Št. 90.                                    V siorid, v torok dne 12. novombra 1901.                            Letnik III.
Izbaja vsak   torek   in   soboto  v
trdini ob 11. uri prcdpoldnc za i>nislo
tcr oL H. uri popoltim« za dc/.clo. Ako
pads ii;ita dnovu praznik izid« dan prej ob
6. zvdcer. Slane po posli projoman :i!i v
Gorici na doiu pošiljan celol<'tin> S K.,
pollctno ¦L¦ K. in oi'titli'lno 2 K.
1'iodaja so v Gorici v tobakarnah
Schwarz v Solskih iilicali in J c I-
leraitz v Nunskih  ulioah po 8 vin.
(/Jijtrailjtt izdanje.)
I'rrdnisivo in upiavnistvo  sc
naliajata.   v   «Narodni   tiskarni»,
ulica Vcllurini li. št. 9.
D(tpis(! ji! nasloviti na urcdništvo,
oirlasc in naiocnino pa na upravnistvo
«Gorice». Oglasi se računijo po pc»tit-
vrslah in si cor ako so liskaju 1-kraL po
12 vin.. 2-krat po 10 vin., 3-kra.l po
8 vin. Ako sc vcčkral tiskajo, racu-
nijo  sc po pojfoilbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marusiö.
Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič).
Rojaki, volilci!
Draštvo »Sloga« jo poizvedoviilo
mnenje in želje volilcev v raznib
volilnih skupinah in okrujili lor Vam
priporoča na podlagi dohljonili in-
(brmacij sledece kandidalo za letošnjc
deželnozborske volitve.
I. V kmečkili občinab, ki
bodo volilev eelrtek dne 5. deceinl>ra:
1.   za   sodne   okrajc:   Tülmin,
Bovec, Gerkno, Kobarid:
dr. Anton Gregorčič, profesor bo-
gosluvja in državni poslanec v Go-
rici ter
Ernest Klavžar, dežolni uradnik
v pokoju  v Gorici;
2.   za sodne okrajc: Gorica (oko-
lica), AjdovSčina in Kanal:
Ivan BerbuČ, profesor na c. kr.
roalki  v  Goi'ici,  tor
BlazJj  Grča,   žnpnik   v   Senipasn ;
3.   za sodna okraja:   Sežana in
in   Koinon :
dr. Josip Abram, odvolnik v Go-
rici,  lor
Anton Černe, posestnik in žnpaii
v Tomaju.
II. V v dike in poseslvu, ki
l)o  volilo v sredo 11. decenibni :
Anton Jakončič, veleposestnik in
zasobni  uradnik v Gorici,
Anton Kiančič, vnleposestnik in
župan  v  Podgori, ter
dr. Josip vitez Tonkü, veleposesl-
nik in odvolnik v Gorici.
J1I. V 1 rgih, ki bodo volili v
soboto 7. docembra, poizvedbe niso
se povsem končane. Dosedanje izjave
nasih sornisljonikov so glasijo za
dr. Josipa viteza Tonkiija. Ako osta-
nejo tržani pri torn in si izvolijo
Tonkiija. za poslaiiia, postane eno
ineslo v veieposeslvu prazno, za ka-
tero objavi društvo pravočasno no-
vega kandidata.
Rojaki, volilci! Časi so resni,
no dajte we bogali; volite kot en
mož iinenovane kandidate, ki bodo
resno zastopali Vaše koristi pod staro
zastavo:
Vse za vero, do in, cesarja.
V Gorici, 11. iiovoinbra 1(JO1.
Društvo „Sloga".
Ob jednajsti uri.
V    inalo   dneh   se   zaenejo volitve
volilnih mož za deželni zhor po vnej de-
žoli. Še  nikdar niso bile   take volitvy za
goriške Slovence   talco   žalostne   in sra-
motilne   nego    so   sedaj;   a   nikdar tudi
važnejše.   Navadno   smo   .se    združevali
goriški Slovenci ob času volitev v tesne
vrste v svrho, da bi se branili proti na-
valu naših   narodnih    nasprolnikov,   l)ili
smo se zjedinjeni    proti   sovragu,     ki je
stezal svoje prste po naši lepi,   mili do-
movini, po uaSi posesti,   po naših svetih
pravicah;   a   danes se morarno   bojevati
proti s v o j i k r v i. proti 1 a s t n i m
bra ton), ki  so se dali razburiti in   vlo-
Titi od človeka,   kateremu   je   napuh in
brezmejna   častihlepnost     nad    ugledom
naše domorine in  nad   koristimi   našega
ljudstva.
Podprt po nekaterih ljudeh, katere
je poklical iz drugib kronovin v deželo
in katere plačuje z denarom našega
ljudstva, in s pomočjo nekaterib zaslep-
Ijenih in fanatizovanih našincev, ki liki
podirjancem, rohne proli laslni krvi ve-
cinoma iz dobickarije in častilakomnosli,
unicil je večlelni trud najboljših siuor
naše ožje dornovino, razdejal srcčo de-
žele in unicil ugled najboljših goriškib
rojakov. Kakor najeti janičarji planili so
ti ljudje na na.šo duhovšeino, ki sestoji
večinonia iz sinov naše ožje domovine
in ima nied Ijudslvom ugled in veljaro
vh1(m! svojegu vzviženega poklica, svoje
izobra7.be, po/rtovalnosti in ljubezni do
našega Ijudütva. Po nečloveško planili so
na vsakega druzega rodoljuba, ki jo uži-
val ugled nied ljudstvom, bodisi na de-
žcli ali v mestu in «e ni slepo uklanjal
človeku, ki je privundral v našo o/jo
doniorino in se čuli poklieanega gospo
dovati nad nami.
V  to avrbo jim ni  nobeno yredstvo
prenizko   in   preslabo:   teroriz«ni,  obre-
kovanje.   blatenje,   ovajanje   itd.   Uničiti
in oniiizati morajo vsakega   najčistejšcga
rodoljui>a,   da   bi   se    bolj   svelila   nied
nami     postojnska    zvezda,   ki inisli
podjarmiti vse z bičem  v roki,   ter tira-
nizovati deželo in jo izkoriäcati   v svoje
namene.
Kaj so tern   ljudem   vera,   kuj na-
rodnost, kaj rodoljnbje,   kaj dom,   sploh
vse, kar   nam   je   bilo   in   je   sveto V —
Prazne pore !
Da bi pokazali svojo moč in svoje
zaničevanje do vsega, kar nam je sveto,
poklicali so v deželo pred ki-atkim iz
Postojne pomagača, ki je dal, bodisi da
bi se Labom piikupil, bodisi iz drugih
nagibov, svojo bčerko brez pravega po-
voda v italijansko solo, in toga gospoda
ponujajo sedaj Kraševcem in goriskim j
Slovencem sploh za poslanca, obljubili
so mu celo odbornižtvo, ki bo neslo
4000 K.
Je-li mogoča večja moralna pljuska
goriškim Sloveneem nego je ta? Se-li ne
pravi to norce briti iz naäili težonj, naiib
pravic, iz naze dornorine sploh!
V »voji zTerinski podivjanoiti tep-
tajo na neeuven nacin vero naših očetov
in jo zasmohujejo, išeejo podpore pri
našib zakletih sovražnikib v dosego «vojib
namenov, zlorabijo d(iželo v svoje atran-
kar»ke namemr ter so prcitili celo našemu
rojaku, ki se jim noče uklanjati, da ga j
uničijo. a k o n e z a p u * t i n a š e o ž j e
d o in o v i n e.
Najljnlejši sovražniki niso poslopali
tako z naAiini svetinjami in s sinovi na-
sega ljudjstvH nego postopajo ti ljudje. No-
beno sredstvo jim ni preslabo, da bi do-
bili v «vqje kremplje naäo domovino in
naš(; ljudslvo, kalcro naj bi bilo stojalo
njibove nonasitIjiv<? castiblepnosti in «red-
stvo za nasičenje njibovih potreb in
slrastij.  —
Od pribodnjih deželnozborskih vo-
litev se nadejajo, da pridejo do svojega
cilja, tii naj bi bil zacetek njibove slave
in sreče. A nedvojbeno je, da bi bila to
najvecja nesreßa za našo deželo, da bi
bil to gmotni in moral ni propad nase
domovine in našega ljudstva.
Zato j(i sveta dolžnost vsakega ro-
doljuba, da stopi na noge, da deluje z
vsemi avojimi močmi, z vsem svojim vpli-
vom v to, da zapreči to nesrečo. Ni za-
doatno, da le glasuje za prave volilne
mož<; in pnslance, temveč poučevati mora,
spodbujati, dramiti in agitirati, kolikor
mogoče, da pripomore resnici in pravemu
rodoljublju do zmage ter da reši domo-
vino te brezdomovinske in brezbožne
zalege. —
Rojaki, vsi na krov, vsi na
d elo ! —
ell      1        V       1
Tuma in abstinenca.
(Daljo.)
Kmalu po klubovi seji meseca Jan.
1. 1898 je zaeel proti absLinenci rovali
iu spletkariti. V kritičnem času, ko je
bilo solidarno postopanje slovenskib po-
slancev in tajnost pogajanj med obema
strankama najpolrebnejša, je razkril Tuma
nadučitelju Vitovcu v Tolminu, kako so
stale reči glede abstinence, ter dal tako
povod časnikarskemu boju učiteljstva
proti slor. poslancem in absliniMici. Ta
boj proti soposlancem in abslinenci je
Tumo veselil, ta boj je Tuma colo odo-
braval. A to je šele prrd osmiini dnevi
v „Učit. Tovarišu" priznal, kjer piše, da
je „simpatinio s p r e j e ni a 1 o d p o r
u č i t e 1 j e v proti a b s t i n en c i in
da je diijal lu'itcljstvu naravnost
prav, da j e z a h t e v a I o a k I i v n o
p o 1 i t i k o/' — Nasprolno je Irdil pred
dvema letoma, ko se je zagovarjal proti
očitanju, da je on pričel abstinenco, a
da /daj dela proti nji in vali krivdo na
druge, ker je zavozil. V članku „Absli-
nenca1' je namreč pisal: „J(»seni 1. 1898
me je inters eloval učitelj g. Vrtovec v
Tolminu, kako slvari gredo... 1-Jazkril
sem g. Vrtovcu, katerega sem smatral že
poprej zaupnim rnožem učiteljstva v tol-
minskem okraju, kako slvari sloje. —
S k o r o n a t o je pričel časnikai ski boj
učiteljstva proli de/elnim poslancem. —
Stvur mi jc bila nHjuha, kcr je bil
jako usoden čas, da ne bi abstinence
popolnoma diskreditirali, in tako vlada
ne dobila popolnoma proste r »ke. Z a-
r a di t e g a s ;m vedno o b s o j a 1
n a s I o p u č i t e 1 j s t v a proti de-
ž e I n i in poslancem in a b s t i-
n e n c i, ker je bil v tako kriticnem času
jako nevaren. Glejte, tako je „farbal" dr.
Tuma javnost 1. 1899 !
Kakor nadučitelja Vrtovea, inlbr-
moval je Tuma o abstinenci tudi Ga-
brščeka, urednika „Soče". Ta politiški
otročaj je potern razkril v „Soči" z due
18. aprila 1899. ltalijanom in vladi, da
gled<^ abstinenčne politike ni edinosti
med slovenskirni poslanci in je kasneje
v svoji strasti in politicni kratkovidnosti
celo zblebetal, da so bile zaupnice, ki
so   odobrnvale abstinenco, v e č i n o m a
LISTEK.
Polabski godec.
ibpibal K. Zielien.
(Konec.)
„Neusmiljeno ste ravnal z menoj;
ali menda me bo to vsaj ozdravilo*).
Lahko noč!"
In odšel je bolj miren, nego je bil
prišel, ter stopal zamišljen proti svoji
hiši na koncu vasi. Ko je priäcl čuvaj
zopet mirno godčeve hi^e, je bilo notri
vse mirno in temno. Zadovoljno yamrmrä
sum pri sebi:
„Ilvala Bogu, da mi d;i.;a naposled
mir! — Saj ga mučijo noč in dan —
ubožca! Kolar je gotovo terjal odSkodnino
za razbiti vijolin, pa je najbrže odSel z
„dolgirn nosom". E, rnuzikant se ne da
ugnati v kozji rog!" — —
Diugega dne je stopal Dobelic
srčno vesel v vas, kjer je bival stari
klarinetist. Sprejeli so ga prav prisreno.
Kaj pa še le tedaj,   ko   je   prinesel   na
*) P;i nc, da bi se tii obliznil kak Nadri
— Petrarka? Sicer glej zadnjo opazko. Ured.)
dan ono darilno listino s kolarjevirn pod-
pisom ter ga izročil pridnim ljudem. Jedva
se je ubranil njijune srčne zahvale in
objemanja.
„Juhe! zdaj sem prost mož, ki
nema dolga niti beliča!" radoval se je
Ribenov. „Prihodnje poletje si lahko
kuj)im par konj in še dve kravi! Če mi
pa zdaj ne pojde gospodarstvo od rok,
pa naj se mi reče: da sem lena mrha!"
i          „Povejte   nu1',   za   božji čas/ ljubi
Dobelic, kako bte napravil to, in tako
ukrotil in ul)lažil liudega kolarja?" reče
Ribenovka.
„Tega ne izve nihee na svetu" reče
oni resno. „Zavezal sem se s prisego,
da born vedno molčal, in t(i prisege ne
prelomim nikdar. — Ali kje pa irnale
Elizo?'' reče po tern veselo. „Ali mi jo
dasle zdaj?"
„0, sreuo rada!" rečela oba  bkratu.
In stari klarinetist zaupije veselo smejoč
se na vrt, kjer je Eliza belila platno.
j          „Eliza,   Eliza!   Hitro    pridi    noter!
Prodamo te!"
Mladenka je videla godca, da je šel
v hiäo; in prižla je i5egavo smejč. Videlo
se je, da se ne boji čakajočega „kupca".
„Se svojim naötoporn na svatbi ste
jej kar glavo zmešali, Dobelic", zaäepeta
inu srečna mati. „Ves dan je govorila
le o vas in vasem pogumnern  vedenju".
Ko je bila prišla Eliza, stopi jej
Dobelic naproti, ponudi jej roko ter jo
vpraäa:
„Eliza, ali bi vzela veselega godca ?"
Mladenka zardi, na to pa  mu seže
vesela. in zadovoljno v roko.
*     *
Dostavek urednistva: Spre-
jeli smo to crtico, ker je opisan v njej
znaeaj hanoveranskih Vendov. Res, da
so zdaj ponemčeni, ali radi njih konser-
vativnosti — spoznamo iz tega, kaki so
bili nekdanji Slovani. Sicer treba preva-
jalcem res previdnosti pri izbiranju ori-
ginalov. — Glede na izsiljevanje v po-
vesti pa bodi nekaj omenjeno, da se ne
bo kak oberliberalec preveč oblizoval,
češ, da povest   njegovo   lepo   (hijensko) '
„moralo" se le prav opravičuje. Ne! Lu-
trski — polabski godec Dobelic je bil še
pravi poštenjak proti novim, nadliberal-
nirn „godcem". Hotel je zaprečiti pri-
siljeno, nedopuščeno poroko; in zato je
žugal, da objavi neko reč proti (rokodel-
skemu) kolarju, ali ta je bila vsaj res-
ničnn (!) in vsled sodnijske
r a z s o d b e d r u g j e ž e j a v n a! Zalo
nismo zavrgli te povesti. Kaj pa moderni
„godci", Nadri-Petrarke, Savonarole, Vol-
terji (le drzno obrekuj — nekaj ostane
Tendarle!) časnikarske hijene, ki se kri-
vično vzdigujejo tudi proti časniškim
„kolarjem", če so na poti njih necednitn
natnenom? Svet hočejo „boljžati11, na.i
bi začeli pri sebi — (moralni) častiropni
Frančeškoniji; prav zelo so tega potrebni,
kar ni neznano. Niso pa v to poklicani
ampak se vedejo kot preošabni samo-
zvanci, ko se zlobno postavljajo proti
onim, ki so v dolžnosti visjega ukaza.
Kramar drži se svojega sukanca! Godcev
nadriliberalno „delo" je framasonsko-sa-
tansko (če tudi ga zovejo v svoji ne-
zgruntani brezobraznosti misjonsko); njih
naročene! Kar niso žkodovali al>-
stinenci po Tumi insormovani žurnalisti,
škodoval je sam dr. Tuma.
Na občnem zboru „Sloge" 2f>. maja
1. 1899. je nastopil proti abstinenci. lsti
dan je šel h kardinalu ter se ž njim
razgovarjal zaradi vstopa v deželni zbor.
29. maja pa je obiskal grota Coronini-ja
tor mu naznanil, da se hoče z dr. Pa-
jerjem pogajati zaradi vstopa v dežclni
zbor. Pri tej priliki je izjavil, da gre
eventuelno tudi sum v deželni zbor ne
glede na to, kaj storijo drugi slovenski
poslanci. To je izjavil človek, ki je bil
1. 1895 voljen na program „Sloge" s
pogojein, da se pod nobeno pretvezo ne
loči od soposlancev, človek, ki je mesec
poprej, t. j. 29. aprila 1. 1899 v pisrnu
na odbor „Sloge" zatrjoval, da ne bo
motil progr.iina stranke, pod katero je
bil voljon! Meseca avgustal. 1899 je izdal
v članku „Abstinenca" vse klubove taj-
nosLi, obravnave in glasovanje glede ab-
stinence; šel je tako daleč, da je v de-
cembru istega leta poslal v Trst zaupno
osebo, ki je nagovarjala vlado, naj raz-
pusti deželni zbor, češ, da je Ijudstvo
proti abstinenci in da pojdejo novi Tu-
movi poslanci gotovo v deželni zbor.
S takim rovanjem in spiet-
k a r j e n j e m j e d r. T u m a a b s t i-
nenčno politiko naših popol-
n o in a d i s k r e d i t i r a 1. Italijani in
vlada so zdaj vedeli, da med slovenskimi
poslaaci ni edinosti gledč abstinence, in
naša abstinenčna politika je bila le še
— prazen strab. Laški poslanci, ki so
bili sprejeli pri prvih pogajanjib že mar-
sikatere zahtevc slorenskih poslancev,
niso zdaj hoteli nič več slišati o kakih
koncesijah —  in pogajanja so se popol-
noma razbila.
Tako je pokvaril en sam
človek akcijo sloven skih po- j
slancev ter škodoval s tern
celi deželi, posebno pa uči-
teljstvu in Slovencern v Go-
r i c i. Brez dvoina bi se bili Italijani
udali našim opravičenim zahtevam glede
deželnega šolskega zaloga in slovenske
šole v Gorici, ko bi ne bili vedeli, da je
bil med slovenskimi poslanci tudi eden,
ki je bil pripravljen opustiti abstinenco
in tako omogočiti sklepenost deželnega
zbora. Jn glejte! Ta človek, ki je vzrok,
da se je izjalovila abstinenca, se drzne
zdaj v svojern glasilu zvracaü krivdo na
druge! Ta mož govoii o „treh zgubljenib
letih" abstinenone politike ter očita Gre-
gorčiču, da je on vse „zapackal" ! Manj-
kajo nani izrazi, da bi primerno ožigo-
sali tako hinavščino!
Tuma in zaupanje.
Zaupanje je lepa reč, a zaupanja je
vreden le tisti, ki tudi sam drugim zaupa.
Takega zaupanja pa Tuma ne pozna. Le
poglejmo! Ta mož je prišel k narn s
Kranjskega. Ali Goricani smo mu slepo
zaupali,   še   prej   ko smo ga   nalančneje
poznali.....  Poverili  smo   mu   najvišje,
kar smo irneli v   rokah,   to  je:   deželno
*
sredstva, nameni, način*) vse gnilo, podlo
nepošteno. Pravi rodoljubi bi pač no
inogli tako ravnati (lažiliberalec sploh ne
more biti pravi rodoljub); tako morejo
delati le še sovražniki svojega
n a r o da, rablji istoga, ljudje „posebnega
planeta", izrodki broz srca, nečednega
gobca, roparji časti, krivoverski prega-
njalci vere (svetnikov) in cerkve (slabši
od lopova, ki se vsaj časti ne dotika,
tajni svetovalci Nj. vel. Lucilerja 1. —
Žalibog da je tako, kakor pravi učenjak
Youg (Jöng) „En potepuh kaj napiše in
lOO.ÜOÜ norcev to veruje!"
Uverjeni pa smo, da se naše ljud-
stvo v večini ne oprime teh narodnih
grobokopov, sleparskih izdajalcev, laž-
njivib zaveznikov ptujskili (Lahov ali
Nemcev). Ne, tako globoko ne pado!
Če bi se pa vendar-le zgodila ta never-
jetnost, no — potem pa tako moralno
— propalo Ijudstvo ni vrodno, da živi
(kot narod); ne bilo bi ga Skoda, niti
eno solzo po njem, če bi tudi padlo (kar
ne želimo), ptujcu v žrelo! Dovolj!
¦) Bedenk das »was«, noch mehr das
>wie* — mojster Gütüe to veli; čujte »liberalci« vi!
odbornišlvo. V svoji olro.^ki zaupljivosli
smo um izrocili prostovoljno še več važ-
nih pozioij, n. pr. predsedstvo dveh de-
narnih zavodov. A glejle! Ta mož, ki je
užival pri nas v prvih letih svojega po-
litičnega življenja popolno zaupanje, je
zaupal edinernu Goričanu A. Gabrščeku
in še trem ožjim sorojakom s Kranjskega.
To razvidimo iz Tumovega pisma z dne
8. septembra 1. 1899., v katerern je pisal
svojemu sorojaku te-le besode: „Pri po-
litičnem delu nisem izkazoval nikomur
izvon A. Gabrščeku, Trillerju, A. Vrtovcu
in Tobi zaupanje". Ali ni fa lepa? Naše
politično vodstvo, nasi poslanci so lemu
možu popolnoma zaupali tor mu izročili
najvažnejše postojanko — in on jim ni
zaupal!
0 grofu Goronini-ju n. pr. piše sam
dr. Tuma, da mu je ta do junija 1.
1897 izkazoval skoraj polno in neomejeno
zaupanje, Tuma pa je proti grofu spletkaril
in roval ze meseca marca istega lotn!
In ta mož, ki ni izkazoval nobenemu so-
poslancu zaupanju, se je 1. 1889. še pri-
toževal, da mu je takrat dr. Gregorčič
tako malo zaupal!
Ko so slevenski poslanci dr. Tumo
bolje spoznali, odlegnili so mu svoje za-
upanje ter terjali nazaj, kar so mu bili
poverili. A on se drži kljubu nezaupnici
svojih volilcev deželnega odborništva,
ker mu nekaj nese, ker Siri njegov vpliv
in kor mu vabi klijente v njegovo od-
vetniško pisarnico.
Vkljub toj grenki izkušnji, katero
smo prezaupljivi Goričani doživeli z dr.
Tumo, našli so se vendar v zadnjem
času še nekateri ljudje, ki mu slepo za-
upajo. Tudi za te zaslepljence pride prej
ali sloj čas, ko izprevidijo, da so zaupali
človeku, ki sam drugim zaupanja no iz-
kazuje in toroj tudi zaupanja no zusluži.
Ttalijansko ali slovonsko
yscnciliscc:
To vprafianjo jo h kratu stopilo na
povrsje naše notranje politike.
Izzvali so to vpražanje dogodki na
vseučilišču v Inomostu, kjer so nemški
dijaki ailoma zabranili predavanje ilali-
janskoga profesorja dr. Monostrino. De-
monstracije v Inomostu pa niso ostale
brez poslodic. ltalijanski poslanci so jo
vzoli za povod hude intörpelacije na vlado.
Poslanoc Mallatti in tovariii so v soji
posl. zbornice od rninule sredo intorpu-
lirali vlado, da ustanovi za avstrijsko
Italijano posebno italijansko vseučilišče
v Trstu in naučni minister Hartel je, ka-
kor poročano, Italijanom že nekako zago-
tovil italijansko univerzo v Tratu.
Ta odgovor naučnega ministra pa
je skrajno u/alil jugoslovansko vsouči-
liščno mladino, učečo se na Dunaju in v
Gradcu, ker je iz toga odgovora crpila
zavest, da hoče vlada Italijanorn ustainj-
viti popolnoma nopotrebno ital. vseuči-
lišče in to na jedno samo interpelacijo
v državnem zboru, dočim ne ustanovi
Jugoslovanom vseučilisča v Ljubljana, za
kateio so se ponovno zavzemali razni
zastopniki Jugoslovanov in ko je potrebo
toga vsoučilišča vlada žo za ministra grol'a
Thuna sama priznala.
Ogorčeno jugoslovansko dija^tvo jo
due 9. L. m. priredilo na dunajski uni-
vorzi velikanske demonstracije in prišlo
z vsenemškimi dijaki v dejanski konllikt.
Ta dan se je zbralo v avli (veži) dunaj-
skoga vsouöiliSca nad 900 jugoslovanskih
dijakov obiskujočih to vseučiližče in izra-
zilo svojo zahtevo po ustanovitvi jugo-
slovanskoga vseučilišča v Ljubljani.
Spomenica, katero so slovenski, hr-
vatski in srbski visokošolci na Dunaju
izročili roktorju vsimčilišča glede ustano-
vitve vseučilišča v Ljubljani, se glasi:
Z ozirom na to, da se avstrijske
vlade in v najnovejšm času tudi eksce-
lenca ministerski predsodnik pi. Körber,
kažajo pripravljene, ugoditi zahtovam ita-
lijanskega naroda in itulijanske delega-
cijo gledo italijanske univerze v toliko,
da so se otvarjali paralelni italijanski
kurzi v Inomostu in v Gradcu, dočim so
se mnogoštevilnim avstrijskim Jugoslova-
nom že obstoječi   kurzi odvzemali (juri-
dični kurzi v Ljubljani in v Gradcu leta
1848.) dalje z ozirom na to, da so avstrij-
sko vlade skupnim zalitovam jugoslovan-
skih narodov po navadi niti odzvale niso,
čutimo dolžnost, podalisledečospomenico:
Mi sloveiiski, hrvaški in srbski vi-
sokosolci dunajske univerzo iz Dalmacije,
F'rimorske, Kranjsko, Stajerske in Koro-
ške, zahtovamo od vlade:
a)  da ustanovi v Ljubljani slovonsko
univorzo,
b)  da prizna  veljavnost   izpitov na
vsoh fakultotah na univorzi v Zagrebu za
kraljestva in doželo zastopane v državnom
zboru na Dunaju.
Mi zahtevamo to iz slodecih upra-
vičenih vzrokov:
1.  Nas je Jugos!ovaiiov v tostranski
polovici nad 2 milijona,   katera ninožica
je   opravičona   zahtovati   zas«   kulturno
središče.
2.   Nam   ne   dopušča   nas   narodni
ponos, da bi  na  c. kr. univerzah. kjer  bi
nam, kakor vsom slušatoljeni, morala biti
zajamcona   jednakopravnost,    vodno    in
povsodi igrali ulogo manj vrednih gostov,
kakor nas kot take   smalrajo  in z nami
ravnajo   nomski vsoučiliščniki.
3.  Ne moremo prenašati, da so nas,
kadar javno   zahtevamo z^jamčonje jed-
nakopravuosti, z brahijalno silo iztira —
kakor to povdarja   nomsko visokožolstvo
— z „nemških" akadomičnih tal vsoučili-
ščne avle.
4-. Čutimo ob vsaki taksni priliki,
da poklioani iaktorji no store ni enega
koraka v obrambo mejnarodnih pravic
nas, jugoslovanskih vsoučiliščnikov.
5.  So vsi pripomočki k temoljiti iz-
obrazbi in natančnemu proučevanju ved,
kakor seminarji, razni instituti itd. v rokah
narodnostij, ki nam Jugoslovanom nikakor
ni  naklonjona.
6.  Smo   v   tujom   mestu,   daleč   od
svojo domovine, popolnoma izolirani. Kot
Slovanoin  nam jo pri sedanjih ostrih na-
sp/otstvih zaprla pot v vsako družbo, in
pr'ibivalstvo samo nam je pri vodno bolj
[oo 'ujocih se razmorah vedno bolj no-
pf j zno, kar smatramo mi kot posledico
I'm .. ¦ na nemškega visokošolstva, ki nas
pioglaSa manj  vrodnim gostom.
7.  Zabranjujo   volika razdalja   med
našo domovino, osobito Dalinacijo, in mod
v«oučiliščnimi mosti in iz toga izvirajoča
negotovost   eksistonco    volikemu   številu
jugoslovanskega dijaštva, do nadaljuje i/.o-
brazbe na kakšnem vseučilišcu.
8.  Nam je ležeč   na sreu tudi ina-
terijolni blagor   na;5ih   narodov   na jugu
države in ne moremo mirno glodati, kako
so neizmerna rnnožica   denarja  iz naših
revnih krajev,   kjor so sole dviga gospo-
darsko blagoslanjo,   nosi v kraje, kjor v
voliki miM'i cvotota  industrija in promot.
Na sreu nam pa je tudi, da učimo narod,
če a mu troba za povzdigo matorijelnega
blagoslanja in  uvidevamo, da to moremo
le,   ako   smo v  njegovi   sredi   ali vsaj  v
njogovi  bližini.
9.  Ni to želja samo  na« vseučilisč-
nikov,   zastopnikov   troli    jugoslovanskih
avstrijskih narodnostij,   ampak   mi   izra-
žamo s tern žoljo ljudstva samega, ki želi,
da   se   njegova   mladina   izobražuje   na
svojih tlch,   v noposredni   dotiki   z njim
sainim, ki žoli.   da  tudi   ono   uživa vsaj
nekaj po    državnem   zakoniku    mu   za-
jamčene jodnakopravnosti in zahteva zalo
poj>olnoma konsekventno svojih šoJ.
10.  Nas  jo   naposlod zadostno 3te-
vilo dijakov jugoslovanskih iz tuslranske
državno polovice,  ki bi lahko vzdržovali
takžno univerzo,   in prepricani smo,   da
so   z   ustanovitvijo   univerze v Ljubljani
štovilo dijašlva öe vsaj podvoji.
Da se tej upravičeni zahlevi jugo-
slovanskih narodov kotikor mo7.no hitro
ugodi, pricakujomo od visoke vlade, da
podpira ustanovitov univerze po primeru
dežele kranjske in občine Ijubljan^ke, ki
prispevata od leta 1898 za ustanovitev
univerze z letniini 100.000 oziroma 20.000
Kron. —
Na D un aju, 8. nov. 1901.
(Daljo pride.)
D o p i s i.
Z Vipavskega. — Boter Tuma in
njegov gonoralni Stub jo poslal pretekli
tedon na Vipavsko colo koše volilnih
oklicov, katere naj njegovi zaupniki med
volilco razdolijo. V torn oklicu pripenja
volilco, naj za gotovo volijo le take vo-
lilno može, ki bodo 5. decembra za go-
tovo oddali glas za   njegove   „liberalce".
Da bi volilce s tern pamsletom bolj
navdušil za „sveto liberalno slvar" in
jih preprical, da bodo gotovo zmagali,
navaja „sijajno zmago1' zu V. kurijo, kjer
je bil izvoljen s 17 glasovi vočino. G.
dohlar, ako imate svoje pristaše za take
osličko, da Vam to verjamejo, slobodno!
Mi, ki nismo naprednjaki po Vasern
kopitu, vemo, da V\ vkljub toj „sijajni
zinagi'1 že vedno v Gorici pečete „libe-
ralni" kostanj svojirn pristašem, poslanec
V. kurije pa zborujo tarn na cosarskern
Dunaju.
Na Krasu in na Tolminskem je dr.
Tuma gotov zmage (!), tako govori nje-
gov oklic. V goriski okolici pa mu de-
bola prode in so zmage le nadeja.
Aha. zato slo so umaknili izgoriške oko-
lico tor se zopet obosili tržanom za srak,
ubozega Vrtovca ste pa polisnili v kmot-
ske občine, da bolj sijajno tolebne (pade).
Kaj no, škoda bi bilo zgubiti odborniško
mesto s 4000 K na loto? Teh no pri-
voščilo najbržo ludi največjemu svojemu
prijatelju.
Zdaj pride pa najlepše v tern pam-
flelu. „Naša stranka", tako stoji tarn, „ni
proli vori. cerkvi in jn-oti duhovskernu
stanu; jo pa proti zlorabi verein cerkve
za politične namene".
G. botor, pa no da ste žo tako da-
loč naprodovali, da si uzurpirato äko-
fovsko oblast? Kajti le škoforn gre soditi,
kdo zlorabi vero in cerkov. — Pojte no,
g. dohtar in ne farbajto tako debelo,
marveč povejto nam odkritosrčno: če-
gava je tista stranka, ki jo lansko. loto
blatila v „Soči"' plomstvo in duhovščino,
da zuli kmota od rojstva do groba? Čo-
gava je ona stranka, ki žo dve loti in
cez, toden za tednom udriha po duhov-
žčini, tako da na Goriškom ne dobimo
troh, štirih duhovnov, da bi jih nesramne
čeljusti „Soče" in ,.Piirnorca" ne bile
oblatilo. Povojto g. dohtar, kdo vodi tisto
zbesiH^lo stranko na Goriskom, katera
smeši sv. mašo, bratovščiue, sv. rožni
voiKic, molitve, cerkvone obrede, božje
poti ild.'? Na to nam odgovorite in po-
tem Lrdite še, če imate drznost, da Va^a
stranka ni proti vori, cerkvi in duhov-
ščini
Daljo pravi zloglasni oklic: „Boj,
katori so jo pričoi proti narodno-napredni
stranki, in ki se vede z ostudnostjo da-
nos dalje, nosi vse znake osebnega in
stanovskoga sovraštva. Kaj no, gospodino,
da «to drugače mislili, kakor ste zapisali.
Mislili sto: boj, katori jo price! proti ka-
tolisko-narodni stranki ali „klorikalcem",
se bije še vedno z ostudnostjo in ne-
sramnostjo, to mi pričata moji glasi I i
„Soča" in „Primoroc". Ali ni tako V
Torej — torej, volilci krnetskih ob-
cin na Vipavskem in cele poknežene
grolije goriško-gradiščanske, pokažito na
dan volitvo, da se res ne pustite larbati
od „naprednjakov", najmanjo pa od kn-
koga kranjskega „liberalca". Stojte jodini
in noupogljivi! Ponujali vam bodo pi-
jaco, donar, cast ; obljubovali vam bodo
vse — dali pa nič, ker niso bili še nik-
dar niož boseda. Vašo geslo bodi: Vse
z a vero, do m, c o s a r j a, tor s tern
goslom vrzito razdirajoce kranjsko libo-
ralstvo čoz mejo, od kodor jo prišlo in
mi? bode zopt^t zavladal v nasi lopi
Goriški.              _______
S ('erkljuiiskc^a. — Gabržček je
tudi tukaj misijonaril. Ho'dil jo po vaseh
in so po kremah oglasal. Spremljan je
bil od nekega cerkljanskega „napred-
njaka". Mvalil se je, koliko glasov da že
imajo v Gerknem in Šebreljah, na Bn-
kuvorn in po Tolminskem, da zmaga je
gotova. Udrihal je tudi po g. Klavžarju
itd. Ker je pa videl, da tukaj ne bo šlo,
jo ljudi nagovarjal, naj vsaj nikar volit
no gredo. Ako to storijo, jim zagotavlja,
da prihodnje leto bodo imeli lastno žu-
panslvo in ne bodo več Gekljanom pod-
ložni. No, g, Gabršček, VaŠa beseda pač
ni toliko veljavna, da bi zaukazali, kje
in kdaj imajo lastna županstva postati.
llm! Gabršcekova obljuba pač ni pol
prazne l'ajfu tobaka vredna. Ker jo na-
govarjal zoper g. Klavžarja, mu povenio,
da on Klavžar voč volja pri nas, ko 10
in več Gabržčekov, Vrtovcev in Tumov-
cev !
Domače in razne novice.
Odlikovanjc in   iincnovaiij«*.   —
Nj. Velič. cesar je g. šolskemu svelniku
in npokojonemu ravnalolju na tuk. c. kr.
realki dr. Egidiju Schreihnrju v priznanje
njegovih zaslug v šolskem nadzorovanju
izrazil Najvišje priznanje. — Nj. Velič.
c sar je imenoval ravnatelja na tuk. c.
ki*. ženskem izobraževališču g. Slelana
Križniča strokovnim članorn goriškega
deželnega šolskega sveta.
Nevarno obolel je proč. g Jurij
M e r c i n a, vikar r pokoju, sedaj biva-
joč T Sovodnjah.
Za „Šolski Dom" prejelo uprav-
ništvo „Gorice" : gospa Jožesa Ks>rtn, po-
sestnica na Haiiilu K 2; N. N. ohhaja
petdesetletnico učileljevanja 1 vinar, pri-
ložek k temu 37 vinarjev.
Pri bogato obloženi niizi o priliki
ženitvanjske gostije g. Anlona BreSčak
trgovca v Gorici z dražestno g. Olgie.o
Šinigojevo v nevestini rojstni hiši v
Mirnem dne 10. t. m. se je nabralo na
predlog nevostinega strica za „Šolski
Dom" 12 K 52 v, za „Alojzijevišče" 12
K 50 v in za „Pevsko in glasbono Solo"
v Gorici 12 K 50 v. Zadnjeimenovanemu
drušlvu je „zviti" plesalec dodal še 20 vin.
Zahvaln in prosnja. — Gospica
Ivanka Urufovka je podarila šolski
knjižici v „Šolskem Uoniu1' 6 slovenskih
in 4 nemške zabavne knjige, primerno
za mladino. Prisrčna ji hvala !
Dal Bog, da bi vrla darovalka našla
posnemaleev in posnemalk, kajti ta sol-
ska knjižnica jo tako silno uboga, da
nima knjižničarica kaj izposojevati nčen-
kam, ki bi tako rade čitale. Vsakdo pač
pozna blagodejni upliv marljivega citanja
dobrib, za inladino primornib, zabavnib
in poučnih spisov na vsostranski duševni
razvilek nadepolne šolske mladino. Ča-
stiti rodoljubi in rodoJjubkinjo ! Pač mar-
sikdo mod Vatni ima gotovo voč r/a inla-
dino primornih knjig, ki mu leži dorna,
ne da jib kdo cila. Darujte take sloven-
ske in neinške knjige rovni šolski knjiž-
nici v „Šolskem Domu" ter privoščite
naš\i nožni niladini velekorislno zabavo
čitanja.
Prošnja je skromna ali prav pri-
srena; vsako najmanjšo knjižico sreno
rada sprejme
L. K o r š i č, knjižniearica.
Nase zaupnike iu somisljcnike
prav uljndno prosimo, da naj storijo kar
je v njib nioci, da se prvotne volitve,
od katorih je konecni izid volitov odvi-
sen, izvršijo v našem smislu, tor da narn
o izidu vulitev volilnib inož ncmudoina
poročajo in sicer, kjer je to mogoče,
brzojavno, dnigače pa po pošti. Dolieni
stroški jiin bodo povrnoni.
Shod veleposostnikov v jjoriski
,,1'iialiiici". — Na povabilo drustra
„Sloga" seslo so je včeiaj v prostorih
goriške „Čitalnice" nekaj neodvisnib ve-
leposastnikov katoliškcgu misljenja, ki se
držijo gesla : vse za vero, dom cesarja,
da bi se dogovorili o bodočih deželno-
zborskib volitvah. Pred vrati je oprav-
Ijal cast no stražo iastnik „Sočo", oboro-
rožen z debelo palico ; pristaš mu Andr.
Kocijančič je pa prišel enkrat eelo med
zborovalce, češ, da ima z enini izmed
njih nekaj guvorili. — Predsednik društva
„Sloga" omeni, da se drži stare navade,
ako je poklical na pogovor volilco iz
skupinc veleposestnikov, četudi v oine-
jenein stevilu radi razmer, ki so nastale
v dežoli. Omeni, da izinod dosodanjih
deželnih poslancev, ki so zastopali vele-
poiestvo, si je 0. Gab r ä č e k odbral
drugo volilno skupino, a dr. Rojic da
je izjavil, da ne sprejine kandidature,
tako da ostane edini g. K 1 a n č i č, za-
stopnik bližnje goriško okolice, na kate-
rega se bo ozirati pri sedanjih volitvab.
Pojasni dalje, da zapadni Brici so od
nekdaj zahtevali svojega zastojjnika v
dež. zboru in da med drugiini se za to
mesto najglasnej« iinenuje gosp. Ant.
J a k o n 0 i 6, zasebni uradnik v Gorici.
Za vipavsko dolino so imenujeta g. vitez
JožefTonkli ter veleposcstnik in žu-
pan g. Leopold B o 1 k o. Podrobno raz-
kaže, da v liribih je razmeroma rnalo
volilcev v skupini veleposestnikov, a
najmanj na Krasu. — G. Jakončič,
uac'-ßlnik družtva veleposestnikov pravi,
da to društvo bi rado posredovalo, da bi
se letožnje volitve mirno vršiie in da bi
se povrnil mir v deželo. — G. Fr. H rn e-
lak meni, da za vipavsko dolino treba
določiti imenoma zaslopnika in da ne
gre irnenovati enega kandidata v prvi,
drugega pa v drugi vrsti. —- G. vitez
T o n k 1 i ornenja, da sedrži vedno istega
„Sloginega" programa ter da je priprav-
Ijen sprejeti kandidaturo v skupini ve-
leposestnikov. — „Slogin" predsi-iliiik %.
dr. Gregor čič se ne ustavlja izraže-
nim željam. — Gg. A. Klančie inFa-
g a n el 1 i pritrjujeta izraženirn nazorom
in stavljenim   predlogom.   —   Gosp.   A.
I) o I k o se s tern ujema in Ledaj s(s pro-
glasi kot sklep sboda, da naj bodo kan-
didatje za slovensko veleposestvo gg.
Anton Jakončič, Anton Klančič
in dr. Jožef vitez T o n k 1 i. — Načel-
nikn drustva veleposestnikov se pripo-
roči, naj skuša pridobiti za to kandidate
ludi odbornike rečenega druiitva, katerim
naj sporoči, da Anton i\l u b a iz Lokvi
na Krasu kot izkljucen prislas in zago-
vornik liburalne slruje na Goriškem ni-
kakor ne more pričakovati, da bi „Sloga"
ali katolisko misleei volilci podpirali nje-
govo kandidaluro, ampak da bi jo sum-
trali kot   bojni   klic   goriskih   liberalcev.
—  Potem ko je posvetovanje trajalo nad
eno uro, je bilo zakljueeno. Sklepi so se
sporočili „Slogi" po njenern predsedniku.
—  G. A. Monari  veleposestnik   in žu-
pan  v Sempasu je pismeno sporočil,   da
se ujema s sklepi  današnjega shoda.   —
G. A. Zucchiati, veleposestnik in žu-
pan v Medani, je postal svo.jo vstopnicov
znak,  da se   pridružuje   slujdovim   skle-
pom. — Od Sv. Lucije je došel   brzojav
od g. ž u p n i k a,   ki    pritrjujo   kandida-
turi viteza Tonklija   v   veleposestvu.   —
—  G. Sfiligoj   je izrazil,   da   zastopa
miKMije svojih bli/njih rojakov v   Brdih,
ki  se strinjajo s   ,.SIogo".   —   Jasen   in
dostojon   pojav    v     sinislu     „Sloginega'1
programa.
/aupni shod politiaic^a drustva
„Slo^a" v Ka('i('ili v nakclski župa-
niji. — Na željo volilcev nak(»lsko
županije je politično društvo „Sloga"
sklicalo v nedeljo 10. t. m. ob 3. urah
popoludne zaupni shod, ki se je imel
vrsiti v jedini gostilni v Kačičih.
'V'd shod ni bil niu „klerikalno"-
libotapskega, kakor bo dr. Tumova „Soca'1
gotovo trdila, marvec povabljeni so bili
na shod ludi možje nasprotnega mišlje-
nja, samo ako  so bili na glasn,   da niso
—  razgrajači. Malo pred 3 uro popoludne
prišli so tija   sklicatelji   shoda,   ki   so si
že poprej  pri   krčmarju   zagotovili sobo,
v kateri se je imelo zborovati.
Ali glej! „Napredni"' razgrajači, ki
so o shodu prav lahko doznali, ker so
se vabila razdajala na prav očiten način
in tudi zato, ker so bili na shod vabljeni
tudi ii j ill somišljeniki ä la bivii poslanec
Muha, so sklenili, delati po - «vojem
divjaškem načinu shodu sitnosli in če bi
bilo mogoč(^, ga celo zaprečiti. Zato so
pa dospevši v Kaciče že pred napoveda-
nirn časom koj okupirali sobo, ki je bila
namenjena za shod. Kekli smo že, da so
sklicatolji shoda in njih somišljoniki za-
otili prihajali v oinenjeno krcrno malo
pred 3. uro, ali y.apazili so koj, da bodo
imeli posla z naprednimi razgrajači, kajti
začele so padati nanje psovk(» najnizje
in najpodhijše vrste že koj pri ustopu
na dvorišče oinenjeno gostilne.
Za take vrste pozdrave je bil kakor
smo videli, določen neki vulgo Oiicja iz
Lokev, cloveče, ki živi baje v vednem
prepiru s kazenskirni paragrafi in ki ni
za druzega na svetu n(»go za nadlego
sehi in vsim onim, ki morajo živeti v
njegovi bližini. V sohi pa je opravljal
sii(r:no nalogo neki vulgo Ten lava iz l)i-
vače, cilovek, nasproti kateremu je bil
Kerjavelj v Jurčičevom „lJesetem bratu"
pravi vzor-mož in kavalir. Ti dve clo-
veski' bitji opravljali sta bolj nalogo ne-
umnih Avgustinov iz cirkusov, za bolj
resne nastope v d r u ž b i t e h 1 j u d i j
pa je bil določen, vsaj ta vtis je na nas
napravilo, — učitelj iz Ökocijann Albin
Štrekelj, brat kandidata „narodno-na-
prtMlinj" stranke. ObnaSanjo tega človeka
bilo je naravnost škandalozno in da re-
čemo: naravnost nevredno učitelja, vzgo-
jitelja naše mladine, ki bi moral ludi
sploh biti glede vedenja in ronasanja v
izgled niladini in slarim. (Jčil<^lj Štrekelj
je namreč na vse načine hotel vdobiti
povabilo k zaupnemu shodu in je celo
trdil, da ima do tega povabila pravico.
Ta — mož, sodil bi človek, Bog nas va-
ruj te nesroče! — imeti mora že skoro
omehčane možgano, ko trdi, da ima do
povabila na zaupen skod pravico, ko j<^
vendar vsak sklicatelj zaupnega «hoda
gospodar vabiti na shod, kogar on sam
hoče! Priporočamo ga torej ^olski oblasli
da ga v tem pogledu da preiskali, ali pa.
da ga najmanje vsaj poduci, da ima zme-
dene pojme o pravici do udeležbe na
zaupnih shodih in o izvriSovanju ukaza
solskim vodstvoin od 19. marca 1901, v
katerem se mej drugimi nahajajo tudi
te-le hosede: „D a s e p a d o s o ž o v
v s e h i o 1 a h v s e s k o z i p o v o 1 j e n
vspeh, naj učiteljstvo posveti
vse s v o j e m o č i svojemu e d i-
n e m u p o k 1 i c u, naj opusti vsako s
poklicem mladinskeg-a izobraževatelja
nesoglasujoče agitatorično početje -—
naj deluje aložno z duhovščino v do-
seg-o enega g-lavnih smotrov ljudske
Šole — nravno-pobožne vzgoje11.
Opomnili smo že namreč, da io
sklicatelji shoda po osebi prec. g. župnika
Elznica Iz Uodika si zagotovili pri gospo-
darju goii omenje.ie krčme sobo, kalera
bi jim bila od 3. ure naprej prepuščena
za shod. Ko je priSel ta čas, je krcmar
v sol>i se nahajajooim povedal, da j<^ pre-
puslil od 3. ure naprej soho sklicalrljem
shoda, in da naj zatorej vsi oni, ki ni-
majo povabila, sobo zapustč. To isto je
ponovil tudi v imenu sklicateljev shoda
preč. g. /.iipnik Elznic. Ali kdo je bil prvi
ki se je temu ustavljal in rekel, da ga
nobeden no prisili, da bi on zapustil
sobo? To je bil vzgojevatelj mladine ljud-
ski učitelj Albin ŠLrekelj. človek, ki bi
moral bili kakor smo rekli, v sroji ob-
čini v  izgled  mladim in starim.
Vprašamo: ali bi ne nastal lahko
v torn slucaju hud prepir in pretep, ako
bi naši somisljimiki ne bili trezni, mirni,
postavni in resni možje, ki se niso dali
ujeti v nastavljene jitn zanjke ter so rajö
vsak prepir opustili in se umaknili ljudern
gori omenjene vrste, — vprašamo, ako
bi bil nastal prepir in pretep, kdo bi bil
tega kriv? Toliko se narn je zdelo po-
trebno povedati pristojnim oblastvoin
v premi^lj(jvanje in uvaževanje. Torej
o zaupnem shodu v prostorih ome-
njene krorne ni moglo biti več ^ovora.
Zato so se obrnili sklicatelji shoda do
gospodarja sosedne hiš^ posestnika Miht»
Bradača, ki jim je prav drage voljo
prepustil v ta namen prostore v sroji
hiši, za kar mu bodi n». tom mestu izre-
čena najiskrenejša zahvala. Tu se je
zbralo nad 80 volilcev iz raznih oddol-
kov nakelske županije in bližnjih obcin.
To so vam bili v resnici pravi postavni
možje slare brkinske in kraške korenine.
Poleg tob pa se je udeležilo shoda tudi
nekaj  nevolilcev.
Zbrane je presrčno pozdravil od-
poslanec polit. druiHva „Sloga" g. Ivlav-
žar ter jim, nemeneč se za vpitje ome-
njenega narodno-napr. junaka Olicje, ki
je pri^ol iz krčme razgrajati tudi pred
hišo, kjer se je vršil shod, začel tako-lo
ifo/oriti:
„Kras je slavil od nekdaj svoj poseben
ponos v to. da je hotel bili v deželnem
zboru zastopan po svojih možeh, in sicer
je zahteval sežanski politični okraj svo-
jega in komenski okraj tudi svojega do-
macina. Tako je veljalo, od kar obstoji
deželnl zhor do danaSnjega dno. Tako so
Vas zaporedoma zastopali r. France Ma-
horčič, r. Ka.jmund Mahorčič in v zad-
njem času gospod Anton Muha, kteri bi
bil lahko še zanaproj Vaš poslanec, ako
bi ne bil zapustil starih zaveznikov in
se vrgel v naročjo „narodno-naprodni"
stranki. Zdaj so ga novi prijalelji izpod-
rinili iz dosedanje volilne skupine, pre-
loživ^i ga v skupino veleposestnikov, a
če se pomisli, da ima Kras najmanj vele-
posostnikov, računi se lahko zinatematicno
gotovostjo, da Muha sl'rci na dan volitve
brez rnandata domov. — Sicer pa vi-
dirno, da ravnujo tudi v drugih deže-
lah po enaketn načelu. Na Kranjsksm,
na Štajerskcm, Korožkem, v lslri in
drugod jim s<i nikdar ni prislo na misel,
da bi si hodili v druge dežele iskat svo-
jih poslancev. In naši Italijani na Go-
riJ5kem bi se na ves glas krohotali, ako
bi se jim prišel ponujat kandidat za de-
želnozborski maudat iz ktere koli druge
dežele. Edino mi goriški Slovenci naj bi
si dajali tako spričevalo duševnega
uboštva, da bi hoJili drugam po svoje
zaslopnike. Zakaj neki? Mari nirnaino v
svoji .leželi 10 razumnih, vestnih, zna-
eajnih in za poslanstvo sposobnih mož,
kterirn lahko izročimo zastopanje svojih
du.ševuih in gmotnih koristi? To je že
skrajno poniževalno za nas, da je meu
nami mogoča kandidatura moža, kteri še
ni leto dni med nami, ne pozna naših
razmer in potreb, se še ni prav užive1
med nami, pa že hoče naš poslanec biti.
Öe poniževalnejše pa je to, da ga je
drugi poslanec, njegov rojak, kteri hoce
po vsi sili naš narodni voditelj biti, v
deželo privabil, obljubivši mu deželno
poslanstvo in odborništvo. Ta oblastni
uiož odriva domačine in razpolaga z
Vašimi mandati, kakor bi jih imel že v
žepu. Tudi Vašega velezasluženega ro-
jaka, dr. Abrania, kteri Vas že dolgo let
vestno in zvesto zastopa v deželiiem
zboru, hoče odstraniti, ker ne mara ta
priseči na njegovo lažiliberalno zastavo.
A zbor 43 županov in podžupanov je
sklenil v Komnu, da hoče zopet dr.u
Abramu po.iuditi kandidaturo in ga je
po posebni depulaciji naprosil, naj
sprejine mandat tudi za prihodnjo de-
želnozborsko dobo. In dr. Abrarn je po-
slanim možem odvrnil, da se ni nikdar
ponujal in da so tudi zdaj ne ponujaza
poslanca, da pa sprejme izvoliter, ako
mu jo^ nakloni  ljudsko zaupanje.
Že pri zadnjih volitvah 1. 1895 so
njegovi prijatelji objafili o njem naslednjo
oceno:
„Pred vsem si želimo ohraniti g.
dr. Josip Abrama, ki nas uže od Iota
1167 nepretrgoma modro, veslno in po-
«.eno zaslopa v deželnem   zboru.  On je
na^e gore list, uzoren rodoljub, Kraševec
stare korenine, preskušan v političnili
borbah in spoznan kot čisto zlalo; je
miren in previden sicer, a kadar je treba,
tudi odločen in nevpogljiv. V dežclno-
zborskem zasedanji I. 1871. je pokazal v
borbi za narodno stvar toliko požrtoval-
nosti, kolikoršne se nismo do zdaj do-
živeli pri nobenem drugem izmed naSih
dežolnih poslancev. Stvar je znana, no,
treba, da govorimo dalje o n.jej. — l)v.
Abratn je spreten parlamentarec, v de-
želnem odboru uže dolgo let pravicen in
temeljit poročevalec in kot tak vedno
iskren zagovornik kra^kih korisli. Nje-
gova beseda je jako veljavna v deželnem
zboru in odboru, in zato si stejemo Kra-
šerci lahko v najvecjo srečo. da imamo
tako odličnega zaslo[inika. Mož zaslu/J
po svojih bisernih lastnostih in po vsem
svojem dosedanjom d(;lovanji ne samo,
da ga izvolimo Se za naprej svojim za-
stopnikom. ampak da ga celö lepo pro-
si rno, naj nain bode tudi za naprej zvest
zasčitnik v deželnem zastopu, saj spret-
nišega, zanesljivitjega in veljavnišoga za-
stopnika si ne moremo želeti od njega".
„Dr. Abram je po s.ojej naravi
miren in pohleven mož; on hodi vedno
ravna pota, ne obeta, ampak stori; svoj
poseb(!ii ponos stavi v to, da se nikomur
ne ponuja, a äe manj yailujo. Zato pa
ni on do zdaj fie nikdar kandidoval za
deželno poslanstvo in tudi zdaj ne kan-
diduje, ker jo vajen sprejemati bularo
poslanstva, ki se mu naklada, kot sveto
dolžnost, katero zna tudi sveto izpol-
novati'1.
„Njoga so dosihmal Kraševci vedno
volili z navdušeno ioglasnostjo in če je
ostalo naze kraško možtvo se neokuženo
in če zares skrbimo kot razumni, svo-
bodni možje za svoje dornače in deželne
koristi, složimo tudi zdaj svoje glasove
za svojega moža, na kojega smemo zidati
kakor na kraško skalo, na mo/a, ki je
na^a dika in naš ponos".
To, kar je veljalo o dr. Abramu I.
1895, — relja tudi danes. Mož je ohra-
nil hvca-, na istem inostu; lela so pomno-
žila njegovo skušnje in niso nikakor o^i-
bile njegovih duževnih močij. V n j e-
g o v e r o k e p o 1 o ž i t e lahko svoj
mandatz neomejenim z a u p a-
n j e m.
Vi vsi ste poznali in visoko cislali
pokojnega llajmunda Mahorčiča, žu|)ana
sežanskega in nokdanjßga Vašega zastop-
nika v deželnom zboru. On se je v vseh
važnih slvareh zatekal k dr. Abramu, je
v popolnej složnosti ž njim deloval v de-
želnem zboru je imel sploh neomejeno
zaupanje do njega. Zdi »e mi, da bi se
pokojni Rajmund še v grobu obrnil, ako
hi mogel slisati, da so Kra.^evci svojemu
najzveslejšemu zastopniku nehvaležni in
da ga pustö izpodrivati po rnožeh, ki so
takorekoč včeraj k nam prisli, da bi se
usedli za našo mizo.
Tudi možje, župani in sploh zastop-
niki nekterih občin sežanskega okraja
so ž> izrazili svoje želje zastran druzega
kandidata za tukaj^nji volilni okraj. Ta
mož bi bil g. Anton Černe, župan To-
majski, razumen kmečki posestnik, po-
štenjak, mož jeklenega značaja, prav Vaš
mož, kakor si ne morete bolj:5ega želeti,
ako hočete imeti zaslopnika, kat<M'i t(^-
meljito pozna vse križe in težave kraš-
kega kmeta. Vesten pravnik domače ko-
renine in razumen kmečki posestnik bo-
deta r deželnem zboru v medscbojnem
dogovoru najbolje, najuspošniže zastopala
Vaäe vsestranske interese.
G. Klavžar je sklenil svoj go\or s
priporočilom, naj se volilci zbero v pol-
nem ^tevilu na voližči in naj zberö v
popolnej složnosti med seboj naj-
boljše in najzanesljiveje inoze; može, ki
se ne dajo zapeljati z besedo, niti pod-
kupiti z denarjem, ampak ki bodo na
dan volitve trdno stali, kakor kraška
skala, ter glasovali za moža, s kterima
se bode srnol ponašati sivi Kras. Mi pa,
je vskliknil govornik, ostanemo zvesti
staremu geslu: „Vse za vero, doin, ce-
sarja" !
Zbrani volilci so z ^romovitimi ži-
vijo-klici sprejeli la govor ter z velikim
navdušenjem pozdravili kandidaturi gg.
dr. Jos. Abrama in Ant. Černeta.
(Dalje prih.)
S Krasa nam pišejo: Dr. 000 ne
bode pri nas voljcn deželnim poslanceiii.
Trikrat nič je preslab račun za vsakega
KraSevca. Dr. 000 misli, da so na Krasu
dober kup metle s kalerimi se pometa
kakor komu ljubo; a temu ni tako; pri
nas ne prodajamo glasov za kupico vina.
Kraška skala je trdna. Takih kandidatov
in krivih liberalcev kakoršne nam po-
nuja umazana „Soča" je vsö polno za
vsakim bezgovim grmom. Nas poslanec
bodi postenjak — narodnjak, kakoržnega
nam priporoča „Sloga".
K ražk a Skala.
„Sadjarsko društvo za Komcn-
ski okraj" imelo  bode svoj redni občni
v Kornnu 17.'t. in. po   popoldanski službi
božji v občinski pisarnici.
0.  (Jabrsc'ek je torej kandidat ,.na-
rodno-napredne" stranke v kmečkih ob-
einab tolminskoga polit.   okraja.   0.   Ga-
brsček je župan Tolminskije predsednik
cestnega oclbora tolminskega, je   državni
poslanec, je gosLilniuar ; on je  posestnik
in zdaj bi rad postal tudi deželni poslanec.
0. Gabršček bi moral  torej biti pravi in
pravcati hrust, duševni  in  telesni, ako l)i
hotel natanjko izpolnovati dolžnosti,   ka-
tere so v zvezi  z   gori   omenjenimi   na-
slovi! Znano pa je tudi, da 0. Gabršček
ni niti dušev.ni, niti telesni hrust,   in   se
ni zaradi  tega čudili, da zanemarja več-
krat. po   okolščinah   priinoran,   te   svoje
dolžnosti,  kakor   je to n.   pr.   delal   kot
deželni poslanec,   ko  je   večkrat   izostal
od deželnozborskih sej in se posebno   v
zadnjem zasedanju ni nikdar udeležil  po-
svetovanj    peticijskoga   doželnozborskega
odseka, katerega clan je bil in v katnrem
se, kakor srno  že   večkrat   povedali   ob-
ravnavajo jako važne reči   za   na^e   ob-
eine. 0.  Gabršček se je pustil voliti tudi
v cenlralni odbor c. kr. krnetijske družhe
v Gorici, ki   je   za   naše   poljedelce   ve-
likanskega  pornena. Pa  čujte!   Odkar  je
izvoljen, udeležil so je on jedne same
seje imenovanega odbora.   V   smislu   i?.
31  pravil te   družbe  se no   smatrajo
več    odbornikorn   oni.   ki   niso
p r i s u s t o v a 1 i    t r e m    s e j a in    za-
poredoma   ne    da    bi   se   opravičili.   0.
Gabršček pa se za določbe tega   §   pro-
kleto malo briga, kajti no le treh, marveč
še več  sej   zaporedoma   se   ni   udeležil.
Potemtakem on  tudi   ni  vec"   pravi   od-
bornik in se mora delati na to, da se ga
nadomesti z odbornikorn ki   bode   svoje
dolžnosti vest no izpolnoval.
In stranka, katera priporoča take*
l.judi, da naj zastopajo kori.^ti našega
Ijudstva, ta stranka si še drzne dajati
naslov napredne! Stranka, katero
zaslopajo ljudje a la Zega, 0. Gabršček
e tutti (juanti, to naj bi bila stranka, ki
se poteguje za blagor našega kmeta!
Ali se ta stranka ne roga nesramno v
lice našemu ljudslvu?
Vi Tolminci torej vidile, kakiui
zastopnikom vašega napredka hoče ta
stranka izročiti y roke vaše koristi ? AM
si pri svoji zdravi pameti morete misliti,
da van» bodo taki zastopniki le za tro-
hico dobrega storili? Ne, tega si ne mo-
rete misliti, ker niste tepei, marveč ra-
zuiiini in res n i c n o napredni ljudje.
Zato si bodete izvolili za zaslopnike
može, ki bodo v vseh rečeb uneti za
svojo nulogo in ne kakor je 0. Gabr.šček.
Ko/el za vrtnarja. —   Dr. Tuma
je tudi clan c. kr. deželnega šolskttga
svela za Goriško-Gradiščansko. Ta naj-
višja deželna šolska oblast je bila nalo-
žila lani meseca februvarja vsem c. kr. |
okrajnim Solskim svetom, da obveslijo I
vsa šolska vodstva o odloku, s katerim
se prepoveduje učiteljem politična agi-
tacija. Odlok se je glasil približno tako-
le : „Opetovane pritožbe proti javnemu
nastopu nekojih učiteljev napotilo so c.
kr. deželni šolski svet, da opoinni sle-
deee : Posebno si nakopa učitelj v tacih
krajih, kjer se bijeLi dve stranki, ako se
uneina za edno, sovraštvo druge stranke;
ta uneina ga potegne za seboj v strastne
strankarske boje, kojib posledica je, da
izgubi ono vseatransko čislanje in spo-
štovanje, ki je neobbodno potrebno njemu,
ki izvršuje svoj poklic v blagor colote.
Čim previdnejže uporablja učitelj v tern
smislu svoje državljanske pravice, čim
bolj se varuje, da ne zabrede v stran-
karstvo, tern plodonosneje bode njegovo
delovanje za procvit šolstva. Deželni
šolski svet bode take učitelje, katerih
voditeljica pri njihovem celem delovanju
je edino le skrb za vzgojo izročene mu
mladine, gotovo blagohotno podpiral ;
naaprotno pa bode neprizanesljivo po-
stopal proti tistim učileljem, kateri se ne
zavedajo svojih stanovskih dolžnosti in
poklica ter ga zlorabljajo".
Kako se je vedel dr. Tuma, clan
dež. šolskega sveta nasproti temu odloku?
Ustmeno in pismeno, v „Soči" in „Učit.
Tovarižu" je klical ob zadnjih državno-
zbo.skib volitvbih vse učiteljstvo na krov,
v politični boj proti „Sloginr1 stranki.
Učiteljem, ki «o zaupniki njegove stranke,
je na'ozil v tajni okrožnici z dne 1. ju-
nija pr. 1. dolžnost, da morajo:
1.  Pazili na gibanje   agitalorjev   in
prislaSev kiitoi-ekoli druge stranke   ter o
vsem   porocati   izvrševaliiemu   odbnru v
Gorici.
2.  Z a s t a v 1 j a t i vse svoie moei
v to, da pridejo na čelo občin,   dnutev,
posojilnic, šolskib   svetov itd. le   prislaSi
„narodno-napredne" stranke.
3.  Širiti glasili   stranke   „Sočo"   in
„Primorca" v najširše vrsLe naroda.
Tz tega razvidimo, la je zabteval
dr. Tuma v svoji okrožnici od ueilelj-
stva ravno to,   kar je  učiteljem  prepo-
vedal odlok dež. žolskega sveta, čegar
clan je dr. Tmna!
0 ravno tistib c. kr. okrajnib šol-
skih svetib, ki so objavili okrožnice proti
politikovanju učiteljslva, je pisala „Soča",
da so v Tumovih rokah, da se uciteljstvu
ni treba ničesar bati in da dajo c. kr.
okr. žolski sveti v Sežani, Gorici in Tol-
minu uc'itelju celo pohvalo za ono, kar
bi nasprotna stranka grajala.
Tako je hujskal Tuma in njegovo
glasilo ubogo učiteljstvo pred zadnjimi
državnozborskimi volitvami.
lsto hujskanje, ista zloraba učitelj-
stva se ponavlja zdaj pred deželnozbor-
skimi volitvami. V predzadnji Stevilki
„Učit. Tovarisa" kliče že zopet dr. Tuma
vse učiteljstvo v volilno borbo pod za-
slavo svoje strank« ter pise mej drugim:
„Odlocilen boj se bode bil za kmetske
občine goriške okolice, in t u i m a
opravljati svoj posel ucitelj-
s t v o".
Tumovo glasilo zajteljuje že zopet
ucitelje v strankarske boje ter jih osr-
cuje z besedami: ..Naši c. kr. okrajni
^oiski sveti bodo znali varovati
u g I e d in p o 1 i t i č n e pravice u č i -
t e 1 j s t v a". Vrbunec predrznega Sun-
tanja kaže ,.Soča" v Ätev. od 2. novem-
bra. V tej žtevilki svetuje šolskim vodi-
teljem, naj položijo eventualne nove
ukrožnice c. kr. dež. šolskega sveta —
„ad act a" !
S tern se Sunlajo ucilelji proti uka-
zorn dež. šolskega sveta! In to dola Tu-
movo glasilo ! Ali ni Tuma kot clan dež.
šolskega svela prari pravcati kozel za
vrtnarja?
Vidi se, da gre temu človeku le za
zrnago, za deželno odborništvo in 4000
svetlih kronic letne nagrade; briga ga
malo, če si kdo izmed učiteljskih politi-
kov tudi prste opeče.
AiiH'iiski    zdravniski   honorar.
— Za brezuspesno zdravljenje Mac Kin-
leya zdravniki ki so se mudili nekaj dni
ob postelji nesrečnega predsednika ame-
riskih združenih držav, niso računali nič
rnanj, nego  —  100.000 dolaijev.
Zver v žcMiski podobi. — Iz Ua-
tibora poročajo: Delavka Stradela je
ubila svoje dete na bestijalen način. —
Obiskala je bila svojo sestro v Bobriku.
Ker pa je 2 in pol letni sinček ubil teti
neki — lonec, je to živinsko mater tako
razsrdilo, da je ubogo d(»te slekla do
nazcga, j<1 vrgla ob tla in je po njem
teplala /, nogami lake dolgo, da je sirota
izdihnila svojo dušico. — Zver v ženski
podobi so že zaprli in preiskava kaže,
da je /ena pi*i i>olni zavesti izvrsila lo
živinstvo.
.Ceiilraliia pisojilnicf
v Gorici,
j registrovana zadruga z omejeno zavezo,
sprcjoin.-i,  hranilne vloge,   k at ere o-
! brestuje   po    47«%    p <> I u in c s e (ü n o;
1 nevzdigneiie obresli  pripisujc konoc kil,a
h gliivnici. Rcnlni davok  plaöujo poso-
jilnicu saina,
Dajo posojila iidoiu iim os(>bni
kredit po 6"/u i"  "!*¦ vknjižbo po S'/aVo-
Spvcjcnia člane zj^ I a v n i in i d <>-
1 o ži po 20U K iu /. o pr a v i 1 ii i in i ;
d o 1 e ž i;/po 2 K.                                           j
j           Otvarja članoin tekožc vačuiio, |
j   katfire ubrcsluji; po dojrovoru. Za nala- i
ganie in vračanjo sn na   razpolago po- ;
ložnice c. kr. po^lne liranilnice, Lako da |
jo mogoče   poblali   di;uar   bro/^poštiiili  \
»troškov.
'         Uradne ure so vsak delavnlk od 8    12.
ure zjutraj v ulici Vetturinl St. 9.             j
KADI1CI!
ZAHTEVAjTE    POVSOO
QIQflRETNE PflPlRČKe
KOPIST 0RÜ2BI SV(Tr)LA IN j^ETOO/l
KATfRi 50 NAJBOyii OD V5CJ1 DRüOltt
k    GLAUN ANALOGA:     I
JVJOSŠTOKA TRSt/I
¦?; tZastoustvo za Gorico in okolico iia ...
Ant. Jeretic v Gorici.
Loterijske številke.
S). novenibra.
Grac.......42    12    56    88    50
Dunaj......30    54    12    42    14
Anton   Pečenko
Vrtna   ulk-a 8 U011WA  Via Giardino 8
priporoča
pristna    bela
in črna   wina
iz   vipavskih,
furlanskih.
bri8kihp   dal-
f   matinskih   im
isterskih   v i
nunradov.
DosUvvIja na »Join in razpošilja po žoluz-
nici na \so kraji; avstro-egcrski^ inonarliije v
sodih od   bü   liLrov   naproj.   A!a   zulilcvo   pošilja
tudi uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poitena.
Podpisana naznanjata slaviKMiiu o!>-
činstvu, da staprevzela na svojo roko
mlin v Prvačini,
ter zagotovljata, da bosta vedno skrbela
/a tocno in  posleno poslrežbo.
I mala tudi hleve za živino. Ccn-
j(Miim družinam se zatorej prav toplo
priporočala
Franf cskin & Cjan.
Ivan Bednarik
priporoca svojo
knjigoveznico
v (Sorici
ulica Vetturini  št.  3.
Podpisana pri[)orocata slavnemu ob-
cinstvu v Gorici in na deželi svojo novo
urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imala Ludi raznovrslne pi-
jače n. pr.: i'nmcoski Cognac, pristni
kranjski brinjevec, domači troi'.inovec,
sini rum, razlicna vina. goružice (Stwif.)
Giril-Metodovo kavo in Giril-Melodovo
milo ter drugo v lo stroko spadajoče
blago. — Postrežba ločna in po zmernib
cenah.
Z odličnim spošlovanjem
Kopac & Kutin,
ti'K'ovca v St'ineniski ulici h. stv.   1.
„Krojaška zadruga",
vpisana zadruga z omejeno zavezo
V   fnOl'ICi,
liusposka ulica hiš.  šlov.  7.
VELIKA ZALOGA
vsukovrsLiiegii inanuiakturnega blaga
za žensko in moške obloke, zm vsa.k
shin in vsak lolni čas v liiljvet^ji
ixbei'i, kakor: sukno, platno, prte-
nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsa-
kovrstne preprogo, zavese, nainizne
prto; nadalje vsakovrstno perilo,srajce.
Jäger ild. itd.
V*e   |M>  najiiizjili  con ah.
('em' so sialne  lire/ poKajanja.
Franc Melink,
zidarski mojster v Višnjeviku št. 67,
provzpiua  vssa zidarska dola po iimj-
nižji coni.  — Naročona dola se lično
izvršujojo.
Simene J^rie
krčiiiar
v   Gosposki   ulici   hiš.   štev. 19,
..Alia ciftä di Gorizia"
loči   raznovrstna   bela  in črna   vina
lor   postreže z  vsakovrstnimi   okns-
nimi jodili.
Priporoca se toplo svojim rojakom
v mestu in  na deželi.
Krojaška mojstra
Čufer & Bajt
v Gorici, ulica sv. Antona St. 7
v biši g. J, Kopača pri okr. sodniji,
izdelujeta
vsakovrstue oblekc za mo^kc
po  mcri,  bodisi fiae   ali pa
priprosie.
Priporocata se svojim rojakom
v Gorici in na dežcli, posebno pa
č. dubovščini in učencem srednjih
in ljudskih .sol za obilna naročila.
Josip Vaientincio,
pekovski mojster
v Gorici v Rašteiju  št.  29.
pri[>oi-oča
vedixo   sveži   kruli   uavadni
iix najfinejši,
vsakovrslno  p(>civo za godove in
druge razne ..poiirnjcne",   ju-av
okusne kolače za birmo   in   po-
roke, razliČMie torte itd.
Vsa naročila izvržuje točno in
nalančno po želji gospodov na-
ročnikov po jako zmernib cenah.
Iz vole naj ga torej počasliti z
mnogobrojnimi naročili (;enj. gg.
rojaki v mcslu  in  na deželi.
iWikiaJkaa JbnaJbaL JW«ii»J»i
Olje za si ii h
po višjem stabnem zdravniku
dr. Schmidt-u
je popolnoma proslo škodljivib tva-
rin iz etei-icnih in rasllinskih olj
To olje je priporočeno po slavnil]
zdravnikih za ui5(?sne bolezni dr. G
Hammerscbmid in dr. Goldmann, ka-
kor najboljše in najgotovejše zdra-
vilo za vse ušesne bolezni ter sc
vže nad 25 let rabi z najboljšerr
vspehom.
Steklenica tega olja z navodom
vdobiva se po 4 K v lekarni g
CRISTOFOLETTI v Gorici.
Peter Drašček,
trgovec jedilnegablaga v Gorici,
Stolna uliea St. 2.
Priporoca so p. n. olxMn-
stvu v (Joriei in z (lož(d(k.
Prodcija kaviiio j)rini(kso,
sladkor, milo. shmino, riž.
niaslo surovo in kuhaiio,
olj(k. moko iz Majdicc^vih
mlinov in vso jostviuo.
Zaloga žvepleiik
sv. Cirila in Jvtctoda.
Fani Drašček,
zaloga šivalnih strojev v Gorici,
Stolna uliea St. 2.
Prodaja
sir oje tudi
ra teden-
sko ali
mes-eči:e
obioke.
Sti oji i-o
iz prvih
luvarn ter
mijboljse
knkovosli
Priporoca
se slav.
občinstvu.