel, tako se tudi mi ob pogledu na posamezne postaje križevega pota srečujemo s Kristusom. To srečanje nam pomaga, da trpljenje izgubi svojo moč, ker se osvobodimo strahu, ki nas je ogrožal in mučil. Trpljenje izgubi svojo ostrino, ko v nas vstopi Kristus. Trpljenje ni več pot v osamljenost, v nesmisel, v obup, v izgubo, ampak pot v smisel, veselje in življenje. V tej luči naj vsak izmed nas spremlja tudi svoj življenjski križev pot...
SREČANJE SKAVTOV Z DUHOVNIKI
KORAK V SKUPNO SMER
Dne 10. t.m. je bilo v župnijski dvorani v Nabrežini zanimivo srečanje med skavtskimi voditelji in nekaterimi duhovniki. Srečanje je hotelo biti znamenje dialoga med dvema stranema, ki skušata sicer na različen način mladini posredovati duhovno hrano prek evangelijev. Ker so bili odnosi med duhovščino in skavti vedno nekako hladni, je srečanje hotelo biti korak v skupno smer.
Zaradi skromne prisotnosti enih in drugih (duhovniki so bili vsi s Tržaškega, voditelji pa v glavnem Goričani) žal ni prišlo do konstruktivnih pobud. Govor je bil o vsesplošni krizi, ki jo doživlja lik duhovnika pri skavtih. Posledica tega je tudi skromno doživljanje vere pri mlajših članih, kajti večkrat so voditelji prisiljeni nuditi tudi duhovno pripravo, kar je seveda naporno.
Možnih rešitev problema je bilo precej, tako naj bi v vsaki od petih enot, ki delujejo pri SZSO (dve v Gorici in tri v Trstu) po en duhovnik prevzel
skrb za asistenco, da bi mladi in otroci prišli v stik tudi s cerkveno stvarnostjo in z realnostjo krščanstva kot skupnosti. Druga možna rešitev je tudi udeležba duhovnikov na kaki taborni šoli za cerkvene asistente, ki jih pripravljata sorodni organizaciji ZSKSS in AGESCI, kajti videli smo, da duhovniki še vedno premalo poznajo skavtsko organizacijo, predvsem v zadnjih letih, ko je naredila velike korake na področju metodologije vodenja in formacije voditeljev.
To so bili le nekateri utrinki pogovora, ki se je pletel še oko-
li	problema veroučiteljev na Tržaškem.
Po srečanju so se v nas mešali različni občutki. Kam bo padlo to seme, ki smo ga zasejali? Na rodovitna tla? Ali bo to ostalo samo eno izmed toliko srečanj, kjer se preveč govori?
Če je bila to izguba časa ali konstruktivna pobuda, bo pokazal čas, ki je kot vedno najboljši sodnik.
MEDNARODNA GLEDALIŠKA DELAVNICA
IZVIREN SPLET ODRSKEGA IZRAŽANJA
IVA KORSIC
Veliki oder goriškega Kulturnega doma je v nedeljo, 17. t.m., gostil svojevrsten odrski prikaz, stkan iz raznolikih gledaliških izraznih oblik, v katerih so imeli glavno vlogo gib, kretnje, obrazna in telesna mimika, zvok, glasba, postransko pa beseda, ki je bila razpeta med tremi jeziki, italijanščino, slovenščino in nemščino. Na odru je namreč nastopalo trideset mladih udeležencev prve Mednarodne mladinske gledališke delavnice, poimenovane Crossroads. Letošnji izvedbi, ki je sledila lanski, zelo uspe-
li	poizkusni v Gradežu, so organizatorji dali pomenljiv naslov Križišče, ki naj bi bilo ustvarjalno stičišče za študente, vsaj šestnajstletne, iz treh srednjeevropskih držav, Italije, Slovenije in Avstrije. Le-ti so namreč sprejeli letošnje povabilo prirediteljev, Goriške pokrajine oziroma njenega Urada za mladino z odbornikom za šolstvo in izobraževanjem Lucianom Migliorinijem, ki je konkretno uresničitev tridnevnega gledališkega tečaja poveril društvu 4G - pod tem geslom je izražen večjezični humus našega mesta -, katerega predsednik je Giorgio Bensa, podpredsednica pa Mara Černič. Pokrovitelja letošnje gledališke delavnice sta bili Mestna občina Nova Gorica in občina Celovec. Bliskoviti gledališki tečaj, ki ga je v angleškem jeziku vodil mladi angleški režiser Malachi Bogdanov, trenutno umetniški vodja pri gledališču Kiklos Theatre v Padovi, nima zgolj gledališko-izobraževal-nega namena, pač pa želi, da se ob njem mladi različnih narodnosti in kultur zbližajo in z bogatim gledališkim izražanjem premostijo jezikovne ovire in v prijateljskem vzdušju kaj lepega ustvarijo. Brez dvoma
FOTO BUMBAO
je Mednarodna gledališka delavnica Alpe-Jadran, ki je potekala od 15. do 17. t. m. v prostorih mladinskega centra San Luigi v Gorici, dosegla svoj cilj. Po predstavi je nastopajoče povabila k mikrofonu Mara Černič, ki je uvedla nedeljsko prireditev in zavzeto spremljala celoten potek ustvarjalne delavnice. Vsi so bili mnenja, da je bila to krasna izkušnja, ki jih je združila in jih v sproščujočem duhu vzpodbudila, da so našli skupno govorico in se sporazumevali, saj beseda ni edino komunikacijsko sredstvo, s katerim lahko izražamo svoje čutenje. Lepo je bilo gledati na odru mlade, ki so v skupnem objemu zapeli po eno pesem vsak v svojem jeziku. Taka naj bi bila idealna slika Evrope in multikulturnosti: srčna ljubezen do svojih korenin, spoznavanje in spoštovanje tujih in enakopravnost vseh jezikovnih skupin.
Ker je bila Gorica prizorišče te vsestransko pozitivne pobude, je prava škoda, da se je niso udeležili tudi dijaki slovenskih višjih šol, ki bi morali biti naraven in najbolj dostopen most, na katerem bi se srečevali vrstniki iz Italije, Slovenije in Avstrije. Žal so v zadnjih letih naši študentje odsotni tudi na Srečanju mladih odrov, ki je z gle dališkimi nastopi razgibalo že nekaj pomladnih dni.
OBVESTILA
PD RUPA-Peč prireja v petek, 22. marca, ob 20.30 kulturni večer: na sporedu je recital in priložnostni nagovor prof. Mar-<a Vuka ter nastop domačega mešanega pevskega zbora ter otroškega zbora.
SKUPNOST DRUŽINA Sončnica Gorica vabi v nedeljo, 24. marca 2001, na duhovno obnovo za zakonce Adamovo rebro, ki bo ob spremstvu p. Mirka Pelicona potekala v Zavodu sv. Družine v Gorici, ul. don Bosco 66, od 14.30 do 18. ure (brez svete maše). Poskrbljeno bo tudi za varstvo otrok. Prijave za varstvo se sprejemajo najkasneje do sobote, 23. marca, pri odbornikih ali na telefonski številki 0481 536455.
DUHOVNIJA SV. Ivana vabi na predvelikonočno srečanje starejših, bolehnih, upokojencev, ki bo v Zavodu sv. Družine v sredo, 27. marca 2002, s pričetkom ob 15. uri.
VSI GORIŠKI Slovenci so vabljeni v stolnico na velikonočno slavje. Predsedoval bo goriški nadškof. Pričetek ob 6.30.
DUHOVNIKI SO vabljeni k sv. maši v Podgoro na belo nedeljo ob 16. uri, ob 5. obletnici smrti g. Bogomirja Špacapana.
HOSPIC ADRIA Onlus in Slovensko dobrodelno društvo prirejata 5. aprila 2002 ob 17. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah 8-tedensko izobraževanje "Blizu v težkem času". Srečanja bodo vodili dr. Metka Klevišar in njeni sodelavci iz Ljubljane. Za dodatne informacije vsak delavnik na tel. št. 0481 536455 (SSO).
Župnija sv. Mavra in Silvestra v Pevmi prireja izlet v Bratislavo od 22. do 24. aprila. Cena izleta znaša 145 evrov. Vpise prejema župnik Vojko Makuc (tel. 0481 81096) vsak večer po 19. uri. Ob vpisu naj vsakdo prinese fotokopijo osebne izkaznice (oba obrazca) za skupni potni list.
DAROVI
ZAMISIJONAiyA Danila Lisjaka: N.N. 50,00, N.N. 500,00; v spomin na Cilko Kovač prijateljica 30,00; Marija Kogoj 100,00 E.
ZA CERKEV na Peči: Zora Cotič namesto cvetja na grob svakinje Jelke 50,00; druž. Cev-dek in Paravano v spomin na Jelko 25,00; Adriano Malič v spomin na mamo Jelko 50,00; Ivan, Joško, Marija in Romana z družinami v spomin na sestrično Jelko 100,00; Danica Juren Cotič za cvetje 20,00 E.
ZA CERKEV v Rupi: N.N. Gorica 100,00 E.
ZA MISIJON p. Kosa: N.N. Rupa 50,00 E.
ZA MISIJON g. Ivana Štante: druž. Čevdek in Paravano v spomin na Jelko 20,00 E.
ZA M1PZ Vrh sv. Mihaela Zora Devetak Laurenti 30,00 E.
V	ponedeljek, 18. marca, je na tržaški ekonomski fakulteti uspešno doktoriral Milko Di Battista. Čestitajo mu mama, tata, brat in sestra.
Milkotu Di Battistu ob tem lepem življenjskem dosežku čestita ta soseda pri cerkvi in vse župnijsko občestvo iz Števerjana.
Na ekonomski fakulteti tržaške univerze je z odliko diplomiral Milko Di Battista. SZSO-Gorica čestita svojemu dolgoletnemu voditelju Intelektualnemu medvedu in mu obenem želi srečno pot.
Klementina Koren je v Milanu uspešno sklenila svojo akademsko pot. Dogodka se na poseben način veselijo mama Marinka, sestri Emanuela in Agata ter brat Simon.
Na milanski univerzi je na fakulteti za stike z javnostjo diplomirala Klementina Koren. Če-s titajo ji teti Bruna in Jerica z družinama ter mati Marica.
Na tržaški univerzi je uspešno doktoriral iz ekonomije Denis Pavio. Z njim se veselijo in mu čestitajo mama, tata, sestra in Kristina.
Dne 18. marca je na tržaški univerzi uspešno zaključil študij ekonomije Denis Pavio. Novemu doktorju iskreno čestitajo in mu želijo še nadaljnjega uspeha vsi prijatelji z univerze.
Športno združenje Olympia iskreno čestita Tanji Kovic, ki je sklenila univerzitetni študij iz fizioterapije v Ljubljani.
SOŽALJE
Ob smrti drage sestre Nade Žerjal izrekajo iskreno sožalje župniku Viljemu Žerjalu ŽPCS Rupa-Peč, ZPCS Cabrje-Vrh in PD Rupa-Peč.
Mladinski in cerkveni zbor Vrh Sv. Mihaela izreka iskreno sožalje gospodu župniku Viljemu Žerjalu ob izgubi drage sestre Nade.
Ob boleči izgubi drage sestre Nade izreka društvo ŠKD Vipava - Peč gospodu župniku Žerjalu občuteno sožalje.
Ob prerani izgubi prof. Nade Žerjal-Zaghet moje svakinje, izražam hčerki Nevi, sinu Andreju in vsem sorodnikom moje občuteno sožalje. Namesto c\'etja poklanjam 50,00 E v tiskovni sklad Novega g lasa.
Ob smrti režiserke Mire Štrukelj, dolgoletne sodelavke stan-dreške dramske skupine se s hvaležnostjo klanjajo njenemu spominu vsi, ki so z njo ustvarjali na gledališkem področju. Prosvetno društvo Štandrež izreka sorodnikom globoko sožalje.
SSk; DVOJEZIČNE IZKAZNICE
Slovenska skupnost podpira predlog Zveze slovenske katoliške prosvete, ki je na svoji zadnji seji izročila vsem svojim včlanjenim društvom obrazec prošnje za izdajo dvojezične osebne izkaznice, naslovljene goriškemu županu Valentiju. Po zavrnitvi enakih prošenj predsedniku SKGZ Rudiju Pavšiču in predsedniku ZSKP Damjanu Paulinu je pravilno, da se čimveč občanov zglasi na županstvu z enakimi zahtevami v smislu psihološkega pritiska na javne uprave, da se vendar vzamejo v poštev pravice občanov slovenskega jezika v smislu zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Slovenska skupnost zato vabi vse goriške Slovence, naj se te pravice po-
1 1
ČETRTEK, 21. MARCA 2002
služijo in županstvo preplavijo z zahtevo po dvojezičnih dokumentih.
Prošnjo lahko izpolnite na podlagi tega besedila: "Spo-
i	štovani dr. Gaetano Valenti /
; župan občine Gorica /Trg Mu-nicipio 1, 34170 Gorica/Zadeva: Prošnja za izdajo dvojezične osebne izkaznice. / Podpisani ..., rojen v ... dne ..., italijanski državljan s stalnim bivališčem v Gorici, ul...., prosim na osnovi državnega zakona št. 38/2001 (1. člen, 1. točka in 8. člen, 3. točka), da mi matični urad občine Gorica izda dvojezično (italijansko-slovensko) osebno izkaznico. / V pričakovanju Vašega odgovora Vas pozdravljam s spoštovanjem." Sledita naj datum in lastnoročni podpis.
BENEŠKA SLOVENIJA
12
ČETRTEK, 21. MARCA 2002
Z 2. STRANI
DRŽAVA SRBIJA...
Njen predstavnik Solana je zagotovil, da bo Unija podpirala tako zbliževanje med državama kot z evropskimi integracijami.
Tudi predsednik Črne gore, Djukanovič, je izrazil zadovoljstvo nad doseženim sporazumom in posebej poudaril ohranitev vseh rezultatov gospodarskih reform, ki jih je Črna gora uresničila v minulih letih, in zagotovila, da bo v novi državi zajamčena polna enakopravnost Črne gore in njena primerna zastopanost v mednarodnih organizacijah. Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Solana je ob podpisu sporazuma dejal, da je bil s tem napravljen pomemben korak v smeri stabilnosti balkanskega področja in uveljavljanja posredniške vloge Evrope, ki je, kot znano, prišla do izraza tudi v primeru Makedonije. To ugotovitev so z vidnim zadovoljstvom izpostavile tudi Združene države Amerike.
Sporazum o skupni državi Srbiji in Črni gori so pozdravili tudi v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Sloveniji ter ga ocenili kot realistični "dejavnik stabilnosti" na Balkanu. Zgodovinsko gledano, gre za konec tretje Jugoslavije ter nastanek nove državne tvorbe med Srbijo in Črno goro na prostovoljni in dogovorjeni osnovi.
Ob tem pa ne gre pozabiti, da ostaja še nerešeno vprašanje končnega statusa Kosova, ki je danes pod mednarodnim nadzorstvom, toda s formalnega pravnega vidika je še vedno del Srbije oziroma Jugoslavije. Tega vprašanja se je dotaknil civilni upravitelj Organizacije združenih narodov na Kosovu Michael Steiner, ki je poudaril potrebo, da pride do dialoga tudi med Beogradom in Prištino. Po njegovem mnenju bi morali vodilni kosovski predstavniki razmišljati o tem, da je Kosovo obdano s sosedami (Makedonijo, Albanijo, Črno goro in Srbijo), s katerimi bo moralo tudi v prihodnje živeti.
Z 2. STRANI
NEGOTOVOST
Sindikalne organizacije bodo, kot smo že napisali, na namere osrednje vlade odgovorile s splošno stavko.
Svoje vrste skuša strniti tudi opozicija. Pri tem je treba predvsem zabeležiti sklep o-srednjega vodstva Bertinotti-jevih komunističnih prenoviteljev, naj se levosredinski Oljki predlaga skupen nastop na občinskih in pokrajinskih volitvah v letošnjem rpaju. Predlog je po splošnem mnenju zelo zanimiv in tudi pomemben.
Ne smemo namreč pozabiti, da je prav Bertinotti povzročil hudo krizo v levosredinski koaliciji, saj je pred tremi leti moral odstopiti predsednik vlade Romano Prodi. S tem se je dejansko začel zaton tistih političnih sil, ki so leta J 996 zmagale na državnozborskih volitvah in porazile Berlusconija ter njegove zaveznike. Predlog je že osvojil glavni tajnik Levih demokratov Fassino, ki je dejal, kako vse levosredinske politične
sile zanima, da "se na upravnih volitvah 26. maja volilnemu zboru predstavijo enotno".
V	italijanskem političnem življenju velja dalje omeniti, da je prenehala aktivnost Ljudske stranke, ki je nastala leta 1994 na ruševinah Krščanske demokracije. Njen prvi glavni voditelj je bil bivši minister Martinazzo-li, ki pa se je kmalu skoraj popolnoma umaknil iz aktivnega političnega življenja. Člani Ljudske stranke so po sklepu strankinega kongresa vstopili v Marjetico. Ko pa bo prišlo do preureditve celotne Oljke, bo Ljudska stranka delovala kot kulturna ustanova in širila ter poglabljala krščanski pogled na svet.
Nekdanji pripadniki krščan-skodemokratske stranke, organizirani v Udeur (njihov glavni predstavnik je poslanec elemente Mastella), pa so na kongresu v Fiuggiju sklenili, da se ne bodo vključili v Marjetico, temveč še dalje delovali kot neodvisna stranka. Mastella je zelo ostro nastopil proti poslancu Rutelliju, češ da ta ne more biti voditelj Oljke, saj je bil na zadnjih državnozborskih volitvah poražen. Enakega mnenja je tudi Antonio Di Pie-tro, ki nastopa kot voditelj gibanja "Italija vrednot", znan pa je še vedno predvsem kot javni tožilec, ki je na začetku devetdesetih let sodeloval pri tako imenovani "operaciji čistih rok", ki je povzročila smrt "prve italijanske republike".
Kar zadeva vlado in njeno parlamentarno večino, ni znakov, da bi se kdovekako brigali za to, kar se dogaja na strani opozicije. Berlusconi še vedno opravlja tudi dolžnosti zunanjega ministra in je predvsem porok za trdnost vladajoče koalicije. Nekaj sivih las mu tu pa tam povzroča predvsem Um-berto Bossi, zlasti ko se zaganja proti bruseljskim tehnokratom ali ko graja svojo vlado, češ da ne nastopa dovolj odločno proti nezakonitemu priseljevanju.
S parlamentom Berlusconi že tako nima večjih težav, saj se zaveda, da lahko računa na krepko večino v obeh zakonodajnih zbornicah. Za morebitne omahljivce pa so seveda na razpolago ustrezna "zdravila". Vprašanje "konflikta interesov" je medtem doma tako rekoč že šlo v pozabo, četudi pristojna senatna komisija še pripravlja gradivo za razpravo v senatni zbornici. Tudi predsednik republike Ciampi si baje prizadeva, da bi se zakon, ki ga je odobrila poslanska zbornica, primerno popravil. Do tega trenutka so si stališča večine in manjšine v parlamentu zelo narazen in ni pričakovati soglasja. Dejstvo pa je, da je Silvio Berlusconi še vedno medijski in založniški mogotec, saj je njegov imperij o-stal neokrnjen. Zgodilo se je ce-
lo,	da kot ministrski predsednik zdaj dejansko nadzoruje tudi tri državna radijska in televizijska omrežja. Gre za stanje, ki nima primere v demokratičnem svetu. Zdi se pa, da se v Italiji nihče za to preveč ne vznemirja. Morda pa splošna stavka le u-tegne možno zamajati Berlusconijevo stavbo.
Umor prof. Biagija, ki nas je presenetil tik pred zaključkom redakcije, seveda vnaša veliko negotovost tako v italijansko družbo kot seveda tudi v politično dogajanje v Italiji.
V NEDELJO, 10. MARCA, NA TRBIŽU
PRIMORSKA IN KOROŠKA STA ZAPELI
Pred nekaj tedni seje začela revija 33. Primorska poje, ki vključuje kraje in pevske zbore z obeh strani meje in idealno združuje pevce in ljubitelje zborovske glasbe iz širšega slovenskega kulturnega prostora. Letos se je na priljubljeno revijo vpisalo stosedemdeset slovenskih zborov, med temi so, kot vsako leto, tudi trije, ki zastopajo Slovence iz videmske pokrajine. Ob tem velja povedati, da se bo Primorska poje odvijala tudi v videmski pokrajini v dveha nedeljah.
Kot pišemo že vrsto let, je najbolj sugestivno srečanje priljubljene in najbolj množične pevske revije Primorska poje ravno eden od koncertov, ki ga prirejajo v videmski pokrajini, točneje v Kanalski dolini. Na Tromeji se namreč dogaja, da se Primorska in Koroška srečata in sooblikujeta skupen zborovski koncert, na katerem kraljujejo slovenska zborovska glasba, prijateljstvo med sosedi ter prijetni skupni trenutki ob družabnosti. Pevski reviji Koroška in Primorska poje sta se tudi letos srečali na Trbižu, kjer so se predstavili slovenski zbori s pevsko zakladnico iz Italije, Koroške in Slovenije.
Tudi letos je bilo vzdušje nadvse prijetno in domače. Vsi ljubitelji zborovskega izročila so se v nedeljo, 10. marca, zbra-
li	v kulturnem središču na Trbižu, kjer so lahko prisluhnili pesmim šestih slovenskih pevskih zborov, ki so se zvrstili pred u-deleženci. MePZ Bilka Bilčov iz
Koroške pod vodstvom Irene Kosmač, mlada skupina Beneške korenine iz Srednjega v Nadiških dolinah z dirigentom Davidom Klodičem, MoPZ Fol-tej Hartman iz Pliberka na Koroškem z dirigentom Dominikom Hudlom, ki je vodil tudi drugi koroški zbor, in sicer MePZ Peca iz Globasnice, nazadnje pa se je predstavil komorni zbor iz Izole v Sloveniji pod vodstvom Oskarja Trebča.
Pokroviteljstvo srečanju je tudi letos poklonila domača trbiška občinska uprava, kot o-bičajno pozorna na manifestacije in srečanja, pri katerih se vrednoti večjeznična in večkulturna podoba Kanalske doline. Na koncertu je bil prisoten sam prvi občan Franco Baritussio, ki je navzoče tudi nagovoril, v imenu organizatorjev pa je pred mikrofon stopil koroški predstavnik Krščanske kulturne zveze iz Celovca Nužej Tol-majer.
Nedeljski popoldan je potekal dvojezično, prisotni pa so bili nad srečanjem vidno navdušeni, saj je bila kvaliteta slovenskih zborov res dobra, ob tem pa je za vse ljubitelje zborovske glasbe ter slovenske zakladnice tako srečanje pravo doživetje, ki prinaša nepozabne trenutke.
Nazadnje povejmo še, da bo drugi koncert Primorska poje v videmski pokrajini v nedeljo, 7. aprila, tokrat pa se bomo napotili v Terske doline, točneje v cerkev svetega Florijana v Zavarhu.  -E)
V	NABORJETU
PRAZNIK KULTURE
Tudi letos so Slovenci v Kanalski dolini počastili dan slovenske kulture, ki ga običajno prirejajo nekoliko kasneje, in sicer meseca marca. Na njem imajo ponavadi glavno besedo otroci in mladi, ki sledijo zasebnim tečajem slovenskega jezika, ki jih prirejajo v organizaciji Slovenskega kulturnega središča Planika. Gre nedvomno za najlepši način proslavljanja slovenskega dne, saj je ravno ohranjanje jezika in kulture pri najmlajših edino jamstvo za razvoj naše narodnostne skupnosti na tem predelu zamejstva. Letošnji kulturni praznik so odgovorni pri organizaciji Planika priredili v Beneški palači v Naborjetu, ki je bila za to priložnost polna, ob tečajnikih pa so srečanje oblikovali tudi gojenci slovenske glasbene šole, ki deluje ravno tako v omenjenem središču. Praznik je obogatila tudi pevka Vida Mavrič ob spremljavi Mojmirja Sepe. Praznik slovenske kulture v Naborjetu so počastili s svojo prisotnostjo trbiški župan Franco Baritussio ter generalna konzulka RS Jadranka Sturm Kocjan, prisotne pa je nagovoril v slovenskem in italijanskem jeziku župan iz Naborjeta Alessandro Oman. V imenu organizatorjev je stopil pred mikrofon predsednik SKS Planika Rudi Bartaloth, ki je povzel nelahek trenutek naše narodnostne skupnosti, se ustavil pri neizvajanju zaščitnih norm ter omenil pomembno delo, ki čaka nas Slovence, pa tudi Furlane in v Kanalski dolini Nemce za uresničevanje zakona 482/ 99, ki je ostal le mrtva točka. ---------EJ
V	PETEK V SPETRU
DOMAČA POEZIJI
Kot smo napovedali pretekli teden, je prejšnji petek stekel niz treh večerov z naslovom Naš jezik od pesmi do gledališča, ki ga prireja Študijski center Nediža pod pokroviteljstvom domače špetrske uprave; na srečanjih lahko vsi ljubitelji in raziskovalci slovenske besedne ustvarjalnosti, ki se piše v slovenski Benečiji, spoznajo nekako iz prve roke domače avtorje in njih besedila. Večer je v domači gostilni vodila prof. Živa Gruden, na njem pa je bil tokrat govor o beneški poeziji. Srečanje je sooblikoval tudi ugleden gost, profesor na ljubljanski univerzi ter izvedenec za Rezijo in Tersko dolino Roberto Dapit. Na večeru so prebrali dela domačih besednih ustvarjalcev v svetu poezije. Teh ni malo; so poznana in širšemu zamejskemu prostoru tudi manj znana imena, ki jih velja vsaj o-meniti: Luisa Batistig, Marina Cernetig, Aldo Clodig, Bruna Dorbolo', Loredana Drecogna, Giovanni Gubana in Andreina Trusgnach. Večerje bil prijeten, posebno zanimiv pa za tiste, ki slovensko Benečijo sicer poznajo, a o njeni besedni ustvarjalnosti vedo bolj malo, saj so o-menjena dela objavljena v koledarjih, časopisih in zbirkah, enoten vpogled v domače ustvarjanje pa je precej težavna naloga.
Drugo srečanje omenjenega niza bo v petek, 22. t.m., ob
20.30	v gostilni Alle querce v Spetru; na tem srečanju pa bo kraljevala beneška proza, o kateri bo spregovorila tudi tokrat Živa Gruden, medtem ko bo gost pisateljica Marija Mercina. 	EJ
Pravzaprav bi tokrat radi rekli nekaj besed o tem, kako se je spremenil naš odnos do Velike noči, krščanskega praznika, ki je po svojem bistvu največji praznik kristjanov, saj nas spominja na Kristusovo vstajenje, kar pomeni, da je Bog premagal smrt.
Ker so prazniki vedno tudi polni simbolov, ni nobeno naključje, da je Velika noč tudi postavljena v čas prve pomladi. Kot da bi naši predniki hoteli s tem združiti dve simbolični dejanji: krščansko praznovanje Kristusovega vstajenja, ki človeka odpira večnosti, mu govori o tem, da je tudi on, navaden človek, večen, in čisto naravno praznovanje pomladi ter tudi poganski običaj pozdrava in praznika pomladi, letnemu času, ko se narava prebudi iz smrti in zaživi v polnosti svoje življenje.
Seveda tudi ni nobeno naključje, da je velikonočno jajce, pirh po domače, polno simbolov, ki se jih pa današnji človek ne spominja več, vsaj večina od nas ne. Ker ne bomo šli v podrobno razlago simbolov jajca, bomo zelo splošno zapisali, da je jajce simbol Kristusovega vstajenja, upanja, ne nazadnje življenja samega in obenem tudi simbol popolnosti.
Kdo ve, zakaj se današnji človek ne spominja nobenega simbola več in živi hitro in prazno življenje, v katerem ni veliko prostora ne za spomine ne za simbole, niti za samega človeka ne, kot seveda tudi ne za varovanje starih šeg in navad, lepih običajev. Prijatelj Andrej Malnič, etnolog Goriškega muzeja v Krom-
GLOSA JURIJ PALJK
O PIRHIH
berku in velik poznavalec našega človeka in njegovih življenjskih navad v preteklosti, mi sicer večkrat pomenljivo pravi, da sam ne more današnjemu človeku povedati, kako naj živijo, da pa sam lahko opiše, kako so živeli naši predniki.
In smo spet tam, kjer so muhe, če se lahko malce pošalimo. Že stari Latinci so trdili, da se časi spreminjajo in se mi v novih časih spreminjamo. Tako je tudi z velikonočnimi pirhi.
Se danes vidim očeta - in takrat ni preteklo HO let, pravzaprav še 40 ne!, kako je v svojo kmečko dlan, veliko in žuljev polno lopa to, jemal drobna in še vroča, pravkar skuhana jajca in jih v velikem tednu z nami otroki barval. Barvil takrat ni bilo veliko, pomagali smo si, kakor smo vedeli in znali, tudi čebula je prišla prav in listje. Barvilo je prijelo samo v primeru, da so bila jajca še vroča. Potem smo čakali, da se je barva posušila, kako dolgo se nam je otrokom to zdelo, jasno je, da se je oče jezil, ker smo se dotikali sveže pobarvanih jajc in smo zato bili vsi popackani. A bilo je lepo, kot je bilo lepo gledati potem očeta, kako je z rezino slanine, ",Špeha " po domače, kasneje obrisal velikonočna jajca, da so se lepo svetila. Mama je potem z dna predala potegnila na dan sveže in snežno bele prtičke, jih položila v košek, kamor smo potem zložili jajca. Na nekatera smo dali tudi sličice. Kdo se še spominja umet-
nosti lepljenja sličic, ki so se raztrgale, če jih niso dovolj zmočili in previdno nalepili? Kdo se še spominja zajčkov in cvetja na njih?
Iz otroštva prihajajo spomini na te naše velikonočne pirhe, ki najbrž niso imeli umetniške vrednosti pisanic in pisank, a so imeli v sebi globok notranji naboj simbola, saj so oznanjali praznik, Veliko noč, ko so naši domovi zadišali po čistem in po tistem duhu varikine, ki so ga danes zamenjali razni bolj prijetni duhovi, ki pa nam ne dajejo več tistega občutka čistosti, kot ga je nekoč dajal sveže opran lesen pod v naših primorskih hišah in domovih. Takratne skromne sohe so naravnost sijale od čistega lesa, v premožnejših hišah so tudi loščili les, na kmetih se to ni počenjalo. Morda se komu danes zdi, da se z nostalgijo spominjamo časov, ki so odšli, a ni tako.
Samo na glas se sprašujem, kako bi svojim otrokom danes razložil pomen in simbolno vrednost velikonočnih pirhov, ki jih bomo tudi letos pri nas doma v zares simbolični količini pobarvali, simbolični zato, ker danes pirhi kot hrana, kar so nekoč tudi bili, nimajo več pravega pomena. In čokoladna jajca, s katerimi napolni naše hiše najprej televizija in potem tete in nonoti, ker že starši zavestno teh ne kupujemo, zares nimajo nobenega notranjega pomena, kaj šele, da bi lahko bila simbol česa tako
velikega, kakor je velika in pomembna Velika noč. lasno je, da jim svojih prihov in pirhov svojih staršev ne morem narediti ali dati, kot jim ne morem prinesti iz preteklosti vonja po varikini in z njo duha po sveže opranem lesenem podu iz naših primorskih spalnih sob. Ne morem jim niti povedati, kaj je pomenil svež, bel in velik velikonočni kruh, ki ga je mama doma vedno spekla pri danes že pokojnem stricu Evgenu, pri Zejnotovih, kot smo rekli njegovi domačiji. Sosed Evgen, ki smo mu na Vipavskem tako kot vsem drugim moškim preprosto rekli stric, je namreč imel v svoji hiši čudovito krušno peč, v kateri se je ob Veliki noči speklo več kruha, kot se ga danes v enem dnevu v vasi poje! Da o poticah, maslenem kruhu in menihih seveda ne govorimo! Ne, ne, naše mame niso pekle redovnikov, ampak menihe, majhne, pletene štručke iz maslenega kruha, ki so imeli namesto glave jajce, na katero je oče po peki narisal očke....
Toda komu to govorim? In kako naj povem svojim otrokom, kako sem neznansko vesel, ker mi je prijateljica Tanja, ki je nečakinja strica Evgena in je z možem Zvonkom plemenito in več kot samo zgledno ohranila duh primorske hiše Zejnotovih, povedala, da je ohranila krušno peč, da je v njej tudi prvič že sama pekla? Kako naj povem otrokom, kaj so pravzaprav pirhi?
Tega ne vem, a to vem, da jih bomo tudi letos barvali. Tudi zato, ker drugače prave Velike
DR. LUDVIK TOPLAK NOVI VELEPOSLANIK V VATI
SPORI O PRIMORSKI UNIVERZI
ODMEVNO SREČANJE PREDSEDNIKOV ŠKOFOVSKIH KONFERENC
MARJAN DROBEZ
Slovenija je bila 12. in 13. marca prizorišče pomembnega mednarodnega zborovanja na temo Prispevek katoliške Cerkve k miru in stabilnosti v jugovzhodni Evorpi. Potekalo je v Celju, sodelovali pa so predsedniki škofovskih konferenc iz Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Jugoslavije, Romunije, Madžarske in Slovenije. Med gosti so bili tudi mons. Ansel-mo Guido Pecorari, predstavnik Svetega sedeža, apostolski nuncij v Bruslju mons. Fausti-no Sainz Munos, generalni tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) Aldo Giordano, generalni tajnik Komisije škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE) Noel Treanor, ter vodja delegacije Evropske komisije v Zagrebu Jaoques VVunen Burger.
Uvodno predavanje je imel ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. V njem je obravnaval zgodovinsko ozadje konfliktov v jugovzhodni Evropi. Mirna prihodnost je odvisna od ravnotežja med lastno identiteto posameznih držav in odprtostjo do drugih in drugačnih. Prav dialog z drugačnimi pomeni edino pot do boljšo prihodnosti jugovzhodne Evrope. Po predavanju ljubljanskega nadškofa in metropolita so razmere v tem delu Evrope s svojimi prispevki predstavili Predsedniki škofovskih konfe-
renc. Poudarjeno je bilo, daje celjsko srečanje razmislek in prispevek predstavnikov katoliške cerkve k vzpostavitvi miru in stabilnosti v delu Evrope, kjer so do pred kratkim divjale vojne, sedaj pa se prebivalci teh držav soočajo z revščino, s težavnim prehodom iz socialističnega v demokratični politični sistem, s preobrazbo gospodarstva, spreminjanjem miselnosti itd. Drugega dne srečanja so škofje obrazložili predloge konkretnih projektov in možnosti za sodelovanje v prihodnosti. Udeležence srečanja je sprejel tudi predsednik Slovenije Milan Kučan. V priložnostnem nagovoru je dejal, da prizadevanja škofov oz. predsednikov škofovskih konferenc z območja jugovzhodne Evrope "razume kot voljo katoliške Cerkve, da prevzame svoj del odgovornosti za človeku naklonjeno prihodnost tudi na tem pogorišču človekovega dostojanstva in evropskih duhovnih vrednot, ki pa na žalost še vedno tli in se lahko znova vname. To bi bil naš ponovni skupni poraz, poraz duhovne podobe prihajajoče v mir, strpnost, sodelovanje in skupne duhovne vrednote verujoče Evrope. Verjamem, da se bodo porodile nove pobude za oživitev ekumenizma v teh prostorih, kjer mrtvi in živi kličejo k medsebojnemu spoštovanju in zbliževanju krščanskih cerkva in tudi k dialogu med krščanstvom
in islamom". Nacionalna televizija in druga javna občila v Sloveniji so s poudarkom objavila odmev na Kučanov poseg, kot ga je izrazil ljubljanski nadškof in metropolit, ki je dejal, "da je kot Slovenec, zaradi prelepega presednikove-ga govora, nanj ponosen".
Med dogodki v prejšnjih dneh omenjamo pomembno zasedanje predsednikov držav ali vlad petnajstih članic EU. Tega vrha, 15. in 16. t.m. v Barceloni, so se prvič uradno udele-j žili tudi predstavniki držav, kandidatk za članstva. Obravnavali so gospodarsko strategijo omenjene povezave za prihodnjih deset let. V tem obdobju naj bi v državah članicah EU zagotovili dvajset milijonv novih delovnih mest. Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, ki se je skupaj z ministroma za zunanje zadeve oz. za finance, dr. Dimitrijem Ruplom in Tonetom Ropom, udeležil zasedanja v Barceloni, je izjavil, da se Slovenija že vključuje v gospodarsko strategijo EU. Po njegovem, "bo Slovenija do I. 2010 v svoji razvitosti zagotovo dohitela marsikatero od članic EU".
NOVI DIPLOMATSKI PREDSTAVNIKI
Vlada je sprejela nekaj sklepov o zamenjavi več veleposlanikov ter generalnih konzulov na diplomatskih predstavništvih Slovenije v tujini. Tako je bil rektor mariborske univerze prof. dr. Ludvik Toplak
imenovan za novega slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu, to je v Vatikanu. Tam bo zamenjal veleposlanika Karla Bonuttija. Helena Drnovšek-Zorko, sedanja odpravnica slovenskega veleposlaništva v Avstraliji, je bila imenovana za novo veleposlanico Slovenije na Irskem. Za novega veleposlanika na Hrvaškem je vlada i-menovala Petra Bekeša, nekdanjega veleposlanika v Italiji. Slovenska javnost pa je najbolj vznemirjena zaradi stavke zdravnikov in zobozdravnikov, ki seje začela v torek, 19. t.m. Oklical jo je Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, zaradi neurejenih razmer v zdravstvu, in obotavljanja vlade pri izpolnitvi že sprejetega dogovora o povišanju plač zdravnikom. Med stavko bodo zdravniki v bolnišnicah delali le po 40-urnem tedniku, z možnostjo opravljanja največ deset nadur tedensko, a ljudje se boje, da bodo imeli težave ob pregledih v zdravstvenih ustanovah. Sicer so se zoper stavko izrekli tudi minister za zdravje dr. Dušan Keber in nekateri zdravniki. V kliničnem centru v Ljubljani, to je v največji zdravstveni ustanovi v Sloveniji, bodo v primeru, da ne bi mogli izvajati najnujnejših sprejemov in zdravstvenih posegov, uvedli delovno obveznost, to je neko obliko mobilizacije, ki je mogoča po zakonu.
NOVI KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA SLOVENIJE
Slovenija je dobila še enega kandidata za predsednika države, ki ga bodo izbrali na volitvah, ki bodo predvidoma v mesecu novembru. To jeTomaž Rozman, ki bo na volitvah nastopil kot neodvisni kandidat. Je predsednik zunajparlamentarne politične stranke, Lige za Slovenijo. Na srečanju s časnikarji je dejal, da je njegova kandidatura priložnost za spreminjanje podobe slovenske države. V sedanjem režimu, je opozoril, so neparlamentarne stranke zapostavljene tako v javnem življenju kot v sredstvih javnega obveščanja. Po mnenju o-menjenega kandidata za novega državnega poglavarja Slovenija še nikoli ni bila tako totalitarna, kot je sedaj. Oblastniki imajo v rokah vse, od denarja, sodstva, pa do medijev. Državo vodi 'sta komunistična oblast, kot jo Je pred osamosvojitvijo. Tomaž Rozman je tretji kandidat za Predsednika države. Pred njim sta kandidaturo objavila predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič, ter vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar. Ta bo nastopila kot nestrankarska kandidatka, vendar jo Podpirata Nova Slovenija, krščanska in ljudska stranka in Socialdemokratska stranka Slovenije. M.
PREJELI SMO
ŠESTI KONCERTza abonma 'n izven iz cikla Hitove muze na gradu Dobrovo vabi v sredo, -7- t.m., ob 20. uri na večer slovenskega samospeva. Nastopila P°sta basbariton Marko Fink jn sopran Irena Baar. Na klavir oo spremljala Nataša Valant.
ZA NARODOV ALI SVOJ BLAGOR?
NEODGOVORNE IGRE OKROG PRIMORSKE UNIVERZE
Pred dnevi je javnost, zlasti primorska, z zaprepadenostjo zvedela, da je senat portoroške Fakultete za pomorstvo in promet glasoval proti vključitvi slednje v novonastajajočo Primorsko univerzo (s šestimi glasovi za in sedmimi proti). Primorske novice, ki so zelo podrobno poročale s seje senata, nam niso prinesle nobenega prepričljivega argumenta za tako šokantno odločitev, razen morda meglenih namigov o domnevnih nedorečenih vprašanjih, zlasti v zvezi s financiranjem, in bojazni pred zaletavostjo odločitve.
Podpisniki se pridružujemo splošnemu razočaranju nad tako odločitvijo senata ter jo tudi odločno obsojamo. Iz vsega, kar je bilo doslej povedano v javnosti, tudi s strani ministrice za šolstvo, znanost in šport dr. Lucije Čok, ni bilo namreč na noben način mogoče sklepati, da bi bilo z vključitvijo portoroške fakultete v Primorsko univerzo kakorkoli ogroženo njeno nadaljnje financiranje. Tudi o kaki zaletavosti ne moremo govoriti v okoliščinah, ko zori ideja
o	Primorski univerzi že desetletja, ko se življenje potrjuje s številnimi visoko šolskimi in znanstvenoraziskovalnimi ustanovami, ki so že nastale in še
naprej nastajajo v tem prostoru in ko je njeno ustanovitev s svojim odlokom tudi "de iure" podprla slovenska vlada. Ne vidimo tudi, v čem bi bila portoroška fakulteta s pristopom k novi univerzi bolj ogrožena od ostalih visokošolskih ustanov, ki to univerzo soustanavljajo. Po vsem, kar je bilo v polemiki okrog te odločitve, se ne moremo znebiti vtisa, da je bil senat fakultete zmanipuliran in da so člane senata pri glasovanju vodili povsem ozki zasebni interesi, kot npr. strah pred morebitno izgubo bogatih zasedenih fevdov, ki bi naj ostali čim-dlje odmaknjeni očem javnosti.
Podpisniki se pridružujemo predsedniku vladne komisije za ustanovitev Primorske univerze dr. Liviju Jakominu, ko je ob nedavnem sprejemanju sklepov o njeni ustanovitvi v občinskih svetih dejal, da se s tem odloča o projektu, kakršnega v svoji zgodovini Primorska še ni imela ter da bi zamujanje te priložnosti "pomenilo veliko odgovornost za nas same in za generacije, ki prihajajo". Ničkolikokrat je bilo namreč poudarjeno, da mora biti univerza ustanovljena pred vstopom v EZ, ker bi sicer naši sosedje lahko ponovno sprožili pritiske proti njeni
ustanovitvi. Vemo tudi, da so take pritiske izvajali že pred leti, ko se je portoroška visoka šola preoblikovala v fakulteto ter so ob tej priložnosti tudi ponujali odpiranje podružnic tržaške univerze v Istri. Od ljudi z akademsko izobrazbo bi pričakova-
li,	da bodo vendarle razumeli, kaj so s tem naši sosedje hote-
li.	Kot bi tudi pričakovali od njih, da bi se česa naučili iz poldrugega stoletja stare zgodbe o medetničnih odnosih v tem prostoru. Da ne govorimo o tem, kaj ti sosedje počno z našimi rojaki v Italiji in o tem, da že dolgo brusijo nože za novo revanšo v Istri na način, ki ga pač čas in okoli-
i	ščine dopuščajo. V tem kontekstu se nam Primorska univerza, mimo njene vloge pri preprečevanju bega možganov in razvoju regije, predstavlja tudi kot pomemben duhovni branik na naši najbolj občutljivi in ranljivi meji. Zato apeliramo na senat portoroške fakultete, da vzame ponovno v pretres svojo odločitev, tudi v luči njenih širših zgodovinskih in družbenih razsežnosti. Člane slovenske raziskovalce, zlasti tiste primorskega porekla, pa pozivamo, naj se, tako kot v poslednjih letih, množično vključujejo v tukajšnje visokošolske in raziskovalne u-stanove, jih prevetrijo in vtisnejo svojega duha ter tako jutri samozavestno popeljejo Primorsko med razvita in cvetoča področja Slovenije in Evrope.
ZA MNENJSKO GIBANJE ZA SLOVENSKO ISTRO: MILAN GREGORIČ,
KARLO KOCJANČIČ IN LUCJAN PELICON.
SPORI O PREDVIDENI UNIVERZI SO ŠKODLJIVI
Po večkrat ponovljenih napovedih in zagotovilih naj bi slovenska vlada že sprejela Odlok o ustanovitvi Univerze na Primorskem. Vendar se to ni zgodilo, zaradi tega so majhne možnosti, da bi novi visokošolski zavod lahko pričel delovati v novem akademskem letu 2002/03.
Namesto vsebinskih, organizacijskih in tehničnih priprav na dejanje zgodovinskega pomena, pa se nadaljujejo in širijo spori, polemike in analiziranja o tem, kakšna naj bi bila nova Univerza.
Forum za Goriško, ki se opredeljuje kot Združenje za preporod Goriške, je v odprtem pismu slovensko vlado in Državni zbor pozval, naj projekta o univerzi, kot ga utemeljujejo pobudniki v Kopru, ne podpreta, "ker je njegov bistveni cilj podrejanje Goriške Kopru". Zoper vključevanje Goriške v t.i. projekt Primorske univerze v Kopru so se izrekli tudi predstavniki zamejskih Slovencev na Goriškem in v Benečiji, "ker bi jim le slovenska Univerza v Novi Gorici približala študij ob že obstoječih programih visokošolskega zavoda Politehnika".
Forumu za Goriško oz. predsedniku tega združenja za preporod Goriške, Sergiju Pelhanu, je odgovoril dr. Livij Jakomin, vodja vladne strokovne delovne skupine za ustanovitev univerze na Primorskem. Poudarja nujnost ustanovitve visokošolskega zavoda tudi zato,
"ker imamo ob meji z Italijo premalo ustreznih izobraževalnih in znanstvenoraziskovalnih zavodov". Dodal je, "da so na Goriškem zelo glasne pobude za univerzo v Novi Gorici. V svojih zahtevah izključujejo druga območja in v središče pač postavljajo Novo Gorico. Čeprav ima vsak pravico izražati svoja stališča, je škoda, da se nismo bolj uskladili". Sergij Pelhan in dr. Livij Jakomin sta svoje poglede in stališča glede ustanovitve univerze na Primorskem tudi javno soočila v četrtek, 14. t.m., na sedežu časnika Primorske novice v Kopru. Vztrajala sta pri svojih pogledih in stališčih.
V	razpravo o novi univerzi sta se vključila tudi ministrica za šolstvo, znanost in šport, dr. Lucija Čok (na sliki), ter prof. dr.
Danilo Zavrtanik, predsednik visokošolskega zavoda Politehnika v Novi Gorici. Toda v svojih stališčih se razhajata, zlasti ko gre za opredelitev sodobne univerze, kakršno bi razvili na Primorskem. Ministrica je v intervjuju, ki je bil v mariborskem časniku Večer objavljen 2. marca, dejala naslednje: "Načelo, ki je pri širjenju mreže visokega šolstva spremljalo tudi moje predhodnike, je, da mora ostati ta mreža v Sloveniji kakovostna in evropsko primerljiva. Imamo tudi metodologijo za spremljanje kakovosti. Vsa ta načela, ki oblikujejo skupen slovenski visokošolski prostor kot sestavni del evropskega, dopuščajo razvoj posameznih univerz in oblikovanje mreže visokih šol. Prav je, da nastaja območna mreža višjih in visokih strokovnih šol, toda če bo vse prepuščeno stihiji, bo predraga in prišlo bo do podvajanja programov. Na Ministrstvu spodbujamo na-
13
ČETRTEK, 21. MARCA
stajanje območnih višješolskih in visokošolskih središč. Ko bo v območnih centrih dovolj učiteljev, profesorjev in bodo u-stvarjene primerne materialne razmere, ko bo skratka v nekem prostoru zagotovljena tudi kakovost in bodo programi evropsko primerljivi, bo lahko prišlo do nastanka nove univerze. Ta trenutek je temu premiku najbližja Primorska univerza na Obali. Če bi k njej pristopila tudi Goriška, bi pripomogla h kakovosti in pestrosti programov, ne pa bistveno k večjemu številu študentov in učiteljev. Na gori-ški Politehniki so namreč zaposleni samo štirje učitelji. A Goriška vidi svoj razvoj drugače: vidi ga v avtonomni univerzi, katere ustanovitev pa merila, ki sem jih omenila, ne dopuščajo".
Predsednik Politehnike v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik pa je svoj pogled na sodobno univerzo predstavil v intervjuju za tednik Oko. Poudaril je, "da so razvili študijske programe in raziskovalno dejavnost, kar je Politehniko v nekaj letih pripeljalo do majhne univerze. Moderna definicija univerze namreč ne pomeni več, da mora ta imeti recimo dvajset in več fakultet. Razvoj gre v smeri nastajanja malih univerz, ki so bolj specializirane in imajo samo nekaj fakultet ali celo samo eno stroko. Pomembno pa je, da imajo pedagoško delo na vseh univerzitetnih ravneh - od diplome do doktorata. Naša Politehnika ta pogoj izpolnjuje. Drugi pogoj pa je, da ima Univerza razvito raziskovalno dejavnost, brez katere ni uspešne univerze. Tudi ta pogoj izpolnjujemo".
Slovenska vlada bo, tako kaže, polemične razprave o tem, kakšna naj bi bila bodoča Univerza in zlasti, kje naj bo njen sedež, umirila s tem, da bo najbrž kmalu sprejela Odlok o ustanovitvi univerze na Primorskem s sedežem v Kopru. V postopku se je že v začetku zapletlo s sklepom, ki so ga sprejeli študentje in profesorji Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu, da se ta ne bo vključila v novo univerzo. Kar zadeva Politehniko v Novi Gorici pa ji vlada ne bo podelila statusa univerze. Tega se v tem visokošolskem zavodu zavedajo, a jih pridržki vlade ne motijo, saj so že, kot menijo, dejansko postali sodobna majhna Univerza.
-----------M.
SLOVENIJA
KANU
14
ČETRTEK, 21 . MARCA 2002
ITALIJANSKO PRAVO
USTAVNO SODIŠČE O ODERUŠKIH POSOJILIH
ZGOCA TEMA / ZA KAJ SPLOH GRE?
REFORMA 18. ČLENA DELAVSKEGA
STATUTA
DAMJAN HLEDE
Zgodba okrog pravnega spora v zvezi z oderuškimi posojili se nadaljuje. Vanjo seje s svojo avtoriteto sedaj zapisalo še ustavno sodišče. Kot v vsaki pravi nadaljevanki je nujno, da je v začetku obnova prejšnjih dogodkov. Tako naj bo tudi sedaj.
Zgodba se je začela že leta 1996, ko je zakonodajalec z zakonom št. 108/96 spremenil dotlej veljavni člen 644 kazenskega zakonika, ki je določal kaznivo dejanje oderuštva, predvsem pa člen 1815, 2. odstavek, civilnega zakonika, v katerega je bila vnesena določba, da je v primeru oderuških obresti pogodbena klavzula, ki jih predvideva, nična, pogodba sama pa postane brezobrestna. Pred reformo je bilo predvideno, da se obresti znižajo na legalno obrestno mero, od leta
1996	dalje pa je za civilno sankcijo predvidena prava preobrazba posojilne pogodbe z obrestmi v brezplačno posojilno pogodbo. Zakonodajalčeva napaka, ki je sprožila upor potrošnikov ter sodne in zakonske ukrepe, ki so privedli nazadnje do razsodbe ustavnega sodišča, je bila v tem, da v zakon ni vključil nobenih prehodnih določb, takšnih namreč, ki bi urejevale tiste posojilne pogodbe, ki so bile podpisane še pred reformo in katerih vračanje kapitala ter plačevanje obresti je bilo v teku še po uvedbi novega zakona.
Ker so se namreč v času, ki je sledil reformi, znatno znižale srednje obrestne mere, na podlagi katerih se po novem računa njihova oderuškost, je prišlo do tega, da večina posojilnih pogodb, ki so bile podpisane pred reformo in so predvidevale fiksno obrestno mero, je potem, zaradi novega mehanizma za ugotavljanje oderuštva, posta-
lo	avtomatično oderuških.
Po razsodbi št. 14.899 z dne 17. novembra 2000, s katero je Kasacijsko sodišče razsodilo, da novi zakon o oderuštvu št. 108/96 velja tudi za razmerja, izhajajoča iz posojilnih pogodb, ki so bila sklenjena pred tem zakonom, a po njegovem vstopu v veljavo niso še bila izčrpa-
na (oderuške so tiste obresti, ki presegajo zakonsko mero, v trenutku, ko jih je treba plačati in ne v trenutku podpisa pogodbe), je vlada 28. decembra 2000 izdala izreden zakonski odlok, s katerim je dala neko avtentično interpretacijo zakona o oderuštvu s poudarkom, da so oderuške tiste obresti, ki presegajo zakonsko mejno mero v trenutku, ko je pogodba sklenjena, na glede na čas njihovega plačevanja. Odlok ni bil dobro sprejet, zato se ni moglo predvidevati, ali bo potrjen v zakon ali ne. Kljub temu pa je bil odlok, z nekaterimi popravki, vendarle potrjen z zakonom št. 24 z dne 28. februarja 2001. Z zakonom torej niso bili rešeni problemi obrestnih mer in povračil za nazaj, zaradi česar so nekateri sodniki kmalu zadevo prinesli pred ustavno sodišče.
Omenjeni zakon je namreč določil, da so obrestne mere pogodb, ki so bile sklenjene pred zakonom o oderuštvu, nadomeščene z novimi, ki bodo enake največ srednji meri večletnih državnih obveznic Bot za leta 1986/2000, kar pomeni, da bodo enake 9,96%. Izjemo pa bodo predstavljala posojila, sklenjena za največ 150 milijonov lir in namenjena za nakup ali gradnjo t.i. prvega doma, za katera bo obrestna mera enaka 8%. Nadomestitev bo veljala samo za naprej, torej za plačila od
3.	januarja 2001 dalje z ozirom na tiste pogodbe, ki so 31. decembra 2000 že bile v teku.
Sedaj je ustavno sodišče potrdilo legitimnost zakona, s katerim je bilo postavljeno načelo, da so oderuške tiste obresti, ki presegajo zakonsko mejno mero v trenutku, ko je pogodba sklenjena. Delno pa je sprejela tudi teze sodnikov, ki so se pritožili, in sicer da nadomestitev velja ne samo za obroke, ki so stekli po 3. januarju 2001, ampak tudi za tiste, ki so stekli po vstopu v veljavo odloka samega, in sicer 31. decembra
2000.	Tisti, ki so se pritožili in so si od pritožbe kaj obetali, so torej od ustavnega sodišča dobili bore malo.
MARA PETAROS
V	časopisih se že dolgo piše o najavljeni reformi delavskega statuta, ki bi jo rada italijanska vlada izvedla čimprej. Delavski statut je zakon, ki so ga odobrili leta 1970, da bi zaščitili odvisne delavce. Sestavlja ga več členov, in sicer 38, v katerih so natančno določene pravice in dolžnosti odvisnih delavcev. Delavski statut velja samo v podjetjih z več kot petnajstimi uslužbenci oz. v kmetijskih obratih z več kot petimi uslužbenci. Zakon postavlja tudi določene omejitve pri odpuščanju odvisnih delavcev, zaradi česar ima delodajalec, ki želi odpustiti nekega odvisnega delavca precej težav. Posebno pomemben je 18. člen delavskega statuta, ki odpuščenemu odvisnemu delavcu daje pravico do ponovnega vstopa na prejšnje delovno mesto ali do primerne odškodnine (petnajst mesečnih plač) v primeru, da se odpuščeni delavec ne namerava več vrniti na prejšnje delovno mesto, če se izkaže, da je bil odpust neutemeljen. Vlada predlaga reformo tega člena, in sicer tako, da ne bi bila v prime-
Konec lanskega leta je prišla iz tiskarne zanimiva publikacija z naslovom Pogozdovanje Krasa. Gre za prevod italijanske knjige L'imboschimento del Carso, ki je izšla že pred desetimi leti.
Publikacijo je izdalo Deželno ravnateljstvo za gozdove in parke, za tisk pa je poskrbel Tiskovni urad Dežele Furlanije-Julijske krajine. Delo je skrbno prevedla Ingrid Kalan, strokovno obdelala pa Damijana Ota.
Na začetku knjige so objavljene najzanimivejše fotografije iz albuma Commissione d’im-boschimento del Carso di Trieste fotografa Circovicha, ki jih je pripravil za Jadransko razstavo na Dunaju leta 1913. Iz njih je razvidno, da je v okolici Trsta takrat prevladovala gmajna. Ob teh starih fotografijah so objav-
ru neutemeljenega odpusta več možna vrnitev na prejšnje delovno mesto, pač pa samo odškodnina, ki pa nikakor ne bi znašala petnajst mesečnih plač.
Vlada reformo zagovarja, saj bi po njenem mnenju na tak način ustvarili odlične pogoje za rast in razvoj podjetij, istočasno pa bi nastalo več tisoč novih delovnih mest. Reforma delavskega statuta pa naj bi bila tudi dobra spodbuda, da bi podjetja prijavila uslužbence, ki danes delajo v istem podjetju na črno. Delo na črno pa kvarno vpliva na celotni ekonomski in proizvodni sistem oz. na makroekonomski razvoj države. Država sama pa bi imela od tega tudi druge koristi, saj bi "novi" uslužbenci od slej tudi plačevali davke in socialne dajatve, kar bi pomagalo državni blagajni. Istočasno pa naj bi od tega ime-
li	precej koristi tudi delavci na črno, saj bi bili od tega trenutka dalje zavarovani v primeru nezgode na delu in bi ob koncu delovnega razmerja imeli plačane socialnoskrbstvene prispevke za pokojnino.
Tudi podjetniki se s predlogom vlade strinjajo, saj poudarjajo, da bi na tak način postalo
tržišče dela bolj fleksibilno in da bi se gotovo povečala stopnja zaposlenosti. Istočasno pa bi se povečala tudi konkurenčnost italijanskih podjetij v tujini, saj bi za vsa podjetja veljala približno enaka pravila. Predstavniki podjetij namreč trdijo, da ostajajo italijanska podjetja majhna in da zaposlujejo do največ petnajst uslužbencev, samo zaradi strahu pred 18. členom delavskega statuta in težavpri odpuščanju uslužbencev. Če število uslužbencev preseže število pet-
najst, mora podjetje takoj spoštovati delavski statut in bi lahko imelo težave pri odpuščanju uslužbencev. Zaradi tega marsikatero podjetje ne rase preko določenih mej, čeprav bi imelo vse pogoje za to. Predstavniki podjetij pa so tudi mnenja, da je delavski statut že precej zastarel zakon, saj so se razmere v tovarnah v zadnjih letih močno spremenile in da bi kvečjemu potrebovali nov delavski statut, ki bi ščitil delavca 21. stoletja.
Sindikalne organizacije pa reformi delavskega statuta močno nasprotujejo, saj trdijo, da se bo povečalo število odpustov. Odvisni delavci in njihovi sindikalni predstavniki se namreč bojijo, da bo lahko odslej delodajalec odpuščal nezaže-Ijene uslužbence brez omejitev in brez kakršnegakoli razloga. Tako bi se lahko zgodilo, da bi podjetnik pred pokojnino odpustil nekoliko starejšega uslužbenca, ki ni več tako čil in hiter pri opravljanju svojih zadolžitev. Pri tem pa sindikalni predstavniki pozabljajo, da so starejši delavci zelo izkušeni in da lahko kljub starosti prenašajo na mlajše kolege svoje znanje in izkušnje ter bistveno pripomorejo k rasti podjetja. Zaradi tega podjetnik nima nikakršnega interesa, da bi odpustil stare, a izkušene uslužbence.
ZANIMIVA PUBLIKACIJA
POGOZDOVANJE KRASA
MARIJAN BAJC
Ijene tudi sodobne ter zemljevidi posameznega področja.
Sledi kratek zgodovinski prikaz kraških gozdov s posebnim poudarkom na občino Trst, ki ga je pripravil gozdni čuvaj Diego Masiello. Nekdaj bujne hrastove gozdove v bližnji okolici mesta so do začetka 19. stoletja dodobra posekali. Sredi
19.	stoletja pa so pristojne oblasti na osnovi ustreznih zakonskih predpisov začele pogozdovati občinska zemljišča predvsem s črnim borom. Pri tem je treba omeniti genialne zamisli Josefa Ressla, ki je v svojih načrtih za pogozdovanje zdru-
žil ekološke, tehnične in social-no-gospodarske vidike. Uspešen zagon je pogozdovanje dobilo šele v osemdesetih letih
19.	stoletja na osnovi zakona iz leta 1881. Ujma prve svetovne vojne seveda ni prizanesla niti mladim gozdnim površinam. Med obema vojnama so takratne oblasti zelo skrbele za pogozdovanje, toda ob koncu vojne leta 1945 je prišlo v bližini mesta do hude nenadzorovane sečnje. Z urejanjem povojnih razmer se je spet začelo obsežno pogozdovanje, saj je Zavezniška vojaška uprava poskrbela za vsaditev skoraj treh milijonov sadik. Sedaj skrbi za te gozdove Okrajno gozdno
nadzorništvo v Trstu pod okriljem Deželne gozdne ustanove.
O sedanjem upravljanju kraških gozdov in obetih za bodočnost pišeta arh. Roberto Baroc-chi in dr. Aldo Cavani. Najtehtnejši sestavek v publikaciji pa je prispeval znani gozdarski strokovnjak prof. Alberto Hofmann. Njegovo poročilo z naslovom Sonaravni gozdnogojitveni načrt za preoblikovanje panjevca vsemenovec sodi v sklop študije o tržaškem in goriškem Krasu, ki jo je deželna uprava pred 20 leti naročila tržaški univerzi. Prof. Hofmann ugotavlja, da gozdnogojitveni cilj dosežemo samo s človekovim posegom. Zato mora človek gozd usmerjati, pri čemer se mora opirati na obstoječo gozdno zakonodajo.
POGLOBLJENO IN INFORMATIVNO SOOČANJE
SREČANJE VODSTEV SSO IN SDGZ
Ta teden je prišlo na tržaškem sedežu SDGZ do srečanja med vodstvi Sveta slovenskih organizacij in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Slo je za prvo, poglobljeno in informativno soočanje med obema organizacijama, potem ko je slovenska stanovska organizacija pristopila v članstvo tudi te krovne organizacije.
Podpredsednik Marko Sta-var je v imenu predsedstva gostujoče organizacije pozdravil deželnega predsednika SSO Sergija Pahorja, tržaškega predsednika Marija Maverja ter tajnika Iva Corvo.
Slovenski gospodarstveniki, ki imajo v deželnem svetu SSO dva zastopnika (Vinka Ozbiča in Davida Slobca), so želeli poglobiti, v duhu Programske konference, vsa vprašanja, ki so v korelaciji z manjšinskim gospodarstvom in z ostalimi segmenti naše civilne družbe in pravza-
DAVORIN DEVETAK
prav njene organiziranosti.
Podpredsednik Stavar, član predsedstva Boris Siega, ravnatelj Vojko Kocjančič, omenjena Ozbič in Slobec, in še drugi gospodarstveniki so predstavili širok obseg institucionalnega delovanja SDGZ, tako sindikalnega kot operativnega. Obenem je bilo poudarjeno jasno stališče organizacije, da se manjšinska vprašanja obravnavajo in rešujejo čimbolj enotno in pri tem bi SDGZ želela prispevati svoj delež pri vprašanjih, ki so v njeni pristojnosti.
V	ospredju pogovora je bil odnos s Slovenijo, uspešni stiki s stanovskimi organizacijami, kot sta GZS in OZS, in prav tako dobri stiki z obmejnimi stvarno-
stimi in operaterji. Vzelo se je v pretres tudi dane težave pri komuniciranju z osrednjimi organi in inštitucijami, kjer ni vedno pravega posluha in poznanja naših specifičnih problemov. Slovenija je zelo ob strani manjšinskim kulturnim ustanovam in neposredno podpira gmotne potrebe. Na drugi strani, pa je treba priznati, da po več kot petih letih od izglasovanja parlamentarne resolucije o manjšinah, kjer se jasno govori tudi o pospeševanju gospodarskega sodelovanja, je vse ostalo samo na papirju.
Glede tega vprašanja sta si bili obe organizaciji edini pri o-ceni, da moramo tudi sami biti bolj propozitivni in prisotni v ljubljanskih merodajnih krogih, če želimo, da bomo pro-
drli in pridobili potrebni konsenz za naše predloge za bolj učinkovito vključevanje v Sloveniji ter sodelovanje pri dvostranskih in obmejnih pobudah. Omenjena je bila vloga in odgovornost nezadostnega informiranja v osrednjih slovenskih medijih in nuja, da se to stanje popravi.
V okviru razširjenega razmišljanja Programske konference, ki zajema razne sredine manjšinske organiziranosti, je predsedstvo SDGZ izpostavilo glavne argumente, ki bi jih bilo treba razčistiti ali posebno obravnavati.
V prvi vrsti gre za osnovno vprašanje boljšega in ustreznejšega vrednotenja gospodarstva v naši družbi, za doprinos, ki ga daje prostoru (ustvarjanje blaginje in delovnih mest, obramba teritorija, uporaba jezika v delovnem okolju, dea-similacija itd.), a tudi za možnosti razvoja, ki jih ponuja, kjer
je vloga slovenskih obrtnikov, trgovcev, gostincev in turističnih operaterjev, profesionalcev nemajhna in nezanemarljiva.
Omenjena je bila, ne zgolj ekonomska vloga prizadevanja organizacije, da bi v največji meri koristili sredstva evropskih programov za čezmejno sodelovanje (Interreg), za katere deluje pri SDGZ poseben urad, ki je na razpolago vsem manjšinskim sredinam, od kulture do športa, in tudi našim upravam.
Za zadostitev te potrebe in polno uveljavitev gospodarstva v manjšinski družbi so bistvenega pomena odnosi z mediji, s šolskim sistemom, s krovnima in z ostalimi slovenskimi organizacijami, za udejanjenje plodnejšega sodelovanja v vzajemno ali skupno korist.
Slovenski gospodarstveniki so zlasti poudarili problem pomanjkanja primernih kadrov in specializiranega osebja za po-
| trebe raznih sektorjev.
Nenazadnje se je obravnavalo vprašanje obstoja in racionalnega upravljanja premoženja in imovine, ki je v manjšinski lasti. Kot je bilo že poudarjeno na programski konferenci, obstaja potreba, da se tovrstno problematiko obravnava in rešuje bolj usklajeno in povezano, pri čemer bi bilo treba upoštevati splošne koristi in obče strateško vizijo razvoja za vso skupnost.
Obe strani sta ugotovili dokajšnje soglasje okrog te potrebe, ki pa jo bo treba nujno bolj poglobljeno obravnavati v okviru Programske konference.
Ob sklepu sta tako SSO kot SDGZ ocenili kot zelo pozitivno to prvo srečanje, z medsebojno obvezo, da se bodo dani argumenti skupno poglobili tako v nadaljnjih dvostranskih stikih, kot tudi v okviru Programske konference.
GOSPODARSTVO
DEVIN-NABREZINA
ZAVRNITEV VARIANTE
Kmečka zveza in Pokrajinska federacija neposrednih obdelovalcev sta pisali županu in odborniku za kmetijstvo občine Devin-Nabrežina v zvezi z varianto regulacijskega načrta. Objavljamo nekaj pomembnejših odlomkov iz omenjenega pisma.
Dolgo smo čakali, da bi občinska uprava uresničila kmetijsko varianto k regulacijskemu načrtu devinsko-nabrežin-ske občine. V tem času smo večkrat dali svoj doprinos z namenom, da bi se posegi občine usmerili v zadostitev legitimnih pričakovanj krajevnega kmetijstva, ki ga predstavljamo. Podrobno smo preučili delo za to zadolženih strokovnjakov, a nismo zasledili korenitih sprememb, ki smo jih zahtevali ob raznih priložnostih, da bi regulacijskemu načrtu odvzeli pretirano vinkulistič-no naravo ter da bi ga spremenili glede na dejstvo, da ni v njem, kar zadeva kmetijski del, ničesar primerljivega s tem, kar predvidevajo regulacijski načrti ostalih občin naše dežele. (...) Mimo naše splošne oddaljenosti od predlogov občinske uprave bi radi izkoristili to priložnost in spomnili upravo devinsko-nabrežinske občine, da je S.O.R.N., sprejet leta
1997	in odobren v letu 2000, bil izdelan brez dokumenta, ki določa mejo fleksibilnosti, kot predvideva člen 30, odstavek
5,	crka b), št. 1 bis zakona 52/
91. Zaradi tega občinska uprava ne more sprejemati variant po neposrednem in hitrem postopku v smislu člena 32 bis omenjenega deželnega zakona. (...)
Sedanje stanje lahko torej pripišemo pomanjkanju politične volje, kar seveda obžalujemo. Obenem pa se zavedamo težavnega stanja in smo zato še pripravljeni na ponovno vzpostavitev ustvarjalnega dialoga o kmetijski varianti S.O.R.N.-a devinsko-nabrežinske občine, v katero je treba vnesti korenite spremembe, da se lahko omogoči ustrezni razvoj kmetijski dejavnosti. Odklanjamo pa to, da kar je bilo s tem v zvezi do danes predlagano.
Upamo, da bodo naši pred-logi upoštevani in Vas pozdravljamo z odličnim spoštovanjem.
NOGOMET IN SE KAJ
GALLIANIJEVE SKRBI IN KRIZA RDEČE-ČRNIH OBRISOV
V PRIREDBI ŠPORTNEGA ZDRUZENJA OLYMPIA
2. SREČANJE V SKUPINSKIH SESTAVAH RITM & DANCE
ANDREJ CERNIC
Nogomet in politika. Politika in nogomet. Čuden par... in koliko skupnih imenovalcev! Vsem je znana stereotipna predstava, po kateri naj bi, poleg žene in matere, edini ljubezni povprečnega Italijana bili prav nogomet in politična stranka. Najvidnejši primer tega italijanskega pojava je nedvomno oseba, o kateri že dalj časa govorijo vsi evropski mediji. Brez večjih ugibanj ste verjetno ugotovili, da (ponovno) govorimo o italijanskem premieru, ki je hkrati tudi televizijski mogotec, podjetnik in predsednik nogometnega kluba AC Milan.
Po zadnjih notranjepolitičnih pripetljajih na Apeninskem polotoku, se bo moral italijanski cavaliere odpovedati svoji priljubljeni nogometni ekipi. To bo sicer tudi edini "davek", ki ga bo moral podjetnik iz Arcoreja "plačati" zaradi t.i. zakona o navzkrižnih interesih. Odslej bo Palača Chigi prevzela mesto ulice Turati (v njej se nahaja sedež nogometne ekipe AC Milan), politični sestanki s Finijem, Bossijem in Casinijem pa bodo nadomestili načrtovanja nogometnega kupoprodajnega trga z Gallianijem (podpredsednikom Milana). Prav slednji je pred nekaj tedni izrazil zaskrbljenost, kako bo milanski nogometni klub nadaljeval brez svojega predsednika.
AC Milan je že nekaj let v očitnih težavah: kljub temu da društvo vsako leto vloži več desetin milijard lir v nakupe novih nogometašev, vidnejših rezultatov (z izjemo naslova državnega prvaka 1998/99) ni in ni. V zvezi z neverjetno dragimi kupoprodajnimi potezami Berlusconijevo ekipo prekaša samo nogometna fanta-politika mestnega tekmeca, Morattijevega In-terja.
Ker rdeče-črni ne dosegajo načrtovanih ciljev, je vseskozi treba iskati krivca. Kot v vsaki športni panogi, je tudi v nogometu grešni kozel navadno trener. Odborniki AC Milana so v zadnjih 6 letih pogosto tako razmišljali. Po obdobju debelih krav v času Sacchija (1987-91) in Cappella (1991-96), je Milanov trenerski stolček do danes grelo kar 7 trenerjev. Po Cap-pellovem odhodu k Real Madridu je v sezoni 1996/97 Milan najel Urugvajca Oscarja Taba-
reza. Igralski kader se je okrepil s prihodi Nizozemcev David-sa in Reitzigerja, nemškega vratarja Lehmana ter francoskega napadalca Dugarryja. Kljub temu da so slednji veljali za izredne talente, so v enem letu vsi zapustili milansko ekipo, ker niso zadovoljili pričakovanj društva. Zaradi slabih prvenstvenih rezultatov so odborniki še decembra odpustili tudi Tabareza, ki ga je nadomestil stari znanec - Ar-rigo Sacchi. Sezona 1997/98 je bila zelo podobna prejšnji: velikim poletnim nakupom (Klu-viert, Ziege, Leonardo so takrat bili prvovrstne zvezde svetovnega merila) je sledila klavrna sezona, ki se je sklenila z 10. mestom v prvenstvu. Ekipo je ponovno vodil Cappello, slabi rezultati pa so bili tudi zanj usodni, čeprav je bil že dve sezoni pred tem prava svetinja rdeče-črnega dela lombardskega glavnega mesta. Sezona 1998/99 je v Milanov tabor prinesla ne-pričsakovano zmagoslavje, osvojitev državnega prvenstva. Novi trener Zaccheroni je, kljub začetnim težavam, v povratnem delu sezone spremenil sistem igranja ekipe tako, da je Hrvata Bobana postavil tik za glavnima napadalcema Bie-rhoffom in VVeahjem. Ekipa je tedaj zaigrala kot prerojena, nanizala sedem zaporednih zmag in se v zadnji tekmi proslavila z naslovom italijanskega prvaka. Naslednje leto je v Milanove vrste prestopil ukrajinski "bomber" Andrej Shevchenko, ki se je v Italiji takoj uveljavil. Prvenstvo je ekipa z ulice Turati sklenila na tretjem mestu, iz pokala prvakov pa je bila izključena po prvem krogu tekmovanja. Za Zaccheronija je bila usodna sezona 2000/2001: administrativno vodstvo ga je odslovilo po izpadu iz Lige prvakov, potem ko je v dveh letih osvojil naslov državnega prvaka in tretje mesto v prvenstveni lestvici. Ekipo je do konca lanske sezone vodil Tržačan Cesare Maldini. Pred začetkom letošnjega prvenstva je društvo najelo Turka FatihaTerima, med nogometaši pa veznega igralca Ruia Costo in napadalca In-zaghija. Nogometno "življenje" turškega trenerja je bilo še krajše od "življenj" vseh njegovih predhodnikov: društvo gaje zaradi nihajočih predstav ekipe (med njimi je bila sicer tudi prepričljiva zmaga v mestnem der-
byju nad Interjem) "odstrelilo" dobra dva meseca po začetku prvenstva. Njegovo mesto je prevzel bivši Milanov nogometaš Carlo Ancellotti.
Veliko trenerjev je v zadnjih letih neuspešno skušalo rešiti težave Berlusconijeve nogometne posadke, ki pogosto zajadra v "nevarne" vode. Ali lahko še vedno iščemo krivce za vse pogostejše neuspehe v osebah, ki za daljša ali krajša obdobja vodijo ekipo s klopi ob igrišču? Ali ne nosijo deleža krivde tudi tisti, ki dejansko odločajo o prihodnosti ekipe in društva? Niso bili morda napačni njihovi načrti ali kupoprodajne poteze? Tako tezo vse bolj osvaja tudi italijanska javnost.
Mediji so se glede tega v zadnjih časih znesli predvsem na Adriana Gallianija, Milanovega podpredsednika, ki je po Berlu-sconijvem vstopu v politiko, postal po mnenju večine dejansko prvi mož v društveni garnituri, Berlusconijeva funkcija predsednika pa naj bi bila le formalna. Za vsako odložitvijo, ki jo sprejme Milanov odbor, pa menim, da še vedno stoji siva eminenca : iz Arcoreja. Svojo trditev bom skušal tako utemeljiti: Berlusconi je decembra 1996 prepričal Sacchija, naj zapusti vodstvo državne reprezentance in za 6 mesecev sprejme trenersko mesto močno oslabljenega Milana. Štiri leta kasneje, približno dva meseca po evropskem prvenstvu 2000, je nekaj kritičnih opazk, ki jih je Berlusconi izrekel na račun igranja reprezentance, pripeljalo takratnega reprezentančnega trenerja Dina Zoffa do tega, da je odstopil od svoje funkcije. Če je Milanov predsednik v zadnjih letih, kljub temu da je formalno zapustil svet nogometa, tako močno vplival celo na državno reprezentanco, kako naj ne bi vplival tudi na odločitve društva, kateremu sam predseduje (in posledično nosi delež odgovornosti za njegove neuspehe)?
Gallianijeve besede, da je med razlogi za Milanovo krizo predsednikova prezaposlenost v politiki, se mi zdijo pretirane. Poleg tega je možno, da bo, po izglasovanju zakona o navzkrižnih interesih, mesto predsednika kluba prevzel Berlusconijev sin Piersilvio: duh viteza iz Arcoreja bo tako še vedno prisoten na Turatijevi ulici.
V	nedeljo, 17. t.m., je bilo v telovadnici na drevoredu 20. septembra v Gorici že drugo srečanje v skupinskih sestavah Ritm&Dance v organizaciji športnega združenja Olympia. Tako kot v lanski sezoni je društvo povabilo k sodelovanju plesne skupine, ki gojijo izrazni ples, jazz, klasični balet, hip hop, show ples itd. na območju Gorice in Nove Gorice.
Prireditve se je udeležilo pet društev, in sicer:
- mažorete HIT-a GPO iz Nove Gorice pod vodstvom trenerke Barbare Baša z dvema mažoretskima točkama in pa s tremi solo točkami Tvvirlinga, (Ana Šuligoj, Neža Grajžl, Ne-da Vičič), t.j. sodobna zvrst prvin z mažoretsko palico, ki izhaja delno iz te panoge, delno pa vsebuje prvine ritmične gimnastike;
- plesna skupina OS Š.M. Štrukelj iz Nove Gorice pod vodstvom mentorke Elizabete Pe-los Miška z modernim plesom na glasbo Kyle Minogue In your eys;
- hip hop skupina plesnega kluba Terpsihora iz Šempetra pri Gorici (trener Mojca Besednjak) s hip hop točko, ter solo točka izraznega plesa (Nastja Bremec
- Pas de trois, Labodje jezero -odlična v kategoriji posameznikov na mednarodnem turnir-
ju Citta' di Palmanova. O turnirju smo poročali prejšnji teden);
| - Shovv dance skupina D.D. kul-tumo-športnega društva Briški grič iz Steverjana (trener Damijana Češčut) s točko, ki nosi naslov F/ve, s katero so tekmovale na turnirju Citta' di Palmanova, in pa s shovv točko Lady Marmelade;
-	in domačinke, plesna skupina Hip Hop ŠZ Olympia iz Gorice (trener Damijana Češčut, mentor Mija Ušaj Češčut), s jazz točko Slave 4..., na glasbo Britney Spears (na turnirju Citta' di Palmanova).
Program je zavzemal kar dvanajst točk, sodelovalo pa je skupno 50 nastopajočih od 8. do 30. leta starosti. Udeleženke je v začetku srečanja pozdravil predsednik ŠZ Olympia Ivo Špacapan; poudaril je pomen takih srečanj, ki družijo mlade s te in one strani meje. Ob koncu so vse nastopajoče in trenerke prejele še priložnostni spominek.
Naj povemo še to, da se srečanja niso udeležile deklice-rit-mičarke društva, ker imajo svoj prikaz dela oz. društveno tekmovanje v prostih ritmičnih sestavah na programu v četrtek,
21.	t.m., v društveni telovadnici, o katerem bomo poročali prihodnji teden.
—— DČ
OLYMPIA TISKARNA BUDIN-IL POZZO PRADAMANO 3-0
Moška odbojskarska ekipa Olympia Tiskarna Budin, ki igra v Č ligi, je v soboto, 16. t.m., doma igrala proti ekipi iz Pra-damana in jo premagala brez velikih težav, pa čeprav je igrala v okrnjeni postavi, saj je manjkal eden od stebrov Olympie, in sicer Luca Geotti, ki je bil izključen.
Manjkal je tudi Damjan Dornik, ki je poškodovan. Ekipa je igrala vse tri sete brez večjih težav. Zato lahko upravičeno rečemo, da našo Olympio ne sestavlja le šest igralcev, ampak dvanajst enakovrednih i-gralcev, ki so vsi vredni naše pohvale. Odlikujejo jih resnost na treningih, marljivost in seveda veliko odbojkarsko znanje ter borbenost, ki je tudi potrebna, če hočeš premagati nasprotnika. Če k temu dodamo še malo športne sreče, ki je seveda še kako važna, po-
tem lahko rečemo, da je Olym-pia na dobri poti, da se uvrsti v play-off tekmovanje, se pravi v zaključni del tekmovanja, v katerem se pomerijo med seboj štiri najboljše ekipe za napredovanje v B2 ligo.
Druga slovenska odbojkarska moška ekipa Soča iz Sovodenj, ki prav tako nastopa v C ligi, se tudi bori za uvrstitev v play-off, kar je seveda lep uspeh. Pri vsem tem bi radi dodali še to, da za vsako ekipo -in zato tudi za Olympio in Sočo - stoji organizacijski odbor, ki sicer sodeluje pri mladinski ekipi, in seveda odborniki društva, ki se požrtvovalno trudijo za kakovost slovenske odbojke na Goriškem.
Pa še to: športno združenje Oiympia vošči svojemu dviga-ču Nikolaju Pintarju za 24. rojstni dan veliko dobrega in seveda še več športnih uspehov na odbojkarskih igriščih.
AKTUALNO
AMATERSKI MLADINSKI ODER PDG / 25-LETNICA DELOVANJA
SATIRIČNE ISKRE OB JUBILEJU
IVA KORSIC
Brez utrudljivih dolgoveznih govorov in dolgočasnih govornikov je v soboto, 16. t. m., s čvrsto ustvarjalno svežino praznoval svoj srebrni jubilej Amaterski mladinski oder (AMO) Nova Gorica v veliki dvorani Primorskega dramskega gledališča ob številni, predvsem mladi publiki. Poteklo je namreč že 25 let od marca 1.1977, ko so nekateri gimnazijci, mladi gledališki zagnanci, prvič stopili na oder in zaigrali igro Razbojniki iz Kardemomme. Od te-
daj, medtem ko je Soča prenesla na italijansko stran veliko vode, se je v stranskem, a nič manj pomembnem krilu Primorskega dramskega gledališča, zvrstilo veliko mladih, ki so se igrivo pridružili amaterski skupini in ob ljubiteljskih odrskih izkušnjah morda sanjali o bleščeči prihodnosti na profesionalni gledališki poti. Nekaterim so se ti upi uresničili in sedaj kot igralci, režiserji ali zao-drski mojstri zavzeto strežejo nikdar potešeni modrici, ki ob ustaljenih gledaliških smernicah venomer spodbuja k is-
kanju novih, raznolikih odrskih izraznosti in izpovednosti. Na tem očarljivem, a vselej napornem gledališkem popotovanju od ustanovitve dalje varno vodi mlade igralce režiser Emil Aber-šek, ki svoje odrsko znanje in navdušenje razdaja mednje, ki čutijo neustavljivo privlačnost gledališkega sveta.
Srebrni trakec na svojem živahnem delovanju je AMO proslavil, podkrepljen z vrstniki iz Gledališča na vrvici ZKD Nova Gorica, z uprizoritvijo satirične komedije s petjem Sprejem v Črni mlaki, ki jo je po motivih
veseloigre Kulturna prireditev v Črni mlaki pesnika in dramatika Pavla Golie (1887-1959) vsebinsko priredil in prelil v sodobno, razumljivejšo govorico Emil A-beršek. S humornimi, včasih prav boleče priostrenimi songi jo je opremil Ervin Fritz, da se je še prikupneje približala mladim gledalcem, katerim je namenjena. Izvirno glasbo ji je prilil Matej Petejan, tako da so izvajalci ob njej naravnali plesne korake, ki so jih naštudirali z mlado koreografinjo, že nekajletno sodelavko Tino Lozej. Ob bistvenih scenskih elementih in veliko projekcijo v ozadju, ki prikazuje zgradbo term oz. visok steber belega dima, vija-jočega se iz onesnažujoče to-
varne v Črni mlaki - po režiserjevi scenografski zamisli -, je osemnajst igralcev prikazalo igro o "Slovenskih poteh", kot piše v originalni gledališki zgibanki. Satirična vsebina ob prikazu "mrzličnih" priprav na sprejem nekega ne točno določenega prijatelja slovenskega naroda, ob zapletu, ki nastane zaradi zamenjave oseb, prerešeta razne, politične, gospodarske in upravne napake ter družbene hibe nasploh v slovenskem državnem in krajevnem merilu. Privošči si tudi krepkih strelic na račun t.i. prosvetnih in kulturnih delavcev ter slavnostnih sprejemov, od katerih preprosto, garaško ljudstvo nima ničesar. Se predsednik repub-
like Kučan je vpleten vanjo kot eden izmed intervjuvanih uglednih gostov; le-tem sta glas na posrečenih posnetkih "posodila" člana PDG Peter Musevski in Vlado Novak.
Igralci so se dobro vživeli v prikazane like in so prav vsi deležni pohvale. Med vsemi naj omenimo Medeo Novak, ki je izdelala pravo karikaturo živčne županje.
Mladinskemu amaterskemu odru in njegovemu mentorju naj gredo ob lepem jubileju najiskrenejše čestitke za opravljeno delo z željo, da bi jih tudi v bodoče vztrajno gnal zdrav ustvarjalni duh do svetlih gledaliških vzponov.
AKTUALNO
16
ČETRTEK, 21. MARCA 2002
JUSARJI: NOV ZAPLET
VOLITVE ZA
LOČENO
UPRAVLJANJE?
Prejšnji teden se je v naših krajih razširila vest o napovedi možnosti volitev v odbore za ločeno upravljanje jusarskega premoženja oz. "uso civico". Dobro je, da to pojasnimo že na začetku, ker ne gre za prave jusarske odbore, saj lahko s slednjim izrazom definiramo le starodavne srenje. Možnost volitev je napovedal deželni odbornik Luca Ciriani, novica pa je povzročila precejšen nemir tako v odborih za ločeno upravljanje kot tudi pri srenjah. Volitve je pred dvema letoma preklical takratni odbornik Pozzo, potem ko je Deželno upravno sodišče z razsodbo št. 369/ 2000 pravno priznalo starodavne srenjske skupnosti z Opčin, Kontovela, Repentabra in iz Križa. Na podlagi te razsodbe je bila omenjenim srenjam priznana pravna osebnost zasebnega značaja, kar pomeni, da so te skupnosti lahko tudi lastnice oz. posestnice zemljišč. To je bil velik uspeh širokega gibanja za prebujanje starodavnih agrarnih skupnosti, ki se je razvilo predvsem na Tržaškem in s katerim so srenjani in jusarji ponovno začeli zahtevati pravice nad lastno zemljo, ki so jo italijanske oblasti preko odborov za ločeno upravljanje hotele odtujiti na podlagi fašističnega zakona iz leta 1927.
Kot že rečeno, so bile že razpisane volitve v odbore za ločeno upravljanje takrat preklicane, v zadnjih dveh letih pa je veliko število srenj v tržaški pokrajini pravno uredilo svoj položaj. Med tem časom se je oblikovala nova deželna vlada, Poz-za je zamenjal Ciriani in tudi politično vzdušje seje precej skvarilo, tako da je Cirianijevo pismo, v katerem namiguje na možnost ponovnih volitev, po-
vzročilo zaskrbljenost. Sami predsedniki in predstavniki osmih odborov za ločeno u-pravljanje na Tržaškem so se na nedavnem sestanku odločili, da bodo zahtevali zamrznitev volitev. Razmerje med krajevnimi upravami in oblastmi ter srenjami namreč še zdaleč ni urejeno in razčiščeno, čeprav so razsodbe jasne, vsak poseg oblasti na tem področju pa utegne imeti samo negativne posledice, predvsem če pomislimo, da je v srenjski lasti kljub razlastitvam in odtujitvam iz prejšnjih desetletij še vedno okoli 5.000 hektarov zemljišč. Lastniki tistih površin pa so starodavne srenje, se pravi v ogromni večini slovenski staroselci, domačini, in nihče drug. Zato je poteza deželnega odbornika zaskrbljujoča tudi z drugega, narodnostnega vidika.
——— iž
S 1. STRANI
"BODITE SOL
IN LUČ!"
••••••••••••••••••••••••s
Ob kardinalu in nadškofu so somaševali še upokojeni goriški nadškof Anton V. Bommarco, koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak, predstojnik goriške Družbe Jezusove p. Gino Dalla Vecchia in nekaj duhovnikov.
Med homilijo je kard. Ambrožič najprej izrazil veselje, da je spet v Gorici, kamor rad prihaja že od leta 1958, ko se je prvič srečal z ljudmi iz našega mesta. Nato je razvil razmišljanje o obuditvi Lazarja in Kristusovem ter našem vstajenju. S prepričljivimi besedami je povedal, da se zaradi Kristusovega vstajenja prav nobena, še tako majhna, dobrota ne bo nikoli izgubila. Čeprav se nam včasih zdi, da so dobrota, lepota in resnica premagane, bo vse to ostalo za vedno. "Nikdar nismo sa-
bil, da bi iz Gorice naredili idealen kraj, kjer bi podrli vsako pregrado predsodkov in nerazumevanja. "Vi mladi ste prihodnost! Prisluhnite klicu radikalnosti evangelija!" V imenu vseh mladih je mladi Goričan Gio-vanni Feresin z vedrim in iskrenim navdušenjem pozdravil kardinala kot prijatelja na tem stičišču latinskega, germanskega in slovanskega sveta. Na velikem ekranu smo nato videli krajši, a zgovoren video. Posnetki s prejšnjih papeževih srečanj z mladimi in velemesta Toronta ter vabljive podobe neo-
mi! Kristus je vedno z nami!" je z močjo spodbudil mlade in vse prisotne. Bogoslužje je popestrilo italijansko in slovensko živahno mladinsko petje ob spremljavi več instrumentov pod vodstvom stolnega kaplana g. Francesca Fragiaconia. Lepo je bilo videti lepo število sodelujočih slovenskih skavtov iz Gorice in Trsta.
Po maši je bila v prostorih bližnjega središča Stella Matu-tina tiskovna konferenca, ki se je je udeležilo kar nekaj predstavnikov slovenskih in italijanskih časopisov in televizijskih mrež iz Italije in Slovenije. O tem bomo še pisali.
Najpomembnejši trenutek za mlade, dialog in pravo katehetsko srečanje s kardinalom, se je začel v zgodnjih popoldanskih urah, vedno v prostorih velike Fabianijeve cerkve. Tudi tokrat je nadškof De Antoni pozdravil prisotne in jih pova-
skrunjene kanadske narave so z neverjetno močjo očarali navzoče. Mladi so v nadaljevanju postavili kardinalu Ambrožiču tri vprašanja, na katera je gost odgovoril neposredno in prisrčno, na mladim razumljiv način. Povedal je, da je Svetovni dan mladih (SDM) edinstvena in neobičajna izkušnja. Mladi na takih srečanjih odkrijejo, da čutijo podobno kot drugi, so dovolj pogumni, da se odkrijejo verne. Danes morajo namreč biti prav pogumni, če hočejo biti to, kar so. "Vi mladi ste drugačni. Ne bodite drugačni samo zato, da boste drugačni!" Krščanstvo obstaja že 2000 let, a ljudje ve-
S 1. STRANI
NAS MANJSINSKI TRENUTEK
Za seboj imamo slovensko javnost, imamo pa tudi solidarnost republike Slovenije, ki zadnje čase zelo stvarno zasleduje našo problematiko.
Danes vse teži k Evropi. Italija sama si z Berlusconijevo vlado na vse kriplje prizadeva braniti svojo evropsko zavest, še zlasti zadnje čase, ko je minister rimske vlade in o-benem prvak Severne lige Bos-si obtožil sedanjo Evropo kot stalinistično oziroma fašistično tvorbo.
No, tudi republika Slovenija seveda usmerja vso svojo zunanjo politiko v prizadevanja za skorajšnjo vključitev v Evropsko unijo. To je zlasti zadnje čase v svojih mednarodnih stikih poudarjal slovenski zunanji minister Rupel.
Zakaj se na tem mestu spet obračamo na Evropo? Zato, ker so tudi naše manjšinske pravice v marsičem zelo povezane z evropsko stvarnostjo. Nedavno je na primer predsednik Evropske komisije Prodi podčrtal pomen Evrope državljanov, nakar so zadnje čase opozarjali tudi drugi partnerji. Seveda je to koncept Evrope, ki ga je že pred leti (sredi devetdesetih let) na-! čelno predstavila znana izjava v Birminghamu, kjer je takratni evropski vrh že nakazal vlogo državljanov nove Evrope in s tem njegove baze. Prav tako lahko tu vidimo zametek tiste Evrope narodov, ki si jo tudi mi kot Slovenci v Italiji danes želimo, saj v njej vidimo pravi odraz nacionalne stvarnosti nasproti birokratskim prijemom današnjega Bruslja.
dno znova gledajo in reagirajo nanj na drugačen način. "Kristus je Gospod, a tudi prijatelj. Ljubimo ga!" Življenje bo drugačno; ne lažje, a gotovo bolj pristno. Drugačnosti se ne smemo bati. Biti moramo odprti, strpni, spoštljivi, sprejemajoči. Odsotnost strahu in enakost omogočata plodno in bratsko
svežini, zagnanosti in ustvarjalnosti mladih. Svojo iznajdljivost so trije izmed njih (Peter in Marko Gus ter David Bandelli) pokazali tudi tako, da so z računalnikom in projektorjem omogočili na velikem ekranu simultan prevod iz slovenščine v italijanščino in obratno ne le vsega, kar je bilo govorjeno, ampak tudi pesmi.
Občutek univerzalnosti Cerkve, tako značilen za SDM, smo lahko okusili, ko smo slišali prek zvočnikov po telefonu povezane mlade iz vsega sveta. Iz Palestine se je oglasil Charlie Abou Saada, pripadnik melkidske Cerkve; spregovoril je o politični in gospodarski negotovosti,
sožitje.
Med enim in drugim vprašanjem se je prijetno vzdušje še stopnjevalo z radostnim petjem, ki je še enkrat govorilo o
ki tare njegovo zemljo, ter poudaril, da je v času krvavih spopadov zelo težko pričati Kristusov evangelij. Iz Brazilije se je oglasila Saša Černič, po rodu z Vrha Sv. Mihaela, ki sodeluje kot agronom pri nekem načrtu v Latinski Ameriki. Nekaj misli je povedala o veliki revščini in sploh vernosti mladih v Braziliji. Prireditelji so navezali telefonski stik tudi s Torontom, in sicer z Eleno Dell'Osbel, odgo-
PRISRCNA ZAHVALA MLADIM
Lahko rečem, da sem po nedeljskem srečanju mladih s kardinalom Ambrožičem že naletel na odmeve, ki so zelo pozitivni. Vzdušje popoldanskega srečanja je bilo lepo, organizacija je stekla, sporočilo je bilo jasno, kardinal je nagovoril: v svojih odgovorih je bil kratek, jasen. Po značaju je neposreden, govori brez dlak na jeziku, konkretno. Med srečanjem sta se prepletali italijanščina in slovenščina kot sestri. Kardinalu ste mladi izrekli toplo dobrodošlico s svojim ploskanjem. Tudi oh petju dveh slovenskih kantavtorjev, Saša in Robija, je vaše ploskanje napolnilo s svojim odmevom veliko cerkev Srca Jezusovega. Ploskalo vas je več kot 150 mladih Slovencev in Italijanov, v glavnem z Goriškega, Tržaškega, Koprskega in Videmskega. Miha Turk, supervizor dveh kantavtorjev, me je dva dni pred srečanjem spraševal, kako bo, ko bosta Sašo in Robi pela pred Italijani v slovenščini, saj ju ne bodo razumeli. Na srečanju nisem opazil težav, kvečjemu veliko navdušenje. Trije mladi pogumneži so za velikim platnom prevajali vse, kar je kardinal govoril, vse, kar sta Sašo in Robi pela, vse, kar se je dalo prevajati iz slovenščine v italijanščino in obratno. Naporno zanje, a lepo za nas. Zaploskali smo jim.
To srečanje je bilo enega srca in enega duha. Ni bilo ne Grka ne juda. Bilo je srečanje mladih s pomlajenim in pomladanskim kardinalom Ambrožičem. Osebno sem bil odgovoren za pripravo in izvedbo našega "torontskega"popoldneva. Sam seveda ne bi zmogel, veliko je bilo stvari, ki si jih je bilo treba zamisliti in izpeljati. Zato bi se rad zahvalil v imenu g. Sinuheta Marotte - odgovornega za mladinsko pastoralo - in v svojem za vso pripravljenost in pomoč, ki jo je pri tem srečanju izkazala Slovenska zamejska skavtska organizacija; hvala načelnikoma Ivu in Katji Cotič. Hvala Elii Bastianiju, ki je zbral sve-toivansko mladinsko skupino za pomoč pri koreografiji v cerkvi Srca Jezusovega. Hvala Petru in Marku Gusu ter Davidu Bandelliju za učinkovito prevajanje, Niku Klanjščku za tehnično plat. Hvala vsem tistim, ki so javno nastopali in s svojim krajšim ali daljšim nastopom popestrili srečanje. Zahvala naj gre tudi stolnemu kaplanu Francescu Fragiacomu, ki je s svojimi glasbeniki obogatil dogajanje. Hvala g. Sinuhetu za vse nasvete. Hvala tudi vsem, ki ste se srečanja udeležili. Na vseh vas in na vašem navdušenju je slonel uspeh srečanja.
Rad bi sklenil z mislijo, ki se mi je porodila ob določenih (utemeljenih) ocenah nedeljskega srečanja. Ni potrebno veliko soli, da spremeniš okus hrani. Nad 150 mladih ob kardinalu Ambrožiču, nadškofu De Antoniju in škofu Bizjaku se je srečalo pod geslom "Sol in luč". Če res verjamemo, jih ni treba veliko za nov okus v naši družbi, čeprav izrekamo dobrodošlico vsem, ki želijo stopiti v našo mlado barko.
P. MIRKO PELICON SJ
vorno za italijanski oddelek SDM. Povedala je, da je doslej že 130.000 vpisanih, ter poudarila potrebo in pomen srečanja mladih s papežem zlasti v tem trenutku, da se tudi tako premaga strah pred terorizmom in zlom, ki ni in ne bo zmagalo. Na koncu se je iz misijona na Slonokoščeni obali oglasil še goriški misijonar g. Flavio Za-netti; opisal nam je življenje
mlade cerkvene skupnosti in pozval mlade, naj s svežim navdušenjem ostanejo povezani s Kristusom.
Mladi so na srečanju tudi sprejeli medse ikono nežne Matere Božje kot svet predmet, ki je na poseben način govoril o Bogu in Njegovi prisotnosti; sveto podobo je za goriške mlade blagoslovil sam sveti oče Janez Pavel II. decembra lani. Tudi trenutek sprejema ikone so v veliki zbranosti prisotnih popestrile iskrene pesmi dveh slovenskih kantavtorjev, Saša in Robija, ki sta s svojima kitarama in pristno pričevalno močjo požeia res velik uspeh pri vseh navzočih. Ti so tudi zelo prisrčno čestitali s pesmijo kardinalu Ambrožiču, ker je bil pred točno dvanajstimi leti dne 17. marca imenovan za torontskega nadškofa.
Na koncu sta nadškof Dino De Antoni in kardinal Alojzij Ambrožič prebrala v italijanščini in slovenščini slovesno skupno sporočilo mladim (objavljamo ga na strani 10); trije škofje (tudi dr. Jurij Bizjak) so ga nato svečano podpisali in se s tem dejanjem simbolično obvezali, da bodo skrbeli za udejanjanje "nove kulture odnosov in ljubezni".
Karkoli lahko mislimo o današnjih mladih, njihovem doživljanju vere in pogledu na svet, a dejstvo je, da srečanja s svetim očetom ogromno pomenijo ne le njim, ampak tudi papežu in sami Cerkvi, kot to piše Janez Pavel II. Očitno je za vsem tem le nekaj, kar nam morda uhaja; in vendar je. Če je kdo to vsaj zaslutil, se lahko zahvali kard. Ambrožiču in prirediteljem "malega" goriškega dneva mladih, v prvi vrsti organizatorjema p. Mirku Peliconu ing. Sinuhetu Marotti. Pa še to: dogodek ni namenjen samo izbrancem, ki bodo imeli možnost iti v Toronto, ampak vsem, ki se čutijo mladi v duhu in želijo tako ali drugače spremljati veliki poletni shod s Petrovim naslednikom. Zato naj kar odmeva vabilo, ki ga je izrekel kard. Ambrožič v začetku maše: "Ko se pripravljate, da boste prekoračili ocean in skupaj živeli Svetovni dan mladih, poletite z orlovimi krili in z novim srcem, da boste vase sprejeli Kristusa, Besedo Življenja in Besedo Očeta," z zavestjo, "da zadnja beseda pripada Življenju in Ljubezni".