Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 145.
V LJUBLJANI, sobota, 3. julija 1926.
»smeans. Številka P»f
LETO II s
Zi£t & ;jrS*SSa£S
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20"—j inozemstvo Din 30 —.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Besede, samo besede.
Tako bi naj točneje "bilo označeno delo sasih parlamentarcev v skupščini in iz-vse	*ak° pa ^ m°gli označiti tudi
• ,ru8e slovesne napovedi v javnosti. nQx: j8? *e v®e govorilo o varčevanju v ne\- rzaVj' upravi. Ni bilo stranke, ki cela !l3?uf ariala potrebo varčevanja in o teh h a, deklaracijah je bilo citati Ne en« | eyrednih »an.erah. In efekt?
ena komSftrstvo se ni reduciral°’ ne povišaln s* Se 111 ukinila, pac pa se je Povišale ll° državnih podtajnikov, člani	s5v d]ievnice poslancem, ki so
jj0 jlr uPsčinskih odborov. Od vsega ta-
Oitoi U/),U) Napovedanega varčevanja je ^tdia le prazna pena, katero pa se zato tem bolj potratno meče v javnost.
In koliko debate smo imeli o izgledih
Tii jih obeta izenačenje davkov našim davkoplačevalcem. Cisto odveč je bila vsa ta debata, ker tudi prepotrebno izenačenje davkov je ostalo samo beseda in preteklo bo še mnogo, mnogo časa in se več tinte predno bo ta beseda postala
»leso.
Poljedelski krediti, obrtna banka, volk Tf.T hlastne samouprave, stanovanjska a cya, cela vrsta drugih obljub, celo že . ^konjenih obljub, vse samo besede in 11 eua ni še dejanje, a pa so vse te prazne obljube še bolj ^stalno govori o izredni delal
• /- te vladne večine, se govori o
OStal,lh verjetnih vrlinah vlade — a vse skupaj ni drugo, ko prazne besede hrez vsake vrednosti.
Nič boljša pa ni opozicija. S kakšnim zmagooznanjajočini hrupom se je prokla-miral boj proti korupciji. Po vsej državi bo razvila najživalmejša akcija in z ^°jem se ne bo prenehalo preje,'dokler e bo ležala na tleh čisto pohojena in — korupcija. Pa vsa ta oznanila Neustrašnega boja so imela silo ravno za eH shcd in to •— v Ljubljani, kjer proti korupciji ni treba niti govoriti. A druga-ee? vse gre po stari poti, z edino izjemo a Ie ^nančno ministrstvo brez zasluge opozicije zasedel poštenjak.
Pa boji v skupščini! Koliko hrupa zaradi konvencij z Italijo! Ce pa prečrtate i vse govore opozicionalcev, ne izve-pisi111 ^ *e£a’ ^ar so že poročali časo-
V ^avilosti! Koliko besed se izreče jen,^atl o slovenski kulturi. Krasno ure-jeva 1U na umetninah prebogata Groharjev! razslava pa zaman vabi obiskoval-
vSei.an,0r stopite, po vseh lokalih in po tiljp -;iVri'h Prostorih, polno besedi kri-sta,;: Pollf	obstoječega
^Uja, polno besedi ne«adov^ii,i T j
Prav nikjer niti sledu akci je iJ	0
Vidimo rastočo brezposelnost \n ganemo. Vidimo rastočo moč nemSk« t°
• D. — in se ne ganemo. Vidimo, kako
propada gospodarstvo vsled previsokega pačenja — pa se ne ganemo. Vidimo
„0riuna“ ne bo razpuščena.
llaPak
enkrat
akcije.
f na vsakem koraku — toda niti
Ue poskusimo niti kreniti na pot
*raza62at*ane Pr‘ 1}ese<l’’ vse os^ane
Pa se širi vsepovsod apatija,
Dja'e 0ce nazadovanja in mati propada
zarini^'Vano smo že na tem mestu opojno .* na PG*re,)0 akcije, opetovano i-adi z? apelirali na stranke, da ne pa-sauio z voditeljstvom naroda, Vodit i’ C'a tlK*‘ priCno iavajati dolžnosti del iev 'n povedejo narod na pot zn»J P°tem 1;0 so s«111« dokazali sv ■ /-nost za akcijo.
A 2
OJO
Beograd, 3. julija. V političnem življenju včeraj ni bilo nič posebnega, ker so se poslanci že po večini razšli. Dr. Nikič se je sestal z Božo Maksimovičem in se z njim dolgo razgovarjal o delu vlade in o občinskih volitvah v krajih, kjer so zainteresirani radičevci.
Posebno živahnost kažejo bosenski radikali glede na občinske volitve, ki se imajo izvršiti v Bosni in Hercegovini. Zaradi teh volitev ima Boža Maksimovič mnogo posla. Verjetno je, da bodo pri teh volitvah sodelovali tudi člani vlade. V Besni bo posebne deloval dr. Srskic z Božo Maksimovičem.
Vlada še okleva, ali naj izvede svojo včerajšnjo odločitev c razpustu > Or juri e-r v Sloveniji. Notranji minister je včeraj izjavil, da je opustil namen razpustiti »Orjuno« v Sloveniji. Pač pa bo vse ukrenil, da se izslede in kaznujejo krivci zadnjih krvavih dogodkov. Vlada bo pazila na to, da se taki izgredi ne bodo več dogajali. Maksimovič je izjavil, da j bo v teku današnjega dne preklicana od-| ločitev o razpustu »Orjune«. Samostojna ! demokratska stranka podčrtava to kot ! svoj poseben uspeh in ugotavlja, da je j Maksimovič v svoji prenagljenosti v tem ' vprašanju doživel fiasko.
Spor zaradi odgoditve skupščine.
®cagrail, 3. julija. Sinoči od pol 9. do ?°i	konferiral	Pavle Radič s pred-
se mkom vlade Uzunovičem. Njun pogovor se je nanašal na delo zakonodaj-, nega odbora in sploh na delo posameznih odborov. Ob tričetrt na 10. je g. Uzu-novič, ko je odhajal iz predsedništva vlade, dal novinarjem izjavo, ki se tiče zahtev posameznih parlamentarnih skupin, da se skliče skupščina. Predsednik skupščine mu je omenjal pisma, ki jih je dobil od Pribičeviea, v katerih ta zahteva, da se glede na sedanje katastrofalne povodnji skliče skupščina. Tudi Uzunovič sam je dobila taka pisma. Pravi pa, da je reden pojav kadar se odgodi skupščina, da opozicija to spremlja z vsaj navideznim neodobravanjem. Sedaj je to se malo huje, ker opozicija izkorišča elementarne nezgode, kakor da bi bila v tem pogledu vlada kaj kriva. Uzunovič po-vdarja, da je vlada sama smatrala kot svojo dolžnost, pustiti, da dela parla-
ment kolikor časa mogoče dolgo. In res je skupščina tudi polne tri mesece delala in ta čas dovršila vse posle, ki so bili na dnevnem redu in so bili tehnično pripravljeni.
Kar se tiče elementarnih nesreč in ukrepov za pomoč ter kreditov za ta namen, je vlada vse storila in še stori, da to veliko zlo čim najbolj mogoče omili. Vlada bo tudi v bodoče storila vse, kar I bo nujno ter predvsem dovolila potrebne kredite. Predsednik vlade je uverjen, da bo v narodni skupščini tudi opozicija odobrila kredite, ki se bodo sedaj porabili za te namene.
Beograd, 3. julija. Klub Ljube Jovanoviča je poslal predsedništvu narodne skupščine pismo, v katerem zahteva takojšnje sklicanje narodne skupščine, da bo odobrila potrebne kredite za podpore krajem, ki so bili oškodovani pa povodnjih.
■U f ^ nioran,o preiti h dejanjem, bo FaZ k delu. In samo tista stranka, ki °* storila, je upravičena do vodstva
SEJA GOSPODARSKO - FINANČNEGA ODBORA MINISTROV.
Beograd, 3. julija. Gospodarsko-finanč-ni odbor ministrov se je včeraj bavil s potrebami ministrstva za promet. Govorili so o prodaji starega železniškega materiala in o nakupu novega. Nov material naj bi se nakupil v Nemčiji. Govora je bilo dalje o raznih nabavah prometnega ministrstva na račun reparacij. Odobrila se je nabava 20 velikih novih lokomotiv. Pred koncem so razpravljali še o uvedbi električne razsvetljave v vseh vagonih in na vseh progah. Ta predmet je bil odkazan odboru za državne na-bavke, ker bi se morali akumulatorji za razsvetljavo nabaviti v inozemstvu. Danes bo ministrski odbor razpravljal o predaji tobaka, kar ga preostaja in o zakonu o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji.
KONFERENCA PUCLJA Z UZUNOVI-ČEM.
Včeraj sta se dolgo
hi nnif ?redsednik vlade Uzunovič m poljedelski minister Pucelj. Pucelj je predložil poročila iz raznih krajev o škodi ki jo je napravila povodenj in o obrambi zoper njo. Poudarjal je, da z vseh strani prosijo nujne pomoči in podpore. Ministra sta se v tem vprašanju sporazumela in bo Pucelj dogovorno s finančnim ministrom nakazal najnujnejšo podporo krajem, ki so najbolj prizadeti.
SEJA FINANČNEGA ODBORA.
Beograd, 3. julija. Včeraj je finančni odbor izglasoval pravilnik o uporabljanju avtomobilov v monopolski upravi. Nato je bilo sprejeto poročilo sekcije odbora za prošnje in pritožbe. Za tem se je eačela razprava o delu finančnega odbora. Govorilo je več govornikov opozicije, ki so stavili več predlogov, o katerih se bo danes razpravljalo.
Odbor za zakon o neposrednih davkih je včeraj po dolgi debati sprejel čl. 12. s spremembami in dopolnitvami, ki se nanašajo na oprostitev od plačevanja zemljarine pri posameznih vrstah zemljišč.
MUSLIMANI ZA DEMOKRATE.
Beograd, 3. julija. Jugcslovenska muslimanska organizacija bo te dni s posebnim proglasom pozvala muslimansko prebivalstvo v Srbiji, Južni Srbiji in Čr-; ni gori, naj 5. avgusta pri občinskih vo-| litvah glasuje za demokrate, ker sta de-; mokratska in muslimanska stranka v i vseh pogledih enakih nazorov.
naroda. Če pa se dc- aktivnosti ne morejo povzpeti naše stranke, mora to storiti naša mladina in s svojim ognjem uničiti sedanje mrtvile in zaključiti dobo, ki pozna samo besede — pa nobenega dejanja.
DEMOKRATI NAPOVEDUJEJO VOLITVE.
Beograd, 3. julija. Neki ugleden član demokratske stranke je včeraj zatrjeval, j da so volitve neizbežne in da že sama i vlada dogovorno z notranjim ministrom j Božo Maksimovičem pripravlja material j za izvedbo volitev, če bi se demokrat-! ska stranka le malo bolj potrudila, bi lahko sodelovala v sedanji vladi. Gotovo se bo na današnji seji kluba, kjer bodo navzoči tudi člani glavnega odbo-
Nemci bodo obnovili ruske železnice.
Berlin, 3. julija. V tukajšnjih industrijskih krogih trde, da se bo v bližnjih dneh izvedla velika industrijska transakcija med sovjetsko vlado in nemško industrijo. Sovjetska vlada namerava kupiti veliko tovarno lokomotiv in železniških vagonov, ki je znana pod imenom Rheinental«. Vsi stroji in ves material te tovarne bi se prepeljal v Rusijo. Tudi nemški inženerji in vse tehnično osobje bi šli v Rusijo. Kakor se trdi, znaša kupnina 60 milijonov zlatih rubljev.
BESEDILO RUSKO-TURŠKE POGODBE
Moskva, 3. julija. Službena agencija Tas« objavlja službeni komunike, v katerem pravi: Ob izmenjavi ratifikacijskih listin o turško-ruski pogodbi, ki se je v četrtek izvršila v Parizu, sta zastopnik vlade v Parizu in, zastopnik turške vlade podpisala zapisnik in v njem ugotovila sledeče: 1. Ob podpisu pogodbe, ki se je izvršil v Parizu, obe državi nista napram tretjim državam obvezani v ničemer, kar ibi nasprotovalo tej pogodbi. 2. Pariška pogodba, ki je izdelana na osnovi iturško-ruske- pogodbe, podpisane še 1. 1921. v Moskvi, ima tudi klavzulo o ohranitvi medsebojnega prijateljstva in o vzajemnem sodelovanju. Ta klavzula naj za naprej onemogoči, da bi se državi pogedniei obvezali napram tretjim državam, ker bi bilo s tem sodelovanje obeh držav ogroženo. Zastopniki obeh držav svečano izjavljajo, da si državi tudi v bodeče ne bosta napram tretjim državam v nobenem oziru vezali, če se prej med seboj ne sporazumeta.
ra, n ju.
razpravljalo o tem važnem vpraša-
VPRAŠANJE ODPRAVNINE NEM-KŠIM KNEZOM.
Berlin, 3. julija. V parlamentarnih krogih so mnenja, da je izključena možnost, da bi državni zbor sprejel zakonski predlog o odškodninah za posestva članov bivših dinastij. Socialisti so izjavili, da bedo glasovali proti temu zakonskemu predlogu. Seja bo trajala pozno v ncč. Zdi se, da je usoda vlade že naprej zapečatena.
NEMŠKA VLADA ODNEHALA.
Berlin, 3. julija. Nevarnost, da pride do krize ali do razpusta parlamenta in do novih volitev, je bila včeraj v zadnjem momentu odstranjena s tem, da je je . vlada odnehala. Ta dogodek se smatra za zmago republikanske stranke. Ko je prišlo že do tretjega čitanja zakonske osnove o edškednini bivšim vladarjem, je državni kancelar Marx nenadoma izjavil, da vlada umakne to zakonsko predlogo. Pri tem je kancelar rekel, da se morajo na željo predsednika republike umakniti vse stvari, ki bi utegnile povzročiti demisijo vlade in razpis novih volitev. Izrazil pa je nadc, da se bo do, konca leta že morala najti kaka zakonska rešitev v vprašanju odškodnin. — Za tem je parlament s 333 glasovi proti 17 in ob 97 praznih glasovnicah sprejel zakonski predlog, po katerem se do kcnca leta sistirajo vsi procesi v vprašanju odškodnin bivšim knezom.
DR. BASAR1ČEK POSTANE PODTAJNIK V PROSVETNEM MINISTRSTVU.
Beograd, 3. julija. Kakor se doznava, sta se predsednik vlade Uzunovič in poslanec Pavle Radič včeraj v predsedništvu vlade sporazumela v vprašanju državnega podtajnika v prosvetnem ministrstvu. Definitivno je odločeno, da zasede to mesto dr. Gjuro Basariček.
Soiunski prooiem.
Bistveno, mogoče edino važno vprašanje, od katerega je odvisno razmerje naše države do Grške republike je ureditev solunskega pristanišča in kontrola nad železnico od naše meje do egejskega' morja z ozirom na gospodarske interese Jugoslavije, ki tvori zaledje za solunsko luko.
Solun je zlasti za srednjo in južno Srbijo to, kar je bila v bivši avstrocgrski monarhiji Reka za donavsko ozemlje propadle monarhije, ali pa, kar utegneta mogoče v bodočnosti postati Kotor id Skader za doline, ki jih danes od jadranskega morja še ločijo neprebile dinarske alpe. Solun je eminentno balkanska luka in jugoslovanski interesi na tem pristanišču in lia železnici cd Djev-djelije do Soluna so evidentni. Ta železnica je bila svoj čas gospodar last Com-pagnie d’Exploitation des Chemins de fer Orientaux«, ki jo je ustanovil baron Hirsch in do balkanske vojne je bila proga pod kontrolo Avstrije in Nemčije; glavni delež je pri tem imel Wiener Bankverein. 'Po balkanski vojni se je začelo med interesenti glede nadzorstva razpravljanje, ki se pa še ni končalo, ko je izbruhnila svetovna vojna. Med vojno jo je prevzela v vojaško upravo antanta. Takrat so se za železnico finančno zaiti-tresirali zlasti francoski kapitalisti in fi-naneijelno vprašanje te proge najbrže še ne bo tako kmalu rešeno med Atenami, Dunajem in Parizom.
L. 1906, ko si je morala Srbija iskati novih tržišč vsled avstrijske carinske voj-'ie, ji je Turčija prepustila del luke v Solunu in dovolila prost uvoz in izvoz. Po drugi balkanski vojni je Srbija sklenila z Grčijo pogodbo, ki ima ta dva člena:
Njegovo Veličanstvo kralj Helenov se zavezuje, da bo njegova vlada dovolila vse potrebne olajšave in garancije za dobo petdesetih let za popolnoma prosto izvozno in uvozno trgovanje Srbije čez solunsko luko in po železnicah od Soluna do Skopi ja in Bitolja. Ta prostost bo kar največja, upoštevajoč edino to, da bo v skladu s popolno in celotno udejstvitvi-jo helenske suverenitete.
Sklenila se bo posebna konvencija meil obema visokima pogodbenima strankama tekom leta dni glede podrobne regulacije v svrho izvedbe tega člena.«
Ta pogodba je močno ozlovoljila Avstrijo, ki je zahtevala zase enake privilegije kakor Srbija. Predno je bila pa konvencija ratificirana, je prišlo do svetovne vojne. Po tej vojni je Srbija zopet odločno zahtevala izhod na egejsko morje čez Solun, sedaj ne .več kot prijateljsko uslugo, ampak kot pravico in pogoj zato, da prizna grško suvereniteto nad Solunom. Grška, ki je bila 1. 1922 poražena v Mali Aziji in je stala sama proti italijanskim aspiracijam na grških otokih, je 1922 ratificirala predvojno solunsko konvencijo, s čemur pa naša država ni bila več zadovoljna. 10. maja 1923 je bila sklenjena zato nova solunska kon-
j vencija: Jugoslaviji se je priznala prosta zona v luki v obsegu 94.000 kvadr. met. pod jugoslovansko administracijo, toda pod grškimi zakoni in policijo; blago, ki prihaja od meje v Solun je .'tranzitni: in carine prosto. V protokolih so določbe glede potnikov in živine po železnici. Na meji se ekspresno blago ne sme zadrževati dalje kot 12, navadno tovorno pa ne več kot 18 ur. Ratifikacija se je izvršila BO. maja 1924 in zona je prišla dejansko pod našo kontrolo 3. marca 1925. Vendar to ne zadošča potrebam naše države, kajti od 94.000 kvadr. met. jih je okrog 40.000 pod vodo, za razkladanje iii skladanje lesa ter tovorjenje živine ni dovolj prostora in železniški promet se na tesnem prostoru ne more redno in hitro obavljati. Kar je pa še posebno težavno, je to,, da je okrog “vse proste zone obzidana grška prosta zona. ki jo je atenska vlada prepustila v ek ■-ploatacijo privatni družbi, tako, da je lahko Jugoslavija vsak čas v konfliktu s tretjo stranko, s katero pogodbeno nima opravka. Pa tudi promet po solunski železnici je skrajno počasen in Grki, ki ob našem prometu neposredno ne služijo svojih dobičkov, delajo razne sitnosti. Ker naše pritožbe radi tega v Atenah niso zalegle, je beograjska vlada posegla po drastičnem sredstvu in javno odpovedala zavezniško pogodbo Gr- j ški s pripombo, da sicer želi njene obno- j vitve, toda kot pogoj zahteva ugodnejšo : preureditev solunske zone in takojšnjo j last nad železnico Djevdjelija — Solun: 5 torej koridor do egejskega morja. Po Grški je na te zahteve šel vihar. Roparji in hinavski prijatelji, tako se je glasilo po grškem časopisju na račun Beograda. To- [ da Jugoslavija je odločno izjavila, da samo za to ceno garantira grško suvereniteto v grški Macedoniji in vzhodni Tra-kiji.
Po tej napetosti so se pogajanja obnovila septembra lanskega leta in se nadaljujejo glede tehnične strani vprašanja med eksperti. Nasvetujejo se glede uprave nad železnico tudi razne rešitve, naj omenimo solucijo, ki jo ima za naj-boljo dober poznavalec tega vprašanja Hamilton F-ish Armstrong: upravlja naj železnico grško - jugoslovanski komitet pod predsedstvom Francoza. Če se vprašanje glede lastništva železnic« reši, potem tudi ureditev luke same ne bo težka.
Rešitev v zadovoljstvo obeh držav je nujno potrebna. Razumljivo je, da imaj > pri teh pogajanjih svoje prste vsi mogoči agenti: Madžarska, Italija in Britanija. Mussolini obeta za grško prijateljstvo koncesije v Dodekanezu, Britanija na Cipru in grški odpor proti ureditvi.Soluna v našem smislu izvira brez dvoma odtod. Ne najmanj radi tega, lahko rečemo, je Jugoslavija zopet navezala diplomatske slike s Turčijo in analogni vzroki so tudi sosedno Bolgarijo, ki enako zahteva svoj izhod in koridor na morje (Kavala, Dedeagae) napotili, da je podpisala prijateljsko pogodbo s Turčijo.
Avaicovati pa je, ua oo Givija koi. > vendarle uvidela ogromne koristi, ki jih bo .imela cd morske poti Solun — Aleksandrija, če sklene zvezo z zaledjem, ki je edino v stanju, da to pot s svojimi produkti v največjem obsegu zalaga.
Solunski problem je na današnjem diplomatskem šahu eno najvažnejših in na jdel i ka tne j ših v p ra šan j.
Politične vesti.
= Seja zakonodajnega odbora. Na zadnji seji se je razpravljalo o vladnem načrtu teatralne uprave. Po tein načrtu naj se reducira število ministrstev na 14. Odpadla bi ministrstva: ministrstvo za izenačenje zakonov, čegar agende bi prevzelo justično ministrstvo, ministrstvo za agrarno reformo bi bilo priključeno poljedelskemu, ministrstvo za socialno politiko pa ministrstvu za narodno Zdravje. Vladni načrt centralne uprave predvideva dalje popolno centralizacijo uprave. Načrt je sploh precej pomanjkljiv, kakor so običajno vsi načrti, ki se ji dela -bolj iz strankarskih ko pa iz stvarnih vidikov. Vladni načrt je utemeljeval mesto odstonega ministra dr. Srskiča minister za pravosodje. Kot prvi je govoril proti načrtu v imenu SLS posl. dr. Hohnjec, ki je odločno grajal načrt kot popolnoma nezadosten. Vladni načrt hoče uvesti največji centralizem in popolno nadvlado Beograda nad pokrajinami. Zato odklanja načrt z vso odločnostjo. Za njim je govoril sam. demokrat dr. Demetrovic, ki predlaga, da se mesto 14 ministrstev v interesu štednje ohrani le 10 ministrstev. Škod^, da ni bila .SDS tudi tedaj, ko je bila na vladi tega mnenja, ker potem bi morda danes že imeli tnalo manj ministrstev. Vladni načrt je zagovarjal nato radikal dr. Kojič. Seja zakonodajnega odbora je bila zaključena šele popoldne.
= Trebinjski muslimani vstopili v radikalno stranko. »Samouprava« poroča, da se je vršila v Trebinju seja okrajnega odbora Spahov e muslimanske stranke. Na tej seji je bilo po štiriurni debati sklenjeno, da vsi elani izstopijo iz Sp a h o v e stranke in 'korporativno prestopijo v radikalno stranko. Radikalni unest ni odbor je na svoji seji z dne 24. junija sklenil, da sprejme vse priglašene muslimane v stranko, nakar se je vpisalo v radikalno stranko 1500 muslimanov. »Samouprava navaja kol vzrok tega prestopa nezadovoljstvo nad Spahom, ker se je ta popolnoma približal Davidovieu. Mnenje muslimanov da je, da so raje radikali ko pa demokrati, če že mora njih lastna organizacija prenehati.
—	Če je ves ta prestop tudi v resnici tako lepo izpadel, (kakor je v »Samoupravi« popisan, je seveda drugo vprašanje. Skoraj gotovo pa so bili merodajni čisto lokalni oziri, ker se je upalo, da se s pomočjo vladne stranke doseže to, česar opozieionalna JMO ni mogla nuditi.	**
— Člani skupščinskih odborov dobe posebno nagrado. Administrativni odbor skupščine je sklenil, da dobe člani skupščinskih odborov poleg običajnih poslanskih dnevnic še 60 dinarjev posebne nagrade za čas zborovanja odborov in če se sej udeležujejo. ,Na ta način se upa, da se bodo poslanci vendarle udeleževali sej odborov. Mislimo, da bi bilo mnogo boi j učinkovito sredstvo, če bi se sklenilo, da se odtegnejo poslancem poleg nagrad še poslanske dnevnice, če se ne udeležujejo odborovih sej. Ampak tako radikalna sredstva naši poslanci ne ljubijo.
— O Nettunskih dogovorili. Piecolo delia Sera« od 28. it. m. je objavil uvodnik, podpisan otl Marca Druscovicha. Glavni smisel je refren nove pesmi, ki zveni iz vseh n:\i-novej&ili člankov in ki je bil dovolj jasno izražen v članku rimske Tribune«, ker Slovenci ne najdejo razumevanja za svoje nacijo-nalne aspiracije v Beogradu, se obračajo do Avstrijev in do Nemcev sploh. Takrat jim bode v oči članek, ki je izšel v »Tagespostk in radi katerega je bil ta list v Irstu zaplenjen. Članek nosi datum iz Zagreba m po-
..‘.aiv-ije vpi.'.š:. '.jj Nettunskih dogovorov. Člankar v ;;Piccolu : se jezi posebno na Zagrebško trgovsko zbornico, ki se je priključila zagrebškemu občinskemu svetu, in je sprejela dnevni red proti konvencijam. Jezi se radi tega, ker -ista zbornica toži vedno o industrijski krizi in o zapuščenosti, kateri je prepuščena Dalmacija. Sedaj pa da je dvignila tak alarm proti italijanskim podjetjem, ki vendar dajejo nad 6C00 domačinom zaslužka. Člankar pravi dalje, da se italijanski tisk vede 'popolnoma disciplinirano in dostojno, in vendar se gotove točke dogovorov za Italijane grenke in pomenijo konec gotovih tradicij. Kako dobijo Jugosloveni pravico ustanavljati slovanske šole v italijanski Reki, k' ji’h je v času suženjstva vedno odklanjal®! pravico izvrševati razne poklice in posluževati se svojega jezika pri nekaterih sodnijah. Članek konča tudi tokrat z napadom proti Hermanu Wendlu, ki so nm Jugoslovani tostran meje napolnili glavo z bestialnostmi.
= Pred razpustom nemškega parlamenta.
Glede odpravnine nemškem knezom kljub vsem naporom nemške vlade ni moglo priti do kompromisa. Nemški nacionalci odklanjajo vladni predlog kot preekstremen, sedaj pa je sklenil parlamentarni klub socialno demokratične stranke, da odklanja predlog, ker je premil. Komunisti pa so itak že iz principa proti vsakemu vladnemu predlogu. Ker pa je treba za sprejem zakona dvelretjinske veci-ne. ker stoji vlada na stališču, da se z brez-odškodninsko zaplembo premoženja tvivših knezov (Spreminja ustava, nima vlada za svoj predlog potrebne večine. Socialni demokrati zahtevajo zato razpust parlamenta in nove volitve.
—	Odpor proti diktaturi Prim o de Rivere
v Španiji se vedno ni čisto zatrt. Poroča se, da so hoteli nezadovoljni elementi izkoristiti kraljevo odstotnost za udarec proti diktaturi Prima de Rivere. iNa Selu nezadovoljnežv >e bil tudi graf Roman on e>s, znani vodja 'liberalcev. Ko je bila zarota odkrita, se je njemu še posrečilo, da je pobegnil v Francijo. Kako obsežna je bila zarota, se vidi iz tega, da je j bilo dosedaj aretiranih že 400 oficirjev. Jj|S
= Nemška pomoč za sanacijo franka. Predsednik Nemške državne banke dr. Schacht je ponudil Caillaux-u svojo pomoč pri stabilizaciji franka. Ta pomoč bi obstojala v glavnem v tem, da bi Nemška državna .banka nadzorovala na nemških borzah špekulacijo s frankom. To nadzorovanje bi se vršilo f> tednov ali najdalje dva meseca. Kot proti-uslugo zahteva dr. Schacht olajšave francoske vlade pri okupaciji Porenja.
Kratke vesti.
Llovd George ,je prejel od sovjetske vlade povabilo, da obišče Rusijo in se na licu me-j sta informira o stanju Rusije.
Diktaturo za kruh namerava vpeljati francoska vlada vsled rastoče draginje kruha.
Ivan Justli, ki je oklofutal v Ženevi grofa Bethlena ne bo izročen madjarskim sodiščem.
Generalni komisar Smith, bivši komisar Zveze narodov v Budapešti, je ves svoj honorar v višini 30.000 dolarjev, poklonil ma-djarski vladi.
Francosko-ruska pogajanja so bila pretrgana, ker ni bil niti v eni točki dosežen sporazum.
španska kraljeva dvojica je dospela v London.
GROHARJEVA RAZSTAVA.
Škofjeločani in Selčani, ožji rojaki Groharjevi bi najlepše počastili njegov spomin s skupnim obiskom Groharjeve spominske razstave, s čemur bi doprinesli svoj prispevek tudi za skromen nagrobnik velikemu Sorčanu.
Vodstva v Grobarjevi razstavi so v soboto, 3. julija ob 17., v nedeljo, 4. julija ob 11. uri in ob 17. uri in v pondeljek,
! 5. julija ob 17. uri. — M. G.
Ivan Hribar:
Franju Šukljetu v spominsko knjigo.
No in ker že o tem govorim, naj povem, da je šukljetova taktika vodila slovenski narod po stezah, ki so peljale v avstrijsko politično močvirje, v katerem nam je grozila narodna, smrt. Jaz sem to hitro in pravilno spoznal in sem se zato odločil za radikalen način političnega boja, ki je imel namen (poglobi je vati narodno zavest in ibudno vzdrževati narodno navdušenje. Bila je to revolucionarna taktika, katera je onemu, ki se je je oprijel, mogla 'biti celo nevarna.
Priznati moram, da sem nekaj časa v političnem svojem udejstvovanju opustil svoje »doktrinarstvoi. Bil sem namreč v ravno danih razmerah mnenja, da na ta način pri dvoru in s tem tudi pri cesarju samem zbudim zanimanje za naše narodne težnje in pravice. V tistem času je cesar Fran Josip po neki moji avdijenci, v kateri sean mu to priporočil, poslal nadvojvodo Josipa Ferdinanda na stalno bivanje v Ljubljano. Kmalu sem spoznal napako, ki sem jo s priporočilom tega koraku napravil. Temu nadvojvodi je bil namreč naš narod deveta skrb. Cesar in nadvojvoda sta smatrala, da je že samo njegovo bivanje v Ljubljani za Slovenski narod taka milost, da mu večje izkazovati sploh treba ni.
V	resnici pa je to bivanje imelo samo dvoie posledic; prvo za mošnjo nekega našega vse časti vrednega someščana, ki je nadvojvodi na čast prirejal gostije; drugo za mene, ki sem spoznal, da je vsako upanje, da Slovencem pride pomoč od cesarja, prazno in sem zalo krenil zopet k revolucionarni taktiki.
V	duhu ga vidim — Šukljeta namreč — kako se tema mojima besedama zaničljivo
smehlja. Ne bo torej odveč, ako naglasim, da se revolucija ne dela samo z orožjem. Način revolucije je odvisen od okoliščin. Mnogokrat je v revolucionarnem boju živa in pisana beseda boljša priprava za rušenje obstoječega, ko oborožena sila. Sicer bo pa vsakomur na Slovenskem jasno, kdo bi bil, če bi bilo prišlo do uličnih bojev proti avstrijski državni moči, prej na barikadah, jaz ai. »rojeni puntar« Šuklje?
Da bode -škodljivost' mojega političnega doktrinarstva* jasnejša, moram tu pripomniti, da sem po svojem iztreznenju od opisanega avstrodinastičnega opijanjen ja začel ho* diti na Rusko, V »Slovanu sem bil nekoč zapisal: »Aivstrija bode slovanska, ali pa je več ne bo,- Ko sem izprevidet, da do prvega ne pride, začel sem verjeti v drugi del lastne prerokbe. In pripravljal sem svoj narod na oni čas, katerega prihod sem slutil. Zalo je bilo za mojega županovanja v Ljubljani toliko slovanskih priredb, na katere sem vabil ne samo avstrijske Slovane, čemur avstrijska uprava ni ugovarjala, dasi jih je pisano gledala, ampak tudi brate Srbe in Ruse, zaradi česar je kar besnela. Kako je Šuklje sodil o mojih izletih na Rusko, si lahko mislim; saj so jih celo drugi, ki so mi bili idejno bliže, smatrali za blaznost, češ, da po nepotrebnem nosim svojo kožo na trg. Bili so tudi ljudje, ki so se izpodtikali nad »neplodnim vseslovaustvonn, za katero sem deloval v svojem listu, ki je ravno v označbo svoje smeri dobil ime »Slovan?.
Dogodki so tudi v tern dali meni prav. Brez srbskega junaštva in >d»ktrinarstva« Nikole Pasica — kajti veliki ta državnik je vodil radikalno politiko, odkar je stopil v javno življenje in jej je ostal zvest tudi še v sedanji visoki starosti — bi ne bilo naše sedanje države; brez ruskega »parnega valjarja, ki ga je spravila v akcijo gonilna sila vseslovau-
stva, propali bi biti nti in naši francoski zavezniki.
Jasno je, da meni tošinemo moje delovanje ul prineslo prijetnosti. V tem namreč, ko me je Avstrija vlačila po ječah in me kasneje poslala v večletno pregnanstvo, v tem, ko moja glava ni bila ni trenutek varna pred avstrijskimi rablji, solnčil se je graščak s >Kaimr na na najsvetlejših žarkih avstrijske vladne milosti.	,	..
. Ako se šuklje za opravičevanje svoje po i-tike sklicuje lia Jurčiča, je to blasfemija naj-hujše vrste. Iskrena prijatelja sva si bila z Jurčičem; skoraj vsak dan sva se sestajala, odkar sva bila prijateljstvo sklenila; v moji družbi je iskal Jurčič — že na smrt bolan — zdravja v Italiji. -Njegove politične nazore sem poznal prav natančno, zato lahko rečem
— in kdor je s pridom proučeval urejevanje »Slovenskega Naroda« mi bo moral pritrditi
— da bi »Slovanova« doba bila Jurčiča našla ob moji in ne ob Šiikljetovi strani.
iMoj odgovor narašča, a ne morem si kaj, da ne bi omenil še nekaj bistvenih stvari. Ena teh je, da se Šuklje — brez rdečice sramu seveda — prav kakor sraka v znani bajki, rad diči s pavovim perjem. Iz njegove knjige bi se dalo nabrati več primerov za ■ Zadostujeta j pa najmark«ntnej8i> ki j-j' spoznanje njegovega značaja tudi J ' nejši. On, pobijalec naših znhtes po slov en skem vseučilišču, a celo pobijalec zahtev po razširjenju slovenskega učnega jezika na ljubljanski realki, reklamuje nič ver m nič manj, ko za ■ prejšnje slovenske parlamentarce« -in s tem seveda posredno tudi zase, ki je bil, kakor se sam ponovno hvali, brezkonkuiren-čna dika dunajskega parlamenta — zaslugo, da so »Se pod staro Avstrijo dosegli od naučile uprave, da so bili nekateri nadarjeni Slovenci, absolventi avstrijskih visokih šol, poslani z državnimi štipendijami v inozemstvo,
da si na ondofuih univerzah dopolnijo svoje študije ter razširijo svoje duševno obzorje.«
0	sveta pomagallka! Ker cel rep je ta naša sraka izpulila pavu, ne da bi se menda zavedala, kako slabo se ji poda i n kako neznansko smešna je z njim. Naši poslanci se za vprašanje slovenskega vseučilišča niso Bog ve kaj zmenili, šuklje sam je svoje dni zahtevo pobijal z argumentom, da se slovenski vseučiliščnik nauči na Dunaju v enem vu več za življenje 'koristnega, ko bi se v Ljubljani celo leto. Kaj čuda, da je pobiral, mesto da bi se bil boril za slovensko vseučilišče, raje one vladne drobtinice, ki so se mu, kakor sam pravi, zdele mnogo važnejše, ko jezikovne vprašanje. On niti doumeti 111 mogel, da je bila nam borba za jezikovno vprašanje, s katero je bila v tesni zvezi zahteva po slovenskem vseučilišču, poleg nacionalnega momenta, neizmerno vazna ravno zaradi gospodarskega osamosvojenja našega na-roda "med katerim so vse boljše službe in vse gospodarske postojanke imeli v rokah tujci, ki zvečine našega jezika še znali niso-(Sedaj pa pride in si lasti zasluge za S*1" penili je! Kaj je reklo tisto »nemajhno ®*®" vilo štipendija tov, ki sedaj častno izpolnjujejo v Ljubljani profesorske stolice,., ko je <m-talo lo gorostasno predrznost, ne vem; toliko pa vem'; da mu lahko vsak izmed njth resnici na ljubo pove, po kateri poti je prišel do štipendije. O tem, kako so te štipendije nastale, govore zapisniki vseučiliškega odbora i;i se je bil na mojo inicijativo ustanovil pri liribljanskem občinskem svetu, ker je ravno deželni odbor, kljub sklepu deželnega zbora o' vseučilišču, držal križem roke. Da, šel ie celo tako daleč, da trojice clanoiv, ki jo je v smislu sklepa deželnega zbora imel poslati v vseučiliški odbor, sploh imenovati ni hotel. Kdo je stal vseučil iškemu odborun,
čelu, kdo vodil številna odposlanstva na uu
Težavna situacija slovenske industrije.
O	industriji Slovenije se čujejo že par j ’et bolj melanholični glasovi. A ko je v tem pogledu na Hrvatskem še slabše in ®ko je tudi res, da izkazuje tam, kakor dnienja predsednik zagrebške trg. zbornice, v zadnjem letu 90 % vseh podjetniških bilanc zigubo, to za nas še dolgo in še posebej ni nikaka tolažba.
Bilance so pred mnogimi leti navadno bile slika prave resnice, danes pa so vse prej nego to. Posebno izza 1. 1914 so postajale čimdalje bolj nališpane fasade, zbirke računskih fint, zamolčanih dej-s*ev in predstiranih zaslug, valutami!) Pretvar in goljufanih nadej; današnje bi-nce niore pravilno citati le oni, ki pozna podjetja z njihovim osobjem vred iz astne izkušnje od začetka do danes. Pa ko je v njih tudi dosti šminke in bar-'n (beseda bilanca je ženskega spola!), tvorijo one za nas, ako ne poznamo vsa Podjetja od prav blizu, edino presojeval-no podlago ter oficialno merilo, da si sPloh moremo napraviti kakšno konkret-nejše mnenje o njih. Da kontroliramo v*ai približno upravičenost omenjenih Ojelanholičnili glasov, smo zbrali 26 v r.hra^emc in drugih listih obelodanje-]-v .v!aac industrijskih podjetij najraz-lete iq^ Pr*dobitnih panog iz poslovnega ; ... a ter jih primerjali z bilancami
*	Podjetij iz poslovnega lefa 1924. d Goltati te primerjave nam povedo,
'a te slovenska industrija morda sicer a boljšem nego hrvatska, povedo nam Pa tudi, da bi bilo fahko boljše, kakor i Pa je. To se vidi že enostavno na vsotah
1iZla^GUlwdobižkov in izgub- Medtem ko i	primerjanih	26 podjetij v l
7 X17 8rvna'1St 1 sliopnega dobska i,297.500 Din, je v 1. 1925 petnajst podjetij izkazalo skupno le 4,675.860 Din dobička, za 3o% manj kakor pred enim letom. Nasprotno je s skupnimi vsotami izkazanih izgub. V 1. 1924 je devet teh podjetij imelo skupne izgube 1,682.311 Din, h 1925 pa izkazuje enajst podjetij izgubo 2,191.377 Din, za okoli 25% več nego prejšnje leto. Dejanska izguba je večja, ker jo je pokrite precejšen del s prenosi dobička iz prejšnjega leta, z odpisi rezerv in z zmanjšanimi odpisnimi odstotki pri premičninah, nepremičninah ter dubijozah. Razlogov za 60% no navzdol-
snlošnoPznflnimm>go in oni so itak piosno znam, da jih nam ni treba no sebej naštevati.	po'
Čisti dobički tvorijo, v kolikor še dado primerjati, na splošno le 5-8% kosmatega dobička; ta je 1. 1924 pri 24 podjetjih znašal še 85,806.000 Din, 1. 1925 pa samo 70,343.000 Din. V teh številkah se zrcali mnogo padajoča kupna moč širokih slojev občinstva, natrpanost trga, vplivi tujezemske konkurence in druge težave. Ker tudi zaloge niso narasle, temveč od 112,143.750 Din 1. 1924 padle v 1. 1925 na 98,320.090 Din, je sklepati da so nekatera podjetja omejila produk-'"Jo ter P° razsortiranju zaloge skušala
ci
vnovčiti vsaj to, kolikor se je pač dalo.
1 stotake so tudi skupne bilančne vsote padle z 302,688.700 (1924) na 290 milijonov 21.277 (1925). Kajpada, da pri takem stanju tudi ni bilo mogoče misliti na razširitve in investicije; skupna delniška glavnica teh 26 podjetij, ki je 1. 1924 znašala 66,860.000 se je v 1. 1925 dvignila le na 70,223.000 Din in še to povečanje se je zgodilo v glavnem z izvensloven-skim kapitalom, ki je organiziral in podprl neko podjetje, ki se je nahajalo prej na zelo ozki glavnični podlagi.
Skupne vsote premičnin in nepremičnin so 1. 1925 manjše nego v 1.1924. lsto-tako je samoumevno, da se od 1924 do 1925 niso znatno pomnožile rezerve vseh vrst; 1. 1924 so znašale 22,326.494 Din,
1.	1925 pa 22.780.104 Din. Tudi razmerje med glavnico in rezervami ni zadovoljivo, kajti ako odštejemo rezerve združenih papirnic Vevče, d. d. Woschnagg in Kranjska industrijska družba, razpolaga vseh ostalih 23 podjetij le s skupno rezervo 4,977,676 Din v 1. 1924 in s skupno rezervo 4,797.206 Din v 1. 1925, torej manj nego leto dni prej. Razmerje glavnic napram rezervam je glede vseh podjetij v i. 1925 torej 100 : 32, kar bi bilo dosti ugodno razmerje, razmerje glede 23 podjetij po izločitvi treh zgoraj imenovanih pa je v istem letu 100 : 13, kar je za dobo trajne odjemalske krize premalo ugodno. Pri 11 iz naših 26 podjetij so rezerve v 1. 1925 uprav malenkostne ter znašajo skupno 302.954 Din proti skupni njih glavnici 19,612.000 Din, rezerve glede teh 11 podjetij torej ne dosegajo niti 20% njih skupne glavnice, pri čemer je podčrtati, da delujejo ta podjetja vsa že nekaj let, nekatera pa štejejo celo k starejšim.
P.ruga kočljiva postavka je ona o up-
oo	Ta Predstavlja v 1. 1924 za vseh 46 podjetij skupni znesek 188,141.040 dninarjev, v 1. 1925 pa 184.559.068 Din, torej dosti več nego podvojeno glavnico. Kako je to vsoto porazdeliti na glavne vrste upnikov, t. j. na denarne zavode in na blagovne upnike, tega nam bilance po navadi ne povedo; le 7 bilanc detajlira to postavko, toda iz njih je uvideti, da odpade glavni delež na terjatve denarnih zavodov, večinoma na terjatve naših štirih glavnih bank v Ljubljani, medtem ko je slutiti, v kolikor so nekatere bilance v tem oziru detajliranejše, da obstoje skupne vsote dolžnikov, ki znašajo v 1. 1924 106,699.055 Din, v 1. 1925 pa 110 milijonov 978.887 Din, pretežno iz blagovnih dolžnikov in le pri nekaterih podjetij tudi iz omembe vrednih dobroimetij pri bankah. Iz naraščanja postavke dolžnikov sklepamo lahko, da se udomačuje že piecej predaja na obročna plačila, iz
•	bilih odpisov na dubiozah pa je sklepati na precejšnjo nesolidnost nekaterih velikih odjemalcev; zlasti v južnih krajih naše države je slovenska industrija utrpela v poslednjih letih občutne izgube;
doktva	12 njegovih, samo gola
_ jstva ugotavljajočih, zapisnikov. Komu je
tel i°oz Poštenjak, naučni minister Har-j obljubi] ustanoviti one štipendije, pove-nit a b zapisniki; lahko pa dvornega svet-ofl , Su-kljeta pouče tudi štipendijah sami, A 'katerih vrhu tega zamore tudi izvedeti, živali6 ^bpendijate so jih ljudje navadno na-
A še Pg as'li poslanci Šušteršičevega kluba, sedno holen). ko je njihov načelnik od predse IL • 'v3eučiliškega odbora izvedel, v kaj ]i^r,,?v.IIliniste' Hartel zavezal. In glejte! Tudi tel je	izostal:	Minister Har-
cev odstopiti.	,,evo	nemških nacional-
Z resnico, kakor sen* že odgovora kratko ugotovil, <ivo?a?etku svojega lje sploh ne živi v posebnem SX*taik.šuk' Nočem se poslužiti narodnega preBowjbflvju: ■(cer nekam zarobljeno, a vendar Prav ime nuno označuje tak način pripovedovanja, kakor ga v njegovih spisih pogosto srečavamo. Tudi se ne bom spuščal v o^rgavanje vseh ^uih navodov, ki so z resnico v neposrednem v^Protstvu. Omejujem se zato samo na shi-da se mi izpod nese moja eksi-njo« ?' Blede tega (slučaja si Šuklje z veliko ie n ? opravičenostjo pere roke, ko si jih «e •	takrat,	ko je Odrešenika — naj
rahp11 13 Prispodoba ne zameri — izročal niti 6ni' • Fmmtični ni oj proti vnik morefoiti opazil ni, da bo iz bodeče žice spletena g,.	, predvsem njega samega prijela za
^jukčaste prste. Ali res misli, da je ves tako nekritično zarukan, kakor bi ga t; *ad4 llnel? Da bi bil grof Kielmannsegg, em, da je grof Harraeh predsednik ni e	gotovo	še	pojma imel
?U ,Jv °y° Pripomnjo, »da bi samo jaz «ned kandidatov utegnil delati zgago in da
ni	a	,ej	do da *e mi zabra-
« pohtikovanje lahko pomaga, kar samo-kumo pokazal s kazalcem pomenljivo v neko *mer«, je tako bosa, da se le čudim, kako je
X drži vnem zboru samem so se bili res
—	sicer s strastjo zaslepljeni, a vendar inteligentni — pisatelj tako nerodnost zapisati mogel. Saj vendar vsakdo takoj lahko ugane, da se je stvar prav gotovo odigrala drugače. Tako namreč, da je šuklje grofa Kielmann-segga opozoril, da bi bila najenostavnejša intervencija zoper mene pri predsedniku banke »Slavije«, ki je grof Harraoh in da je Kielmannsegg šele na to šukljetovo priponi-njo, menda z nekako vprašujočo kretnjo, pokazal s kazalcem proti Freiungi, na kateri stoji Harrachovska palača.
Sicer nam ravno ta akcija kaže Šukljeta v vsi njegovi goloti, pri teni pa kot jako sprejemljivega učenca za avstrijske državne metode. Santo da je v tem avstrijske birokrate za doberšno konjsko dolžino prekašal. Oni so preganjali le nevšečne jim državne uradnike; Šuklje pa je za svojo osveto hotel an-gaževati državno oblast proti ljudem, ki niso bili od države prav nič odvisni.
Da .bode 6lika popolna, naj tu navedem, d® je šuklje angaževal proti meni najprej dr.
Ladislava Riegra. Pri vsem spe*
na.tIiJHu 11 ? ,e8® slavnega politika pa je ra-v-
deli lunji b^nl{e »Slavije«, v katerem so se-
Šuklie niiftin* ne “cvie, kakor je morebiti
Sicer ali	P°®redovanje	vljudno
Ssti	Rieg«	je imel
slabosti, kakor jih ima vgflj{ gjovek futil
se je užaljenega in ko ,je 0 ef“poročal svojemu pr.septovalcu, obregnil se je ob banko »Slavijo«, češ, da na Ceškem ne uživa nakakega ugleda m da jo sploh neugodno presojajo. Šuklje je o tem sam pisal v »Slovencu«, v katerem je, z namenom škodovati jej, v strupenih člankih napadal banko »Slavijo«. Jaz se za te napade nisem zmenil. Banka »Slavija«, poznavajoč moje delo zanjo, tudi ne. Imela sva prav. Kljub vsemu strupu, ki ga je izbruhal proti njej Šuklje, se je nemoteno razvijala dalje in je danes poleg »Zivnostenske banke« najmogočnejša gospodarska organizacija češkoslovaške republike in etna dzmedn ajvečjih svetovnih zavarovalnic.	(Konec	sledi.)
\ k temu je pripomoglo seveda z dobriš- j i njim deležem tudi sodstvo južnih pokra- j
| jm-
0	zadolženosti naše industrije govore . razventega tudi njih izdatki za bančne obresti in provizije. Te znašajo pri 21. podjetjih, ki jih izkazujejo v posebni postavki (ostalih pet jih ima vračunane v režijo ali izkazuje razliko med upniki in dolžniki) v 1. 1924 skupni znesek 14 milijonov 869.582 Din, v 1. 1915 pa 17 milijonov 225.447 Din; respektivni skupni dobički znašajo v 1. 1924 znesek 5 milijonov 371.826 Din, v 1. 1925 pa 3 milijone 928.931 Din; i. 1924 so znašale obresti več kot dvakratni dobiček, leta 1925 pa že več kot štirikratni. Kakor drugod je torej tudi pri nas industrija povsem zavisna od bančnega, od finančnega kapitala in se iz te odvisnosti, ako se razpečevalne, produkčne in davčnoprav-ne razmere korenito ne izboljšajo, ne bo tako lahko izmotala. Z odločilno vlogo bančnega kapitala v vodstvu naše industrije nam je računati kot s trajno prikaznijo, z njeno gospodarsko avtonomijo je konec. Le redke so pri nas v bilancah menične postavke; do male izjeme obstoje industrijski krediti pri nas, iz bančnih terjatev po tekočih računih, iz svot, ki so za dolga leta imobilizirana v podjetjih, ki jih zaradi težavnih razmer vračajo, v kolikor jih sploh morejo vračati, le polagoma. Na sprejemljivost širših slojev za efektni trg pa pri nas seveda za dogleden čas sploh ni računati. Tem deli-katnejša, težavnejša in za celotno gospodarsko stanje odgovornejša je zato seveda vloga vodilnih naših denarnih zavodov.
Končno naj kratki naši skici še dodamo, da.prispeva naša industrija, kakor je relativno maloštevilna, z davčnimi dajatvami v precejšnji izmeri; 22 od naših podjetij izkazuje na davčnih izdatkih
i	leta 1924 skupno vsoto 5,688.808 Din, v
•	I. 1925 pa 8,080.463 Din; respektivni j skupni dobički znašajo za 1. 1924 znesek ! 6,589.865 Din, I. 1925 pa 3,987.969 Din; j največjo krivdo na nesorazmernosti no-
i	sija pač trošarine, takse ter po vojni uvedeni pribitki (linearni, invalidski, komorni). Kakor interesantno bi nadalje j tudi bilo primerjati režijske in obratovalne stroške, je to žalibože izključeno; kajti v tem oziru vlada v 26 (oz. 25) naših bilancah vzorna anarhija; medtem, ko podajajo nekatera podjetja specializira-nejše režijske podatke, jih navajajo druga ( in teh je večina) le v eni postavki, v katerih se nahajajo obratovalni stroški, plače, odpisi itd.
Mislimo pa, da zadostuje teh par podanih številk, da v velikih obrisih pokažemo težavno situacijo, v katero je zabredla domača industrija, in to velikim delom gotovo ne po lastni krivdi. Ko bo proti zimi objavljeno večje število bilanc, se, upajmo, celotna slika izdatno izboljša.
Pismo iz Varšave.
Varšava, dne 28. junija 1926.
Vlada in razpoloženje med strankami.
—	Dvig poljskega zlatnika. — Davek od porok.
Kabinet ministra Bartha je prva poljska vlada, ki ni kapitulirala pred parlamentom, a parlament pred njo. Je prva vlada, ki nekaj hoče, ki izraža lastno neupogljivo voljo. Preobrat je povzročil to, kar je manjkalo na Poljskem toliko časa, ustvaril je močno centralno voljo. Vlada zahteva izpremembo konstitucije z dne 17. marca 1921. Prezident republike naj dobi pravico, razpuščati parlament in senat, ne da bi ju vprašal za njuno mnenje. Med parlamentarnimi počitnicami, naj prezident izvršuje zakonodajno vlado, njegove dekrete pa bi pozneje potrdil parlament na prvi seji.
Med strankami vlada različno razpoloženje. Narodne manjšine so odločno proti izpremembi sedanje konstitucije. Beloruski poslanec Jaremicz se je izrazil na konferenci z ministrskim predsednikom Barthom, da je dosedanja konstitucija narodnim manjšinam edina garancija, da se morejo ugodno razvijati na Poljskem. Istotako se je izrazil tudi ukrajinski klub. Levica zahteva takojšnjo razpustitev dosedanjega parlamenta in razpis novih volitev’. S tem je prišla v na-sprotje z vlado, ki hoče šele za pol leta nove volitve. Levica poudarja, da je revolucija dne 12. maja 1926. vrgla vlado in prezidenta, zato se mora nujno razpustiti tudi parlament, ki je ravno povzročil situacijo izpred 12. maja 1926.
Poljski zlatniK se je dvignil od dne
1.	pa do 10. junija za 15%. Njegov dvig je povzročilo notranje pomirjenje in upanje na boljšo bodočnost. Tudi berlinska in gdanska borza sta prestali z umetnim znižavanjem tečaja poljskega zlatnika, ko so zasedli vlado Pilsudskijevi ljudje. Povečani eksport, zlasti premoga, v poslednjih tednih je Poljski prinesel novo zalogo tujih valut. Vlada s svoje strani natančno izvaja varčnostne odredbe v budželu. Tudi hoče izposlovati kredite za trgovino in industrijo in sicer na zelo dolge termine. Vsa ta dobra znamenja obetajo skorajšnjo popravo poljskega gospodarstva in valute.
Varšavski magistrat išče venomer novih denarnih virov v boju z brezposelnostjo. Obdači, kar more, z davkom za brezposelne. Kdor obišče dancing, kdor si privošči boljši obed v restavraciji, kdor izpije pri bifeju kupico vodke, kdor se pelje s kočijo ali pa z avtomobilom v mestne parke, vsakdo mora plačati svoj oboi za brezposelne. Celo sramežljiva nevesta s povešenimi očmi, ki stoji pred poročnim oltorjem in jo ravno vpregajo v zakonski jarem, mora po najnovejši odredbi magistrata plačati davek za svojo poroko. Seveda velja to le za luksuzne poroke z orkestrom, petjem in mastnim zaslužkom za duhovne.
Dr. Božena Kokalj.
II.	SEZNAM PRISPEVKOV ZA SPOMENIK t DR. ANTON MEDVEDA.
Ant. Kocjančič, Jurklošter, 10 Din; A. Trinkaus, Pameče, 10 Din; Josip Tratnik, Rajhenburg, 100 Din; Al. Čižek, Slovenjgra-dec, 100 Din; A. Lujnšič, Sv. Martin pri Vnr-bergu, 25 Din; A. Špari, Muta, 20 Din; Jan. Kozodere, Žetale, 20 Din; I. Kupčič, Maribor, 10 Din; župni urad Trbonje, 10 Din; Fr. Trei-ber, Sv. Miklavž pri Slov. gradcu, 10 Djn; Karol Pribil, Maribor, 50 Din; Mat. Pirc, Maribor, 20 Din; Fr. Toplak, Pišece, 20 Din; Fr. Šegula, Makole, 20 Din; Al. Ocvirk, Ljubljana, 10 Din; O. Škamlec, Sv. Andraž, 10 Din; Fr. Ga.-parin, Maribor, 20 Din; M. Šmid, Solčava, 18 Din; F. Lavrinc, Slivnica, 10 Din; M. Ulčnik, Dolič, 5 Din; A. Essenko, Belevo-de, 100 Din; M. Škofič, Kapela, 100 Din; 1. Jurko, Stari trg, 100 Din; Sr. Vršič, Mozirje, 100 Din; A. Podvinski, Zavrže, 50 Din; I. Messner. Apače, 50 Din; 1. Granfola, Griže, 40 Din; Mat. Ljubša, Celje, 25 Din; Jak. Cimerman, Maribor, 75 Din; Jos. Mirt, Maribor, 20 Din; I. Spraehmann, Maribor, 10 Din; Fr. Letonja, Sv. Ana, 20 Din; M. Medved, Braslovče, 100 Din; dr. V. Močnik, Maribor, 40 Din; J. Glaser, Maribor, 25 Din; Al. Vrbnjak, Dobrna. 25 .Din; I. fiuzej, Celje, 7.50 Din; P. Heričko, Maribor, 100 Din; M. Zemljič, .Sv. Tomaž, 25 Din; dr. Maks Kovačič, Maribor, 20 Din; Rud. Raktelj, Bizeljsko, 10 Din; G. Zrn ko, Hajdina, 25 Din; P. Kovačič, Rogaška Slatina, 25 Din; dr. A. Klemenčič, Maribor, 10 Din; dr. Pavel Strmšek, Maribor, 50 Din; A. Kocbek, Sv. Peter pri Radgoni, 50 Din; Karol Presker, Šmartno ob Paki, 50 Din; dr. Fr. Kartin, Maribor, 50 Din; J. Slavič, Kostrivnica, 25 Din; Fr. Špindler, Sv. Lovrenc na dr. p., 20 Din; I. Medvešek, Videni, 100 Din; dr. Jos. Leskovar, Maribor, 100 Din; ing. Jos. Zidanšek, Maribor, 50 Din; Alf. Vales, Maribor, 15 Din; Posojilnica Maribor, 1000 Din; I. Rotner, Skale, 100 Din; I. Hutter, Maribor, 100 Din; Fr. Majzel, Maribor, 100 Din; Trgovska banka, Maribor, 100 Din; Mat. Obran, Maribor, 50 Din; Fr. Majer, Maribor, 50 Din; dr. Fr. Jankovič, Maribor, 50 Din; Prva hrv. štedionica, Maribor, 50 Din; D. Roglič, Maribor, 50 Din- M ( utič, Maribor, 50 Din; H. I. Turad, Maribor,
o0	Din; I. Kravos, Maribor, 40 Din; dr. Mirko Černič, Maribor, 25 Din; I. Oblak, Sv. Lovenc na Poli., 30 Din; Fr. Dobefšek, Koprivnica, 20 Din; L Paveo, Gor. Radgona,
15	Din; Fr. Rakun, Pišece, 15 Din; III. letnik bogoslovcev, Maribor, 14 Din.
Vsem p. n. darovalcem izreka za prispevke iskreno zahvalo
Odbor za spomenik dr. Ani. Medvedu.
Prosveta.
Premiera AVagnerjeve opere »Tann-hauser«. V nedeljo dne 4. julija se poje na našem odru znamenito AVagnerjevo delo: »Tanhauser« in pevska tekma na wartburškem gradu. Opero je naštudiral ravnatelj g. Mirko Polič, zrežiral pa jo je višji operni režiser Zdenko Knittl. Posamezne vloge so v sledečih rokah: Elizabeto, nečakinjo deželnega grofa poje ga. Žaludova, Venero ga. Čaletova, pastirčka pa ga. Ribičeva, Herman, deželni grof turinški je g. Betetto, vitezi in pev- . ci pa sledeči gg.: Tannhauser — Knittl, Wolfram — Holodkov, Wa!ter — Kovač, Biterolf — Janko, Henrik — Mohorič in Reinmai’ — Zupan. Opera je seenično in kostumno popolnoma na novo opremljena ter se poje kot sklepna predstava letošnje operne sezone. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v opernem gledališču.
OBIŠČITE GROHARJEVO RAZSTAVO!
ZAKAJ SE NE IZBOLJŠA NAŠA UPRAVA
V beograjskem ..Narodnem ghsu čitanio opozorilo na ministra za javna dela, Milorada Vujičiča, da napravi red v aferi poslanca dr. Milana Stojkoviča.
V tem opozorilu se pravi da je narodni poslanec, za okraj krajinski dr. Milan Stojkovič prezidal svojo hišo v Dušanovi ulici v Negotinu. Naredil je novo streho prizidal verando in eno sobo in nato zaprosil pri gradbeni sekciji da mu izda potrdilo, da je sezidal nove hišo, ki ,se nahaja na regulacijski črti in v sredini mesta, da bi bil na podlagi ie^a oproščen davka.
Šef sekcije mu je zahtevo odklonil, ker ni bil niti predpogoj za tako potrdilo izpolnjen. Ko pa je bil šef na inšpekciji, je porabil dr. Stojkovič njegovo odsotnost in dosegel cd diurnisla Rusa Vešenjevskega, da mu je ta izdal zahtevano potrdilo.
Ta predlog je bil tudi od ministra Uzuno-viča, ki oči vidno o stvari ni bil informiran, podpisan. Stvar pa s tem še mi bila zaključena, ker nato je še prišel odlok, da se premesti šef sekcije iz 'Negotina v Kruševae, dočim je Rus ostal na svojem mestu.
Uradnik, ki je storil svojo dolžnost, je bil torej za kazen premeščen, uradnik pa, ki j* zlorabil svoje uradno mesto, pa je ostal na svojem mesiu. In pri takih razmerah naj se naša uprava zboljša!
Najbolj žalostno pa je to, da je vsega kriv narodni poslanec. Pa se potem kdo čudi, čini v naši skupščini vse tako, kot bi moralo biti!
— Obisk Groharjeve spominske razstave | je nepovoljen. Take informacije daje prirediteljica Narodna galerija. Torej se razmere iz Groharjevih časov niso spremenile — — morda prav zato, ker smrt pravično deli zasluge in pozabljenja za delo in za krivico. Na našem kulturnem praporu se piše Groharjeva veličina z najbolj blestečimi črkami; izkazuje se pa vsak dan, da so le črke važne, ne pa njihova \sebina. Duhovno delo velikih mož je narodova last in nikogar ne sme biti med Slovenci, ki ne bi smatral za svojo ■dolžnost, da tudi Groharjevo delo res spozna in pozna in smatra za svoj lastni del; vse drugo je fraza in komodno parasitstvo na mrtvih velikanih, na edinih narodovih reprezentantih, ki so izšli iz ljudstva in s svojo zapuščino kažejo na delo, trpljenje, upornost in duševno potenco, torej elemente, ki sestavljajo moči za narodovo življenje. Groharjevo delo in življenje je vzor narodnega borca, k iprinaša narodu nekrvave, pa vseeno herojske zmage. Zato si 'ga oglejte Slovenci, in se užite pri njem samozavesti, ker te vam manjka!
— Vojaške štipendije za medicince in farmacevte. Vojno ministrstvo razpisuje štipendije za medicince s I. rigorozom, ki se obvežejo, da bodo poslušali na univerzi vojno kirurgijo in vojno higijeno ter položili iz teh predmetov kolokvije, dalje so razpisane štipendije za 10 abiturijentov, ki se hočejo posvetiti študiju farmacije. Reflektanti se morajo obvezati** reverzom, da vstopijo po končanih študijah v vojaško službo. Štipendije znašajo po 1200 Din mesečno.
— Predčasen odpust vojakov. Vojni minister je obljubil na zadnji seji finančnega odbora, da se vojaki, ki doslužijo letos svoj rok, odpuste že dva meseca pred dosluženim rokom. S tem se jim omogoči, da bodo pomagali pri žetvi jn pri rešilnih akcijah v krajih, prizadetih po vremenskih katastrofah.
— »Uradni list« št. 59. z dne 30. junija objavlja med drugim odlok ministra za trgovino in- industrijo, s katerim se podeljuje strokovni šoli za čevljarsko in krojaško obit v Salezijanskem zavodu na Rakovniku pn Ljubljani pravica javnosti.
— Dijaki vojaški obvezami onih letnikov, ki jim je vojaška oblast dovolila odlog službovanja v kadru le do 25. leta starosti in ki jim omenjeni rok letos poteče ter radi nedovršenih študij še ne nameravajo nastopiti letos vojaške službe, naj nemudoma vlože na pristojno vojaško oblast prošnjo, opremljeno z dokazili o nedovršenih študijah, za na-■daljni odlog službovanja v kadru do 27. leta starosti, sicer bodo letos pozvani v vojaško službovanje. Povdarjamo, da vojaška oblast ne upošteva tozadevnih oprostilnih listin, izdanih od občin (magistrata), s katerimi so biH ti vojaški obvezanci obveščeni, da jim je vojaška oblast odgodila službovanje do 27. leta starosti. — Prizadeti.
— Razpisano mesto. Rektorat ljubljanske univerze razpisuje na tehnični fakulteti do-eentsko mesto za pravne predmete. 11 pravni predmeti so: zakoni in odredbe za geodete, civilno pravo, stavbni zakoni, upravno pravo in narodno gospodarstvo. — Prijave naj se pošljejo najpozneje do dne 1. avgusta rektorju univerze. — Podrobnosti glej v Uradnem listu št. 50, z dne 30. junija 1926.
— Odlikovanje. Z redom Sv. Save H. razreda je bil odlikovan pomočnik prometnega ministra inž. Boža Popovič.	*	.
— Z ljubljanske univerze. Na tehnični fakulteti so v poletnem izpitnem terminu diplomirali za gradbene inženjerje gg. Anton Komel iz Trsta, Ivan Kotlušek iz Ljubljane, •Črtomir Nagode iz Metlike in Ciril Pogačnik
iz Kamnika.	,	„	..	„
— Iz poštne službe. Vladimir Koser, poštai v Nbmboru je premeščen k posti Novo mesto.
— V imenik kazenskih zagovornikov je vpisan dr. Bogdan Žužek, odvetniški kandidat v Ljubljani.
— Konferenca Rdečega križa. Te dni se je -vršila v Oslu konferenca Rdečega kriza. Konferenca je proučevala predvsem zdravstvene ukrepe za pomorske delavce in načrt, ki ga je izdelala v ta namen norveška družba Rdečega križa. Konference se je udeležilo veliko število delegatov iz najrazličnejših držav, zlasti obmorskih.
— Nove vodne cestc na Poljskem. V Varšavo je prispela delegacija strokovnjakov iz Družbe narodov, da prouči načrte za zgiadbo
novih vodnih cest na Poljskem. Projektiran je med drugim prekop, ki bo vezal Gdansk z Gorenjo Šlezijo in reko Bug s Pripetom.
— Koncert mariborske Glasbene Matice v Rogaški Slatini. Glasbena Matica iz Maribora nastopi po triletnem odmoru danes zvečer v Zdraviliškem domu. Program, ki ga bo izvajala na tem koncertu, je kakor nalašč izbran za moderno zdravilišče. Proizvajale se bodo slovenske, lirvatske, srbske, rusinske in ruske pesmi in kot privržek še najveselejši del iz Haydnovih »Letnih časov : Trgatev. — Predprodaja vstopnic v soboto v običajnem lokalu. Za koncert vlada med zdraviliško publiko največje zanimanje. Petje tega zbora je zlasti domačinom, ki so ga že parkrat imeli priliko poslušati, v najboljšem spominu. Programske točke koncerta kažejo tudi tokrat, da se bo nudil Rogaški eliti izreden umetniški užitek. Vstopnice od sobote v predprodaji.
— Telesna kazen v pruskih šolali. V prosvetnem odboru pruskega deželnega zbora so pretresali te dni vprašanje telesne kazni na ljudskih šolah. Socialni demokrati so predlagali, da se telesna kazen prepove. Predlog je propadel, vendar pa je stopila vlada v stik z vladami ostalih dežel, da izjavijo svoje mnenje o tem vprašanju.
— Epidemija samomorov v Budimpešti. V torek se je pripetilo v Budimpešti, kot se io dogaja že nekaj mesecev vsako nedeljo in praznik, zopet izredno mnogo slučajev samomora, oziroma poizkusov samomora. Nič manj kot 30 oseb si je hotelo končati življenje. Šest jih je umrlo. Motiv je v večini slučajev materielno pomanjkanje. Razen tega je prejela policija v zadnjem času 30 prijav o izginulih ljudeh. Tudi zblazni v Budimpešti izredno mnogo ljudi. V torek je bilo prepeljanih sedem oseb v blaznico. Štiri od teh so zblazneli na ulici.
— Eksekucija z zaprekami. Predvčerajšnjim so prišli v Lanišče pri Škofljici v spremstvu orožnikov eksekutorji z gonjači, da zarubijo posestnikoma Josipu Jamniku in Skubicu radi neplačanega dohodninskega davka par glav živine. Jamniku so odgnali- iz hleva molzno kravo in brejo telico, Skubicu pa takisto dvoje živinčet. Ko so gnali živino po cesti, jim je prišel nasproti v družbi svojega sina posestnik Skubic, ki je bil v trenutku rubežni z doma odsoten. Videča, da ženejo njegovi živinčeti proti Ljubljani, sla navalila na eksekutorje. Na pomoč so jim prišli tudi drugi kmetje in jelo je padati po eksukutor-jih. Končno so vzpostavili orožniki red in mir in transprot je nadaljeval pot proti Ljubljani. Medtem so se kmetje zopet zbrali. Peljali so se z vozom za gonjači. Zvečer so jih dohiteli na Laverci ter jim odvzeli živino in jo gnali zopet domov. Včeraj zjutraj je odšla v Lanišče močna orožniška patrulja, ki je zarubljeno živino zopel zaplenila ter aretirala dva sina in dve hčeri Jamnika, sina Skubica in šest drugih oseb, ki so se udeležile napada na eksekutorje. Aretirance so utaknili v preiskovalni zapor ljubljanskega deželnega sodišča. Jamnik in Skubic sta bila že opetovano rub-
1	jena, kljub temu pa nista hotela plačati teista se znala doslej izogniti vsaki dejanski eksekuciji.
— Zlatnike so našli v Zlatorog-terpentino-vem milu: Nežika Babšek, Rudnik št. 7, pri Ljubljani, Vinko Naroglav, Trbovlje-Loke 283, Urška Klemenčič, Oštrc pri Kostanjevici Marija Kern v Kranju, Marija Kosi, Hajdl št. 16, pošta Vel. Nedelja, Marija Mihelič, Sl. Javornik, Frančiška Merlak, Drenov grič 37 pri Vrhniki, Anton Kriger, učenec Št. Jernej,, gosp. Srgnetič, Jastrebarsko kod Karlovca, Bara Zitkovič, Zagreb, Iliča 76, Marica Radiš, Bjelovar, gostiona škuna, Štefanija llo-židar, Zagreb Draškovičeva ul. 23, Angela Kočar, Stranje pri Kamniku.
— Kruto dejanje izpridenih paglavcev. 12-letna Ana Dornik v Trstu je čakala te dni pred šolo neko prijateljico. Medtem se ji je nenadoma približalo več 10—13-letnih frkov-cev, ki so ji začeli nagajati. Končno sj je izmislil eden njih kruto šalo. Vzel je iz žepa vžigalice ter zažgal deklici lase, ki jih je imela spuščene na hrbet. Kakor bi trenil je imela deklica vso glavo v plamenih in kmalu se ji je užgala tudi obleka. Ko so izprideni paglavci videli, kaj so naredili, so jo odkurili ter izginili v vijugastih ulicah starega mesta. Deklica je begala kot blazna po cesti sem in tja ter klicala na pomoč. Prizor sta opazila dva poštna uslužbenca.. Eden od njiju je slekel suknjič, ga ovil okrog deklice ter udušil na ta način ogenj. Nato sta jo naložila 11 a poštni avto in odpeljala v bolnico. Deklica ima na vsem telesu strašne opekline, na J*e" katerih mestih je koža popolnoma zogljenela. Zdravniki dvomijo, da bi ostala pri življenju. Policija je ukrenila vse potrebno, da fante izsledi, toda doslej je bil njen trud zaman- ^
— Potresi. V Los Angelesu in Santi Barbari je bil te dni precej močan potres. V Santi Barbari je razdrta telefonska proga, enega otroka je ubila opeka, ki je padata s streh, neki voz cestne železnice je skočil s lira pri čemur je bilo več oseb poškodovanih.
V	Santi Agati di Esaro je porušil potres več poslopij. Ruševine so zasule več oseb, ki Pa so zadobile k sreči lažje poškodbe. V Cosenzi so povzročili potresni sunki med prebivalstvom veliko paniko. Neka stara palača se je podrla. Tudi iz drugih krajev Kalabrije poročajo o večji ali manjši škodi, ki jo je povzročil potres.
— Kuga in poplave v Mehiki. V Mehiki je izbruhnila 'kuga, ki je zahtevala že nad 2000 žrtev. V več krajih grozi radi slabe letine lakota. Vsled poplav je 6000 rodbin brez strehe in brez živil.
— Zlatnike v milu »Gazela« so našli; (imena v oklepaju označujejo osebe, kjer je bilo milo kupljeno) Frančiška Merhar, Dolenja vas št. 1 pri Ribnici (Vinko Meihar, Dolenja vas pri Ribnici), Josefa Zidanič, Globoko št. 7 pri Brežicah (Ribič & Verstovšek, Globoko pri Brežicah), Ivana Rode, Stranje pri Kamniku (Jos. Klemenčič, Kamnik) Marija Šplejt,
! Ples občina sv. Peter pod Sv. gorami). Ivana
I,	Cerkvenik, Žužemberk (Kmetijsko društvo za
dekanijo Žužemberk), Katarina Režek, Huje pri Kranju (Ivana Čolnar Kranj), Simončič, mehanik Ptuj (K. Vrečič Ptuj), Terezija Rabič, Hrušica pri Jesenicah, Gorenjsko, Ana Mlakar Mokronog (Iv. Ziherl, Mokronog), An-djela Gortan, Zagreb Ciglana (D. Amanovič, Zagreb), Josip Stimac, Županja (Adolf Kolin Županja), Dorica Sertič, Zagreb Cvjetna c. br.
4 (Cavor i Habazin, Zagreb, Iliča), Marija Medjed, Cetingrad (Milič i Deanovič, Cetin-grad).
— Somnambul ustrelil svojega brata. Iz Rima poročajo o nenavadni tragediji. 21-letni Carlo Migliasso v San Damianu d’Asti pri Alessandriji, ki je znan po vsej vasi koi som-nambul, je spal s svojim 15-letnim bratom Giuseppe-om v eni sobi. Te dni sta govorila, predno sta zaspala o roparski tolpi, ki ogroža okolico San Damiana. Kočno sta si voščila lahko noč in zaspala. Okoli polnoči -je imel Carlo hude sanje. Sanjalo se mu je, da ga preganjajo razbojniki. V spanju je vstal ter zaklical prestrašen: »Kdo je? Ker ni dobil odgovora, je vzel iz miznice svoje nočne omarice samokres in ustrelil. Detonacija ga je zbudila. Ko se je zavedel, je opazil, da je stal z revolverjem v roki pri postelji svojega brata. Vprašal ga je, kaj se je zgodilo. Ker ni uobii odgovora, je vžgal luč ter opazil na ■svojo grozo, da je' brata v si>anju ustrelil.
— 40 težkih zločincev pobegnilo iz ječe.
Iz Bukarešte poročajo: V ječi Targi-Oena' kjer sede dosmrtni jetniki se je posrečilo jetnikom, da so si preskrbeli orožje, municijo, eksplozivne snovi in vojaške uniforme. Jetniki so napadli stražo ter metali v stražnico dinamitne patrone. Streljanje je trajalo nad eno uro. Par dezerterjev je bilo ranjenih, dva sta bila aretirana, ostali so pobegnili v j gorovje.
— Obsojeni falzifikatorji. Včeraj je bil kon- j čan veliki falzifikatorski proces pred kr. ! sodbenim stolom v Zagrebu. Radi ponarejanja j in razpečavanja tisočdinarskih novčanie sta bila obsojena Malo Madunic in Mile Jurčevic vsak na 10 let težke ječe. Od obtožbe radi ponarejanja kolkov sta bila oproščena. Kot soudeleženca prvoimenovamh sta bila obsojena Ljuba llinič in Mile Javor vsak na dve leti težke ječe. Ostali obtoženci Ruza m Jožo Mesič in Marko Komandina so bili oproščeni vsake krivde.
— Ljudožrci v Sibiriji. Ameriški kapiteli Rank, ki se je vrnil te dni s potovanje ob obali Berinškega morja, pripoveduje o žalostnih razmerah na skrajnem vzhodu Sibirije. Tamkajšnji prebivalci so živeli že od nekdaj od lova. Sedaj jim je odvzela sovjetska vlada, ker se boji vstaje, vse orožje. Vsled tega je postalo med prebivalstvom tako po-mankanje živil, da umirajo ljudje od lakote, preostali pa se hranijo z njihovim mesom. Neredki so tudi slučaji, da pojedo stariši svoje otroke.
— Nebotičnik tvrdke Bata. Tvrdka Bata sezida prihodnje leto v Brnu ogromno trgovsko hišo, ki bo imela 20 nadstropij, od teh dve pod zemljo. V nebotičniku bo nastanjena prodajalna, permanentna razstava čevljev, delavnice za popravita, skladišča in pisarne. Tekom 10 let namerava zgraditi tvrdka take trgovske hiše po vseh večjih mestih čelioslo-vaške republike.
— Kabinet raritet na sodišču. Lastnica nekega kabineta raritet v Vratislavi ni mogla plačati 675 mark. Zato je bila tožena. Te dni se je pozavil pri njej eksekutor, ki ji je zarubil sledeče predmete: Telička s šestimi nogami, opico s tremi nogami, par abnormalnih ptičev, prasca s petimi nogami in srno, ki ima takisto pet nog. Vsi li nestvori so bili prepeljani na sodišče, ki se je postavilo na stališče, da ne gre za predmete, ki jih eksekutinja neobhodno rabi za izvrševanje svojega poklica, temveč za navadno blago. Eksekutinja je vložila rekurz.
— D’Annunzio in njegovih 12 beračev. D'Annunzio, >ki dela sedaj v svoji vili ob Gardskem jezeru, ne sprejema nobenih obiskov razven vsako soboto 12 beračev, katere l>ogošča z jedili, ki jih pripravlja sam. Neki ameriški milijonar je odkupil nekemu beraču njegove cape ter se vtihotapil z tl berači v D'Annunzijevo stanovanje. D’Anmm-zio mu je prišel na sled ter ukrenil vse potrebno, da se stvar ne ponovi.
Jetniške celice za milijonarje. Mesto Belford v državi Newyork, kjer živi mnogo milijonarjev, je sklenilo, da sezida posebne zaporne lokale za te ljudi, katerih življenjski standard jim ne dovoljuje, da bi živeli skupaj z navadnimi zločinci. Neki ne\vyoršk< list izraža sumnjo, da so zbrali gradbeni kapital 100.000 dolarjev večinoma belforški milijonarji.
— Opičji ljudje ob reki Kongo. Neka ekspedicija, ki se je vrnila iz belgijskega *>on-go-ozemlja, poroča, da je naletela na ljudi, ki so podobni bolj opicam kot ljudem. Bitja imajo skoraj do tal segajoče roke nizko celo in izredno širok nos. Njihovo telo je poraščeno s svetlo dlako.
— Umor iz pohotnosti. Iz Neu-Sackfischa poročajo o strašnem umoru i/. pohotnosti.
V	torek zvečer so našli mrtva v podstrešju njihovega stanovanja nekega 171etnega mladeniča in njegovo 13 letno sestro. Morilec je iprerezal deklici grlo, dečku pa razbil čre-pinijo. Umor je moral biti izvršen med 2- | in 3. uro. Oče otrok, neki strojevodja je bil ob tem času v službi, mati pa se je peljala
v Glatz, od koder se je vrnila šele <Jr“8J večer. Mati je našla v hlevu kozo f*' * '']' zato je preiskala vso hišo, pr.i čemui JI šla na sled umoru svojih otrok.
nutku, ko ji je bila Rezana noga, še živela Kot kažejo vsa znamenja, gre za umor
'* -"Continental pisalni stroji so najboljši in se dohe v samoprodaji Ivana Legat, Maribor, Vetrinjska ulica 30, telefon 434. (Paviljon E 24 26-)
' — ’ Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter, izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte!
— Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenj. naročila — ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. (Glej današnji oglas.)
— Razpis. Mestna občina ljubljanska razpi- ; Hi je oddajo betonskega kanala za električne kabljc v Dalmatinovi, Tavčarjevi in Cigale- I tevi ulici v skupni dolžini 520 metrov. Po- J nudbe je treba oddati do 11. ure v torek, dne
ti .julija 1926 v mestnem gradbenem uradu, kjer se dobe med uradnimi urami vsi potrebni pripomočki.
Ljubljana.
1— Prvi sokolski vlak skozi Ljubija110:
Včeraj ob 8.40 je pasiral Ljubljano poseto1 sokolski vlak, ki je vozil iz Ogulina v l>ra' go. Z vlakom je potovalo 630 Sokolov in So-kolic iz Dalmacije, Like, Hrvatskega Primorja in Dolenjske.
1— Poizkusen roparski napad sredi mesta pri belem dnevu. Včeraj zjutraj ob 9. dopoldne so prišli v Komacevo menjalnico v Kolodvorski ulici trije frkavci v starosti 13 do 16 let. Eden od njih je položil na mizo neko knjižico ter vprašal g. Komacevo, ki je bila sama v lokalu, če ima menjati neie tuje valute. Med tem, ko se je Komacova sklonila, jo je udaril fant s pendrekom P° glavi. Udarec je bil sicer močan, vendar pa Komaceva ni onesvestila, zato jev Price ' na vse grlo klicati na pomoč, vsled česar js fantje pobegnili. Enega od njih je zadrzat v veži restavrater Miklič Kmalu nato so bil} vsi trije napadalci pod ključem. Nadebudni dečki so: Ivan Metelko, dijak, Vidovdanska cesta 8, Josip Lebes, dijak, Prisojna ulica 3 j in Ivan Kolonič, brezposelni mehanik, Vojvode Mišiča vojašnica. Aretiranci so priznali, da so hoteli izropati blagajno ter jo s plenom odkuriti v inozemstvo.
1— Zopet deložacija- Iz hiše št. 144 (lastnik 'Smole) v Zeleni jami je bila včeraj de-ložirana ll-članska rodbina uslužbenca drž., železnice Martma Toplaka. Rodbina je stanovala v stanovanju nepretrgano mirno celili
16	let. Sedaj prebiva na travniku pod šotorom.	•	..	/
1— Zanimanje za matcli Ljubljana '. Julijska Krajina. Za ta matcli, ki se vrši v nedeljo, dne 4. t. m., vlada v vseh športnih centrih naše države izredno veliko zanimanje. Tekmovanju bo poleg predsednika Sa-veza g. Ugriniča prisostvovalo tudi večje število zagrebških športnikov. Italijansko re-l>rezentanco pa bo spremljalo večje število športašev |iz Trsta, Gorice, Vidma, Pule, Reke in Zadra.
1— Danes v soboto se vrši redni kurz JZ alkoholnega vprašanja v »Akademskem kolegiju« (Kodovorska ulica). Udeležba obvezna za vse člane T. M., ki so v Ljubljani.
Maribor.
m— Trgovski greinij v Mariboru obja'Ua na neko pritožbo trgovskih krogov, tikajočo se carinjenja poštnih paketov: Da zman-Samj)#
kolikor mogoče število predlogov za pon or no carinjenje, priporočamo posebno p. t. tf‘ govcem in obrtnikom, ki gotovo že poznajo svoje blago tudi po našem carinskem pritoz-beniku, da opozorijo odpošiljatelje poštni'1 paketov na sledeče: Carinska napoved (decla-ration en douane), katero mora vsak odposi-Ijatelj sam izpolniti in priložiti zadevni sprein-niei, se mora v vseh predtiskanih stolpcih točno in vestno sestaviti in sicer glede natančne označbe blaga, kakor tudi glede zavojne tvarine- (zaboj, karton, vreča itd.) in navesti pri vsaki točki natančno težo. V opombi carinske napovedi naj zapiše odpošiljatelj številko in postavko našega carinskega pristojbenika, kar mu lahko prejemnik že pri naročilu blaga naznani. Na ta način bo dana cariniku posebno začetniku) pravilna smer pri pregledu m t* rinjenju blaga, zato bo pogrešno carinjenje^ takih slučajih gotovo .izostalo. Če pa je oe>-vidno računska napaka v carinski pobotnic1’ tedaj se blago ne predlaga v ponovno carinjenje temveč se vloži na glavno carinarnic® takse prosta prošnja za povračilo preveč plačane carine. Prošnji se priloži zadevna carinska pobotnica.
m— Maturanti mariborskega učitelji^11 letnik 1880—1881 praznujejo 3. in 4. 'julij8 45-letnico mature.
m— Dirigent Narodnega gledališče v Mariboru g. Herzog Lojze odide v Varaždin nastopi s pričetkom nove sezone dirigentsi' mesto na tamošnjem gledališču. Pri za predstavi mu je poklonilo občinstvo v sl®' in znak priznanja lep Iavorov venec in mn0^ cvetic.
m— Velikanski požar v Apačah pri Ptuju-Na Vidovdan okoli poldneva je izbruhnil pr‘ posestniku Mahorku v Apačah pri Ptuju na doslej še nepojasnjen način požar, ki se J razširil s silno naglico. V kratkem 5asu„i®mll lo v plamenih 70 posestev. Kljub napoin ,, delu ptujskih, mariborskih in štirih okolis ognjegasnih društev je danes od 70 poses kov' 30 popolnoma uničenih, brez strehe i brez vsega. «9 poslopij je popolnoma pogorelo Bila "o le delno zavarovana. Pričakuje nujna državna odpomoč.
m— Zopet motorna nesreča Na Vidovdan sta trčila s svojimi vehiklji blizu Kamnice pr1 Mariboru neki zagrebški avtomobilih '^ n tociklist Rili. Žmak iz Marenberga- A	,
bilu se ni pripetilo nič, dočim ie n'°’ cela razdejan, voznik pa težko poskoi * na nogah. Prepeljan je bil v sanatorij v l-iboru. Nesreča se je zgodila na nekem o\w ku, ko voznika drug drugega nista videla. /
m— Bodite previdni pri nakupu koles roko. Nekemu mariborskemu pol. organu J bilo pred nekaj časa ukradeno kolo vre< ^ 8000 kron. Poizvedbe niso imele uspeha-sredo pa je zagledal okradeni na trgu neKro , kmetskega fanta s kolesom, ki f?« ie, aP0fL^, takoj za svojega. Na vprašanje, od kod je je izjavil, da ga je kupil za 500 Dm poc^ ko od svojega soseda Sodarja pn »v- a ob Pesnici. Kolo so mu seveda odvzeli, ce v, je res kupil, izgubi kupnino.
VI. Ljubljanski velesejem.
SITUACIJSKO POROČILO.
Obisk včei-ajšnjega dneva, kljub dežju, je lil dopoldne in deloma na večer, ni zaostajal za povprečnim obiskom. Deževno vreme 'ni mnogo škodovalo zaključkom kupčij. Splošno se ceni po nakupu dnevnih izkaznic, da je včeraj velesejem obiskalo 5000 do 6000 oseb.
Kolikor se je moglo ugotoviti, dela še največje kupčije lesna stroka, zlasti pohištvo, Prav lepe uspehe je dosegla tvrdka Kobal. Razen drugih so eden glavnih vzrokov §e posebno znižane cene. Prav promet beleži kupčija z avtomobili.
Predelskimi stroji itd.
Znatno zanimanje sta dosegli od inozemskih tvrdk firma Škoda, ki ima v če-»eslovaškem paviljonu tehnično dovršene dinamo stroje ter tvrdka' Gellert s svojimi hladilnimi aparati francoskega izuma. Prav uspešno se tvrdka uvaja s svojo produkcijo sladoleda, ki komaj zadošča Potrebam nad vse številnih sladkosne-dežev. Tvrdke s čevlji so tudi prav zado-voline s svojimi uspehi (Kozina, Pollak itd),enako papirna branža, stroji za oV elavo lesa, kolesa in tekstilno blago.
Od kupcev jih je bilo visoko število iz kraJev, tujci so prišli tudi iz Riviere (francoske in italijanske) iz Avstrije, Nemčije (Bavarske, Berlina itd.) Mad-Italije.
akcr prve dni) tako je obiskalo tudi e ^ni mnogo Slovencev iz zasedenih »rajev, Trsta, Gorice, velesejem.
Velesejem je tudi obiskal gost iz Kine cang-tsong-hong s tremi tovariši.
Kolgarsln gostje so se zelo zanimali za poljedelske stroje.	**
Gostje in domači posetniki posebno občudujejo krasne vrtnarske nasade vrtnic na velesejmu. Tvrdka Ferant beleži mnogo uspeha. Velesejmska kontrola je zelo stroga, tako je n. pr. velesejemska uprava do sedaj zaplenila nad 500 neupravičenih legitimacij.
Prav izvrstne »kšefte« imajo prodajalci žog, balončkov in drobnarij, kupujejo jih tudi odrasli ljudje, enako prodajo mnogo tudi zlatarji, zlasti manjših dragocenosti. Večji uspeh je tudi dosegla razstava
Slovenska žena«, kakor tudi higijenska razstava.
Uspeh velesejma dokazuje, da trud ve-le sej niške uprave, na Čelu ji agilni gg. predsednik Bonač, ravnatelj Dular in tajnik Zois, ni bil zaman in se bo povrnil slovenski produkciji v korist.
»JUGOSLOVENSKI LLOVD« O LJUBLJANSKEM VELESEJMU.
-Jugcslovenski Lloyd«, glasilo gospodarskih krogov v Zagrebu, prinaša v svoji 144. številki od 1. julija t. 1. bledeče poročilo o VI. ljubljanskem velesejmu:
»Ta ljubljanski sejem je pokazal vsekakor napredek proti onemu lanskega leta. Posebno ,ie 'opaziti pestrost in bogastvo izleženih predmetov, ki so po svoji vrednosti in šte-Mlu <daleko nadkrilili predmeie, razstavljene pi V. ljubljanskem velesejmu. Tako je tudi inozemstvo bolje zastopano, nego prej, oparil smo Ameriko, Anglijo, Bolgarijo,' Ceho-"Ovasko, Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Mad-J,r»ko, posebno častno mesto zavzema Francija.
Razstavni prostor ljubljanskega velesejma oni S'Cer 1)0 obsegu ravno tako velik, kot n v Zagrebu, nima pa tako velikih paviljo-. I ’ ?®to pa je vsa prireditev bolj intemna,
peJ*a in iskrenejša. Interesantno je, da j.,,,' o!J.ska zastopana s 26 tvrdkami, ki so ' !avi]e poljedeljske stroje, likerje, tekstil-
'Zuelke, elektromotorje, galose in nafto.
Francija je zastopana direktno po 7 tvrdkah ter po 10 zastopstvih. Razstavila je fotografske aparate, žensko konfekcijo, galan-ferijsko blago, farmacevske preparate in au-tomobile. Avstrijo zastopa 20 tvrdk, Nemčijo pa 15. Dva mala prostora so zavzeli mali obrtniki iz Macedonije, nekoliko pa jih je tudi iz Bosne.
Naravno je, da je na sejmu pretežno zastopana slovenska industrija, ki izkazuje v mizarski in tekstilni stroki ogromen napredek. Lesna industrija je v Sloveniji tradiei-jonalna, v rezbarstvu so vzgojene cele generacije, kajti pomisliti je treba, da je slovenski narod že od pamtiveka mnogo cenil verski kult in je zato izdeloval mnogo lesenih kipov in rezbarij. Še danes živi v Ljubljani rezbar Gotzl, katerega predniki so izrezavali ikone in rezbarske izdelke že od dobe baroka sem.
Speeijalno se mizarska industrija koncentrira v Ljubljani sami, pa tudi v Mariboru in Celju ter drugje. V Ljubljani pa delajo tudi mnogi nadarjeni in znani slovenski arhitekti ter umetniki kakor n. pr. Vurnik, Grebenc, Kregar, Gojmir Kos, Šubic, Šmidinger in drugi. Tvrdka »Probuda« je izdelala posebno slovensko sobico za internacionalno dekorativno razstavo v Parizu in dobila za to tudi odlikovanje. Tako so tudi na tem sejmu za vsakega obiskovalca zelo važni m zanimivi izdelki lesne industrije. Iz istega vzroka, kot smo ga navedli pri rezbarski industriji se je razvilo tudi vlivanje zvonov. Izpostavljeni položaj Slovenije pa je dovedel se do razvoja puškarske obrti.
Sejem je izpopolnjen še s kulturno-historic-no razstavo, ki jo je v krasnem in velikem paviljonu priredila »Slovenska žena . Pri-čenši od žene-sportkinje pa do oblikovne umetnice, se niza tu en dokument na drugega, vse pa je prepleteno z neštevilnimi mi-jansami narodnega veziva, mode in pohištva. Veliko pozornost vseli obiskovalcev vzbuja ureditev vaške sobe in kuhinje, kateri je vis a vis kot kontrast razstavljena razkošna mestna spalnica, patentna kuhinja in podobno. Druga sestavina tega velesejma je higijenska razstava in razstava radio-aparatov. Posebna pozornost pa je bila posvečena razstavljanem malih obratov. Eden najzanimi-yejših delov sejma pa je to leto prvič prirejena razstava tehnične srednje šole v Ljub-in Pekarske šole v Kranju.
Nelepo vreme in strahovit dež, ki je lil celo do jutra otvoritve sejma, ni niti malo vplival na prireditelje in širšo .publiko, da bi klonila ali da .bi prišla ob voljo. Kljub oblačnemu in neugodnemu vremenu je prišla na otvoritev vsa inteligenca in gospodarski krogi Ljubljane brez razlike strank. In ko čitamo in slišimo govoriti te Slovence, da so se odločili dvigniti svojo zemljo na prvo in vodilno mesto v industriji naše države, nimamo vzroka, da bi o tem dvomili in da jim ne bi iskreno želeli uspeha. V resnici je industrija temelj napredka, ohranitve in procvita Slovenije. Oni tam se ne cmerijo pred črno oošnstio brezposelnosti, daai so našteli že 'ko 000 delavcev brez dela. Vzpostava rav-noležia uspeh bilance vse -pokrajine, se more dv miti samo še z večjim razvojem mdustri-ia fioveniie, o kateri se ve. da je mdustrij-1? ne pa poljedelska dežela. Uprava velesejma je s svojim upravnim odborom in predsednikom velesejma Franom Bonačem, ravnateljem Milanom Dularjem in tajnikom Evgenom Zoisom storila vse, da krči Sloveniji pot v tem smislu. To leto je bila za ve.lesejm napravljena velika reklama v inozemstvu, po vsej državi je bilo razposlanih preko 15.000 velikih plakatov in 10.000 manjših za vagone, tramvaje in izložbe. Ilustrirani prospekti in pozivi k sodelovanju so bili odposlani v 40.000 izvodih.
Lanskoletni velesejem je obiskalo 100.000 ljudi, od katerih je bilo 40.000 domačinov ter 60.000 tujcev.
Razstavljalci.
»PEKO«, TVORNICA ČEVLJEV PETER
KOZINA & KO.
Firma >Peko je stara industrija čevljev, ki je popolnoma v domačih rokah.
Tvrdko je ustanovil leta 1903 lastnik Peter Kozina, utemeljitelj tega sedaj tako velepo-teznega in že davno upeljanega podjetja. Kompleks tvornic v Tržiču s svojimi trgovinami v vseh glavnih mestih države pred-
stavlja danes največjo industrijo čevljev v državi. Njena znamka »Peko« se je uveljavila pred vojno v vseh delih nekdanje Avstro-Ogrske.
Tvrdka je -v Tržiču osnovala še speeijalno tovarno za otroške čevlje, tako, da je njena produkcija v tem oziru popolna.
Tvrdka »Peko« izdeluje v glavnem Goody-ear čevlje za gospode in dame, dalje Makar in štrapacne čevlje, najfinejšo damsko galanterijsko blago po najnovejših pariških ,in dunajskih vzorcih. Predeluje se francosko, nemško, in amerikansko usnje. Usnje za podplate dobiva tvrdka deloma v inozemstvu, deloma v tuzemstvu.
Izdelke tvrdke renomira poleg njih trajnosti, solidnosti v izdelavi in nizkih cen tudi njihova finesa in najmodernejša oblika.
Najnovejša pariška modna smer se sedaj nagiblje zopet k okrogli obliki, dočim forsira Amerika še vedno ostro, špičasto obliko čevljev. Tvrdka »Pekos nudi najbogatejšo izbiro vseh modnih varijant fasone in kombinacije usnja.
Kapaciteta tvornic znaša nad pol milijona parov letno, v tovarni ima stalen zaslužek ."00 do 600 delavcev. Vsak dan more tvrdka producirati do 2000 parov čevljev. Tvornica je nameščena v impozantnem poslopju s šestimi nadstropji v sredi bujnih vrtnih nasadov. Stroji so najmodernejše konstrukcije, * novimi razširitvami pa se obrat stalno pove- ! čuje. V zadnjem času je tehnično vodstvo re- , organizirano in je v rokah renomiranili stro- j kovnjakov.	<
Tvrdka »Peko« ima centralo v Ljubljani, Breg št. 20, v lastni hiši, (nekdanjem poslopju baronov Cojzov), podružnice pa ima v Ljubljani, Aleksandrova cesta 1, v Zagrebu in v Beogradu.
Čeprav naše elegantno občinstvo rado posega po inozemskih izdelkih, je znamka »Peko” zelo priljubljena. Tvrdka »Peko« je dokazala, da se more s trpežnostjo in kakovostjo produkcije doseči ono, kar ni vedno lahko, namreč: pridobiti domače obrtništvo za nakup produktov domače znamke.
Tvrdka »Peko« ima na velesejmu zelo okusno in estetično učinkujočo razstavo svojih izdelkov v paviljonu »J«. Renomiranost in spretna, zelo učinkovita reklama sta ji pomagali, da je dosegla prav lepe kupčijske zaključke, zlasti z južnimi kraji države. Zaključki so se dosegli z interesenti iz Beograda, Zagreba, Skoplja, Bjeline, Sarajeva, Osi-
jeka, Subotice, J.eskovca ter ic Celja in Murske Sobote.
Vsem obiskovalcem velesejma toplo priporočamo, da si ogledajo res okusni oddelek te naše domače tvrdke.
TRIBUNA,
tovarna dvokoles in otroških vozičkov v Ljubljani, Karlovška cesta 4, je razstavila tudi letos v paviljonu F 269—275 svoje proizvode, ki pričajo o napredku in solidnem delu podjetja. Razstavljeni so najmodernejši otroški vozički, stolčki, vrtni stoli, dvokolesa, motorji, šivalni stroji, razni sestavni deli za stroje, dvokolesa in pnevmatika različne kakovo -ti. Tovarna razpošilja svoje izdelke širom države ter je priznano najsolidnejša in najmodernejša te stroke. Ima popolnoma na novo preurejene oddelke za mehaniko, brusilnico, emajliranje z ognjem, po-bakrenje, ponikljanje, tapeciran,je in mizarstvo ter sprejema v popolno popravilo dvokolesa, otroške vozičke, šivalne stroje, kakor tudi druge v mehanično stroko spadajočo stroje. Opozarjamo sl. občinstvo in gg. trgovce, da ne zamude prilike ogledati si razstavljene izdelke po konkurenčnih cenah tega domačega zavoda.
Grozdni sok (brezalkoholno vino) se dobi v paviljonu »Brezalkoholne Produkcije na velesejmu (nasproti sredine paviljona E). Kdor ne verjame, da se da vino ohraniti brez alkohola vse leto, naj se o tem prepriča. Toči se tudi v brezalkoholni gostilni na Rimski cesti. Pred Igriščem.
V/EM KODEINA* iPRIPCROCAKL?
MAŠO
OliN/KO CIKORIJO
pisalni stroji so najboljši
Samoprodaja
Ivan Legat, Maribor
Vetrinjska ulica 30. Telefon 434.
Oglejte si paviljon E 24,26.
aa
Ustanovljeno leta 1879.
Telefon štev. 553.
Ključavničarstvo
AVGUST MARTINČIČ, LJUBLJANA
Rimska cesta št. 14
prvo in edino podjetje za napravo jeklenih valčnih . astorov v Sloveniji
priporoča napravo novih valčnih zastorov in^ popravo islih pokonkurenčnih cenah ter ima vse pripapajoče blago stalno na skladišču
izdeluje in se priporoča za naročilo
solnčnih plaht, okrižij vsake vrste od priproste do najboga-t«jše izpeljave, škarjasta omrežja, železja za štedilnike, ventilacije raznih vrst, razna okovja, železna vrata in okna, okrogla železna stopnišča, predpelnike iz železa in bakra itd,
Avtogeno varenje — Avtogeno rezanje
Stalna zaloga štedilnikov v priznani vestni in solidni izvršitvi!
KTrazstavi ..slovenska žena“.
Dr. Fran MohorlS:
JOSIPINA turnogrAi>SKa
Po smrti svojih skrbnih stari§ev , va v roke dveh varuhov. Trdi duSip£ade *:«-,. a čutila z ubogo Vilieo žalosti in boleči,'!' VSI njuni občutki so se izlivali le v jednega’ )’Se njune misli so se vračevale le k jedni, il1 ta je bila — denar, — čutomorni denar.
j® bila po njunih mislili duša človeška? va i!dina Človeška krepost, - srce in gla-»s’lf~.VSe n'ič ni veljalo, kjer tega ni bilo. i'61 bogata«, to je jedina tolažba, katero •Hkov ^*ca VL us* *e*1 ('ve^ denar-
Jkr*>a pota večne previdnosti namerijo iitiii *ll.^uo Vitico na mladenča, Vilka po srfL,UU'- ”le£°vo 'srce in glava sta bila enaka Shn* ln £}av*c!* krasne Vilice. Kmalo to oba za !lata' in vidita da ste njuni duši druga <lrii 80 ustvai'jeili, vidita, da drug brez sr„Lgega ’1e mor? yeč Miti srečen. - žalostno do t 6	se zopet ogreje v ljubezni
7,Qn„?^.a mladeniča, zopet je odprto življenju, "Pet je navdaja občutek, da še more srečna b‘,\z nepopisljivim veseljem. On čuti z njo Jgteftne, Mere ji je storila usoda-neusmi-
nil l v1pliva z milimi «laski tolažbo v ■leno tužno srce; on jo zopet oživi. Le din e •<! drugega živita, in le v večnem zjedinjenju
upata uživati svojo največjo srečo. Vilko je bil popolnoma vreden ljubezni lepe Vilice. Bil je take lepote, da tačas mati Kranja sko-ro ni imela lepšega sinka. Njegovo žlahtno srce je že rane marsikaterega ubogega Ljubljančana zastonj ohladilo in na njegovo bistro glavo je delo prvo .državno vseučilišče znamenje viisoke učenosti. Ali nedostajalo mu je nekaj, kar je lepa Vilica obilno imela, nedostajalo mu je bogastva, — te zvezde, le imela za njena zlatoželjna varha ■r. ’!!?.. svetlobo. Vilko to dobro ve. Ali ne-
S1.,-J„A U1 ljubezen do Vilice mu vendar da mu orivnUtn816 k vai'boina, ter ju prosi, naj
enie lub enna	svoie	življenje na Živ-
So.	Ce’	"ai	mu	jo dasta za
Strašno se mu srce topi tuge, ko mu eme-pdgovonta, da on ni mož za Vilico, da je \ ilica bogata in da jo torej more svojo imenovati le bogateč. Zastonj so gorke proš-wje ubogega Vilka. Zastonj jima pravi s solznim očesom, da je zguba preljube Vilice njegova strašna poguba. Njuno srce je ledeno. Ne ogreje ga več vroča prošnja ljubezni gorečega mladeniča. Mrzla ostaneta — popolnoma mrzla, in to čutopolno Vilkovo srce smrtno stiska. Potok grenkih solzic, ki se mu vlije iz oči, Vilicti natanko pove odgovor njenih kamnitih varuhov. Raztrgani sta njuni Brci. Grenka tuga kraljuje v njih. Kmalu se nesrečni Vilici spremeni zarja okroglih ličic v beli snežek. Ne jasni več solnce veselja nje-
nega obličja. Le temni oblaki strašne tuge se vidijo na njenem bledem čelu. Zmiraj tuž-nejša postaja sirotka. Pekoča rana ljubezni gorečega srca spodjeda njeno mlado življenje.
Ali trda kot mrtva skala ostaneta njena varuha. Ne gane ju strašno trpljenje nesrečne Vilice, temveč enoglasno zaupijeta: »Proč, proč od zapeljivega Vilka z njo, potem bo že ]>ozabila svoje nespametne sanjarije!
Kmalu posluša Vilica šumenje mogočne ,Save, katera umiva podnožje starega Kranja, gleda veličastje sivega Triglava, ki mogočno sega s svojo snegonosno glavo v oblake. Či-ft,1 gorenjski zrak si prizadeva, da bi njena bleda lica zopet postala rdeča. Ali nič je ne more zbuditi iz strašne morivne tuge. Žalostno se ji zdi šumenje valov. Tuga njenega srca jim odmeva. Njene bridke solzice se združijo z mrzlo vodico, da bi jih nesla njenemu milemu \ liku. Ni ga več gasila za gorečo rano njenega ubogega srca. V daljini le še hujše pece: Strašne muke trpi ubožica. Ne more .n njeno veliko bogastvo polajšati trpljenja le za jeden trenutek. Marveč ravno iz njega iz-
ra njena neskončna nesreča.
Ko brezsrčna varuha vidita, da je vse prizadevanje, prestvariti srce nesrečne Vilice, zastonj; ko vidita njeno nežno telesce pod bremenom dušnih bolečin dan za dnevom bolj hirati, jo pokličeta zopet v starodavno Ljubljano. Veli liliji je podobna Vilica, ko
njene solzne oči zopet zagledajo Ljubljano. Žalostne misli, ostrim nožem enake, presunejo njeno srce, ko zopet stopi v mesto svoje nekdanje sreče, pa tudi neizmerne nesreče. Zmiraj bolj pojema zubeljček njenega življenja. Z angelsko potrpežljivostjo, v predčuiju boljšega življenja čaka revica svojega odrešenja, — svoje prezgodnje smrti.
Nekega dne spreleti celo Ljubljano žalostni glas, da^ je krasna Vilica na smrtni .postelji. Vsako ču tl ji vo srce jo obžaluje in preklinja slepoto njenih varuhov. Zdaj šele se zbudi tudi zatrta vest njenih morilcev. Kakor silni grom, ki stresa zemeljski drob, s tako močjo zdaj doni njen glas: »Morilca sta, strašna morilca uboge nedolžne Vilice!« Ali prepozno vidita, da ju je mrzli denar tako daleč pripravil, da sta kriva nesreče tiste deklice, za katere srečo skrbeti je bila njuna sveta dolžnost, da sta kriva njene prerdane smrti.
Že je duša'nesrečne Vilice na pol na svojem pravem domu, kar priletita njena morilca k njej v izbo in — ji privolita, da sme dati svojemu ljubemu Vilku’ roko v večno zavezo. Nežno se še enkrat rdijo njena bleda lica. — Ali le za trenotek. Zopet so bleda. Njene ustnice se odpro. Tiho in milo vzdihne: »Vilko, ah — moj Vilko!« — Zaprta — nema so — za zmiraj. — Dve biserčki zdaj priletite čez belobleda lica: — strašni slepoti vseh denarnikov sta bili preliti..
(Konec.) -
Gospodarstvo.
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v III. četrtletju 1926.
(Objava Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
I.	Hišna najmarina.
Za odmero hišne najmarine za leto 1927-28 v krajih, v katerih so hišni naj-marini zavezana vsa poslopja, torej tudi poslopja, ki niso oddana v najem za leto 1927 v ostalih krajih, so hišni posestniki dclžni vložiti napovedi o donosu hišne najemščine pri pristojnem davčnem obla-stvu do konca meseca avgusta t. 1. Izpre-rnembe, ki nastanejo glede višine hišne najemščine izza vložitve napovedi do konca 1. 1926 se morajo davčnemu obla-stvu sproti naznanjevati.
Hišni posestniki, katerih v najem dana poslopja nimajo več nego 7 stanovanjskih prostorov, so upravičeni ustno napovedati hišno najemnino pri županstvu, ki zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih.
II.	Posebna pritlobnina.
Za vložitev napovedi za 1. 1926 poteče zadnji rok dne 1. julija 1926. Podjetja, ki še nimajo odobrenih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj izposlujejo podaljšanje roka.
III. Davek na poslovni promet.
Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za II. četrtletje 1926 do 31. julija 1926 in hkra-tu predložiti prijavo.
Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost, ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob.
IV. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. avgusta 1926 dospo v plačilo vsi direktni davki za III. četrtletje 1926. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterja vati, če se ne plačajo v 14 dneh p;> dospelosti in zaračunavati poleg 8% zamudnih obresti še za opomin 1 paro od vsakega dinarja davčnega zaostanka. Ob istem roku zapade v plačilo tudi pavšalni davek na poslovni promet, ki se plačuje po višini prometa, opravljenega v letu 1925.
V. Davek na zaslužek telesnih delavcev.
Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, so dolžni pohrane zneske odpremiti in predložiti sezname do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnim izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je do 14. julija 1926,
VI. Razgrnitev predpisnih izkazov in prizivni roki.
O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v II. četrtletju 1926, so predpisani izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca julija t. L. kolikor davčni zavezanci niso bili na izgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni.
Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni.
Dospelost nekaterih perijodičnih taks.
(Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
L Od kuponov ali dividende kakor tu-
di od tantijem se plačuje \% taksa v 15 dneh po odobritvi bilance (tarifna postavka 10., pripomba 5.).
2. Do dne 15. julija t. 1. morajo delniške družbe predložiti davčnemu uradu seznamek otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju in plačati odpadajočo takso v kolkih, ki se prilepijo na se-znamek( tarifna postavka 37.)
3. Od dopolnilne prenosne takse v letnem iznosu nad 500 Din je plačati drugi obrok od 1. do vštetega 15. julija t. 1. Za zamudna plačila se poleg 8% obresti pobere še kazenski znesek v dvakratni izmeri nepoložene takse (tarifna postavka 12., pripomba 12.).
4. Točilno takso za pravico, da se točijo pijače, je plačati za II. polletje 1926 do 31. julija 1926. Za zamudna plačila se pobere kot kazen trikratni znesek redne takse (tarifna postavka 62.).
BORZE.
LJUBLJANSKA BORZA, petek, dne 2. julija 1926.
Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 193, bi. 195, zaklj. 195. — Blago: Smrekove deske, I., II., III., monte, od 20—40 mm, od 16 cm naprej, fco vag. meja, 2 vag., den. 520, bi. 520, zaklj. 520;Smrekovi hlodi, I.,
II.,	od 4.50, 5, 5.50, 6 m dolžine od 25 cm naprej fco vag. nakl. post., 7 vag., den. 200, bi. 200, zaključek 200; koruza fco vag. nakl. post.,
1	vag., den. 160, bi. 160, zaklj. 160.
Zagreb, dne 2. julija. Devize: Newyork ček 50.38—56.68, London izplačilo 275.05—276.25, ček 275.037—276.237, Pariz izplačilo 134.25 do 156.25, Praga ček 167.38—168.38, Curih ček 1094.517-1098.517, Berlin izplačilo 1347.5 do 1351.5, Milan izplačilo 200.01—201.21, Dunaj izplačilo 798.5—802.5, ček 798.4—802.4.
Curih. dne 2. julija. Beograd 9.14, Ne\v-york 516.50, London 25.14, Pariz 13.85, Berlin 122.975, Dunaj 73.025. Praga 15.30, Milan 18.325, Bukarešta 2.465, Sofija 3.72, Budape-šta 0.007230.
Mariborsko gfgda!??fe.
Šofoklejev »Kralj Ojdipus« na mariborskem odru.
Prvi i/.nied treh velikih S-jev: Sofoklej, Shakespeare, Strindberg, prvi monumentalni obelisk človeštva in prvi tolmač razmerja med božanstvom in človečan-stvom, človek-velikan, ki je govoril neposredno z božanstvom in vsled tega občutil moč usode trpkeje in globokeje kot ostala dva, je govoril mariborskemu občinstvu raz oder prvič v soboto, dne 26. junija. Kot časovno (živel 495—405 pred Kr.) nani je tudi duševno najoddaljenejši. Končni dojm, ki ga je zapustilo njegovo delo »Kralj Ojdipus«, je bil sicer uprav mogočen, kot ga lahko zapusti samo stvaritev neminljive vrednosti, a v končnem občutju je največ neugodja in groze, saj je »človeku in pol« kot je ali vsaj hoče biti človek naše dobe, ki je vzgojen v zavesti, da je zanj in za njegovo življenje njegova volja odločujoča, nepojmljiva in neznosna misel, da je od pamtiveka Odločena usoda človekova močnejša ko vsa njegova volja, vse njegovo hotenje. Tako je šlo' občinstvo v/. gledališča vase zaprto in zgroženo nad temno mislijo, da se usoda ne da popraviti, da je ničevo vse boljše stremljenje, jalova vsa etika.
Kljub temu je pa publika pravilno ocenila monumentalno delo in trud, ki so ga imeli z njegovo vprizoritvijo pri skromnih mariborskih razmerah. Spočetka je rodil nekoliko nerazumevanja nastop zborov, a kmalu se je občinstvo tudi
v to vživelo. Sicer pa tudi to nerazumevanje ni preveč škodilo, saj se pri Sofo-kleju že zmanjša pomen zborov, zbori ne posegajo več odločujoče v potek dejanja kot pri prvem velikem grškem tragedu Aishvlu, v Sofoklejevih plemenito-lepih tragedijah zbori dejanje samo spremljajo, tolmačijo čustvovanja in povzemajo opazovaje jedro. Bil bi zanimiv poizkus in mogoče bi bil učinek cele igre neprimerno večji, ako bi poskusili pri naši uprizoritvi peti vsaj samo zbore, saj je »Kralj Ojdipus« zainteresiral v novejšem času celo vrsto skladateljev moderne, kot Stanforda, Mussorgskega, Schil-lingsa in bi bila n. pr. Bellermannova v grškem duhu iz/vršena uglasbitev zborov, melodramov in solotočk tudi pri nas izvedljiva.
Vprizoritev je prav skrbno pripravi! ravnatelj Bratina. Njegova režija je bila na zunaj primerna in uglajena, na znotraj pa z umevanjem in ljubeznijo izdelana, tako, da ji ni očitati drugega kot preveliko popustljivost napram nekaterim igralcem, ki vsled lastnega nerazumevanja niso pravilno presodili in izdelali svojih tipov. Naslovno vlogo je rešil Bratina poleg svoje težke režiserske naloge s finim umevanjem in prepričevalno življensko silo, s ponosito samozavestjo v prologu in v prvih dveh, z jasno nakaženim črvom dvoma v tretjem, z globoko, prepričevalno, nikdar afektirano boljo v četirtem dejanju. Bukšekova je podala lepo, izrazito, resnično Jokasto, posebno dovršeno je zmagovala prizor, ko izve za strašno resnico in gre v prostovoljno smrt. Da je zadnje dejanje najboljše uspelo, ni baš najmanjša zasluga Pirnatova, ki je podal svojo šaržo izredni, plastično in ostro izdelano. Ti trije so igrali s klasično umerjeno realistiko. Vsi ostali igralci so pa uhajali na vse strani, v vse stile. Posebno Harastovič in Grom kar nista mogla prehoditi pot iz operete in salonske komedije v starogrški klasični sivet. Najbolj resničen je bil še Železnikov Kreon.	M.	S.
Šport
Teniški turnir v Wimbledonu. Že več let
zaporedoma so prišli v zadnjo rundo pri moškem singlu Samo Francozi. Letos pa si je priboril mladi Amerlkanec Kinsev v 5 setih 6:4, 4:6, 6:8, 3:6, 3:7 vstop v finale proti Hrougnonu. Tik za tem matchem je sledila nič manj napeta igra Borotra:Coehet. Zmagal je Borotra 2:6, 7:5, 2:6, 6:3, 7:5. V finale se bodeta ted^j merila najženijalnejži in najteni-peramentnejši igralec starega sveta in najbolj metodični in najdrznejši Amerikanec, ki vrhu tega še z matematično natančnostjo preračuni vsak udarec; radi te zadnje lastnosti so mu nadeli tudi priimek »profesor*.
Kar se pa tiče priglašenih igralk, ima vodstvo turnirja večne sitnosti z njimi. Ni namreč skoraj dneva, da ne bi katera obolela. Will-sova je bila bolna še pred turnirjem, Lenglen pada iz ene bolezni v drugo, Ryanova tudi ni povsem zdrava, senorita d’Alvarez je imela tudi že svojo migreno in tudi mile Vlasto toži, da jo zdaj tu, zdaj tam boli. 0 te ženske!
Wimblrdonwki tenis-turnir. Kot senzacijo beležimo poraz francoske svetovne igralke Suzane Lenglen. Podlegla sicer ni v singler, ampak V paru s svojo partnerico mile. Vlasto, toda že ta poraz je vplival na samoljubno in zmage navajeno mojstrico tako zelo, da je obolela in izstopila od nadaljnjega tekmovanja. Potek te velezanimive igre, izvojevane od francoskega para Lenglen-Vlasto proti anierikanskemu paru mis Ryan m mis Brovvn, je bil .sledeči: prvi set eta dobili Francozinji 6 : 3, v drugem setu pa si a si priborili Amerikanki vodstvo s 4 : 1. Francozinji sta si zopet opomogli in dosegli 5 : 4.
Toda Amerikanki nista odnehali in zopet prevzeli vodstvo s 6 : 5. Sedaj je Lenglenova napela vse sile in z briljantno igro, krepko podpirana od svoje soigralke, dosegla stanje 7 : 6. Amerikanki pa se še vedno nista udali in posebno miss Ryan je poikazala naravnost sijajno igro: ob navdušenem ploskanju pulb-like sta dosegli 9 : 7. Naslednji set ni pokazal nikakega stopnjevanja igre; Suzana je ( postala nervozna, igrala je slabo in Amerikanki sla dosegli s 6 : 2 krasno zmago, ki j jo je publika navdušeno pozdravila.
Ob kolosalni udeležbi gledalcev Ije nato igral vojvoda yorški s svojim partnerjem komanderjem Louis Greig proti angleškima tenis-veteranoma Gore in Barett, ki štejete skupno 110-let; toda fcljub svoji starosti rutinirana igralca gladko zmagala 6 : '1,6 '• 6:2, _
V	moškem singlu je zmagal Franeoa Borotra Čeha Jana Koželuha 6 : 4, 4 : 6, 9 :
6 : 1. Kmalu nato pa je Koželuli pokazal svojo veliko tehniko v boju z Angležem Austinom, ki ga smatrajo Angleži za svojega najboljšega igralca: porazil ga je gladko - : '
6 : 0, 6 : 1, 6 : 3.
POVODNJI V NAŠI DRŽAVI.
V nekaterih krajih na jugu trajajo n8' livi dalje. Sava, Drava in Donava še vedno naraščajo. Pri Beogradu je narasla Sava na 518 cm nad normalom. Več železniških zvez, n. pr. proga Niš—Pirot, je prekinjenih. V Velesu je odnesla voda
Nemški most« ter poplavila med drugih nad 40 trgovin. Veliko število trgovcev je prišlo ob vse imetje. V okolici Bitolja je odnesla voda vse mostove.
V Osijeku se je razrušilo pet hiš. V en' so se nahajali v trenutku, ko se je zruši/ eden od zidov, 4 otroci, ki pa so ostali V*1
nepoškodovani.
V vseh ogroženih krajih se vrše rešilna dela noč in dan. Ljudje radi pomagajo, vendar pa se je pritpetil tudi slučaj, da se je v Kopačevem zoperstavil eiV' kmet pozivu na delo z revolverjem v roki.
Po seji ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo poleg drugega tudi o poplavah, je izjavil poljedelski minister v razgovoru z nekim reporterjem med drugim sledeče:	J
Celokupno število delavcev; ki so posleni pri delih za zasiguranje nasipo' v ogroženih krajih znaša 12.000. Odredi sem, da se podajo vsi načelniki mojega ministrstva osebno v vasi okrog Op«*1® in v Novo selo v Bački. Dal sem j in1 v® potrebne instrukcije ter jim naročil, , naj se, če jim ne zadostuje 10.000 voz, k1 so jim na razpolago, sporazumejo z mijskimi komandanti ter pojafijo števil® ^ delavcev z vojaki. Po došlih informacija^ §, nalivi ponehujejo ter je upati, da je naj-kritičnejši čas že za nami. Kljub temu s dela radi večje sigurnosti neprestan®- i Podam se osebno v ogrožene kraje, da dam ustmeno potrebne instrukcije na cu mesta. Storjeni so koraki, da dobe kraji, ki so najhuje prizadeti podpore.« $
Iz Zagreba poročajo, da je radi poplave do nadaljnjega ustavljen ves železniški promet med Apatinom in Apa-tinom fabriko ter med. Kovinom m Smederevom. Ustavljeno je dalje vsak**“ prevzemanje blaga, kakor tudi reeks?^ dicija na postajo Beograd—klavnica, poplavljenih krajih v Bački se vrši lezniški promet na pomožnih progah,kV še niso poplavljene.
Pri Apatinu je podrla voda nasip t®r poplavila 5000 juter pšeničnega poljf' Del Novega Sada, v katerem se nahal oficirski kazino, je pod vodo.
Jacsk London:	114
Morski vrag.
Umaknil sem se bil pred njim, malone plakajoč ker nisem bil zmožen, da bi ga ustrelil, vendar ne tako neumen, da bi postavil puško na tla. Obupno sem si želel, da bi (sovražno nastopil £>roti meni, da bi me skušal udariti ali dušiti; samo v tem slučaju bi se bil ojunačil in ga ustrelil.
»To je otok Endevour,« sem dejal.
»Nikoli nisem slišal tega imena,« mi je prestri-gel besedo.
»Tako mu vsaj mi pravimo,« sem popravil.
»Mi?« je vprašal »Kdo je to?<
»Gospica Brewster in jaz. Ladija pa l©ži z rilcem na obali, kakor lahko sami vidite.«
»Morski psi so tukaj,« je rekel. »Zbudili so me s svojim tulenjem, sicer bi še spal. Slišal sem jih, ko sem v minuli noči tu noter zapeljal ladijo. Opozarjali so me, da sem .se nahajal na odvetmem o rez-ju. Zbirališče morskih psov je tukaj. Dolga teta sem iskal nekaj takega. Po zaslugi svojega brate sem zadel na bogastvo. Pravcata zakladnica to. Kakšna je zemljepisna lega otoka?«
>Nimam niti najmanjšega pojma,« sem dejal. >vi pa morate prav približno vedeti. Kje ste bili ob zadnjem opazovanju?«
Nedojmljivo se je nasmehnil, vendar mi m da‘
odgovora.
»No, kje pa je vase moštvo?« sem vpiasal. * Kako to, da ste sami?«
Bil sem pripravljen, da se izogne mojemu vprašanju, in sem se začudil, ko je hitro odgovoril:
Brat me je zasačil tekom oseminštirideset ur; ne po moji krivdi. Po noči je prišel na ladijo, ko je bila samo straža na krovu. Lovci so mi pokazali hi • jim je več plače. Slišal sem, kako jim jo je ponujal. Vpričo mene. Mornarji so kajpada tudi šli. To je bilo pričakovati. Vse moštvo je odšlo z lad!je m tako sem sam ostal na ladiji. Brat mi jo je tako zagodel; no, sicer pa je vse ostalo pri domačih.«
»Kako pa ste izgubili jambore?« sem vprašal.
»Pojdi in poglej vrvi,« je dejal in pokazal tja, kjer bi morale biti osrednje vrvi.
»Z nožem so prerezane!« sem vzkliknil.
»Ne popolnoma,« se je zasmejal. >Vse lepše so naredili. Poglej še enkrat-*
Pogledal sem. Vrvi so bile prerezane, vendar ne
docela; pustili so še nekaj vlaken, ki so držale n liko, dokler jih ne bi kaka večja moč docela pre rgaJ •
»Kuhar je to naredil,« se je zopet	^
bro vem, dasi ga nisem zalotil pri tem« 3 nekako bot.«
»To je dobro za Mugridga,« sem vz l ni.
»Resnica, to misel sem imel tudi jaz, ko je vse zletelo raz krov.«
»Kaj pa ste vi delali, ko se je vse to godilo?* selJ
Pra^Kar sem mogel, si lahko prepričan, dasi v 1»^ okoliščinah ni bilo dosti.«
Obrnil sem	se, da	bi pregledal Mugridgovo	deW-
»Dobro bo,	če sedem ua solnce,« sem slišal	g°
voriti Larsena.	.	ne
V	njegovem glasu je bila neka rahla sled te slabosti, a samo rahla sled; bilo je tako čudno, a & htiro pogledal proti njemu. Roka mu je nervozno » bala preko obraza, kakor da bi si brisal pajcevi Zavzel sem se. Vse skupaj je bilo tako malo podot)^ Wolfu Larsenu,	kakor	sem ga bil jaz poznal.
»Ali vas še	glava	boli?« sem vprašaL
4ge vedno me muči,« je	bil	njegov	odgovor. >*
slim, "da me baš zopet hoče.«	ule-
Zdrknil je iz sedečega položaja na krov j« gel. Nato se je obrnil na drugo stran; glava «'u 1 čivala na dvoglavu (mišica) zgornje lakti, podi mu je zakrivala oči pred solncem.
»Sedaj imaš ugodno priliko, Klada,« je reke »Ne razumem vas,« sem lagal, kajti dobro sem
razumel.	,	..	m m m*
»Ej, nič,« je tiho pristavil, kakor	da	bi	se	mu <
malo; »samo da me sedaj imate, kjer me
»Ne, nimam,« sem odvrnil, »zakaj rad t», bili nekoliko tisoč milj odtod.«
(Dalje pHb >
piTritriTr
Kaj se prištedi z vporabo
1*4
[• 4
a 4
« 4
• -
* 4
* d
• d
fcl. Prištedi se milo, kajti v^jidel umazanosti razkroji	*
2. Prištedi se delo in čas. N iveč potrebno. si kvariti prstov, da se do n čisto perilo, kajti mencanje perila
je odveč.	,	.	1 K f
razkraja sam od sebe umazanost.
3. Prištedi se tudi na trpežnosti perila, kajti	C R S ne vsebuje klora ali drugih razjedajočih snovi, temveč TRI je produkt naite.
J
V
BELI, pa ne razjeda!
pmjmjLid
OKNICE
ZLATOROG
MARIBOR
delniške družbe
prej ŠKODOVI ZAVODI v Plzniu
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7. Telef 966 Inženirske pisarne v Beogradu in Zagrebu
JO'
I*
55*
[Liajjaiidi
^m‘^^Wta^umuijii.;itiiai)iuuiiniiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiimiitttiiiiitii!iiiiiiiiiiiig
i	v?a^fnem^iaviiLW,ese]n’a opozarjam da si naj ogledajo	1
v W»mem paviljonu veliko in boaaio 7nlnao aluminijaste,	E
g	emajlirane modre, rujave, sive in modre "er žefezne posode, dalje vse	i
g	vrste orodja, okovja, strojev, jedilnega drodja in vseaa v železninsko	s
|	str0K0	spadajočega	blaga	pri	tvrdki	=
'	FLORJANČIČ	|
|	^Oovlna s železnino v Ljubljani Sv. Petra c«*la štev. 35.	g
|	lastni paviljon!	kastni paviljon 1	S
STANKO
^itiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiitiiiiiiuiiiiuitiiiiMiiiiiitiiniii.iiiiininiiiiiiiiiiiniiiiiiiSi!!!!!*
Mali oglasi
Za vsako, besedo »e plada BO par, debelo tiskano pa Din 1-—.
Asistenta-
zobozdravnika
sprejme zobozdravnik v julijski krajini. Ponudbe mi upravništvo lista pod Asistent-zobozd ravnik«.
PR0IZVA]A)0: Vse vrste električnih strojev in aparatov, posebno cenene, solidne in ekonomične elektromotorje.
GRADE: Kompletne električne centrale vseh vrst, elekrične železnice in tramvaje, omrežja, linije visoke napetosti itd.
Poset inženirja brezplačno na razpolago.
^	r
Velika zaloga šivalnih, pletilnih in pisolnih strojev. — Kolesa: Diirkopp, Styria, Waffenrad (Orožno kolo).
IVAN JAK IN SIN, LjUbljSIIB, Gosposvetska c. 2
ANT. KRISPER
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 26.
Tovarna raznovrstnih čevljev, za otroke, deklice,' dečke, ženske, moške, navadne in fine kvalitete. Za delavce posebno močno izdelane. Komode (papuče) in dokolenice po brezkonkurenčni ceni.
ODDELEK ZA GALANTERIJSKO BLAGO N A DEBELO. OTROŠKI VOZIČKI LASTNEGA IZDELKA. - EKSPORT ZOBOTREBCEV, ADJUSTIRANIH IN V ZABOJIH.
Oglejte si na velesejmu paviljon I., prostor 573—579
raztavljeno moško in dečjo konfekcijo največje konfekcijske tvrdke
FRAN DERENDA & CIE., LJUBLJANA
Za časa velesejma Fe dobe vsa oblačila po tovarniških cenah v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2.
^ ££ promenadne, bele in barvaste, .	ovratnike vseh vrst in
ason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v azmh barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne Potrebščine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
bll*U Prešernovega spomenika ob vodi
Razpis.
Mestni magistrat 1 iubli»„«,» .	.	.	.
‘lanski razpisuje oddajo
težaških in zidarskih del
■ Zgradbo nove stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v ]uWjani.
na ^Si P°trebni podatki se dobe od sobote 26. junija t. 1. Un ^ me<^ uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Carjeva ulica štev. 1.
Ponudbe bodo vložiti najkasneje do
Julija 1.1. do tl. ure dopoldan
^enovanem uradu.
Ljubljana, dne 23. junija 1926.
Mizarska delavnica
Franc Planinšek, Maribor, Mlinska ulica 11, izdeluje najfinejše in prosto pohištvo po zmernih cenah.
Gospodična
katera je absolvirala trgovsko šolo ter ima tudi nekaj pisarniške prakse išče mesto praktikantinje. Ponudbe na upravo lista pod »Praktikantinja«.
Dva orožnika
Slovenca v enem večjem mestu Makedonije, prvi 30, drugi 28 let star, lsče-ta dve gospodični poštenega življenja in lepe zunanjosti, v starosti 2‘- do 26 let, v svrho korespondence in poznejše ženitve. Dopise poslati na upravo lista pod šifro ^Sparavcek in Zapravljivček«. Diskrecija zajamčena.
Modroce
iz najboljšega domačega in češkega platna,posteljne mreže, zložljive postelje, otomane deko-racijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnik
Ljubljana, Krekov trg 7.
Volna in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se debi v veliki izberi in po nUjnižjili cenah pri Karel Prelogu, Ljubljana, Gosposka ul. 3. — Stari trg 12,
l-TjSKj	m MERKUR I	
K3 Trgovsko-im I Ljub I	Simon | im ul p Telefon II	Račun pri pošt.	Justrijska d. d. Ijana Gregorčiča št. 13 št. 552 lek. zav. št. 13.108	Se priporoča za vsa v tiskarsko || stroko spadajoča g deia. Tiska vse 1 tiskovine za trgo- m vino, industrijo in 11 urade; časopise, 8 knjige, koledarje, R letake, posetnice \r\ i. t. d. i. t. d. j| Lastna knjigoveznica. H
Sprejmem,
v inštrukcijo dijaka nižjih sol proti nizkemu honorarju ali proti dnevni hrani Uspeh zajamčen! Interesente prosim, da puste svoj naslov v upravi »Narodnega' Dnevnika« pod šifro lnštrukciija-'.
Absolvent
trg. tečaja
išče službe kot praktikant pri kakem večjem podjetju. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Marljiv«
Stanovanje	Poletna
ostoječe iz kuhinje in sobe	StanOVanla
išče mirna stranka brez	*
otrok. Ponudbe na upravo z op remo se dobe v gra-lista »Stanovanje«. š®ini v Višnji gori. Okoli  —---------------—-———— . gradu in v gozdu mirno
Celulozni les i”? Pr.ijazn° sprehajališče.
mehka drva, plača nal-i ^rasa S6 P« Q»krbni8tvu. bolje Fructus, Ljubljana,
Krekov trg 10.
Ulolfova 1/11. • Telef. 56
Naročajte .Narod. Dnevnik1.
Stran 8,
NARODNI DNEVNIK, 3,
Naš odjemalec naš gospodar
Krasno izbiro raznovrstnega pohištva
nudi Vam po izredno zmernih cenah velezaloga pohištva, tapetniških izdelkov, žime in morske trave, tvrdka
PETER KORAL (KRANJ)
podružnica LJUBLJANA, Kolizej
{Zanesljivim plačnikom tudi na obroke.
B. S. A. MOTOCIKLI
in prikolice najnovejš' modeli 1926. po znižanih cenah dospeli. Na ogled in pcskušnjo pri JUGO AUTO, d. z o. z, Ljubljana, Dunajska c. 3G. Telefon 236. - Ceniki na zahtevo brezplačno
Najboljša, najcenejša kolesa in Šivalni stroj
so edino
IMA V ZALOGI
A. ŠARABON
LJ U E LJANA
CLAVNA ZALOCA TU- IN INOZEMSKIH MINERALNIH VODA
je najboljša in najcenejša.
Selenburgova ulica st. 6/1
Telefon št. 980.
LUD. BARAGA,
Barvne trakove, ogljent povoščeni kopirni papir, hektografični zavitki in druge potrebščine pri
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN po naj- re9,st ovana Mdruga Z neomejeno zavezo pqSoj|I,A na VKNJIŽBO, proti poroštvu, zastavi ugodnejšem obrestovanju. — ČEKOVNI PROMET,	T	11TTJf 1 A VTT premičnin in vrednostnih papirjev. — KREDITI v
NAKAZILA. — INKASO.	V	VI	tekočem	računu.	—	ESKONT MENIC.
. - - Ratun poštna hranilnica št. 14.257. - Brzojavke „KMET5KID0M‘‘ - - ■ TavtjfjeVa (Sodna) lil 1 PrtlltjC '' BUGIUNI5KE URt: od 1 12 dopoMne In od 3.-4’/» popoldne. - -
i
Uda ja tel j la odgovorni orodni V ALEKSANDEB ŽELEZNIKAR. — Za tlakarao »Merkur v Ljubi jaol Aodrej Sever.