a
(Vij
KUJ 12,iva VIA GBPPA 9 TRIESTE
List izhaja vsako soh straneh 25 lir. Zaosts
polletna 500 lir; trimesečna zou m, im.»— .	.
ulica Momeechi (i/U - tel. štev. 93-073, 93-800. Upravsd degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstrjl Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širtikost. za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABI
OBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 26 (299)
DELO
GLASILO KOMl’XISTIi'XK PARTIJE S.T.O.
¥ torek, 29. junija popoldne bodo Križani praznovali z veliko ljudsko veselico pokritje svojega Ljudskega doma.
Zato pojdimo vsi v Križ!
TRST - SOBOTA, 26. JUN IJA 1954
CENA 20 UR
GOVOR TOVARIŠA V1DALIJA NA RAZPRAVI O TRŽAŠKEM VPRAŠANJU V OBČINSKEM SVETU
apravi!! bomo vse, da se povsod sliši glas
nasprotovanja in protesta proti razkosanju STO
—MM——i^—iM———^mm—i—.m.—im—a»—MTOJlMEaMMlBnMMairMK.IgfMmBMMlMMiMKMnM———
Uspehi Doline
ika Cow isbà
- IT
ga
RiB 30 K evet
.^ Neštetokrat smo že opozorili .‘gjj'lovensko in italijansko prebi-19. falstvo na nevarnost, ki mu 5 Z'reti z razdelitvijo STO med - 2[Ug0siavijo in Italijo. V števil-.	'>h resolucijah, izglasovanih v
»nj lašern občinskem svetu, v raz-želji l'h govorih, lepakih, člankih rani Jd smo vedno ugotovili, da se 9. 5 'TO kot etnično mešano ozem-ski le ne more razdeliti, ne da bi od ežko prizadeli tukajšnje pre-''jvalstvo, in da z delitvijo ne l _ l: 1 odpravili spora med Titovo Kol " Scelbovo vlado, ampak bi ga ški poostrili. Ugotavljali smo še lceo ja je vedno večja in ogromna 0, ’ečina prebivalstva proti ki 5 Janju in za ustanovitev a zi, Podlagi mirovne pogodbe KoS'dalijo,
To stališče je edino realno žej fravično in koristno za vse (Rivalstvo v mestu in na po-Jfed Jelju in radi tega z zadovolj-! . Jljom opažamo, da
dvol "fjišču pridružuje.» ---------
hše plasti tukajšnjega prebi-
I
jMstva. Tudi izven meja STO ^amo naše in prijatelje naše-; 1 ozemlja, kateri so se nešte-,'*i'at zavzemali za naše goal!' ‘"Marske, socialne in nacio-at, sta*be pravice in za ustanovi-olor ev STO.
7,311 iJ^a žalost, P°leg prijateljev , amo vse na okrog zaklete ' "Tažnike našega ozemlja in Jsbivalstva. Naše sovražnike 30 t f Predobro poznamo, ker so d1 st*, ki so istočasno zakleti , oražniki svojih lastnih in in 2« higih narodov. Sovražniki so p« ...edvsem tisti, kateri so v zad-jv) J'h letih grozili človeštvu z ijrnskim in vodikovim oro-jl th, tisti ki so prednjačili v 30: 1 yhai vojni, ki so napadli Ko-vagito'0 in ki so pred letom dni ionizirali izsrede v sever-3.30: 6in delu Berlina in umorili ,eh°lžna zakonca Rosenberg. l®hno isti, ki bi hoteli gospo-, Oti nad svetom in ki so J Parolo «borbe proti komu-™ Jfhu» kriminalno napadli l m u° in miroljubno Gvatemalo. F /1 eh te kriminalne sovražni-w f, sPadata tudi 'Tito in njego--m ia Osovražena vlada, katera J je za «višje» imperialisti-
n sb1 m mracne načrte v okviru love hL Iškega in balkanskega bira'C - in EC*S prodala Scelbi.
popi iaS hvalevredna je ta politi-iziva u Sedanje jug. vlade v odno-nai* w do svojih zamejskih Slo-alcdjOev! Ali ni morda to deja-redi; 'e? .P°novni nepobitni dokaz jf izdajstva? Na Tržaškem so Iška \ .generali brez vojske i “Jih dobro plačani kaporali v$i t6v?regi’ ker 3'm njih malo-usP1 m'i- desetine «vojakov» vaifl8 ih aN® bolj obračajo hrbet in obči Opuščajo. Falirani in ko-r pr1 '6?Pirani politikantje nimajo sled ,t argumentov, da bi se pred-i ki C1'> slovenskemu ljudstvu, ditof i0,adi tega so razni Sturmani „ro k) 'Oni in nič več ne dirkajo
Zaman so razne resolucije takozvane titovske OiF, zaman so pozivi Slovencem za «neodvisnost» 'Trsta v trenutku, ko nas Tito prodaja Italiji! Dokaz, da titovcem nihče več ne sledi, je enoten odziv občanov naše dolinske občine na poziv občinskega odbora za podpisno akcijo proti razkosanju in za ustanovitev STO. Samo v dve-uvnem času so domačini v Gro-čani in Dragi nabrali 140 podpisov, kar predstavlja stoodstotno tamkajšnje prebivalstvo. Na Prebenegu so podpisali vsi razen enega, invalida NOB, kateri se boji, da. ne bi izgubil titovsko penzijo, in dveh starih ženic. Uabrali so 115 podpisov. Pri Domju stoodstotno: nabrali so 448 podpisov. V 'Dolini in Krogljah sc je nabralo do sedaj 390 podpisov, v Boljuncu 530, v Borštu 300, v Mačkoljah 160, v Ricmanjih in Logu 270.
Ta enoten in jasen odziv prebivalstva pomeni, da imajo dolinski občani zaupanje v svojo, občinsko upravo in da so se istočasno izrekli proti veleizdajstvu Tita in njegove klike ter proti raznim prevarantom takozvane OF in pisunom okrog «.Primorskega».
Naše ljudstvo se ne da več varati in se zaveda, da bo edino z ustanovitvijo STO lahko doseglo svoje gospodarske, socialne, kulturne in nacionalne pravice. Zato pa bo nadaljevalo nepopustljivo borbo proti razkosanju, za STO in proti vsem svojim sovražnikom
DUŠAN LOVRIHA
Francosko-kilajski
razgovori v Ženevi
ŽENEVA — Dosegel se je sporazum glede pogajanj za premirje v Laosu in Kambodži. Začela so se 'pogajanja med vojaškimi izvedenci. V sredo je novi ministrski predsednik Francije Men-dčs-France srečal Cu En Laja in se z njimi razgovarjal glede premirja v Jndokini.
En La j Indiji
NOVA DELHI — V prestolnico Indije je na povabilo Nehruja prispel na tridnevni obisk ministrski predsednik LR Kitajske Cu En Laj.
i naših vaseh z motorji in • •' ^mobili, kot je bilo to v 'rompiti\navadi Posehno po.osmo-
na	1irri prevarantom in izdajal-
n Sli1 načel NOB in mednarod-ced? ir,«3 socialističnega gibanja ni-l, ki 'e °stali kot denarčki, kate del; k odvzemajo jugoslovanskim k vij vbodom zato, da vzdržujejo am, i;časopisje s katerim sku-za ,l» Ln@sramno varati Slovence zahV' Tržaškem.
-ni”, u Pr, lim (
Eden kri liži ra
ameriško politiko
LONDON — V srednem govoru V spodnji zbornici je Eden ostro kritiziral ameriško politiko, se zahvalil MolotOv-u in Cu En Laju za njune napore za dosego miru v Daljnem vzhodu in predlagal jamstveni pakt med nekomunističnimi in komunističnimi deželami. V ZDA so ta govor sprejeli kot mrzlo prho.
Vidali je razkrinkal izdajalska dejanja titovcev in italijanskih nacionalistov - Titovci in demokristjani na isti liniji za razkosanje STO - Štokov uvodnik v “Primorskem", s katerim se priznava prepustitev večjega dela cone A Italiji - Občinska večina je tudi po želji titovcev preprečila skupen nastop vseh sil proti barantanju - V dolinski občini večina prebivalstva podpisala resolucijo, ki zahteva ustanovitev STO
Prejšnji petek se je po dolgem času sestal tržaški občinski svet, da bi razpravljal o tržaškem vprašanju. Komunistični svetovalci so že večkrat urgirali sklicanje seje, a županu se ni zdelo potrebno nuditi tržaškim strankam možnost, da zavzamejo stališče v teh resnih trenutkih.
Končno, ko se je prejšnji petek seja začela, so demokristjani skušali prepričati, da je treba sprejeti «začasno rešitev», t. j. delitev STO. Kljub temu so se vse skupine v občinskem svetu razen misinov strinjale z resolucijo, ki je bilaskupno sestavljena in ki je izražala odpor proti razkosanju in je zahtevala plebiscit. Seja je bila odložena na torek zato, da bi se nudila možnost sprejetja u-činkovitejše resolucije s strani vseh svetovalniških skupin. Za odlog seje je bil tov. Vidali, ki ga je podprl iGiampiccoli od Fronte za neodvisnost. Toda
od petka do torka je občinska večina očividno pod pritiskom rimske vlade napravila korak nazaj in predložila resolucijo, ki govori o «pravicah Italije v obeh conah ISTO». Resolucija je' imela jasen namen, da prepreči enoten nastop tržaškega občinskega sveta proti razkosanju. Onemogočitev skupnega nastopa proti sedanji nevarnosti je v želji rimske in beograjske vlade ki hočeta na vsak način doseči delitev STO. Proti enotnemu nastopu so se v tem zadnjem času posebno zavzemali demokristjanski in titovski voditelji, kar je prišlo do izraza prejšnji petek v govoru svetovalca dc iGregorettija in v uvodniku s podpisom F. Stoke v «.Primorskem». Tokrat so se pač demokristjani in titovci znašli na isti liniji, ker morajo braniti iste interese, t. j interese, ki nimajo nobenega o-pravka z željami in težnjami prebivalstva STO.
Kako se titovci zovzemajo za interese svojih volivcev, pa nam dokazuje odsotnost Dekleve, ki se ni prikazal ne na petkovi ne na torkovi seji, ker očividno titovce ne brigajo razprave o tržaškem vprašanju, še najmanj pa interesi tržaških ljudi. Odsotnost -Dekleve pa pomeni, da se ta titovski svetovalec, ki je bil vedno prvi v protikomunističnih izpadih, boji ljudske sodbe in noče zavzeti v občinskem svetu jasnega stališča glede tržaškega vprašanja. Noče pač povedati, kot je povedal Stoka v nedeljo, da se strinja s prepustitvijo Trsta in cone A Italiji.
Komunistični svetovalci so predložili občinskemu svetu resolucijo, ki je slična novembrski, katera je takrat dobila vse glasove občinskih svetovalcev brez razlike.
Tli® lioce v zameno za Tesi cim vec cone A
Resolucija, se''' glasi: Občinski svet v Trst z ozirom na ote-žitev gospodarskega in politič-nega položaja STO s temu sledečo nevarnostjo bližnje delitve obeh con STO med Italijo in Jugoslavijo, medtem ko pou. darja vedno veljavno demokratično zahtevo, po kateri ni dovoljeno razpolagati z usodo narodov ne da bi se jih poprej vprašalo za njihovo svobodno izraženo mnenje, zahteva od OZN:
1.	nai pošlje na STO komisijo zalo, da nujno pregleda nezadržni položaj v obeh conah, da ugotovi sedanje in pretekle vzroke sedanjega stanja globokega neugodja, v katerem se nahaja tržaško in istrsko prebivalstvo, da takoj zajamči človečanske pravice, zagotovi celovitost in nedeljivost obeh con;
2.	naj določi svobodno glasovanje prebivalstva obeh con o rešitvi ozemeljskega vprašanja, za kateiaga je neposredno zainteresirano.
Te resolucije, ki je enaka oni, za katero so glasovali novembra, niso svetovalci večine edobriii. Glasovali so za svojo, ki dejansko predstavlja podporo razkosanju, kot je pač hotela rimska vlada in kot so si želeli titovci. Za našo resolucijo so glasovali naši svetovalci, 'Teiner in indipendentlst
Tolloy, za resolucijo indipen-tistov so glasovali indipenden-dentisti razen Tollcya, za A-gnelettcvo resolucijo, ki je zahtevala plebiscit na treh va-riantas, pa sam Agneietto. Naši svetovalci so glasovali za svojo resolucijo zato so se v pogledu vseh ostalih treh resolucij vzdržali, kot je pač v navadi, ko se glasuje za lastne dokumente.
Na torkovi seji je govoril tov Vidali, katerega govor zaradi važnosti objavljamo v celoti.
Tovariš Vidali je dejal:
Gospod župan, spoštovani kolegi!
Končno se je ta občinski svet sklical zato, da bi od tržaškega ljudstva izvoljeni svetoval-
na zasl1 : v olii
r>
SEDAJ JE POSTALO JASNO, KDO JE NAPADALEC
sSl
D:
9 t. goVf,
?/'
^uatemalsko ljudstvo se bori proti predrzni ameriški intervenciji
t. »'I;
lij. »i
fSs
jjakdo se danes lahko pre-beC’XJ o napadalnih težnjah so	in 'o njihovem nesram-
ni i' I1 vmešavanju v notranje m rti tih6Ve drugih držav. Dokaz ne '»d p°del in zahrbten na-9. I ‘ùi 50 ga vodilni krogi iom®1 lv. organizirali preko lut-MSii'l.'dh vlad Nicarague in “'»it Uà, Urasa in Preko svojih apriii ’>a toalskih agentov na svo-ani 6ano in neodvisno Guatema-
1. ‘d
Pad
se je začel med 18.
ija. lig»®- junijem. Intervencioni-'6c - s'*e’ k' jih vodi plača-
li! tUif»
Vriske družbe «United ® Polk. Armas, so vdrle da ' iopdUatemalo iz Nicarague, ivi*j, VQfe El Salvadora, so se Itr	ladij izkrcale na a-
ES#*»- in
'it
- tihomorski obali 6 in so z ameriškimi le-
kef 'toaf^eIe bombardirati gua-n0vA Glsk° prestolnico Ciudad ater<;'edj. jdemala ter druga važna -rizBT'teh08" Vrhovno poveljstvo .^ncionističnih čet je na-
»vsVl1	y Prestolnici Hondu-
o X"8Ucigalpa"
Po začetku nesramne-
»i»
ga napada je guatemalska vlada preko svojega predstavnika pri OZN zahtevala sklicanje Varnostnega sveta. Sedanji predsednik ViS Amerikanec Cabot Lodge ga je hotel sklicati le v ponedeljek, da bi bržkone nudil intervencioni-stom možnost prodiranja v deželo. Na proteste guatemalske vlade pa je moral Oklicati VS v neleljo. Na seji je sovjetski delegat Čarapkin razkrinkal intervencijo, dokazal vmešavanje ameriške vlade v gvatemalske zadeve in zahteval obsodbo intervencije. Francoski delegat je skušal prepričati VS, naj se zadeva preda vse-ameriškemu odboru. Zaradi sovjetskega veta je ta ogabni manever, ki bi predal Guatemale milosti in nemilosti ZDA, propadel. Zato je bila izglasovana resolucija, ki prepove-^ duje vsako vmešavanje drugih dežel v notranje zadeve Guatemale in konec intervencije.
Ker se je intervencija nadaljevala, je guatemalska vlada ponovno zahtevala sklicanje
Varnostnega sveta. Po dolgem molku je bil ameriški predstavnik Cabot Lodge prisiljen izjaviti, da «bo zahtevo preučil».
V tem času, medtem ko a-meriška letala brez znakov bombardirajo mesta Guatema. le, je legitimna vlada začela voditi odločne operacije proti intervencionistom in jih že po prvih bitkah prisilila na umik. Sam «poveljnik» vojske «United Fruita», kot imenujejo v svetu intervencioniste, je moral v sredo priznati, da so se morali njegovi oddelki umakniti zaradi., dežja. Zakonita vlada uživa vso podporo delovnega ljudstva in simpatije južnoameriških narodov. Argentina, Bolivija, Cile, 'Mehika so se izjavile za legitimno vlado, 'Velike manifestacije proti interevnciji so se vršile v teh deželah. Tudi pa Evropi se simpatije vseh demokratičnih sil nagibljejo k junaškemu guatemalskemu ljudstvu, ki je do sedaj junaško odbilo napad ameriških intervencionistov.
V sredo je italijanski zunanji minister Piccioni obvestil senat, da je njegova vlada prejela jugoslov:insko-anglo-ame-riški načrt za delitev STO in da so sedaj v teku pogajanja med italijansko in anglo-ame-riško vlado Dejal je, da se akcija Rima razvija v smislu, da «je v sedanjem položaju začasna ureditev edina možna, da modus vivendi ali dejanska rešitev, ki bi bila sprejemljiva, ne more kot celota pomeniti manj ugodne ureditve od sklepa od 8. oktobra...» 'Nadalje je 'Piccioni dejal, da se njegova vlada poteguje zato, da se ne postavi v nevarnost razvoj tržaškega pristanišča, da se doseže sodelovanje z Jugoslavijo in da se mora «v prvi vrsti zgledovati pravično obravnavanje narodnostnih skupin z obeh strani».
Iz Beograda je po govoru Piccionija prišel uradni komentar, ki med drugim pravi: «o pogajanjih vlada v Beogradu največja tajnost», pozitivno je «realistično zadržanje italijanske vlade, po-mirijivejši ton italijanskega tiska, ki pišejo, da gre za sporazum na podlagi sklepa od 8. oktobra, čeprav je ta sporazum, do katerega bo morda prišlo, ne samo stvarno druga-temveč se tudi pravno razliku-čen od sklepa od i. oktobra, je od njega.» In dalje: «Morebitni sporazum o rešitvi tržaškega vprašanja je po mnenju Beograda odvisen edinole od stališča Italije.»
Te izjave smo pobrali iz «Primorskega» od 24. junija. Obe stališči, Piccionijevo in beograjsko, torej potrjujeta to, kar trdimo že dva meseca, t.j. da ie beograjska vlada v glavnem pristala na diktat od 8. oktobra, da je za prepustitev večjega dela cone 'A Italiji v zameno za cono B in za čim več slovenskih krajev v sami coni A. Iz tega je razvidno, da titovski voditelji v Trstu ne morejo več slepomišiti s svojim prevarantstvom o «borbi za neodvisnost Trsta»!
ci mogli izraziti mnenje svojih volivcev o najnovejšem razvoju tržaškega vprašanja. Nekateri niso želeli te seje. Zakaj? Ali morda ni bila nujna?
Bila je nujna, veliko več kot druge krati. Je obstajala nevarnost? Da, veliko več kot druge krati.
A tokrat je bilo zapovedano, da je treba po možnosti smrčati, dokler ne bo prišlo do izvršenega dejstva.
«Tu se spodobi molčati — se je pravilo — geslo je obzirnost; ne motimo sna in preizkušanja.
Najstrožja tajnost mora zaviti pogajanja, ker bi prezgodna reklama v resnici mogla škoditi. In tako «na tiho — kot je pisal nek tržaški dnevnik — v največji obzirnosti naših političnih in diplomatskih krogov naj bi bili v drugi fazi zavezniškega sondiranja za rešitev primorskega vprašanja».
Spoštovani kolegi! Nekam pozno smo se torej sestali in nam ne bi preostajalo drugega kot zabeležiti, izraziti, pravilno tolmačiti, poudariti v precizni in nedvoumni obliki splošno mnenje, že izraženo v teh poslednjih tednih od občinskih svetov v Miljah, Nabrežini, Dolini, Zgoniku, na Re-pentabru, od istrskih beguncev, od velike večine prebivalcev, t. j. nasprotovanje prò- Ijo, jo lojalno zabeležiti brez
ti kakršnemu koli začasnemu ali dokončnemu, mirnemu ali rasilnemu, etničnemu ali zemljepisnemu razkosanju, proti kakršni koli delni rešitvi vprašanja STO, ki ne bi koristila -— citiram, gospodje večine, vašo resolucijo od januarja 1953 — ne trpinčenemu prebivalstvu cone B, ne miru in ki bi lahko predstavljala uvod k razkosanju, kompromitirujoč dokončno rešitev vprašanja...» To stališče je bilo potrjeno nekaj dni pred zloglasno noto od 8. oktobra tudi od glasila škofije, «Vita Nuova», ki je 26. septembra zavzelo stališče proti mnenju glede nudenja Italiji v coni A enakopravnega položaja s položajem Jugoslavije v coni B, opominjujoč na to, kar je že napisalo ob drugi priliki o tem vprašanju:
«To je podla past, v katero ne bodo primorski ljudje nikoli padli, je vaba, v katero ne bo ljudstvo ugriznilo» in je ponovilo svoje nasprotovanje proti tej rešitvi s temi besedami: «Toda naše vprašanje se tiče določenega temelja duševne vrednosti. Odreči se v kakršni koli obliki in na kakršen koli način, posredno ali neposredno coni B di pomenilo pokriti s sramoto in podlostjo italijansko vlado, izdati na najnesramnejši način nesrečno prebivalstvo cone B, overoviti sistem nasilja in uporabe sile, ki ima svoje precedente le pri Hitlerju, povzročiti neozdravljivo rano telesu italijanskega naroda, resno kompromitirujoč duševno podlago njegove aktivne udeiežhe v skupni obrambi kulture in interesov Evrope».
To so resne besede, prav tako dramatične kot tiste, ki jih je škoI izrekel ob prazniku sv Nazarija, koprskega patrona preteklo nedeljo, sklicujoč se verjetno na «blagovno izmenjavo», ki se vrši s tajnimi pogajanji: «med temi zločini je prav ta kruta sebičnost, to zapuščanje bratov, ki so bratje vseh ljudi na svetu, ti, ki se izgnani potikajo po svetu. Ta brezbrižnost, ta hladnost, ta oportunizem, ki zapira oči, ta strahovita sebičnost vsebuje svojo lastno pokoro».
Usi moti mlaju
Torej, sem pravil, spoštovani kolegi, po «plebiscitu» občin, beguncev, ogromne večine prebivalstva — prištevam k temu skoro enoglasno voljo prebi« valcev cone B, ki so tam ostali — nam ni preostajalo drugega kot enotno izrazil to vo-
tivo jnih ali trojnih tolmačenj, predvsem pa v jasni m precizni obliki, kar se tiče absolutnega nasprotovanja proti kakršnemu koli razkosanju Ozemlja.
Bila je v resnici resolucija, kateri sta se pridružili s držlci tudi skupini indipenaentistov in Slov. demokr. zveza. Pridružili se ji niso titovci in pozneje se je videlo, da se ji ne bodo pridružili iz tipično fašisti čnih demagoških in politično špekulativnih razlogov mišmi. Resolucija je izjavljala, da so načrti za rešitev tržaškega vprašanja, ki temeljijo na delitvi obeh con, nesprejemljivi iz političnih, gospodarskih in moralnih razlogov. Resolucija je poudarjala strogo nasprotovanje proti razkosanju STO in. prikazujoč v svobodnem plebiscitu. eno izmed najpriprav-nejših sredstev za določanja u-sode Ozemlja, je poudarjala, da ostanejo neprejudicirane vse posebne težnje, izražene od raznih političnih tendenc. Resolucija, ki bi se tako, preposto, brez zlobe in nezaupnosti
tolmačila, je bila modra, eno- tempo razvoja pospešiti in da tna, ni kompromitirala nofce- bo moral Rim zato, da ?e izo-
nega, čeprav je ostajal še ve dno nerazčiščen vzrok, zaradi katerega sc ni še preprosteje dii zgled miljskega obč. sv;!? v aktualiziranju in sprejetju resolucije, ki smo jo vsi sprejeli novembra lani po žalostnih dogodkih, ki so zadeli naše mesto in o katerih bi se morala in se bo morala v bližnji bodočnosti napisati jasnejša zgodovina.
Spoštovani kolegi! V tisti resoluciji se je zahtevalo od
OZN. «1. naj pošlje komisijo na STO zalo, da nujno preuči nevzdržni položaj v obeh co nah, da ugotovi sedanje in pretekle vzroke sedanjega stanja globoke neugodnosti, v kateri se nahaja tržaško in istrsko prebivalstvo, da takoj zajamči človečanske pravice, da zagotovi ce'ovitost in nerazdruž-Ijivost obeh con in 2. da določi svobodno glasovanje prebivalstva obeh con o rešitvi o-zemeijskega vprašanja, pri kateri je neposredno zainteresirano».
Klerikalci in titovci skupno proti SVtt
Zakaj se enostavno ni hotela čenie izjave od 8. oktobra. V
ponovno potrditi tista resolucija? Imamo vtis — in smo ga imeli že nekaj dni po njenem sprejetju — da je bila tista ìesolucija za večinske skupine, prav posebno pa za Krščansko demokracijo trn v očesu ali pa nezakonski otrok. Resolucija je obsojala noto od 8. oktobra, zato so jo v Rimu sprejeti s jezo in besom. Zato so morali napraviti, da je izginila, da so jo pozabili in da se je pozabila kot slabo dejanje. Omemba OZN je spravila v slabo voljo vse takozvane zavezniške vlade, kakor tudi beograjsko, ki nočejo vedeti o prizivih na OZN, ker tam sedi Sovjetska zveza
Poleg tega,- če bi se bila morala izglasovati resolucija, ta bi bila morala podpreti italijansko vlado, ki •— kot je izjavil Scelba — bi hotela rešiti tržaško vprašanje, ki «pa se ne sme spremeniti v neke vrste začaran je, katero bi paralizirajo mednarodno delovanje Italije». To stališče, ki je bilo precizirano od zunanjega ministra Piccionija je naslednje: «Mi smo za dokončno rešitev primorskega vprašanja, ki pa naj bo čim hitrejša. Ce pa bi se Beograd držal svojih nesprejemljivih predlogov, tedaj bi naša vlada zahtevala uresni-
Na ramena drugih skušajo zvaliti svoje podio izdajstvo
Jugoslavija je — kot se zai — pripravljena spričo dejstva, da je tristranska izjava še vedno v veljavi, da je prav tako še vedno v veljavi osmookto-brski diktat, kakor tudi spričo dejstva, da je še vedno nevarnost, da bi ameriška in angleška vlada ta diktat izvedli in s tem prisilili Jugoslavijo v o-borožen konflikt, da je TOREJ PRIPRAVLJENA DANES RESITI TRŽAŠKO VPRAŠANJE TUDI ZAČASNO NA PODLAGI RAZDELITVE... JUGOSLAVIJA JE PRIPRAVLJENA NA SKRAJNE TERITORIALNE ŽRTVE V CONI A, ŽRTVE, S KATERIMI BI VELIK DEL CONE A ZOPET PREŠEL POD UPRAVO ITALIJE».
«Naša dolžnost je ustvariti proti tej fronti, fronto delovnega ljudstva skupaj s tržaškimi Slovenci proti ponovnemu prihodu Italije v cono A».
Vsakemu, razsodnemu n s svojimi lastnimi možgani mislečemu človeku se bo ob prečitanju gornjih odstavkov zdelo, da prvi nima nobenega opravka z drugim, da je prvega spisal en človek, naslednjega pa popolnoma drug človek, ki odločno nasprotuje prvemu. Pa ni tako. Prvi in drugi odstavek sta sestavni del ene-
ga in istega članka, enega in istega človeka: Franca Stoke. Oba odstavka sta vsebovana v istem, uvodnem članku, ki ga je «Primorski» od nedelje 20. junija t. I. objavil s podpisom Stoke.
Nekaj takega se lahko dogaja le s Stokom in s titovskimi voditelji, ki ne znajo več, katere rešilne bilke bi se oprijeli, da bi se rešili pred upravičeno jezo in ogorčenjem svojih lastnih pristašev. Nekaj takega lahko napišejo v veri, da jim bodo verjeli, le ljudje, ki so izgubili sleherni čut človeškega dostojanstva in morale.
Dejstvo je, da drži prvi odstavek, v katerem Stoka priznava, da je vlada njegovega «heroja» Tita prepustila večji del cone A Italiji in da ni več sledu o kričanju «Življenje damo — Trsta ne damo», «Dajte nam puške», «Nikoli več pod Italijo», «Cim en sam italijanski vojak stopi v cono A, bomo prišli v Trst» itd., s čemer so titovski voditelji po S. oktobru pitali naivneže.
Stoka je torej priznal. Vse o-stalo njegovo besedičenje ne velja počenega groša in je le pesek v oči naivnežem. To priznanje je posledica izdajalske Titove politike skozi 6 let, je posledica titovskega vainjanja Ameriki, titov-
skega sklepanja protisovjetskih in protisocialističnih napadalnih pogodb. To smo že vedeli ob izdajstvu Tita pred 6 leti, to smo vedeli ob njegovih neštetih izjavah proti ustanovitvi STO, to smo vedeli ob in po S. oktobru, to smo vedeli ob sprejetju oktobrskega diktata s strani Velebita v Londonu, na to nas je opozorila «Borba» od 16. t. m., ki pravi: «Privolili smo v to, da bi mesto Trst zdaj priključili Italiji» itd.
Titovske prevarante moramo postaviti na sramotni oder, jiit duševno izločiti iz srede poštenjakov, jim ob vsaki priliki pokazali vrata. Posledice njihovega nesramnega protisovjetizma so danes razvidne, prav posebno v trenutku, ko so se ob priliki seje tržaškega občinskega sveta znašli na isti liniji z demokristjani, in s fašistom Morellijem, ki zahtevajo prav tako kot Tito «začasno rešitev» t. j. razkosanje STO. Titovci zahtevajo, da Scelba dobi Trst in da si v zameno za to prigrabijo čim več krajev v coni A. To moramo preprečiti s svojo odločno akcijo, onemogočiti barantanje, zahtevati ustanovitev STO. Razkrinkati moramo še bolj titovce, ki skušajo celo v tem trenutku, ko so pred vsem svetom razgaljeni, varati ljudi.
K. S.
gne obtožbi obstrukcionizma proti balkanskemu paktu, kot je pisala ugledna in poluradna revija «Relazioni internazionali': «pospešiti tempo razvoja in se v določenem smislu sprijazniti z dejstvom «vzeti ali pustiti», ki zgleda, da je orientacija nekaterih zahodnih krogov».
Ostaja se torej pri noti od 8. oktobra. Ali se spominjate? Njena objava je pomenila odhod drugih 5000 istrskih prebivalcev. Ce bi bili bloki ostali odprti, bi se bilo število potrojilo. Posledica za cono A je bila otežitev gospodarskega, političnega in moralnega položaja. Novembrski dnevi so bili povzročeni prav od te note Gospodarski položaj poznamo in ga lahko označimo z besedami predsednika trgovinske zbornice:
«Trst ni imel možnosti začeti racionalne gospodarske programe. Temu vzdušju je sledila kriza 1953, ki ie zadala nov u-darec že preizkušenemu kra jevnemu gospodarstvu, težko preizkusujoč finančne sposob-
(Nadaljevanje na 4. strani)
6. obletnica
resolucije IU
V	ponedeljek 28. t. m. bo šest let od dneva, ko je Informacijski urad komunističnih in delavskih partij objavil svojo resolucijo o «stanju v KPJ». V teh šestih letih se je izkazalo, kaj so titovski voditelji. Nihče ne more več dvomiti o njihovem podlem izdajstvu, o njihovem oapadmstvu, o njihovi nesramni janičarski roboti v službi imperializma, v začetku so Tito, Kardelj, Dji-!as, Kankovič, Pijade skuSau prepričati naivneže, da gre za «nesporazum» in da se bo vse uredilo. Prepričevali so z bučno propagandno akcijo, da so ostali in da bodo vedno ostali zvesti Sovjetski zvezi, dvigali so licemerske slavospeve socialističnemu svetu in tov. Stalinu, zaklinjali so se pred vsem svetom, da ne bodo nikoli postali prijatelji imperialistov,
Po šestih letih so jasno razvidni rezultati titovske izdajalske zunanje in notranje politike. V zunanji politiki je titovska vlada postala najbolj protisovjetska ost ameriške politike, goni politiko pospešenih priprav za napad na socialistične dežele, se izreka za ponovno oborožitev in za zavezništvo z nemškim militarizmom, sklenila je vojaško pogodbo z ZDA, sklepa balkansko vojaško zavezništvo, ki ie po ameriških načrtih oruoa varianta Evropske obrambne skupnosti, podpira imperialistično kolonialistično politiko v Aziji, se je dejansko uvrstila meti najreakcionarnejše vlade kapitalističnega sveta
V	notranjosti Jugoslavije je likvidirala ljudsko - demokratično ureditev, nacionalizacijo industrije, povojno agrarno reformo, vodi politiko obuboža-nja delovnih množic, s svojo katastrofalno gospodarsko politiko je povzročila ponoven množični pojav brezpcselnosii, razslojevanja revnih kmetov. Obnovila je kapitalizem, vsepovsod podpira uveljavljanje kapitalističnih podjetij in kapitalistov, kulakov in veleposestnikov na deželi. Tuje monopole ščiti s posebnimi zakoni, podpira prihajanje tujega kapitala v deželo. S svojim policijskim terorjem ie uvrstila deželo med fašistične države, likvidirala je najboljše sinove dežele, zaprla ie na desettiso-če ljudi v ječe in koncentracijska taborišča, dočim je osvobodila vse ostanke kolabora-cionističnih režimov.
V	šestih letih po objavi Resolucije IU je torej Jugoslavija ponovno postala kapitalistična dežela z diktatorskim režimom. Titova vlada pa še vedno nadaljuje po tej poti in hoče napraviti iz dežele odskočno desko za pustolovščine hitlerjevskega tipa. Toda jugoslovanski narodi so v teh letih pregru-pirali in reorganizirali svoje revolucionarne sile. Danes vodijo uspešno borbo na gospo-
,nco .	. _ „	.darskem, socialnem in poli-
19o3. Iz posega g. Dullesa Je tičnem polju proti izdajalske-jasno izhajalo, da se je moral | mu ležimu.
prvem primeru, t. j. v primeru dokončne rešitve, naša vlada zahteva, naj se dvostranska izjava izboljša. V drugem primeru (začasna rešitev) bi se morala dvostranska izjava od 8. oktobra v celoti uresničiti zaio, da se postavita obe deželi, Italija in Jugoslavija v er.a-raven položaja».
To je teza. ki jo podpira svetovalec Gregoretti v imenu demokristjanske skupine in popolnoma odgovarja resoluciji, izglasovani na pokrajinskem kongresu DC, ki se je pred kratkim vršil v Miljah, in do potankosti izraža mnenje o vprašanju, ki ga je izpovedal g. župan v svojem dolgem pismu kongresu.
Ne smemo pozabiti, da smo v drugi fazi tajnih pogajanj. Prva se je «lepo» zaključila z beograjskim sporazumom, ki ga vsi poznajo. Sedaj manjka še sporazum z Rimom, nato bi se moral vršiti družinski praznik s priboljškom na pod- i lasi EOS in balkanske zveze.
Spoštovani kolegi! G. župan je v svojem govoru na tržaškem velesejmu dejal: da «se ta šesti velesejem otvarja v posebno delikatnem trenutku za usodo mesta, ki ga je zamislilo in zgradilo. Ta je bržkone zadnji, ki se otvarja ob zori. ki prihaja pred od prebivalstva tako dolgo pričakovanom dnevom»,
Tudi misinski svetovalec Morelli je dejal, da je to najbrže zadnjič, ko se v tem svetu razpravlja o tržaškem vprašanju. Vidi se, da ve prav toliko kot g. župan. Torej po teh trditvah, ki jih smatram za prezgodne in o katerih sodim z istim skepticizmom. s katerim sem svoj-čas sodil o uveljavitvi note od 8. oktobra, smo blizu cilja «oar korakov pred golom, ki predstavlja končno rešitev», kot bi dejal tisti veliki in nesrečni igralec, ki je g. Foster Dulles, kateri je glede našega vprašanja odločil, da se neposredno vmešuje s posledicami, ki si jih vsakdo lahko zamišlja, če se upoštevajo uspehi tega moža v zunanji politiki, posebno v Koreji, Indokini in te dni v Guatemali !
Smo torej blizu rešitve, še več, kot se izjavlja.v diplomatskih krogih Washingtona, «nismo nikoli bili tako blizu rešitve, kot smo danes in to zato, ker se ie rob nasprotij že ( mejil na meje, ki se smatrajo za premagljive z normalnimi diplomatskimi posegi». Blizu smo bili tudi v začetku maja, ko je g. Dulles zagotovil predsedniku Scelbi in ministru Piceioni-ju, da bo vse čez 10 ali 15, največ čez tri tedne popolnoma jasno in da bo rešitev odgovarjala anglo-ameri-škemu sklepu od 8. oktobra
1 Učil, 29. loia domio osi o M oa veliko «esenco oo pokritji) Danega loma! ■ Priselim la sen. Peiiegriai
DISKUSIJA ZA KONGRES ZVEZE ENOTNIH SINDIKATOV
Zahteve za katere se indù- | postavlja vsa temeljna vpraša-
strijski delavci še posebno v zadnjih tednih energično borijo, se lahko porazdelijo v tri kategorije:
a)	mezdna izboljšanja, izboljšanje življenjske ravni in proti nezadovanju z mesta, ki je bilo doseženo na mezdni lestvici;
b)	proti odpustom in krčenju industrijskih obratov, za obnovo naše industrije in pristanišča;
c)	zaščita delavskih pravic v tovarnah, sindikalnih in demokratičnih svoboščin.
Borbe za mezdna izboljšanja in dvig življenjske ravni imajo tokrat še posebno značilnost v primeru s tradicionalnimi mezdnimi borbami.
V danem primeru se delavci in uradniki sicer borijo za izboljšanje mezd, postavili pa so istočasno zahteve za temeljito spremembo mezdne strukture, ki je bila pri nas kakor tudi v Italijanski republiki zaradi vojne povsem popačena. Delavci zahtevajo, da se istočasno s primernim povišanjem vrne mezdam njihova karakteristika stalnega, trajnega in temeljnega elementa delavskega zaslužka, kar se doseže s poenotenjem posameznih mezdnih postavk. Izenačenje mezd pa mora zajamčiti delavcu vsaj polovico tistega življenjskega minimuma, ki mu je potreben za preživljanje, katerega priznava celo Centralni statistični urad.
Vseh teh značilnosti pa niso upoštevali razbij aški sindikati v It. republiki, ko so podpisali sleparski sporazum, ki ga pri nas vneto podpira Delavska zbornica. Me samo, da sporazum ne prinaša izboljšanja življenjskih pogojev, marveč celo uvršča tržaške delavce v tretje mezdno področje, kar se ni upal storiti niti fašizem.
Razen tega pa predstavlja sporazum tudi politično in socialno nevarnost. Delodajalci hočejo odločati sami, s podporo njim uslužnih sindikatov. Delodajalci hočejo biti absolutni sodniki življenjske ravni delovnih množic in ne priznavajo resničnemu razrednemu sindikatu in pretežni večini delavcev niti pravice, da bi skupno razpravljali o tem vprašanju.
Toda vsako mezdno izboljšanje bi bilo brezuspešno, če bi manjkala vzporedna akcija za obrambo naše industrije. Pomanjkanje dela v ladjedel-niški industriji in prometa v pristanišču sta glavna vzroka naraščajoče krize. Načrt za obnovo, ki ga je sestavila ZES,
nja našega gospodarstva in nakazuje delavsko borbo kot izhod za dosego preokreta v gospodarski politiki ZVU.
Zato je potrebno, da se postavi na kongresu ZES to vprašanje ne samo na sindikalni podlagi odpora proti odpustom, marveč na širši podlagi potrebe po izvajanju take politike v odnosu do proizvodnje, ki bo lahko zaposlila vso suspendirano delovno silo in vse brezposelne.
Tem borbam se zopestavlja-jo vojaški okupator, italijanski vladni funkcionarji in «Confindustria», ki jo podpira Delavska zbornica. Poslužujejo se groženj, izsiljevanja, prepovedujejo zborovanja, lepake, vse to, da bi ponovno uklonili delavce in ih pahnili v režim največjega despotizma.
Iz teh ugotovitev prihaja do izraza velika važnost sedanjih borb. Če bi delavcem ne uspelo preprečiti uresničenja nesramnih diktatorskih zahtev delodajalcev, bi imelo to težke posledice za vsako gospodarsko in politično delovanje.
Zato je temeljna naloga komunistov v tekočih borbah, da razširijo enotnost na bazi in da prepričajo redke razbijače enotnih borb o pravičnosti slednjih ter jim prikažejo izdajstvo voditeljev razbijaških sindikatov.
Komunisti morajo stalno u-trjevati doseženo enotnost, prizadevati si ob vsaki priliki in kjer koli za uresničenje enotnosti vseh delavcev okrog njihovih problemov, da bodo v ognju borb utrdili razredno sindikalno organizacijo tržaških delavcev.
Indipendentist o Enotnih sindikatih
Zveza enotnih sindikatov šteje, v svojih vrstah de-
lavce različnih političnih mišljenj in pripadnosti. Dokaz temu je prispevek k predkongresni diskusiji, ki ga je poslal indipendenti-stični delavec glasilu ZES «Unità Operaia» in ki ga objavljamo v celoti.
V Trstu imamo na žalost tri sindikalne organizacije: Delavsko zbornico, Razredne sindikate in Enotne sindikate.
Prva blebeče z votlo demagogijo na vse štiri vetrove, da deluje v imenu neke dozdevne demokracije za neobstoječo svobodo, v resnici pa deluje edino le v zaščito kapitalističnih in iredentističnih interesov.
Kar se tiče druge organizacije pa sploh ni vredno tratiti črnila.
Tretja, to je Enotni slndiknti zasluži našo pozornost. To je organizacija, ki ima slavne tradicije borbe, se predstavlja z močno strukturo in uspešnejše deluje kot katera koli druga, ker je bolj kot katera koli blizu delovnega ljudstva, ker je bolj kot katera koli dokazala, da razume potrebe tržaških delavcev bodisi z zadnjimi izjavami za resnično in dejansko ustanovitev STO, bodisi z zadnjo prvomajsko manifestacijo, bodisi s svojim odločnim nasprotovanjem izseljevanju Tržačanov v Avstralijo.
Za tržaškega indipendenti-stičnega delavca ne more biti težko izbirati sindikalno organizacijo, ker dobro ve, da bo samo pri Enotnih sindikatih našel zadostna jamstva za o-brambo lastne pravice do dela in stanovanja, za primerno za-
Na svojem potovanju po Sovjetski zvezi je delegacija tržaških delavcev obiskala tudi dom počitka za delavce in uradnike v Odesi.
KAMPANJA ZA DEMOKRATIČEN TISK
Pismo tovarišem
Dragi tovariši!
Naša partija organizira vsako leto v tem času veliko kampanjo za demokratičen tisk. To je ena izmed temeljnih akcij našega delovanja, agitacije in propagande, popularizacije naših listov, da bodo vedno bolj znani, razširjeni, podprti in cenjeni s strani vseh prebivalcev, ki ljubijo mir.
Te dni ste razpravljali ali razpravljate v vaših sekcijah in vaših celicah o načrtih dela in ciljih za širjenje akcij za nabiranje denarja, praznikih tiska in o vsem drugem različnem delu, ki je povezano s kampanjo, katera se je že začela.
Kampanja se vrši letos v posebnem političnem in gospodarskem položaju, ki je karak. teriziran po eni strani s pretečo nevarnostjo barantanja, po drugi s poslabšanjem krize, ki je zajela vse sektorje proizvodnje in trgovine, dočim vodijo velike delovne množice težko borbo za obrambo dela in pridobitev človeka vrednih življenjskih pogojev.
* * *
Kje naj najdemo boljše oro-dje za prispevanje k uspehu teh borb in za ustvaritev še močnejšega gibanja proti razkosanju Svobodnega ozemlja, če ne prav v našem dnevnem, tedenskem in na splošno periodičnem tisku? Naši listi «Unità», «Delo», «Il Lavoratore», SO stalno podpirali in podpirajo vsako pobudo, ki se u-smerja k gospodarski obnovi našega mesta, izboljšanju splošnih in posebnih življenjskih pogojev katere koli kategorije delavcev; nenehno so razkrin-kovali in razkrinkujejo, odbijajoč vsak poskus uspavanja množic, podle spletke tistih, ki nas hočejo prodati in razdeliti naše Ozemlje. Na ta način si je naš tisk pridobil pristanek in simpatijo širših krogov javnega mnenja in je postal glas nik vseh delavcev in meščanov, ki se Iborijo za svoje koristi ter za obrambo Trsta in cone B.
* * *
Naj bo to, dragi tovariši, prepričanje, ki vas bo povedlo na dele za širjenje demokratičnega tiska, to je tiska miru in resnice. V tem duhu ponesite naše liste v vsako hišo, vsako družino, ponudite jih svojemu sosedu, kolegi na delu, obrt-
niku, malemu trgovcu, profe-sionistu, intelektualcu, mladincu, uradniku, beguncu iz cone B, kmetu, hišni gospodinji, vsem, ki delijo z nami zaskrbljenost, bojazen in ki sledijo naši borbi za delo, kruh in mir
Prizadevajte si, da bo letošnjo kampanjo za demokratičen tisk čutilo vse javno mnenje kot akcijo v podporo, vzpodbudo in valorizacijo borbe vseh delavcev in vsega delovnega ljudstva v obrambo našega mesta. Povežite vsako vašo akcijo širjenja, zbiranja prispevkov, vsak praznik tiska, pa naj bo večji ali manjši z najbolj občutenimi problemi prebivalstva, s katerim živite dnevno v neposrednem stiku. Prikažite, da je demokratičen tisk orožje delavca, ki stavka, kmeta, ki se bori s svojimi težavami, obrtnika ali trgovca, ki se bori za rešitev svojega gospodarstva, meščana, ki se bori, da ga ne bi vrgli iz stanovanja, hišne gospodinje, ki zahteva boljše življenjske pogoje za družino in svoje otroke, mladinca, ki se bori za dosego pravice za bodočnost. Ponesite vsem naše liste, kot besedo zaupanja v ljudske sile, kot poziv k enotnosti, da se prepreči nova in še straš-nejša vojna z atomskimi in vodikovimi bombami, kot bratsko vzpodbudo, da se zastavijo vse sile in se tako prepreči razkosanje tega ozemlja z delitvijo, ki bi vse nas pahnila v katastrofalen položaj.
* * *
To je, dragi tovariši, kampanja za demokratičen tisk. Kolektivno sestavite in diskutirajte nove pobude, določite zavedajoč se važnosti naloge, cilje, ki jih je treba doseči. Pojdimo na delo vsi skupaj, z vsem našim navdušenjem In obvezujoč se za dosego čim večjih rezultatov, za uspeh v borbah delavcev in prebivalstva, za čim obsežnejše širjenje demokratičnega tiska, za združitev pretežne večine prebivalstva, okrog zastave resnice in miru. Naprej torej, z optimizmom in zaupanjem, vztrajno in inteligentno v veliko kampanjo demokratičnega tiska Uspehov polno delo, tovarišice in tovariši!
IZVRŠNI KOMITE
KOMUNISTIČNE PARTIJE
STO
ščita v sporu med kapitalom in delom ter priznanje in največje razumevanje za njegovo ideologijo indipendentista Tržaški indipendentistični delavec ve, da so Enotni sindikati razumeli, da izven ustanovitve STO ne more obstojati nobena možnost gospodarskega blagostanja, ker je neodvisnost temeljni predpogoj za vsako gotovo in pravilno gospodarsko in moralno ureditev Trsta.
Pozivamo zato slehernega indipendentista, naj da Enotnim sindikatom svoj pristanek in svoj doprinos borbe ter svoje sodelovanje bodočemu kongresu, ki ga bo imela te dni edina tržaška sindikalna organizacija.
Indipendentist, član ES
Po EialistiiiiEiii sveto
STO MILIJONOV KNJIG ZA OTROKE VSAKO LETO V ZSSR
V ZSSR tiskajo vsako leto nad sto milijonov izvodov raznovrstnih knjig za otroke.
Mladi sovjetski bralci prebirajo poleg Puškina, Lermontova, Gogola, Gorkija, Turgenjeva, Tolstoja, Čehova in drugih sovjetskih pisateljev kaj radi tudi «Don Kihota», «Robinzona Crozueja», «Dogo-
divščine Toma Saywerja», «Gulliverjeva potovanja», pripovedne spése Julesa Verneja, bratov Grimm, Andersena in drugih.
PROSLAVE DNEVA DETINSTVA NA KITAJSKEM
Ob priliki «Mednarodnega dneva za zaščito detinstva» so bile v vseh kitajskih šolah, o-troških vrtcih in sirotiščih velike proslave. Deca se je srečala na teh proslavah z najboljšimi delavci industrije, umetniki in vojaki. V teku navedenih proslav so bili objavljeni rezultati prvega kitajskega natečaja za umetniška in literarna dela za otroke.
■Ljudska oblast posveča kitajskim otrokom največjo pozornost. Samo v Sangaju imajo otroci na razpolago veliko palačo sin tri domove za pionirje, 14 knjižnic, 61 čitalnic in 17 središč za mlade tehnike. Otroci imajo svoja gledališča v Pekingu, Sangaju in Mukdenu.
POVEČANJE SKLADA ZA SKRBSTVO DETINSTVA
Državni proračun ZSSR je letos znatno povečal sklad za razvoj ustanov za detinstvo in gradnjo novih otroških jasli in vrtcev. Letos bodo otvorili nove otroške vrtce za 110.670 otrok in nove otroške jasli za 58.000 otrok. Gre za dvakrat večje število, kot je bilo doseženo 1953 leta.
Na tržaškem velesejmu
se čuti odsotnost zalednih držav
25.000 kvadratnih metrov površine, 9 kilometrov poti, 1100 razstav-Ijalcev, 25 držav - Samo dve kolektivni razstavi: Jugoslavije in Avstrije
Prejšnjo sredo se je, kot smo že poročali, otvoril VI. tržaški mednarodni velesejem. Ce bi nas kdo vprašal, ali je ta tržaška vsakoletna trgovska manifestacija napravila korake naprej od takrat, ko se je takoj po vojni začela organizirati, bi odgovorili pozitivno.
Vsekakor pa smo si v vseh teh letih pričakovali, da bo velesejem postal takšna manifestacija, kot so vse podobne prireditve v drugih velikih in važnih mestih v ostali Evropi. Morda nam bo kdo rekel, da smo preveč zahtevni in da si ne moremo pričakovati velikega razvoja v šestih letih obstoja velesejmske organizacije in da je sploh nenaravno mislili, da bi mogel Trst s svojim velesejmom tekmovali z Milanom, Leipzigom, Dunajem itd.
Čeprav nam bodo morda rekli, da smo fantasti, menimo, da bi lahko Trst tfiogel tekmovati z največjimi velesejmi v Evropi prav zaradi lege našega mesta, zaradi njegovih vezi s Srednjo Evropo, Levantom in vsemi prekomorskimi deželami, zaradi njegove že pred dvema stoletjema zamišljene funkcije trgovskega emporija tega dela Evrope.
Ce pa potem pomislimo, da je Trst kot emporij nastal zato, da služi velikemu zaledju, bomo takoj razumeli, da si ne delamo utvar, ko govorimo, da bi bil lahko naš velesejem nekaj res velikega.
Toda ni tako. Tržaški velesejem na žalost ne le, da ni niti
zdaleka konkurent drugih večjih velesejmov, marveč ni niti konkurent takih velesejmov, kot je pa-dovanski, ki res ni velikega pomena.
Ko je kriv tega? O tem smo napisali že nešteto člankov in razprav in ni niti vredno, da ponavljamo vse, kar smo objavili. Na vsak način si lahko vsak človek more zamisliti, kaj bi lahko bil tržaški velesejem, če se ne bi delale politične, izključno politične ovire tržaškim zalednim državam, kot sta Češkoslovaška in Madžarska, t. j. dvema deželama, ki prav gotovo imata s trgovskega vidika za Trst prav toliko, če ne več interesa kot Jugoslavija in Avstrija.
Kljub temu je treba priznati, da so se glede organizacije t>e-lesejrna storili veliki koraki naprej. Priznati je treba, da si vodilni organi velesejma prizadevajo. Na vsakem svojem koraku pa trčijo cb ovire, ki jih ne morejo odstraniti, ker so političnega značaja, že iz tega se vidi, kaj bi bil lahko Trst, če bi se uve-
Pogied na del razstavnega prostora na velesejmu
ODGOVORNOST ZA STRAHOVITE POPLAVE V SLOVENIJI
VLADA BI Dl
rsklh rek
Velike poplave v letih 1901, 1926 in 1933 - Po vojni vlada ni štedila z obljubami, do sedaj pa ni storila nič, da bi z regulacijo preprečila elementarne katastrofe - Rajši se eborožnje
Prebivalstvo nekaterih prede, lov Slovenije, predvsem pa celjskega okraja, je zadela izredno težka nesreča: katastrofalna poplava Savinje in nekaj drugih rek je povzročila strahotno razdejanje. Najhuje je prizadeto Celje z okolico, nadalje Šoštanj. Vojnik in nekateri drugi kraji.
Ko se je voda unesla, Celja in drugih prizadetih krajev skoraj ni bilo mogoče prepoznati. Ulice, ceste, vrtove, njive — vse je pokrivala 40 do 50 cm debela plaši rumenorjavega lepljivega blata, mostovi so bili zrušeni, nikjer ni bilo pitne vode.
Po nepopolnih uradnih podatkih so doslej našteli 22 smrtnih žrtev. Materialna škc da je ogromna, saj znaša po približnih cenitvah od 12 do 15 milijard dinarjev. V Celju ,so težko poškodovane tako velike tovarne kot Tovarna e-majlirane posode, Cinkarna in Tovarna sadnih sokov. Se posebno težko pa so prizadeli delavci in njihove družine ki so mnogokje ob ves svoj skromen imetek. Tisoči so ši rešili le gola življenja iz pritličnih in kletnih stanovanj. Kmetom je poleg poslopij in živine v nekaterih krajih — po cenitvah strokovnjakov — poplava uničila polja približno za 10 let
Savinja tokrat ni prvič pov znočila tolikšnega pustošenja Podobne velike poplave poleg cele vrste manjših, so bile že leta 1901., 1926. in .1933. Zato je razumljivo, da so Cel.iani že davno pričeli misliti na regulacijo Savinje, da bi se rešili stalne nevarnosti. Prvi načrt je bil izdelan že pred prvo svetovno vojno. Tudi v kraljevski Jugoslaviji je bilo izdelanih nemalo načrtov, komi-
sije so druga za drugo ugotavljale nujnost regulacije in menda ni bilo poslaniškega kandidata v celjskem okraju, ki bi pozabil obljubili vcauia-cijo Savinje. Po zadnji katastrofalni poplavi 1933. leta so se dela na regulaciji res tudi pričela, kmalu pa tudi zaspala.
Ker se je rečno dno Savinje neprestano dvigalo, ker se niso popravljali niti stari nasipi in je bila nevarnost poplave redno bolj očitna, so prebivalci Celja v zadnjih letih na neštetih sestankih in ob drugih prilikah vedno, znova zahtevali od predstavnikov sedanjih oblasti, naj se končno prične regulacija Savinje na celjskem ovinku. Toda odgovori so bili vedno eni in isti, češ da za to ni denarja. Iz Ljubljane je sicer prišla vsako drugo leto po ena komisija — skupno tri — in vse tri so ugotovile, da je
regulacija neodložna. Izdelana sta bila celo dva «idejna projekta» in en «idejni načrt» in — s tem se je vse končalo.
Zato zveni sedaj zelo čudno in neprepričljivo govoričenje oblastnikov o «nenadni in nepričakovani» katastrofi. In to v toliko bolj, ker so nižji funkcionarji in celo sami režimski časopisi mnogokrat opozarjali na pretečo nevarnost in poudarjali, da je katastrofa prej ali slej neizbežna, v kolikor oblasti ne bodo ničesar podvzele. Poglejmo, kaj je na primer pisala dne 7. jan. letos «Ljudska pravica»: «Večje reke so zaradi nezadostnega vzdrževanja že razširile svoje struge m nevarnost škode, ki jo lahko povzročijo poplave, je vsak dan večja...»
V «Slovenskem poročevalcu» z dne 8. dec. 1953 leta je bila
ljavila mirovna pogodba z Italijo in s tem tudi. svoboda tranzita in trgovanja, ne da bi tuji vojaški činitelji iz svojih strateških in političnih razlogov vsak dan odkrivali nove načine za omejevanje življenjskih možnosti našega mesta.
No, govorimo sedaj nekaj tudi o organizaciji velesejma kot takega. Prostor, na katerem se razstave razprostirajo, meri 25.000 kv. metrov. Ce si hoče gledalec ogledati vse razstave, mora prehoditi kar 9 kilometrov, kar pa ni malo. Razstavljalcev je V00, ki predstavljajo 25 dežel. Od teh je 700 tržaških in italijanskih razstavljalcev. Vsekakor torej premalo tujih.
V palači narodov, kot smo že omenili, sta nastanjeni kolektivni razstavi Jugoslavije in Avstrije. Obe vzbujata veliko pozornost poslovnih ljudi. Urejeni sta o-kusno, razstavljajo pa se tipični proizvodi obeh dežel. Prav posebno se vidi, da so se jugoslovanski razstavljalci vendarle zavedli, kako je smešno razstavljati stroje, ki jih Jugoslavija sama uvaža. Vsekakor pa smo pričakovali od avstrijskih razstavljalcev nekaj več. Zdi se nam, da so prišli razstavljat predmete, ki ne morejo veliko zanimati poslovnih ljudi (n. pr. nakit).
CELJE, važno industrijsko središče Slovenije, ki težko prizadeto od zadnjih poplav.
je bilo
SAMI PRIZNAVAJO.
KDO DVIGA CENE
Podjetje «Agroinvest» iz Zagreba je decembra 1953 sklenilo pogodbo s tovarno cementa v Podsusedu za 3000 ton cementa s tem, da se naročilo odpošlje tekom 1954. Ta cement je «Agroinvest» razdelil svojim nakupovalcem — okrajnim zadružnim zvezam in kmetijskim zadrugam in pri tem zaračunal svoj zaslužek: 3 din po kg. Skupni veletrgovski zaslužek pri tem posredovanju za 1000 ton cementa je znašal 3 milijone dinarjev, čeprav pri tem «Agroinvest» ni imel nobenih stroškov, razen da je napisal račun o izročitvi. Kot drugi posredovalec se pojavlja Okrajna zveza kmetijskih zadrug v Krapini, ki ponovno razdeljuje cement kmetijskim zadrugam v Za boku in Krapini in pri tem zaračuna svoj zaslužek po 5 dinarjev za kg., čeprav ni imela nobenih poslov razen izdajanja računov. Ko se vse sešteje, tedaj je razvidno, da je od 13,50 din cena narasla na 27 din, kar pomeni da se je cement podražil za 100%. V teh 100% zaslužka sodelujejo v neupravičenem odstotku: «Agroinvest» z 22% in okrajna zveza Krapina z
38%, medtem ko je malopro-dajalec (zadruga), ki mora plačati režijske in prevozne stroške, zaslužil najmanj..
(«Vjesnik» 13.4.54)
ZVIŠANJE CEN
Cena rži je podražila v Slavonskem Brodu od 17 na 20 din, v Skoplju od 22 na 24 din. Češnje so v Zagrebu po 200 din kg. špinača je v Ljubljani po 80 din. Posebno se je podražilo meso, čemur je vzrok podražitev živine.
(«Borba») 13.5.54)
DODATNA VOZNINA ZA VLAKE
Po sklepu Zveznega izvršnega sveta bodo potniki ekspresnega vlaka plačali s 23. majem vozno ceno v znesku cene brzovlaka za določeno smer in razred plus 250 din ne glede na razred in oddaljenost. To dodatno vozno ceno bo treba plačevati tudi za
pospešne vlake, in sicer k ceni potniškega. Za razdalje do
150 km bo ta znesek 100 din, od 151 do 300 km 120 din, nad 300 km pa '200 din, ne glede na razred. Delavci, uslužbenci in dijaki ne bodo mogli dobiti mesečnih vozovnic za ekspresne vlake, potniki pa, ki
imajo splošno mesečno vozovnico za brzovlak lahko potujejo z ekspresnimi vlaki, če plačajo dodatno vozno ceno 250 din za vsako potovanje. («Slovenski poročevalec» 14.5.54) REŠITEV BO TREBA NAJTI Mariborska tekstilna tovarna vzdržuje otroške jasli, v katerih je okrog 12 otrok. Toda zdaj namerava podjetje jasli ukiniti, ker preveč obremenjujejo plačni sklad. To pa bi hudo prizadelo delavke-matere, ki imajo v jaslih svoje malčke in bi tiste delavke, ki nimajo nikogar, da bi mu čez dan zaupale otroke, morale pustiti službo. Tako pač skrbijo za naraščaj titovski režimovci!
(«Ljudska pravica-Borba» 12.5.54) KDO JE KRIV slabega gospodarjenja v hotaveljskem kamnolomu. Ker upravnik kamnoloma marmorja v Hotavljah v Poljanski dolini ni v pravem času pripravil predpisanega elaborata, podjetje ni dobilo investicijskega kredita. Delavci se mo. rajo že nekaj mesecev zadovoljevati le s 84% plačami, kar je vzbudilo precejšnje nezadovoljstvo.
(«Ljudska pravica-Borba» 12.5.54)
objavljena izjava podpredsednika MLO' Celje F. Gradišnika, ki jo je dal dopisniku tega lista, in v kateri je med drugim dejal: «Zaradi povečane prod-nostnosti in nereguliranega celjskega ovinka se rečno dno Savinje v tem delu stalno dviga, kar povzroča vedno češče poplave in ogromno gospodarsko škodo. Do lani je bilo že 191 poplav. Poleg tega je kritično tudi stanje obeh železniških mostov...» Nato na široko navaja, kaj vse so Celjani podvzeli, da bi prišlo do regulacije in ugotavlja: «Vsa ta prizadevanja so bila doslej brezuspešna...»
Iz zgoraj navedenega se jasno vidi, da do sedanje nesreče ni prišlo ravno tako «nepričakovano», da ne gre samo za «elementarno pustošenje pri-rodne stihije», kot bi licemerno hoteli to prikazati oblastniki, da bi .se rešili odgovornosti.
Pri vsem tem pa je treba podčrtati, da bi približno polovica vsote, kolikor znaša škoda pri' sedanji poplavi, zadoščala za regulacijo Savinje in za preložitev celjskega železniškega vozla, ki je s tem po vezana. Seveda na drugi stra-VLADO PETERSIC
(Nadaljuje se na 4. strani)
Največje zanimanje pa je letos nedvomno vzbudila razstava televizijskih aparatov, ki jih je res v izobilju v drugem nadstropju «palače narodov». Ljudje se o-krog njih gnetejo prav posebno, ko oddajajo tekme iz Svice. Na vsak način pa nam cene govore, da bo moralo poteči še nekaj časa, preden si bo lahko naš človek upal misliti na nakup takega aparata.	, ,
Ce po. obiščemo nekaj trenutkov «palačo narodov», kjer so nastanjene kolektivne razstave drugih dežel, opazimo, da se na velesejmu ni oglasila s svojo kolektivno razstavo niti Grčija več. Da pa ne govorimo o nekaterih ovirah pri izstavljanju dovoljenj za kontingente Jugoslavije.
Letos ni več razstave kave, ki je pred dvema letoma in lani vzbujala veliko pozornost. Lanskoletni razstavljalci kave smatrajo, dc ni več potrebno agitirati za prodajo kave, ker se že itak čuti, da je dobro plasirana.
Zelo dobro so zastopani obrtniki, ki razstavljajo v resnici lepe in dobro izdelane predmete, kateri vzbujajo vsestransko pozornost obiskovalcev, v obeh paviljonih A in B so razstavljeni proizvodi industrije. V paviljonu A predvsem industrijski proizvodi za gospodinjstva (hladiniki, pralni stroji itd.) v paviljonu B pa proizvodi težke industrije, orodni stroji in drugi.
VRATOLOMNI SKOkW
Vse kričanje titovcev «nikoli več pod Ital li jo p, ura je vojno kot Italijo p itd. je bilo že od vsega začetka le metanje peska v oči narodom Jugoslavije kakor tudi tržaškim Slovenčevi’'j sol
fai
Ves vik in krik, ki so ga zagnali titovci proth',
,fč sest
'et Sli
l*e pro Mo iz'
Anglo-ameriškemu diktatu od 8. oktobrd* 1953, je bil le varanje množic. Tito je že pretoVù‘ vedel, da bo prišlo do objave note. V drug^èamo polovici oktobra lanskega leta je bil v «7Ve«i)fPrva York Timesup objavljen članek ameriškegOkevjaV
novinarja Sulzbergerja, ki pravi med drugim
«Maršal Tito, ki danes odbija sklep ZDfWiini in Anglije, da se prepusti Italiji uprava cone^;^ A Trsta, je, kot smo zvedeli, izjavil pretekldelov
pomlad angleškemu zunanjemu ministru An|rne n
Vanje
ev.
thonvu Edenu, da se strinja s takšno rešitvijo.»|tušt Zanimivo je tudi dejstvo, da titovski ZisflUlecl
niso demantirali Sulzbergerja. Kako tudi, sajileniei
fsecih
je velik prijatelj Tita, ki mu je dal marsikakot «o:
• •	• #	pUstev
zanimivo izjavo.	^ zb
Judi minister Eden je zaupal poslanikiy^1 J'
Tilu in oktobrskem
diktamn
C,lari Luce o naslednje :
«Tito je praktično prepričan, da bo nje*etn‘eg;
H Ha-vnl a onvnin n	1^., Z_ t.	I o 7 . _ “StA
i m iev z |$tanov
gova dežela sprejela rešitev (noto od 8. oktotu-
bra, op. ur.), ne more je pa odkrito zagovafc0letl
K'
rjati.»
tipe n
so
za
Seveda je Titu 63.000 tržaških Slovence% ^ ( deveta briga. Tita skrbi edino le okrepite^ih* d EOS in napadalnega balkanskega pakta. £t%secih kaj je izjavil Tito novinarju Sulzbergerju cM*ev n: 7. maja letos.	fcJia
«Ne hi mogli pristati na to, da pride vs€‘Éel i cona A pod italijansko upravo... ker bi ST^o odsh še nadalje obstojalo. Do utrjevanja EOS pC osr< sploh ne bi prišlo v primeru takšne rešimj”68 tržaškega vprašanja.»	kavne!
Za utrditev EOS hoče torej Tito STO, prodati 63.000 tržaških Slovencem p0sk Scelbi, kar je sicer že prej potrdil na neM6'ečni
tiskovni konferenci Popovič, kjer je dejal: Nla že
«Jugoslavija ne zahteva drugega kot nekaji
eseca.
za Italijo nobenega gospodarskega pomena.
notr
slovenskih vasi cone A STO, vasi, ki nimaj1" biiži
~ ‘	[freme
Njo.
In zadnje dni se je oglasila tudi tržašk1 !,.®riho
titovska agentura, ki je že davno pozabila nNNoi «življenje damo, Trsta ne damop, pozabila j na pošiljanje zahvalnih pisem Titu za njegov^l0rn”b (.(.odločno obrambo tržaških Slovencevp, kd Tudi je pozabila na obiske in darila jugoslovansk1 J‘Vans armadi.	i5««e=G
Tako pravi Štoka v nedeljskem «Primor skem p :
«Za dosego tega pomembnega cilja (not
D
malizacije odnosov z Italijo, op. ur.) je Juga |q
sla vij a pripravljena na skrajne teritorialn1 žrtve v coni A, s katerimi bi VELIK DE* CONE A ZOPET PREŠEL POD UPRAV*! ITALIJE.»
Še jasnejša pa je «Borbap z dne 16. t. trnki pravi med drugim:
«PRIVOLILI SMO V TO, DA BI MEST*1 POD DOLOČENIMI POGOJI PRIKLJUČI! ITALIJI»

Polet tega imamo veliko razstav motorjev, avtomobilov, kmetijskih strojev, vina, razstavo tržaških ladjedelnic. Razstavljena so celo naša domača vina.
Objektivno moramo povedati, da ima velesejem resen značaj in da ga moramo Tržačani podpirati kot svojo lastno manifestacijo, ki lahko dokaže življenjskost našega mesta, naših delovnih ljudi, naše industrije, našega pristanišča. Istočasno pa se moramo boriti zato, da bo postal v resnici velesejem, ki bo zastopal naše zaledje In da ga ne bo noben politični predsodek oviral v razvoju. V nasprotnem primeru bo tržaški velesejem postal navaden... vaški sejem.
ZA VSAKOGAR NEKA\
DELIKATNA STVAP
ZOBOZDRAVNIK: «Prihodnji naj vstopi !»
* * *
KRISTJANE JE NAŠEL
NA nekem samotnem otoku se izkrca misijonar, ki mu je bila poverjena naloga pridobivanja črncev za katoliško vero. Ko tako stopa po goščavi, je bila ob vsakem koraku njegova največ j a skrb, da ne bi kje srečal ljudo-žrcev, o katerih so mu v domovini natvezli toliko strašnih bajk.
NA nekem procesu zasij priči precej delikatno vpra5;
Priča se nekoliko obotavlja, čno pravi:	,
«Moj odgovor na vpraša1’! tak, da bi ga ne smela s’ spoštovanja vredna oseba », «No, pa ga povejte na uft apoda predsedniku sodišča» ' svetuje odvetnik.
PRI ZDRAVNIKU
«NEVRASTENIJA vaše kakor ni nevarna» — pravi vnik možu — «Zaradi lega lahko živil še sto let.»
Mož nekoliko pomišlja U1 zakrblj.cn vpraša:
«Ko,:ko .et pa jaz?»
DOBRO GA JE POZM ^danj
Neada
Nenadoma sliši za nekim grmom šum in ropot. Prestrašen se ustavi in začne prisluškovati.
«Prekleti svet! Tommy kdo je bij tisti lopov, ki je popil še zadnjo steklenico whiskya? Da bi ga vendar vrag vzel.»
Ko sliši misijonar te besede, poklekne na zemljo, sklene roke in obrnivši oči v nebo vzklikne:
«Bog bodi zahvaljen, našel sem kristjane.»
Moderno urejeni hlevi za prašičerejo v sovjetskih kolhozih
«V nedeljo sva imela L prepir. Jaz sem hotel v k a' dočim je ona silila v Kit1 pripoveduje Tone svojemu tel ju.
«No, ali je bil film lep?» brez obotavljanja vpraša telj.
* # *
PRI ZDRAVNIKU
«POSKUSITE odpovedati
»Limi, tako bomo lahko vi°v se vam bo zdravje izboljS»
pravi zdravnik pacientu.
«Ali ne bi bilo vseeno, še več vina, tako bomo
če se mi zdravje poslabša’1
» Pus 'rasne fretek ?*lost <ah. i
Nkod
L«tV:
,V sve
N°. :
*v'aHfi
* * *
KOKOSI NISTA K J*1'
«DRAGI rmžiček — pr a — «ali se spominjaš, da » petindvajsetletnica najil» ke?»	,i),
«Aha, skoro bi bil >poz»p pa meniš s -tem?»	'
«Mislila sem, da bi za [ f ko zaklala naši dve koki»'1 še v kurniku».
^«Cernu pa? Saj revici
ita krivi za to, kar se J», tilo pred petindvajseti»1
* * *
s
N jur f Kot
Naie
Nne
N
Eunci
Adža
JUŽ
v 2ba
Lugva;
«k,
■V S
ila,
Nem
NI BILO TREBA TOL
V nekem kopališčne® e|( visi ob vhodu znanega ho ( napis: «V tem hotelu angleško, francosko, neb»'
sko, turško in špansko».^
V hotel vstopi tujec po tolmaču.
«Nimamo nobenega to» mu odgovori vratar. ,t «Kdo pa torej govori vy zike, ki sem jih bral na-p «Klienti, cenjeni gosp0" bil odgovor vratarja.
>io
4sen
Sfti
N‘r.
1 -
.§5
195C2G, JUNIJA 19H

DSLO
—**rjw»ss» rryr;ps
STKAN 8
glavni svet SHLP izvolil
tajništvo in sestavil delovni načrt
Ita\ e od loft
soboto popoldne se je pr-Jč sestal novoizvoljeni Glavni irol |vet Slovensko hrvatske ljud-obrd^ prosvete. Ob tej priliki je fio izvoljeno tudi novo taj-Pre;fištvo. katerega seznam pri-ru|l| amo na drugem mestu.
/Ven' Pfva seja je bila sicer b~’ '
, Formativnega, odnosno u-ceglfeerjalnega značaj;, vendar 'ijn .v lahko rečemo, da je bila fio plodna, saj so govorili jDAkvilni člani ter iznesli vrsto gK.ih konkretnih predlogov o " Nočem kulturno-prosvetnem eklvel°vanju naše osrednje kul-i fJe matice ISHLP, kakor tu-A * vanjo včlanjenih prosvetnih jo.lfUštev.
listje* drugim je bilo na seji flenjeno naj se v poletnih SdJNsecih prične s pripravami dk<\ reorganizacijo prosvetnih fuštev in za sklicanje ob-fih zborov istih, ki se bodo liJsJpni jeseni. V tem času se f tudi realiziral sklep o zdru-tatWvì manjšin prosvetnih dru-K z večjimi, kakor tudi o , Panovitvi osrednjega pro-njefetnega društva v središču
kto-%u-
a, foletna sezona je kot na-N primerna za kulturne na-, Pe na prostem. Taki nasto-nnPA. so še posebej priporočlji-1 za društva, ki nimajo la-itietNh dvoran. 'Zato je bilo rr.lenjeno, da bo v prihodnjih ^v !e5ecih več kulturnih priredili Jev na prostem zlasti v kra-I ■ kjer ne delujejo prosvetna Jštva. Medtem pa se bo ygjfièel pripravljati za nov na-'"Tll tudi «Ljudski oder», ki 5 A odslej dalje deloval v sklo-pr11 osrednjega mestnega pro-ktnega društva.
;itvc .
Ja sobotni seji so se člani "lavnega sveta med drugim icili;tVzeli tudi ža bilten SHLP ,/sstnik» Priporočali so, naj IC&* Poskrbi zato, da bi izhajal teld, ®čno. Sklenjeno je bilo naj druga številka nove izdaje ' J1 a že prve dni prihodnjega ,kaj;Sseca. «Vestnik» bo zaenkrat . e notranji bilten SHLP, toda dajl's bližnji bodočnosti se bo ia.|,tI>temenil v ljudsko-kulturno Vi jo. V tem znamenju bo že zŠ/l^j.Pvihodnji številki poleg štu-nd.ljskega gradiva z II. izred-1	_ ^§8 občnega zbora, ki je na-
ti /.«njeno prosvetnim društvom, ,, i/i nekaj literarnih in fol-<° °rnih prispevkov.
Tudi proslava stoletnice sveti sA'1 °‘vanske šole je našla svoj
odmev na sobotni seji. V počastitev tega izrednega in zgodovinskega dogodka bo svetoi-vanska dramska skupina PD Škamperle uprizorila izvirno folklorno veseloigro «IMandri-jarji», katero sta za to priliko napisala naša tovariša Vlada in i t . ne Bidovec.
Sobotna seja je potekla v znamenju optimizma za bodočnost. Pokazala je, da vlada za naše kulturno-politično delovanje zelo veliko zanimanje in da obstajajo velike možnosti za razširitev bodočega delovanja.
Ob zaključku seje se je Justo Košuta zahvalil v imenu Vodstva SHLP dosedanjemu tajniku Stanetu Bidovcu, ki je odšel na drugi sektor delovanja.
Novo vodsivo SHLP
Predsednik Justo Košuta, podpredsednika Anton Gerlanc in Franc Gombač; tajnik Miro Kapelj; blagajnik Albin Škrk; odborniki:	Marija Bernetlč,
Stane Bidovec Jelka Gerbec, Stanka Hrovatin, Zora Košu-tova, Zorka Legiša, Alojz Markovič, Marija Cesar, Drago Sedmak, Karel Siškovič.
Pozdrav bratom v Jugoslaviji
Delegati in povabljenci, zbrani na II. izrednem občnem zboru Slovensko hrvatske prosvetne zveze v Trstu, pošiljamo svoje tople, bratske pozdrave jugoslovanskemu ljudstvu in vsem naprednim kulturnim delavcem, ki se bore za mir, svobodo in resnično ljudsko kulturo jugoslovanskih narodov
Pošiljamo tople pozdrave in našo solidarnost onim pisateljem, pesnikom, umetnikom in drugim kulturnikom, kakor tudi vsem ostalim naprednim borcem, ki so zaprti v
zloglasnih ječah in koncentracijskih taboriščih samo zato, ker so ostali zvesti tradicijam Narodno osvobodilne borbe, ker so ostali zvesti ljubezni do vseh slovanskih narodov in do bratske Sovjetske zveze.
S temi pozdravi izražamo tudi naše želje za čimprejšnjo osvoboditev izpod titovskega nasilstva. Želimo, da bi se Jugoslavija vrnila v bratski o-bjem vseh slovanskih narodov, da bi se v Jugoslaviji kultura vsestransko razvijala v resnični svobodi.
Vsem naprednim kulturnim delavcem Jugoslavije izražamo svojo solidarnost in jih pozivamo, naj tudi v bodoče vedno stoje ob strani svojega ljudstva, kot jim bomo stali mi tržaški Slovenci in Hrvati in kot jim stoje napredne množice vsega sveta.
Prizor iz igre «V nižavi», ki Jo je v soboto 12. t. m. uprizorila v Avditoriju v Trstu dramska skupina kriškega prosvetnega društva «Vesna». Igra je pokazala velike sposobnosti naših kriških diletantov, ki z bornimi sredstvi znajo dajati lekcije marsikaterim poklicnim i-gralcem in poklicnim gledališčem z milijonskimi sredstvi. Kriški fantje in dekleta so lahko upravičeno ponosna na svoje uspehe, ki so jih dosegli s svojimi lastnimi močmi. Z nadaij-nim prizadevanjem odlično napredujejo in postanejo ena izmed prvovrstnih dramskih dru-njim prizadevanjem lahko odlično napredujejo in postanejo ena imed prvovrstnih dramskih
družin v Trstu,
RAZVOJ SLOVENSKEGA ŠOLSTVA NA TRŽAŠKEM
Ustanovitev prvih trivialk v vaseh tržaške okolice
" DEMOKRATIČNA UPRAVA URESNIČUJE VOLILNI PROGRAM
100 milijonov za javna dela po vaseh gornje miljske občine
Težko vprašanje asfaltiranja krožne ceste Milje-Miljski hribi-Milje - VU naj dodeli občini zadostna sredstva za ta potreben objekt - V Čamporah se gradi otroški vrtec
V tem tednu smo obiskali Sv. Barbaro, Božiče, Hrvatine, Campare in vse manjše vasice, ki se razprostirajo na slikovitih Milj-skih hribih. Hoteli smo si ogledati vsa javna dela, ki jih je milj-ska občinska uprava izvršila v teh dveh letih po zadnjih volitvah, Prvo, kar nam je padlo v oči, je krožna cesta, ki povezuje Milje z vsemi večjimi vasmi: od Milj do Sv. Barbare, Elerjev, Božičev, Hrvatinov, Campor do Sv. Roka in zopet do Milj.
Zamisel te krožne ceste Je res hvalevredna. Na ta način so vse vasi povezane s svojim občinskim središčem. Cesta je široka in ima tudi dobro podlago. Prav gotovo je pripravna za asfaltiranje. Le njen četrti del je asfaltiran od Mili do Sv. Barbare, vse ostalo pa je še vedno, kakor je bilo prej ob otvoritvi.
Zupan Pacco, ki je bil z nami, nas je vprašal, kaj se nam zdi. Mi smo mu odkritosrčno povedali, da bi bilo treba asfaltirati ostali del ceste, kar bi prav gotovo predstavljalo veliko olajšavo za vasi, za vozila, za pešce itd. «In za njive ob njenem robu», nam je dejal župan. Nato nam je razložil, da se občinska uprava popolnoma zaveda tega vprašanja in da je vložila vse svoje sile zato, da bi dobila sredstva za asfaltiranje ceste, ker bi bilo to v korist vsej občini iz turističnega in iz praktičnega vidika. Kmetje se pač pritožujejo v poletnem času, da jim oblaki prahu, ki se dvigajo s ceste, povzročajo veliko škodo na njivah. Zato pa se vedno češče oglašajo v Miljah in na sestankih z občinskimi predstavniki.
Zupan nam je dejal, naj le pi-
not'
Danes in jutri četrtfinalne tekme za svetovno prvenstvo
Puskas namerno poškodovan od nemških športno malovrednih nogometašev - Brazilija-Madžarska - r ai večji nogometni dogodek v povojni dobi - Jugoslavija in Av. b ija resna tekmeca najboljših
kazali kot pravi mojstri žoge čija 8:3 (Madžari so igrali kot
in nogometne tehnike).
17. junija so bili izidi naslednji: Nemčija - Turčija 4:1 (kljub visokemu rezultatu so Nemci s težavo zmagali); A.n-glija - Belgija po podaljšku 4:4; Madžarska - J. Koreja 9:0 (nobeno presenečenje kljub temu, da so Madžari imeli v ekipi štiri rezerve); Svica-Ita-lija 2:1 (pravo presenečenje, ker so vsi računali na zmago Italije).
19.	junija: Jugoslavija - Brazilija 1:1 (najlepša dosedanja tekma, na kateri se je izredno odlikoval mladi Jugoslovan Milutinovič in s katero so Jugoslovani pokazali, da znajo spraviti v težak položaj najnevarnejše in najmočnejše e-kipe); Francija - Mehika 3:2; Avstrija - CSR 5:0; Urugvaj -Škotska 7:0 (Urugvajci so se izkazal: kot vredni tekmeci za naslov svetovnega prvaka).
20.	junija: Madžarska - Nem-
mačKa z mišjo in niso forsi-rali, ko so videli, s kom imajo opravka; nemški trener pa je postavil v moštvo več rezerv, ker ni hotel utruditi glavnih igralcev v predvidevanju kva-lifikacijske tekme s Turčijo; kljub temu pa je prišlo na tej tekmi do resnega incidenta, v katerem je bil težko poškodovan madžarski igralec Puskas); Turčija - J. Koreja 7:0 (Turki so pokazali dobro i-gro); Anglija - Švica 2:0 (niti ena niti druga ekipa nista i-grali dobro in zmagala je le najboljša med obema slabičema); Italija - Belgija 4:1 (Belgijci so bili le senca igralcev, ki so izenačili z Anglijo).
V sredo, 23 junija sta se vršili izločilni tekmi Italija-Svi-ca in 'Nemci ja-Turči ja, ki sta se končali z nepričakovanim porazom Italije (1:4) in že predvidenim porazom Turčije (2:7).
Po teh tekmah so stopile v
četrtlinale: Brazilija, Jugoslavija, Madžarska, Nemčija, U-ragvaj, Avstrija, Anglija in Švica.
Te ekipe bodo danes 26. junija odigrale izločilne četrtfinalne tekme: V Baslu Anglija - Urugvaj; v Lozani Avstrija - Švica.
Jutri, 27 pa bosta naslednji tekmi: v Bernu Brazilija-Madžarska, v Ženevi Jugoslavija-Nemčija. Favoriti so: Urugvaj, Avstrija, Jugoslavija in Madžarska ali Brazilija. Vsekakor prevladuje mnenje, da bo i-mela Brazilija zaradi odsotnosti težko poškodovanega Pu-skasa večje možnosti za uspeh kot Madžarska. Skoda, da ni bila ta tekma prihranjena za poznejši čas ko bi bil lahko nastopil tudi Puskas, kar bi nedvomno predstavljalo največji športni dogodek v teh zadnjih letih. -Na vsak način pa se pričakuje, da bo tekma zelo lepa, borbena in da bosta obe ekipi dali od sebe vse za uspeh. Ena od teh dveh sedaj najmočnejših ekip na svetu pa 'bo morala na žalost že v četrtfinali izpasti. Vsekakor upamo, da bo zmaga pripadla evropski ekipi, ki žanje velike simpatije vseh športnikov zaradi svoje krasne tehnike, svojega kavalirstva, svojih vrlin, svoje več let trajajoče nepremagljivosti. 'Dobro bi bilo, da bi mogel nastopiti Puskas, kar pa je madžarski trener na žalost izključil.
šemo o tej cesti, ki je ob otvo- več tudi zato, da je s sredstvi,
^ ,edanji najboljši nogometni ^Padalec v Evropi in na sve-Puskas, ki igra v sestavu ,rasne madžarske enajstorice. "feteklo nedeljo pa je bil na Nost ired tekmo Madžarska-Jh. Nemčija namerno težko “Oškodovan od nemškega igrai-
V
atLi
'io\
ji»11
V'
. V sredo 16. junija so se za-Na v Svici tekmovanja za j.,- svetovno nogometno prven-uv°. Tega dne so se začele o s-J^ifikacijske tekme za o->ša?’ ij/hio finale, ki so imele na-b ®°' da določijo ekipe, ki se 2 do srečale danes 26. in jutri ■junija v četrtfinali, fin je znano, so se osmin L ale udeležile naslednje dr-vne reprezentance: 1. skupi-K' Brazilija, Jugoslavija, jj-ancija, Mehika; 2. skupina: j "dzarska, Turčija, Nemčija, iu^a. Koreja; 3, skupina; U-šlj|Vaj> Avstrija, Ceškoslova-Bi;,’ Škotska; 4. skupina. An-ya' Iteli ja, Švica, Belgija.
-av'
»o
ne
»Di1,
t°!
(St
j«,
m1
S
t6v Sredo 16. junija so bili izidi ŠČ??1 naslednji: Urugvaj - Ce-Sq kovaška 2:0 (Cehoslovaki tjt/e Pred Urugvajci •— favo-(Jrj da tem prvenstvu dobro 'v -n'so doživeli pora-so ga vsi pričakovali)' tj g r|ja - Škotska 1:0 (Avstrij ie “P le s težavo zmagali, kar Ssj.J’tedstavljalo nekako pre-Jiip^dnje za športne kroge); §0sus,avUa - Francija 1:0 (Ju-niso preveč forsirali bili lahko zmagali z ve-Fehnazliko golov); Brazilija -l«a 5;0 (Brazilci so se iz-
Športno društvo ‘Primorje” slavi svojo tridesetletnico
V nedeljo bodo naši šport-. niki s Proseka-Kontovela proslavili 30. obletnico ustanovitve svojega športnega društva. Za to priliko bo na Fkoseku večja prireditev, na katero opozarjamo tudi naše bralce. Za to priliko bo izšel tudi poseben spominski album z opisom delovanja društva «Primorje» od dneva ustanovitve pa do današnjih dni.
Športno društvo «Primorje» je bilo ustanovljeno leta 1924 ■Njegovi ustanovitelji so pro-seški rojaki Nabergoj Ivan, Sardoč Ivan, Guštin Josip in, Kapun Franc. Ustanoviteljem so se kaj kmalu pridružili še drugi vaški fantje in še isto leto’so imeli športno društvo, ki si je nadelo ime «Primorje». Vedeti pa moramo, daje bil leta 1924, že na površju fašizem. Zaradi tega si lahko predstavljamo, v kakšnih pogojih je moralo delovati novoustanovljeno društvo. Poleg tega se je moralo to društvo boriti s finančnimi težavami, saj ni prejemalo podpore od nikogar. Za nabavo potrebnega materiala in za kritje potnih in drugih stroškov so prispevali člani društva in njegovi prijatelji. Od časa do časa so faptje priredili ples, od
česar so imeli tudi nekaj finančnih koristi. Fašisti so spočetka poskušali zlepa preslepiti športnike in jih pripraviti do tega, da bi vstopili v njihove vrste. Obljubljali so jim marsikaj. Toda s tem niso ničesar dosegli. Zato so leta 1927. društvo nasilno razpustili, njegovo imovino pa zaplenili.
Društvo «Primorje» je takoj po končani vojni ponovno zaživelo. V njegove vrste so pristopili novi, mladi ljudje in
si po vzgledu svojih pretini kov vsestransko prizadevali, da bi dosegli čim lepše uspehe.
Spored jutrišnjih proslav je naslednji: Ob 10.30 prijateljska tekma na igrišču v Bo-ljucu «Primorje» - Bagnolese (iz Emilije); ob 14.30 tekma v hitri hoji na Proseku; po tekmi veselica «pri barakah» na Proseku z obdaritvijo nogometašev. preslavnim govorom, godbenim koncertom in plesom.
ritvi razveselila vse ljudi okoliških vasi, a danes predstavlja vir skrbi prav zato, ker ni'bila dokončana z asfaltiranjem. Zupan je 'rekel, da se je občinska uprava večkrat obrnila na odgovorne či-nitelje v Trstu, da pa ni nikoli dosegla potrebne vsote za popolno asfaltiranje. Ce se skrbi za asfaltiranje nekaterih turističnih cest na kraškem podeželju, bi bilo treba skrbeti tudi za asfaltiranje tega važnega cestnega objekta v Miljskih hribih, ker bi to nedvomno nudilo velike ugodnosti tamkajšnjemu prebivalstvu in turističnemu razvoju miljske občine. Miljski župan je poudaril, da je okolica Milj zelo malo turistično izkoriščana in da je zato demokratična uprava pripravljena vložiti vse svoje sile za izboljšanje turističnih točk v Miljskih hribih. Prav gotovo pa je asfaltiranje glavne krožne ceste eden izmed predpogojev za uresničenje teh teženj.
V	vsaki vasi, kjer smo se ustavili, smo videli, da je občinska uprava poskrbela za napajališča, pralnice, za ureditev cest, trgov. Tako je v Božičih in tako v Hrovatinih. V Hrovatinih je bil preurejen trg, ki se danes prav di-tno prestavlja človeku, kadar pride v vas. Prav tako imajo Hrovatini novo zvezno cesto, ki povezuje vas z glavno prometno zvezo. V teku pa je sedaj nov del ceste iz Milj v Cereje, katera bo povezala tudi Hrovatine.
V	Čamporah je občinska uprava dala preurediti staro šolsko poslopje. V zadnjem času pa se je začela gradnja novega otroškega vrtca, ki bo končno izpolnil težko občuteno vrzel. Prav tako so bile v Čamporah preurejene ceste, je bila napeljana luč po vseh hišah, so bile zgrajene pralnice. Lani je bil dokončan tudi nov odsek vodovoda, ki dobavlja vodo vsemu zahodnemu delu Miljskih hribov do Lazareta in do doline Sv. Jerneja. Za ta odsek vodovoda je občina potrosila približno 40 milijonov lir. V tem delu. miljske občine je bilo preurejeno tudi pokopališče Sv. Brtgide.
Na vsej krožni cesti pa gradijo pokrite avtobusne čakalnice tako, da bodo potniki lahko ob vsakem vremenu čakali na avtobuse in ne bodo izpostavljeni vremenskim neprilikam, kot se je do sedaj dogajalo. Čakalnic se prebivalci Miljskih hribov prav posebno veselijo, ker so jih zahtevali. Videli so pač, da jim demokratična občinska uprava gre popolnoma na roko. če le ima dovolj denarnih sredstev na razpolago.
Pri Sv. Barbari se sedaj ne sliši govoriti o ničemer drugem kot o tržaškem vprašanju in o novi šoli, ki jo gradijo in ki bo naj-brže v prihodnjem šolskem letu popolnoma dograjena. Občina pa se pri Sv. Barbari ni pobrigala le za novo šolsko poslopje, mar-
ki jih je dobila na razpolago, asfaltirala krožno cesto do vasi, preuredila ostale ceste, zgradila nov vodovod, ki dobavlja vodo vsej vasi, kar prav gotovo predstavlja eno izmed največjih pridobitev tamkajšnjih prebivalcev, ki so se za to toliko let zavzemali. Prav tako je zgradila napajališče za živino, preuredila pralnico, ki je bila že zgrajena, a je bila v slabem stanju.
Za vse to, kot nam je povedal tov. Pacco, je občinska uprava potrosila v tem. času po vaseh Miljskih hribov približno 100 milijonov lir, kar nedvomno predstavlja velikansko vsoto, v katero pa niso všteti stroški za gradnjo ali preureditev šolskih po-
sola v današnjem smislu, to je kot osnovna vzgojna ustanova otrok vseh slojev, je razmeroma mlada. V starem in srednjem veku so sicer tudi obstajale šole, toda bi.se so privilegij vladajočih razredov, do-čim je preprosto ljudstvo o-stajalo neuko. Ves srednji vek so imeli samostani monopol nad šolo, šele z razvojem mest so slednja začela odpirati šole, kamor so zahajali sinovi premožnih meščanov. V naših krajih je šele avstrijska cesarica Marija Terezija ( 1740-1780) postavila šolstvo na novo podlago, to je dostopno vsem slojem prebivalstva. Njena šolska reforma iz leta 1774 predvideva obvezen šolski pouk za vse otroke od 5. do 12 leta starosti. Namesto dotedanjih konfesionalnih šol, ki so jih vodili večinoma jezuiti do razpusta njihovega reda v Avstriji (1773) je postavila državne osnovne, srednje in visoke šole.
Najnižji tip osnovne šole je bila trivialka, namenjena o snovni izobrazbi kmečke mladine; v trgih so bile glavne šole, v mestih pa normalke, to je popolne osnovne šole. Na triviaikah so se učili le treh predmetov (branja, pisanja in računstva), odtod tudi ime (trivium — tripotje). Gimnazija je po več nadaljnjih reformah dobila 6 razredov. Višja šola je bil dvoletni licej, iz katerega je bilo mogoče stopiti na univerzo.
Namesto dotedanje latinščine, ki je veljala vse dotlej kot edini učni jezik na vseh šolah, ie Marija Terezija uvedla na vseh osnovnih šolah cesarstva nemščino, dočim je latinščina še vedno ostala kot učni jezik na srednjih in visokih šolah S tem se je začela prva nasilna germanizacija nenem-ških narodov Avstrije, ki so predstavljali ogromno večino
Prav ta določba o nemškem učnem jeziku je napravila pri našem ljudstvu . osnovno šolo nepriljubljeno; kajti otroci niso razumeli niti ene besede in so se morali na pamet učiti, ne da bi poznali smisel. Nekoliko bolje je bilo če je bil učitelj Slovenec, da jim je lahko
ne šole». To stanje je trajalo vse do leta 1868, ko je bil v dobi tretje ustave izdan nov šolski zakon, po katerem so država odn. mesta prevzela vso slflb za šolo.
Prve okoliške šole
Do leta 1795 so bile odprte v Trstu prve šole po novi šol skl uredbi. Tako je bilo odpr tih več osnovnih šol, gimna zija ter preurejena materna lična in navtična šola (ustan. 1754). Srednje šole so bile nemško-latinske. normalke in glavne šole nemške, trivialke pa so bile posebej za Nemce, za Italijane in za Žide. Leta 1787 so tudi Srbi, ki jih je bilo tedaj precej v Trstu, ustanovili za svoje otroke srbsko pravoslavno šolo. Ta šola, ki obstaja še danes, je najstarejša slovanska šola v Trstu in ena najstarejših na Primorskem: starejše je bilo le glagolsko semenišče v Kopru (ustan. 1710), kjer so se mladi istrski kleriki pripravljali na duhovniški poklic v staroslovenskem jeziku.
Leta 1795 zasledimo tudi prve šole v tržaški okolici. To so bile trivialke v Skednju, na Katinari in na Proseku. Vse dosedanje razprave in članki o nastanku slovenskih šol so prikazovali, da je najstarejša šola na Opčinah, ki naj bi bila ustanovljena leta 1798. Toda viri iz tedanje dobe pa neizpodbitno potrjujejo, da so leta 1795 obstajale trivialke na Proseku. Katinari in v Skednju, dočim se trivialka na Opčinah do leta 1802 sploh še ne omenja. Sele po tem letu so bile odprte druga za drugo osnovne šole na Opčinah, v Barkovljah. Bazovici, na Kon-tovelu, v Križu ter v Dolini.
Vse te šole so delovale že leta 1819, o čemer pričajo viri iz tega leta. Sele mnogo kasneje pa so bile odprte šole pri Sv. Ivanu (1854), v Rojanu (1862), na Lovcu (1867), v Trebčah (1868). (Leta 1851 imajo svoje šole tudi Ricmanje, Boršt, Bo-tjunec in Devin.
Prvi učitelji v naših vaseh so bili, kot kažejo njihova i-mena, tujega rodu. V letih 1795/96 so poučevali v Skednju Karl Adam Karlsperger, na Salinari Karl Osmann, na Proseku Joseph Montanelli (kasneje Christoph Riegler). V takratnem izvestju navaja za vse učitelje v mestu izrecno, da poučujejo na nemški, italijanski ali židovski šoli; o učiteljih na okoliških šolah pa ta oznaka manjka, iz česar bi se dalo sklepati, da teh šol niso smatrali za izključno nemške. Kasneje (že leta 1819) so poučevali na okoliških šolah krajevni duhovniki, ki so bili Slovenci. Oni so vse bolj u-vajc.li v šolo slovenski jezik ter opuščali nemščino, zaradi česar jih je leta 1838 višja cerkvena šolska oblast strogo posvarila in zahtevala, naj vnaprej uče v nemškem jeziku. Sele 1846 je c. kr. gubernija v Trstu določile, naj bo slovenščina učni jezik na okoliških šolah. To je potrdil tudi državni zakon iz leta 1848, vendar so v dobi Bachovega absolutizma zopet uvedli nemščino. Ta je dokončno izginila z naših šol z odlokom tržaškega namestništva od 22.10.1862 , ko je postala slovenščina tudi uradni jezik za vse šolske listine, le dopisovanje z višjimi oblastmi je ostalo še nemško.
(Nadaljevanje prihodnjič) STANE BIDOVEC
slopij in za otvoritev nove kro- pojasnil vsaj prve temelje v
filli
Prva nogometna ekipa društva «Primorje». Slika je bila po-snef a po tekmi s tržaško «Prosveto», v kateri'je zmagala z 2;l ter, si tako priborila pokal «Naš glas»
k-i4 ’ ■’ '
ZA MASE KMETE
priporoča Kmetijska zadruga
Na vrtu
Pogled na prostore, kjer je bila urejena pod vodstvom prof. A. Černigoja sijajno uspela razstava risb in linorezov naših učiteljiščnikov, katerim ponovno čestitamo k uspehu
žne ceste.
I domačem jeziku. Zato ni čud-
Zupanu Paccu smo se po temino, da starši kljub šolski ob-
obisku prav lepo zahvalili, ker nam je šel tako vljudno na roko. Iz vseh dosedanjih razgovorov s predstavniki miljske demokratične občinske uprave smo dovolj jasno razumeli, zakaj je prebivalstvo volilo listo «Frausin» in zakaj naraščajo simpatje do Komunistične partije, ki se je držala in izpolnila svoje volilne obljube.
Na Poljskem v 5 letih 20.000 tovornikov
Poljska tovarna tovornih avtomobilov v Starahowicah je izdelala pred petimi leti prvih dvajset tovornikov domače proizvodnje. Od takrat je proizvodnja po zaslugi prizadevanja in požrtvovalnosti delavstva naraščala od leta do leta. 21. marca 1953 je bilo v prometu 10.000 tovornikov iz navedene tovarne. Leto dni kasneje je bilo danih v promet nadaljnjih 10.000.
važnosti niso radi pošiljali o-trok v šolo. 'Poleg tega pa je bil še drug razlog, da so otroci zelo pogosto izostajali od pouka, in sicer domače delo; kdo naj bi namesto njih pasel živino in opravljal . druga manjša kmečka dela. A tudi mnogi otroci so namesto v šolo rajši šli na kak travnik ali v grižo ter se tam igrali ves čas pouka.
Ne Marija Terezija, ne njeni nasledniki niso mogli izvesti v kratkem času velike zamisli, dati šolsko izobrazbo vsemu ljudstvu. Preteklo je več kot sto let, pretino je bil v glavnem izvršen smeli načrt. Glavni, vzrok je bilo pomanjkanje strokovno izobraženih učnih moči. Namesto njih so na triviaikah in deloma tudi na drugih šolah poučevali največ duhovniki, ki so bili tudi vodje trivialk, okrajni in deželni šolski nadzorniki. Zato so trivialke nazivali tudi «far-
Pletje je zelo važno o-pravilo, ker veliko pripomore k hitrejšemu in boljšemu razvoju zelenjave. Vpliv ple-tja se lahko iz dneva v dan opazi in leha, ki smo jo iz-pleli, takoj menja lice. Ple-tje pripomore k uničenju in odpravi slabih trav, poveča možnosti dihanja, korenin in izločanja ogljikovega okisa, ki ga listi potrebujejo, zemlja se prej segreje; prav tako zmanjšuje kapilarno izhlapevanje vode in povečuje možnosti pridržanja vode.
* * *
polagati je treba veliko pažnjo uničenju vseh slabih trav. Najrazličnejše škodljive žuželke najdejo v plevelu najprimernejše mesto za polaganje jajc in za razvoj ličink.
* * *
Paziti je treba, da ima solata, ki smo jo pustili za seme, možnosti razvoja in da ne bi pretrda glava Onemogočila izhod debla. Solati lahko pomagamo s prerezanjem gornjih listov.
* * *
Pri izbiri buč, ki jih nameravamo pustiti za seme. moramo polagati veliko pažnjo zato, da je za vsakim listom zarojena bučica. Ne smemo pustiti za seme buč, ki malo rodijo, in onih, ki pletejo.
* * *
Da ne bi rja napadla ble-desa, je dobro, da ga škropimo s galično apneno raztopino ali pa s prahom «Caffa-ro». Škropljenje moramo ponoviti vsakih petnajst dni. Paziti moramo, da ne škropimo tik pred nabiranjem zelenjave.
AGRONOM
Že zopet o zelenjadnem trgu
Kmetje, ki se poslužujejo zelenjadnega trga na debelo, prav posebno pa okoliški vrtnarji se niso prav nič razveselili ob vesti, da so podaljšali rok za predložitev na-
črtov za gradnjo pokritega zelenjadnega trga Rok so preložili od 25. junija na 31. avgust t. 1. Upajmo, da je to zadnja preložitev in da se bo ta važen in potreben objekt vendarle zgradil.
2e več kot dvajset let obljublja tržaška občina, da bo «v najkrajšem času» zgradila zelenjadni trg za prodajo na debelo. Napravili so že na stotine načrtov in mislimo, da bi bili lahko s trudom, ki so ga imeli z izvršitvijo teh načrtov, zgradili... maketo zelenjadnega trga v naravnem merilu!
Naše mesto je glede zelenjadnega trga še vedno v srednjeveški dobi in to bodisi glede zdravstva in snage kot tudi glede tehničnih naprav, ki jih zelenjadni trg zahteva.
Pred kratkim smo brali v «Cittadelli», da naši vrtnarji ne polagajo nobene paž-
S/o venci s pode-' želja, dopisujte v
svoj /isti
nje na snago in čistočo zelenjave. Pisca pa bi radi povabili na centralni zelenjadni trg, da se prepriča, «kakšno veliko pažnjo» posveča občinska uprava snagi in zdravstvu v zvezi z zelenjavo.
ISkrajni čas bi že bil, da bi malce skrbeli tudi za zdravje naših kmetov in prav posebno kmetic, ki so primorane prodajati svežo zelenjavo brez vsake zaščite in ob vsakem vremenu: v mrazu, dežju, vetru in pod žgočim soncem.
Upamo, da bo občinska u-prava poskrbela vsaj za čim prejšnjo zgraditev strehe in najnujnejših naprav, ki spadajo k modernemu zelenjad-nemu trgu, in za dodelitev primernega prostora za prodajo našim kmetom.
D. K.
Ko je pred goriškim gradom in na Travniku demonstrirala velika množica 'Tolmincev in terjala, svobodo za zaprte rojake, se ie znašel deželni glavar Strassold v veliki zadregi. Dolgo časa se je sicer obotavljal in ni hotel izpustiti u-jetnikov. Toda, ko je videl, da razdražena in obenem užaljena množica izgublja potrpljenje in da preti nevarnost, da bo ta množica opustošila tudi 'njegovo hišo na Travniku, se je vdal in osvobodil ujetnike. Ob tej priliki je dal tudi svečano zagotovilo, da se jim ne bo nič zgodilo in da se torej brez vseh skrbi lahko vrnejo na svoje domove.
Toda čim je cesar poslal na Goriško vojaško pomoč, se je Strassold opogumil. Pozabil je na vse svečane obljube ter poskrbel, da so v zelo kratkem času polovili vse voditelje velikega punta in mnogo kmetov, ki so se tega udeležili. Nekaj voditeljev, katerim je u-
KMEČKI PUNTI
spelo zbežati, predno jih je zalotila vojska, je moralo zapustiti domovino in se zateči v bližnjo Benečijo Tako je bil vsak nadaljnji poskus upora popolnoma onemogočen. Ljudstvo je protestiralo, je godrnjalo, toda zaman.
Sodna preiskava proti ujetim voditeljem punta in proti kmetom se je pričela že proti koncu julija 1713. in je trajala do druge polovice marca 1714. Z ujetniki so strahovito ravnali. (Mučili so jih in tako iz njih izsiljevali priznanja, ki čestokrat niso niti bila resnična. Povsem razumljivo je, da se je «užaljena» gospoda poskušala na vse načine maščevati nad brezpravno rajo, ki se je «drznila terjati staro pravdo».
Dvajsetega aprila 1714 je
bila izrečena obsodba. Dvanajst voditeljev punta je bilo obsojenih na smrt z obglavljenjem, okrog 150 kmetov pa na razne zaporne kazni, od katerih je 60 presedelo v zaporih na goriškem gradu več kot po dve leti.
2e isti dan, ko je bila izrečena smrtna obsodba, so bili pred stebrom sv. Ignacija na Travniku obglavljeni štirje voditelji punta in sicer Ivan Gradnik, katerega so smatrali za glavnega voditelja, Gregor Kobal, Lovrenc Kragulj in Martin Munih. Takoj po obglavljenju so trupla razčetverili, posamezne dele pa obesili na treh različnih predelih v okolici goriškega mesta in sicer pri Solkanu, na Panovcu in v Krojini. To so storili z namenom, da bi čim bolj pre-
plašili uporno ljudstvo. Na vseh krajih so deli trupel viseli po več dni ter razširjali neznosen smrad po vsej okolici. Ni pa znano, kdo jih je odstranil in kje so jih pokopali.
21. aprila so pred istim stebrom na Travniku obglavili štiri druge obsojence Njih i-mena pa niso znana. Izgleda pa, da trupel teh mučenikov niso razčetverili; toda niti ni znano, kje so jih pokopali, 23. aprila pa so usmrtili zadnje štiri od katerih so znana le tri imena in sicer. Andreja Laharnarja, Matije Podgornika in Valentina Lapajne.
Iz mrliške knjige goriške stolnice je razvidno, da je bil pokopan na farnem pokopališču Gregor Kobal, ki je bil obglavljen 20. aprila, Iz tega
sledi, da njegovega trupla niso razčetverili. Andrej Laharnar, t. j. eden izmed tistih, ki so bili usmrčeni 23. aprila, pa je bil pokopan na pokopališču pri Sv. Ivanu.
* * *
Tako se je torej dokončala velika tragedija kmečkega ljudstva, ki je terjalo «staro pravdo». Terjalo jo je, a ne doseglo. Vojska, ki je bila nastanjena skoraj po vseh večjih vaseh na Tolminskem, v Soški dolini in na Vipavskem, je preprečila vsako nadaljnje gibanje. Ljudstvo je moralo vzdrževati to vojsko, kar je predstavljalo novo, še nezno-snejše breme Povrh tega pa se je vojska zelo surovo in brezobzirno obnašala. Zahtevala je stvari, ki jih že itak izmozgano ljudstvo ni zmoglo. Zaradi tega so kasneje celo deželni stanovi prosili cesarja, naj odvzame to breme.
(Konec prihodnjič)
M, KAPELJ
Naše pobude
jih jezijo
«'Primorski» od 23. t. m. po svoji navadi napada «kominfor. miste», češ da so na Opčinah odklonili dvorano «mladincem», ki so hoteli uprizoriti neko igro v korist poplavljencem v Sloveniji. Na vsa čenčanja «Primorskega», ki veljajo, kot veljajo use titovske laži in Klevete, katere so predobro znane našemu ljudstvu, odgovarjamo, da titovski «mladinci» niso prejeli dvorane Prosvetnega doma na Opčinah enostavno iz razloga, ker je opensko prosvetno društvo, še preden so se oni spomnili, organiziralo predstavo, katere Izkupiček je namenjen poplavljencem v Sloveniji. Predstava se bo vršila U. t. m., kot poročamo v našem listu. Ze dejstvo, da se tudi ob tej priliki titovci obregujejo ob «ko-ninf or miste», pomeni, kako jih jezijo naše pobude ob tej priliki. Mi jih le opozarjamo na to, da bi lahko titovski vaditelji izdatneje pomagali poplavljencem, če bi si hoteli odtrgati kakih deset ali dvajset tisoč Ur od svojih mastnih mesečnih plač ali pa če bi nekaj manj potrosili za svoje protikomunistične pamflete in propagandne organe.
Odlog sodnih izgonov
Te dni je vu izdala ukaz št. 63 s katerim se odloži izvršba sodnih stanovanjskih izgonov do 30. junija 1955. Ukaz bo stopil v veljavo z dnem objave v Uradnem listu.
Poplave v Sloveniji
fNadaljevanje z 2. strani)
ni pa se da razsojati tudi tako — in tako očitno razsko-dajo oblastniki — da bi bil z izvedbo regulacije oškodovan za kakšnih 5 do 6 milijard vojni proračun, medtem ko je zaradi poplave škode sicer dvakrat več, toda oškodovani so predvsem — navadni delovni ljudje.
Celotno naše ljudstvo iskreno sočuti s prebivalstvom Celja in ostalih poplavljenih krajev v tej težki nesreči, ki ga je zadela. Po svojih močeh naši ljudje pomagajo poplavljencem, da bi jim olajšali trpljenje Predvsem pa zahtevajo od oblasti, da tokrat brez vsakršnega čvekanja in zavlačevanja nudijo prizadetemu prebivalstvu ne le simbolično, temveč dejansko, učinkovito pomoč, predvsem pa, da čimprej nakažejo potrebne vsote za regulacijo Savinje, da se takšne katastrofe v bodoče ne bi več ponavljale.
//;.’rSSmyssšj¥/sfs/y//ss/s/f/;ssfss*s/r/ss/sss////sf////f/JS/////A
DELO
KLJUB RAZBIJAŠTVU DZ IN PRITISKU DELODAJALCEM
USPELA STAVKA KOVINARJEV JE PLOD ENOTNOSTI NA BAZI
Še odločnejša akcija proti sleparskemu sporazumu - V Arzenalu stavkalo 95 odst. delavcev - Visoki odstotki tudi v drugih tovarnah - Stavka pri Acegatu
V torek so tržaški kovinarji zopet stopili v stavko, ki je tokrat trajala 24 ur. Po izredno visoki udeležbi stavkajočih je torkova stavka nedvomno ena izmed največjih v zadnjih letih. V velikih tovarnah in zasebnih delavnicah je stavkalo od 80 do 100 odstotkov delavcev, članov obeh sindikatov kakor tudi izven vsake sindikalne organizacije. Tudi tokrat so kovinarji stavkali v protest proti sleparskemu sporazumu, ki so ga sklenili razbijaški sindikati s («Confindustrio». Delavci zahtevajo, da se vodijo pogajanja za poenotenje plač z vsemi sindikalnimi organizacijami, predvsem seveda s tisto, ki zastopa večino delavcev. Isto tako so se z zadnjo stavko postavili še odločneje v obrambo. pravice do trajnega dela, proti odpustom in suspenzijam ter proti poskusom delodajalcev, ki bi hoteli ponovno uvesti na deloviščih stare fašistične metode.
Delavci v podjetjih Kozman, Schromek in številnih drugih so stavkali 100 odstotno. V Tovarni strojev so bili prisotni na delu le 104 delavci, pri Sv Marku približno 250. Pri Sv. Roku je bilo prisotnih od običajnih 708 delavcev in uradnikov le 67, dočim so ladijski tolkači stavkali 100 odstotno. V Arzenalu je stavkalo 95% delavcev, v visokih odstotkih so stavkali tudi pri Felszegyu in drugih manjših ladjedelnicah.
Zjutraj se je zbralo veliko število stavkajočih na zborovanjih v Kinu ob morju in v Miljah, kjer je govoril tovariš Radich, ki je gladko odbil vsa lažniva natocevanja voditeljev DZ proti Enotnim sindikatom.
Velik uspeh beležijo tudi stavke v 'Gorici in Tržiču, kjer
so nekateri delodajalci po tej odločni akciji delavcev začeli izplačevati dnevne, oz. mesečne predujme na bodoča mezdna izboljšanja.
Vzporedno s stanovskimi tovariši v Italijanski republiki so naslednji dan stavkali v protest proti sleparskemu sporazumu nameščenci Acegata. Tudi ta stavka, kot za kovinarje, je bila proglašena samo s strani Enotnih sindikatov. Delavska zbornica je namreč še enkrat nastopila proti interesom delavcev s tem, da je odbila enotno stavkovno akcijo in se postavila odkrito na stran ravnateljstva Acegata. Seveda je slednje s svoje stra-
ni napelo vse strune, da bi razbilo stavko. Kljub pritiskom na nameščence v delavnicah, remi z ah in posebno še na potujoče osebje, se je stavke u-deležila pretežna večina pripadnikov ES in znatno število pripadnikov DZ. Za nadomestitev stavkajočega potujočega osebja se je raznatelj-stvo poslužilo predvsem mlajših nameščencev, ki so bili sprejeti na delo šele pred kratkim ter drugih, ki so morali pod očitnim pritiskom pristati na izredne delovne ure. Kljub temu pa je tramvajski in fi-lobusni promet ves dan občutil stavko in to še posebno v urah delovnih izmen.
Jutri se začne
V. kongres Z ES
Jutri, v nedeljo 27. t. m. ob 9. uri se otvori v Kinu ob morju V. redni kongres Zveze e-notnih sindikatov. Kongres bo imel tri zasedanja in sicer jutri dopoldne, v ponedeljek popoldne in zvečer in v torek zjutraj (praznik Sv. Pera in Pavla).
Kongresa se bodo udeležili delegati bratskih sindikalnih organizacij iz inozemstva, med temi delegacija Splošne italijanske zveze dela.
Zaključna šolska prireditev v Boljuncu
Iz Boljuca smo prejeli naslednji dopis:
Tudi letos so boljunski utenti
zaključili šolsko leto z lepo prireditvijo. Na sporedu so imeli petdejanko «Sneguljčica». Odigrali so jo zelo dobro tako, da je predstava ganila marsikatero gle-davčevo srce. Odlično so se o-drezali Sneguljčica (Sanzone Alda), kraljica (Vanda Žerjal) in Gašperček IStarec Silvij). Pravljično igro so oživljali ljubki škrateljčki in čarobne vile.
Ze mnoge let se boljunski licenci odlikujejo v prireditvah. Razveseljujejo nas na Miklavževo in ob koncu šolskega leta. Bo-Ijunčani radi posečamo take prireditve. Radi bi tudi videli igrati našo mladino. Se vedno se spominjamo na dramo «Prevara» in na igro «Čudež v pustinji», ki ju je naša mladina, krasno odigrala pod vodstvom naših učiteljev.
ZVEZA
ENOTI? (H SINDIKATOV organizira
za jutri, v nedeljo 27. t. m. od 18. ure dalje
v DOMJU (na prostem)
Veliko
vrtno veselico
na čast V. kongresa Zveze s pestrim kulturnim sporedom, šaljivimi točkami, godbo in plesom.
Vabljeni vsi!
11. julija
proslava 100-lefnice
šole pri Sv. Ivanu
Demokratične organizacije Sv. Ivana organizirajo v nedeljo, 11. julija popoldne na Sancah v PODLONJERJU veliko slavje ob 100-letnici ustanovitve slovenske šole pri Sv. Ivanu. Na sporedu je uprizoritev igre iiMandrijarji», ki sta jo spisala tov. Vlada in Stane Bidovec. Spored vsebuje ludi pevske in godbene točke.
Demokratične organizacije Sv. Ivana istočasno opozarjajo vse slovenske ljudi, da nimajo nobenega opravka s prireditvijo, ki bo jutri, v nedeljo 27. junija na titovskem stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu. To je prireditev, ki je popolnoma titovska. Naši ljudje se je zato ne bodo udeležili.
Tudi obč. svet na Repentabru glasoval za ustanovitev STO
Resolucija za STO odobrena z 10 glasovi - Samo en glas proti - Propadla titovska zvijača - Tudi nekateri titovski svetovalci glasovali za STO
Tudi svetovalci občine Re-pentabor so se na zadnji občinski seji, v soboto 19 t. m. skoro v celoti izjavili za u-stanovitev STO. Z 10 glasovi, 1 preti, 1 vzdržanim in 1 za popravek, je bila sprejeta naslednja resolucija, ki jo je predložil svetovalec SDZ Škabar Karlo:
«Varnostnemu svetu OZN - Lake Success - New York
Vladi Federativne ljudske republike Jugoslavije - Beograd
Vladi Italijanske republike -Rim
Občinski svet občine Repenta-bor, spričo neprestanih novic, ki jih objavlja svetovno časopisje z ozirom na pogajanja med za-pačLriimi velesilami, Jugoslavijo in Italijo za razkosanje STO ostro obsoja
vse te spletke in namere;
odločno odklanja kakršno si bodi razkosanje STO ter
zahteva
končno ustanovitev STO, kot določa mirovna pogodba z Italijo.
Tudi na Repentabru so titovci v zadnjem trenutku predložili svojo resolucijo, ki jo je naš svetovalec tov. Guštin Veljko označil kot demagoško in predloženo s ciljem, da se skuša varati ljudstvo ter obenem preprečiti, da bi občinski svet zavzel jasno stališče za STO. V svoji intervenciji je naš svetovalec razgalil vso izdajalsko politiko Titove vlade, ki hoče uničenje STO v interesu raznih vojaških paktov in zvez in je zato tudi sprejela anglc-ameriški diktat od 8. oktobra.
Titovski župan Škabar Alfonz in titovca Guštin Ludvik ter Škabar Silvester so napeli vse svoje, sicer zelo omejene možganske sposobnosti, da bi preprečili glasovanje za našo resolucijo. In ne samo to. Da bi uveljavili svojo resolucijo, očividno poslano iz njihovega glavnega štaba, so hoteli z nizkotno zvijačo enostavno pomasiti drugo resolucijo, ki isto tako zahteva u-stanovitev STO, katero je pred sejo vložil v imenu večine svetovalec ISDZ Škabar Karlo. Ko
je slednji vprašal, zakaj ne stavijo te resolucije na glasovanje, sta se župan in Guštin Ludvik v vidni zadregi spogledala in se hitela opravičevati, toda manever z resolucijo je bil že preveč očiten. Sele na odločno zahtevo našega svetovalca, ki je zavrnil ponovni poskus zavlačevanja, je bila resolucija dana na glasovanje, ki je dalo z titovsko a-genturo porazen izid. Se enkrat je ostalo titovsko vodstvo docela osamljeno, ker so celo njihovi svetovalci glasovali za STO. Titovska resolucija pa je prejela pičlih 5 glasov.
V ostalem je občinski svet obravnavat razne probleme občinskega značaja ter sprejel zadevne sklepe. Enoglasno so bile tudi odobrene tri resolucije v zvezi s problemi kmetijstva.
Ljudska
prosvela
OBVESTILO
1. julija t. 1. se bo Slovensko hrvatska ljudska prosveta preselila v nove prostore v Domu pristaniških delavcev, drugo nadstropje. Nova telefonska številka bo 28-402.
Tajništvo
«Razvalina življenja» na Opčinah za poplavljence.
Drugo nedeljo, 4 julija (in ne jutri, kot je bilo prvotno določeno) bo opensko prosvetno društvo v svojem Prosvetnem domu pripravilo kulturno prireditev z uprizoritvijo Finžgarjeve drame v treh dejanjih «Razvalina življenja». Za to priliko bo gostovala dramska družina iz Nabrežine, ki je s to igro dosegla že doma prav zavidljiv uspeh. Prepričani smo, da bo to gostovanje vrlih Nabrežincev privabilo obilo gledalcev, posebno še ker je čisti dobiček prireditve določen plemenitemu
namenu lajšanja gorja poplav-ljencev v Sloveniji. Pri predstavi bosta sodelovala domači openski orkester pod vodstvo W.. Werner ja in pevski zbor iz Trebč pod vodstvom D. Kralja. Začetek predstave ob 17. uri. Openci in okoličani, udeležite se v čim večjem številu ter pokažite s tem trpečemu ljudstvu v Sloveniji svojo bratsko solidarnost! Preplačila vstopnine se zato hvaležno sprejemajo.
SK ladjed. Sv. Marka organizira od 15. do 21. avgusta izlet na Dunaj. Izletniki se bodo ustavili na Dunaju 4 dni, da si bodo lahko ogledali vse zanimivosti mesta. Pojasnila se dobijo na sedežu krožka (gostilna Paradiso, ul. Ponzia-na 21).
KS I IH O
OPČINE
Sobota, 26. jun.: «Ognjena past» (Trappola di fuoco). Film MGM.
Nedelja, 27. jun.: se ponovi.
Ponedeljek, 28. jun.: «Blatna maska» (Maschera di fango). Warner Bros film.
Torek, 29. jun.: se iponovi.
Sreda, 30. jun.: «Glumači» (I pagliacci). MGM fiilm.
Četrtek, 1. jul.: «Tri prepovedane zgodbe» (Tre storte proibite). Warner Bros film.
Petek, 2. jul.: se ponovi.
V tednu se začnejo prestave ob
18, zadnja ob 22. Ob nedeljah in
praznikih začetek ob 16, zadnja
ob 22.
PROSEK
Sobota, 26. jun. ob 20: «Slavna pustolovščina» (La gloriosa avventura). EN1C film.
Nedelja, 27. jun. ob 18: se ponovi.
Torek, 29. jun. ob 18: «Smrt trgovskega potnika» (Morte di un commesso viaggiatore).
NABREŽINA
Sobota, 26. jun. ob 20.30: «Javni sovražnik št. 1» (Nemico pubblico n. 1). ENtC film.
Nedelja, 27. jun. ob 16 in 20.30: se ponovi.
Ponedeljek, 28. jun. oib 20.30: «Zensko poželenje» (Desiderio di donna). Universa! film.
Torek, 29. jun. ob 16. in 20.30: se ponovi.
Za teden
dni
Sobota, 25. - Rudo-1'f Nedelja, 27. - Ladislav Ponedeljek, 28. - Irenej Torek, 29. - Peter in Pavel Sreda, 30. - Lue ima (mlaj) JULIJ
Četrtek, l. - Teo baiti Petek, 2. - Oton.
ZGODOVINSKI DNEVI
28.19:42 je padla antifašist borka Alma Vivoda iz Barbare.
28. 1948 objavljena zgodovi Resolucija Informacijske! rada, ki je razkrinkala t stvo Titove klike.
TRST II.
SOBOTA: 14. Richard Strlf|
Burke Tilda Eulenspiegela oddaja za najmlajše - 16.30 venski motivi - 19. Pagovi ženo - 19.45 Koncert te noi, Dušana P ertola - 20.05 Zbor venske -filharmonije - 21. Mal I šalo - malo zares - 21.45 Dl I kavi slovanski plesi - 22.30 lj| Madžarska fantazija.
NEDELJA: 8.45 Kmetijskall daja - 13. Glasba po željah ' I Slovenski zbori - 16.10 Skeri ' Simfonija št. 2. - 21. Puč «Manon Lescaut», opera v dejanjih.
PONEDELJEK: 18.40 KO» flautista Attillja Poluzzija ■
Mamica pripoveduje - 21.15 ‘ Slovenske filharmonije Književnost in umetnost -Čajkovski: Simfonija št. 4.
TOREK: 9. Vaški kvintet -Liszt: Konicert št. 1 za iklavi1 orkester - 11. Glasba po ž‘
-	19.15 Koncert pianistke t Mirce Sancinov e - 21. Rad j, oder - Terence R-atigan: KI WINSLOW, drama v 2 dej. Operetne -melodije.
SREDA: 14. Vaški kvintet ' Zdravniški vedež - 21.15 Kot1 y violnista prof. Karla Sane 22.15 Mozart: Koncert za vid " in orkester.
ČETRTEK:	14. Janaček:	Eis
češki plesi - 19. Mamiči n a P1 razgovr Stic a - 21. Dramatizirana -zž1 L 5 .
-	22.30 Romance in nokturni. [Jer, Je
PETEK: 13. Glasba po žel
-	21. Tržaški kulturni raz@le*
22. Književnost in umetno?1 22.15 Iz angleških dvoran.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se od vsem, ki so spremili na z-poti našo ljubljeno in i zabno
MARIJO KURET
iz Ricmanj št. 84. Pos»1 zahvala domačemu pevsk* zboru in godbi.
Ricmanje, 25. junija 19^
žalujoča družina Hrv1 lty ^ai
OBN
Vse 1 (Al ^lesile 1tev trži s Predi ' !ugoslo
«i«>j vla<
vio1 °cilno v°ja.
,, ludi :eC°glasn ”1 prit
končen Jledner
°čenen
<VL6- Sp visi V ki
«fer;
'•»glos; ' »lijan Mga Pirnat
A tu<
in nečakinja
(Nadaljevanje s 1. straniI
nosti tržaških podjetij. Zato bi bilo neprevidno izven mere računati na to odpornost. Rezerve se manjšajo in krčenje poslov, čeprav ne v kričeči obliki, jih čedalje bolj zmanjšuje in, če ne bo na mesto tega obdobja depresije stopilo tehtno in bistveno olajšanje, se bodo rezerve privatne pobude o-sušile v volji in sredstvih. Po drugi strani se ne more prezirati dejstvo, da, dočim se v večjem delu zahodnih dežel bije borba za gospodarski napredek v smislu večjega produktivnega pritiska v skladu z vsemi pridobitvami modernega sveta, se v Trstu bije borba zato, da se vse ne zruši. Gospodarstvo Trsta — je zaključil — je nad vse ranljivo v svojem organizmu, ki je oslabljen od tolikih udarcev, katerim je že preveč časa podvrženo».
Kaj bi pomenila uveljavitev note od 8. oktobra, kot je bila formulirana, izboljšana ali poslabšana? Minister Eden je jasno dejal — uporabljam njega-ve besede — da «je obstajal tvor in smo ga odrezali, to je bil drastičen a neizogiben u-krep». ILondonski «Times» od 7. oktobra je pisal: «Zgleda, da je možno, da so zahodne vlade pripravljene skladno potrditi rešitev ’de facto’, s katero bi se cona A prepustila Italiji in cona B Jugoslaviji, kar je edini praktično možni ukrep vsaj za določitev začasne rešitve».
Tedaj je tudi «Giornale di Trieste» takole komentiral: «Logično je, da je to salomonska rešitev, ki žrtvuje istrske brate. Glede tega je nekoristno delati si utvare s tolmačenjem zavezniških namenov. Zanje je sklep od 8. oktobra pomenil delitev STO: cona A Italiji, cona B Jugoslaviji».
matskimi razgovori za popravke med obema deželama), bi dosegel uspeh, žalostno priznanje, ki ga mora napraviti, kdor je 8. oktobra podal ostav-

ko potem, ko se je zaman zoperstavil sprejetju izjave.»
6. maja: «Hladno preučujoč položaj, bi dokončna rešitev mogla biti ona od 8. oktobra: cona A Italiji, cona B Jugoslaviji v nezačasni obliki, t. j. brez tistih ozemeljskih izmenjav med obema conama, ki jih je predvidevala anglo-ame-riška izjava pretekle jeseni preko italijansko - jugoslovanskega neposrednega sporazuma.»
28. maja: «8. oktobra 1953 so Anglija in Združene države izdale izjavo (imenovano dvostransko), s katero so dejansko požrle izjavo od 20. marca 1948 in so predlagale delitev STO na podlagi sedanje meje na Morganovi črti v smislu, da
Govor tov. VidaSija v občinskem svetu
bi cona A morala preiti pod Italijo in cona B pod Jugoslavijo. Obe sosedni deželi sta imeli proste roke za medsebojne ozemeljske izmenjave preko diplomatskih posvetovanj.»
Spoštovani kolegi! Nihče ne more postavljati v dvom poznavanja tržaškega vprašanja s strani prof. De Castra. Znova je torej jasno, da je nota od 8. oktobra pomenila in pomeni razkosanje Tista nota je bila pozdravljena od večinskih skupin, vključivši tudi federacijo MSI «kot prvo pravično dejanje (citiram resolucijo MSI) in obljublja in zagotavlja istr-
čeprav se je vedelo, da bi uveljavitev note pomenila dokončno razkosanje.
Logično je, da bi moralo biti vse iz propagandnega vidika «začasnega značaja» Tudi Sulzberger je v («New York Timesu» od 9. oktobra odkril, da «je Tito preteklo pomlad dejal ministru Edenu, da bi podlaga za rešitev tržaškega, vprašanja lahko bila naslednja: italijanska uprava in okupacija cone A; jugoslovanska u-prava in okupacija cone B; vse na «začasni» podlagi. Ob tisti priliki je Tito izrekel upanje, da bi se po dveh ali treh letih
skim bratom, da ne bo odnehal j mogla doseči «formalna in flood borbe itd».	I končna» rešitev z nekaterimi
Resolucija, ponavljam, je e- manjšimi popravki na etnični naka resoluciji ostalih skupin, I podlagi»
w
Stoka za cono A Italiji
Titova „začasnost“
Tedaj je anglo - ameriški tisk grajal Fello in celo vladi v Londonu in Washingtonu,
ker «niso imeli poguma jasno in nedvoumno povedati resnico, t. j. da je izjava od 8. oktobra umorila tripartitno od 1948, kar pomeni, da je dokončno likvidirala tisto obljubo o prepustitvi vsega Ozemlja Italiji. «New York Tribune» je pisal: «Načelo delitve jasno zgleda kot edino pametna rešitev delikatne in potencialno nevarne «impasse», v kateri se nahaja tržaško vprašanje.» To so iste misli, ki jih danes ponavlja londonski «Economist», ko poudarja, da je «začetna rešitev, t. j. tista o ustanovitvi enotnega Svobodnega ozemlja, že izven diskusije. Maršal Tito si je že praktično priključil cono B. Italija mora s svoje strani imeti vsaj mesto in luko Trsta...»
Lahko bi citirali druge liste, revije, izjave inozemskih državnikov A zato, da potrdimo, kar pravimo, se danes lahko sklicujemo na bivšega političnega svetovalca Diega De Castro. Evo vam tri trditve, izrečene ob treh različnih datumih:
30. aprila 1954: «Ce bi Scelbi uspelo uresničiti slednjo tako, kot je bila izdana (cona A Italiji, cona B Jugoslaviji y diplo-
Za Tita so vse rešitve «začasne» ker misli, da bo prišel trenutek, ko bo glede dokončne rešitve obveljala njegova. «Menimo — je dejal 30. novembra — da bi se moralo vprašanje rešiti vsaj začasno; njegova rešitev ne more biti veljavna za večno, ker nas bi okrnila».
Evo, kaj je pred kratkim pisal «Primorski dnevnik» (16 6. 1954): «Kompromisna rešitev v danih pogojih ne pomeni odpovedi nacionalnim težnjam. Jugoslavija je zaradi miru pripravljena na nove žrtve, toda nikoli se ne bo odpovedala svojim pravicam do Trsta. Rešitve, ki bi pod določenimi pogoji prepustila mesto Trst Jla-liji, jugoslovanski narodi ne morejo sprejeti kot dokončno.»
In Franc Stoka v uvodniku «Primorskega» od 20. 6. J 954: «Jugoslavija je — kot se zdi — pripravljena spričo dejstva, da je tristranska izjava še vedno v veljavi, da je prav tako še vedno v veljavi osmooktobrski diktat, kakor tudi spričo dejstva, da je še vedno nevarnost, da bi ameriška in angleška vlada ta diktat izvedli in s tem prisiliti Jugoslavijo v oborožen konflikt, da je torej pripravljena danes rešiti tržaško vprašanje tudi začasno na podlagi razdelitve. Zakaj? Prav zato, da bi vse tri nevarnosti odstranila in dosegla normalizacijo odnosov z Italijo in s tem utrdila mir v tem delu Evrope. Za dosego tega pomembnega cilja je Jugoslavija pripravljena na skrajne teritorialne žrtve v coni A, žrtve, s katerimi bi velik del cone A zopet prešel pod upravo Italije. Pri tem pa nikakor ni pripravljena pristati, da bi kdor koli še nadalje podpiral italijanske aspiracije na cono B.»
Kot vidite, je tudi Franc Stoka za noto od 8. oktobra, je za «začasno» razkosanje, za sporazum med Italijo in Jugoslavijo, da se še bolj utrdi skupina fronto proti «napadalnim nameram» Sovjetske zveze.
nja z misinom Morellijem, s prof. Gregorettijem, da se reši naš problem in se tako združeno koraka proti skupnemu sovražniku.
Enakopravnost? Modus vi-vendi? Zaščita interesov prebivalstva cone B? Med begunci v Trstu in tudi v Istri tega nihče ne verjame. So le fraze, demagogija, varanje, pesek v oči.
Zakaj se noče odobriti novembrska resolucija? Zakaj se noče odobriti tista, ki je bila predložena na prejšnji seji našega sveta z dodatkom, da nasprotujemo razdelitvi, pa naj bo začasna ali dokončna? Zakaj se noče enotna resolucija kot zadnjič? Resolucija, ki bi bila sprejemljiva za nas vse?
Tega nočete, ker ste sporazumni z noto od 8. oktobra, z razkosanjem. «Iziti iz nepre-makljivosti», kot si vi zamišljate, pomeni zapustiti cono B. To je resnica, tudi če jo skušate prikriti z visoko donečimi frazami, z obljubami in osredotočenjem vašega ognja proti komunistom.
Spoštovani kolegi! Je pa še drugo vprašanje, na katero je treba odgovoriti. Italijanska vlada in vi sprejemate to razkosanje, ker hočete rešiti vsaj Trst? Ker hočete imeti položaj enakopravnosti, ki bi vam omogočil nadaljevanje borbe v boljših pogojih za uresničitev vsega, kar je predvidevala tristranska nota? Ali pa obstaja v vladi in pri vas točno prepričanje, da pomeni sprejetje sporazuma popolno prepustitev cone B 'Titu?
Dovolite, da sam odgovorim na to vprašanje m sicer na podlagi dejstev in logičnih sklepanj, tudi če moram za to preiti na polje visoke politike, ki zelo nadleguje našega župana, kateri se raje dotika trdnih tal. Da se bom pa lahko boljše in preprosto izražal, bom nal vsak način rabil predvsem citate in mnenja z vaše strani.
ško vprašanje iztrgati iz nacionalističnega področja, da se postavi na višjo stopnjo, na evropsko in mednarodno stopnjo, se razumejo tudi določeni pojmi, kot tistega, ki ga je izrazil demokristjan Bondioli v rimskem «Popolu», kjer je brutalno povedal, da si je zaman pričakovati, da bi zavezniki korakali proti ITitu, mu vzeli cono B in jo ponudili na pladnju v zameno za odobritev E OS.
Istočasno, ko gospodje iz Washingtona zahtevajo od Italije, da pristopi k EGS, v izo-gib sankcijam gospodarskega in političnega značaja, pa gledajo — opazujoč vedno resnejši odpor proti njihovim vojnim načrtom v Franciji in Italiji -— na balkansko zvezo kot na najvažnejši uspeh «Blok, ki ga sestavljajo Turčija, Grčija in Jugoslavija — piše iz Aten Sulzberger — je postal ena izmed najmočnejših o-brambnih utrdb. V teh treh deželah Je več vojakov kot v kateri koli drugi deželi v Evropi. Njihova žilavost in volja za bojevanje v primeru potrebe, so bile preizkušene odi Rumenega morja pa do Jadrana.»
Ko se trdi, kot je storil go
Franc Stoka se «začasno» stri-spod §celba, da je treba trza
Te dežele so postale torej za Američane najboljše rezerve topovske hrane, -najvažnejši branik v bodoči vojni. Sklicujoč se na «mučno revizijo» Združenih držav v pogledu evropskih dežel, ki se upirajo E OS, je -«Giornale di Trieste» od 6. junija pisal, da osredotočajo Američani svojo pozornost na bonnsko Nemčijo, na balkanske narode «v polni idili» in na Španijo «Američani — je še dostavil dnevnik — so dali jasno razumeti, in rimski krogi se o tem prepričujejo, da je spor med nami in Jugoslavijo glede Trsta, kljub prijateljski naklonjenosti do Italije, v očeh Washingtona kot drugovrsten element.
Moram celo še nekaj dodati: v Washingtonu se trdi. da je glavni namen balkanske zveze «prav ta, da se Jugoslavija
vključi v atlantsko obrambno organizacijo», («Giornale d’Italia», 3.6.54). Evo kaj piše iz Aten Indro Montanelli za «-Corriere della Sera»: «In ne delajmo si utvar: Bankanski pakt, kot gledajo nanj Američani, ki imajo do številk posebne simpatije, pomeni 79 divizij za zaščito njihovih letalskih in pomorskih oporišč v jugovzhodni Evropi. Bili bi e-nestavno blazni, če bi si domišljali, da bi smatral Washington to argument manj važen od proceduralnih, ki jih mi predpostavljamo. Pomagal nam bo privesti v pristan operacijo Trsta, pretino se sklene tristranska zveza tako, da se odvzamejo Titu ugodnosti, ki bi jih imel pri pogajanjih. Toda ničesar drugega: to mi je znano iz določenega ameriškega vira.
To vedo tudi Grki in Turki. Eden izmed teh, ki je globoko vpleten v takih zadevah mi je dejal: «V teku poletja bo pakt sklenjen. Na vas je ležeče, da ga časovno prehitite na cilju Trsta. Italijani imajo proste roke, da paralizirajo vso svojo zunanjo politiko na tem problemu. Ne morete pa zahtevati, da paralizira«" tudi mi svojo».
Ce hoče Italija vstopiti v to zvezo — in vstopiti hoče na vsak n'-čin — mora torej pohiteti. Ker se mudi, mora pomagati pri odstranjevanju tržaške ovire. Da se odstrani ta ovira, mora sprejeti sporazum. Mora razumeti, da j'e «odtrga-nje Jugoslavije iz sovjetskega vplivnega področja — po mnenju Washingtona, posebno pa Poster Dullesa — edini uspeh, ki ga je dosegla ameriška diplomacija v 7 letih «hladne vojne» 7. Rusijo in da se ga torej ne splača tvegati». In še več: rimska vlada mora pokazati še večje razumevanje. E-vo nekaj misli, ki jih je iznesel «Corriere d’informazione» (31.5.54) ob priliki Titovega potovanja v Atene:
kominformistično strujo».
To je vse kaj drugega, kot «veto» za spremembo balkanske zveze v vojaški pakt! Gre v resnici za «vzeti ali pustiti», s perspektivo v vsakem primeru, da bo postal Trst v Ji O S in v balkanski zvezi luka za oskrbovanje jugoslovanskih čet, prav gotovo pa eden izmed prvih ciljev v vojni, ki jo pripravljajo imperialisti z vso silo. «Grčija, Turčija in Jugoslavija — je izjavil bivši minister Venizelos v intervjuvju «Daily -Mailu» — morajo biti pripravljene na vojno. Te dežele morajo biti pripravljene ne samo na obrambo svojega ozemlja, marveč tudi na napad. Grki bi lahko prišli do Donave in zadali udarec nasprotniku za hrbtom». Z vstopom v pakt mora biti torej ludi Italija ' pripravljena na vojno, da pride do Donave da udari sovražnika za hrbtom.
Za ustanovitev STO
Torej, spoštovani kolegi, i-mamo prav. ko trdimo, da se hoče tržaško vprašanje rešiti iz vojaških razlogov, v vlogi vojne, s perspektivo novih nesreč za naše mesto in narode. Tito potrebuje vojno vzdušje, da lahko vleče naprej in tako izkorišča položaj za izsiljevanja. Potvarja se, ne grozi več, da bo prišel v Trst, hoče «začasno razkosanje», istočasno seveda zahteva malenkostne koncesije kot vasi Hrvatine in Bazovico, četrtino industrijskega pristanišča v Zavljah, važne privilegije v tržaški luki, jamstva itd; ter pripravlja odhod nadaljnjih 15 ali 20.000 prebivalcev iz cone B.
Nezadovoljstvo v Jugoslaviji
«Obstajajo zelo vidni znaki nezadovoljstva v Titovi Jugoslaviji. In gotovo je, da se maršal drži na površju skoro izključno z diverzijami polemičnega značaja kot nerešeno tržaško vprašanje, ki mu zagotavlja vsakodnevne prestižne uspehe, dokazujoč, da se velika Amerika in velika Anglija umikata pred njegovim dvignjenim prstom. Samo izrazito protiitalijanska politika lahko združuje okrog Tita težnje njegovih narodov, ki so iz vsakega drugega vidika tako različne. Tudi zaradi tega si je zaman pričakovati, kar se tiče Trsta, rešitev, ki bi bila v celoti v korist Tita in torej na našo škodo. Tudi samo polovičen uspeh italijanskih tez, hi riizbil edino podlago titovskega ražima; jugoslovanski komunisti bi prvi izrabili priliko za strmoglavljenje diktatorja in ponovno vključitev
Zaradi tega smo blizu nesramnega barantanja, ob katerem ste se večkrat nasmehnili. Govori se, da bo v 3 tednih vse končano. Zgleda celo, da je baje že sestavljen seznam z imeni tistih, ki bodo morali sodelovati z italijanskim generalom, kateri bo prišel nado-mestovati gen. Wintertona. U-kaz iz Rima je, da se podpira razkosanje, da se čim manj piše, da se ne organizirajo protesti, da se ne objavljajo resolucije tistih ki notiejo ničesar slišati o kapitulacijah. Tudi bivši politični svetovalec De Castro molči, mesto njega govori Gorresio.
imel to zaslugo, da je rešil Trst. V vseh krogih, tudi med begunci in. v vrstah vseh strank, se je uveljavilo mnenje, da mora imeti tisti pripomoček zaslugo, da reši tudi cono B.
Izpad fašistov
Spoštovani kolegi! Slišali smo tu dolg govor svetovalca Morellija, ki je hotel opravičevati svoj pristanek na «začasno» razkosanje. 'Morelli je napravil celo obtožnico proti STO, ki ni bila namenjena •nam, marveč tistim, ki v vrstah MSI pri nas in v Italiji zahtevajo STO. Slišali smo tudi samokritiko poslanca Colo-gnattija. Ne zanima nas mnogo. Zanima nas bolj, kar je odkril v nekem svojem pismu, ko je trdil, da so tiste izjave «povzročile trušč in komentarje, ki so bili še posebno u-godni v begunskih krogih...».
Ezio Maria Cray, eden izmed sovrstnikov Morellija je v svojem tedniku «Il Nazionale», v uvodniku od 30. maja, podpirajoč stališče Colognat-lija in drugih fašistov, navajal kot pričo o dobroti svoje teze besede demokristjana Giacoma Bologne v «Vita Nuova»: «London in Washington skušata čimprej zapreti tržaška vrata. In s surovim realizmom, ki jim je, kot zgleda priljubljen, izvajajo sedaj nekatere ameriške politične osebnosti pravcati moralni pritisk na Italijo, da bi jo pripravile, naj sprejme načrt, ki je bil dogovorjen z Jugoslovani. Očitno je, da bo zelo težko odkloniti načrt, ki se že predstavlja kot
rezultat tristranskega sporazuma. Razumljivo je dejstvo, da se v tem položaju najdejo med Tržačani in Istrani ljudje, ki razmišljajo o rešitvi, katera je zgledala kot odvratna za patriotično zavest Italijanov». In E. M. Gray priznava: «Ce bi se danes izvedel v obeh conah plebiscit, bi teza za ustanovitev Svobodnega ozemlja pobrala ogromno večino glasov. Bilo bi torej pravilno, da bi italijanski parlament pristal na to, kar je sedanja resnična volja Tržačanov, če tudi si nekateri tega ne upajo odkrito povedati iz razloga, ki ga navaja demokristjan Bologna: da zgleda «odvratna za patriotično zavest». In fašist Gray takole zaključuje svoj uvodnik: In zato imamo rajši brez oklevanja — pred katero koli delitvijo, etnično ali pa ne — izvedbo mirovne pogod. be». Nihče ne more zanikati, da prevladuje danes v vseh strankah zaupanje v uveljavitev mirovne pogodbe.
Ali je mirovna pogodba slaba? Temeljno odgovornost za to pogodbo nosijo tisti, ki so privedli Italijo v vojno, v poraz in katastrofo. Te pogodbe ne bi bilo, če bi ne bilo fašizma, jeklenega pakta, izdajstva v službi Hitlerja, republike Salò, Adriatisches Kuesten-landa, gaulaterja Reinerja in vseh njegovih hlapcev, špijo-nov in plačancev.
predstavljala nikakor ug6' rešitev za Jugoslavijo ali ristno za utrditev miru v delu sveta...».
Resnica pa je malce čna. Tudi Tito noče nič V* ti o STO, ker bi v tem pr*1 ru prenehalo biti stratešk0 ? ■ porišče, bi bilo nevtraliz'1' ?v in demilitarizirano. Ne bi lo prilike, da bi se spren»; lo v dobavno luko jugosl0'1 ^'čSko skih čet. Na ta način Trst bi bil točka, s katero se trjujeta obe fronti, zahodu3 , balkanska. IS tem mnenjeb* * vsi ostali strinjajo.
Rim in Beograd v isti barki
>	ve, ‘ttiprej frasai
i»,6ga s
I tantsl jyp°sel ^‘cino i ^jprej dr» Va r V gl, h tudi 8e°gra, „ v>la ,
ks Je U asheje
>	tčako žtnem
esa v tE
Sazu io v v
0Keli 81 v lavlj:
Nste> Si-
Vlte
Tako se večina občinsK1 ^fcsti
titovski svetov* ^ bedel tem j ; bistv;
sveta in
— to je dogodek v — nutku — strinjata proti $ hTla.. š ! Vejši
strinjata z uveljavitvijo ■ n0-~c-5J od 8. oktobra, ki pomeni J sJasni]
končno razkosanje. ZdrUj ,)f^e v<
so v Atlantskem paktu, Il,li|0.‘'! ženi bodo v EOS in v baS Bo,
Zakaj ni svetovalec Morelli — če ni hotel predlagane resolucije — še enkrat predlagal resolucijo od novembra meseca, kateri je dalo njegovo gibanje svoj pristanek? Zato, ker mu je ljubša demogogija, špekulacija, s katero zakriva v bistvu isto stališče, ki ga je zavzel MSI, ko je pozdravil noto od 8. oktobra kot korak naprej!
Mirovna
edini
pogodba
izhod
Spoštovani kolegi! Vsi so
prepričani, da je položaj težak, zelo težak. Nihče noče razkosanja. To morajo vedeti v Washingtonu, Londonu, Beogradu in v Rimu. Ne samo, da obstaja splošen odpor proti razkosanju, marveč narašča iz dneva v dan število tistih, ki smatrajo, da je uveljavitev mirovne pogodbe edina rešitev. Ta je dejansko edino najbolj primerno orodje za rešitev Trsta in cone B. Je edina legalna menica, ki jo je podpisalo 21 držav, med temi Italija in Jugoslavija.
Tisti pripomoček, ki se imenuje Svobodno ozemlje •— je
Jugoslavije v strogo obveznodejal nekoč De Gašper; — je
Ne bom se zadrževal pri pobijanju fašistične «teze», ki jo, kar se tiče Slovencev, podpira Morelli. Je to ista, ki jo je imel Francesco Giunta, kateri je dejal, da je treba Slovence pokončati, kot anonimno drhal. Danes obstajajo knjige in listine, ki postavljajo na sramotni oder režim, kateri je v teh pokrajinah sramotil ime, demokratične tradicije in civilno zgodovino italijanskega naro.. da. In smo lahko mirni, ko pomislimo, da se tisti sramotni režim ne bo nikoli več vrnil, ker tega ne bo dopustil italijanski narod.
Smatramo, da je mirovna pogodba danes, bolj kot kdaj koli izhod za rešitev tržaškega vprašanja. In tega se zavedajo tudi vsi tisti, ki so proti mirovni pogodbi, med katerimi maršal Tito, ki se potom svojega zunanjega ministra Kardelja tako le izjavlja:
«Poskusi, da se najde rešitev za tržaško vprašanje s čisto in enostavno izvedbo mirovne pogodbe, imajo v sedanjih pogojih še poseben pomen. Danes se vidi, bolj jasno kot kdaj ko-
ii, da mirovna pogodba ni predvidevala zadostnih jamstev za obstoj Ozemlja, kot ga pogodba predvideva. Tako STO ne bo nikdar v stanju kljubovati italijanskim imperialističnim težnjam in Trst bo o-stal vir napetosti med Italijo in Jugoslavijo.
Po drugi strani mirovna pogodba ne predstavlja zadostnih jamstev za vzdrževanje notranjega demokratičnega režima na ozemlju, ki je podvrženo stalnim zunanjim pritiskom in intervencijam. Italijanska tvornica klevet v Trstu bo vedno lahko v stanju paralizirati vse demokratično življenje Ozemlja in znižati na ničlo narodne pravice slovenskega prebivalstva. Neovrgljivo je, da predstavlja STO v takih pogojih najbolj primerno sredstvo za vsakega, ki je zainteresiran na kaljenju italijansko-jugoslovanskih odnosov, to je izpodkopavanju sodelovanja Jugoslavije z drugimi državami v obrambi miru v tem delu Evrope. Enostavna uveljavitev mirovne pogodbe bi torej v sedanjem položaju ne
P
skem paktu, in vse zato, d3 “ *°lik komunizem uniči!
Resolucija, ki jo danes !	—
čer predlagate, ne odgoV* vašemu mnenju. Da doka3;1 da ste odločno proti vsakr* mu razkosanju, morate ti, da nasprotujete noti oktobra, da nasprotujete F niku, ki ga kuhajo v RimU; nasprotujete stališču ital** ske viade. iznesenemu od $ be, Piccionija, od resola* pokrajinskega kongresa D» nasprotnem primeru imajo žavljani vso pravico dvoin' vaše trditve.
G. župan, spoštovani kol*
Mi smo iskali enotnost. Fr*"‘ li smo na prejšnjo resolo3 čeprav je bila nedoločna, ** čna Bila je kompromis, k' zahteval od nikogar not>* načelne odpovedi. Poten» postalo jasno, da se ta e'( nost enostavno ni hotela. >>. nja, potem ko bi se uresni** čeprav bi bila negotova* bila obvezala vsako skup' da si prevzame lastno 0<) vornost.
Na vsak način vemo, da
4
razkosanja ne bo prišlo, če||<^ do prebivalci dvignili s
glas, če se ne bodo hoteli' žati navodila k molku. I® Seou^ bomo napravili vse, kat . ki<ju mogoče, zato, da se čuti vB». x je potrebno, odpor proti ’*o®8t,Uc kršnemu razkosanju, naj s° $ko začasno ali pa dokončno.
Mi nočemo zatajiti n°^i Nktia' bra od vseh sprejete resoll| o
je. Mi glasujemo za en « v VNo resolucijo miljskega obči1”, >( Je ga sveta. Mi pozdravljam17 «.
glasnost podeželskih obči®',
i't&e
zavračajo razkosanje in v ’ loj,* ji ogromni večini zaht®’i %„ b’ STO, ker smo prepričani* j^lou 7 bi s plebiscitom v coni 6°Jega Trstu prebivalstvo glasuj za Svobodno tržaško oze”.l(-V3"X U
•/V0
Naša skupina namera' to ostati zvesta bistvu • j «-«j lucije, ki je bila izglas°^: lrr'htei novembra lani in ki je pred kratkim soglasno PL^( - jUe'
5 fc°e‘a
or e ^
na v miljskem občio5*' be&,e2i
svetu.

Odgovorni ur RUDOLF BLA2IC (B>3 Založništvo «DELA» ,< Tiska tip. RIVA, Torrebiam
Dovoljenje AIS
ttsta


&
-.‘s