MOBILIZIRAJTE po naselbinah vse SVOJE SILE ZA NAJUSPEŠNEJŠE RE¬ ZULTATE KAMPANJE OB I. OBLETNICI TEDENSKEGA “NAPREJA”! NAPREJ tednik SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTICNIH delavcev štev, —no. 73 Pittsburgh, pa., sreda, 20 . julija 1938 leto — YEARIII. ■ ""Bff “ “Enoten delavski nastop v borbi proti kapitalizmu Je nujnost, In Je mogoč kljub diferenciaciji delavskih organizacij na idejni pod¬ lagi. Ali smo že kdaj videli kapitalistično strujo ndfcnotno In razbito na podlagi “ideoloških” razlik? Nikdarl Niti vera, niti narodnost, niti razlika svetovnih nazorov jih ne razdvaja v borbi za — dobičkom. In zakaj bi delavstvo na zunaj ne tvorilo enotne fronte, saj je vendar povezano s skupnim interesi? Zakaj bi lomilo svoje udarne sile na ideoloških čereh, kadar je v vprašanju njihov obstanek in dobrobit njihovih družin?” (“Nova Pravda”, glasilo narodnih socljallstov v Ljubljani.) Delavstvo zahteva demokratič¬ no poslovanje v glavnem ura¬ du in slogo v uniji. ^ večkrat smo povdarjali, da ima reakcija svoje zavezni¬ ke tudi med organiziranim de¬ lavstvom, predvsem med neka¬ terimi voditelji, ki bi bili radi z eno nogo in roko na strani velekapitala. To je slučaj, ža¬ losten slučaj tudi z Homer Mar¬ tinom, ki je povzročil z neupra¬ vičeno suspenzijo 5 na kon¬ venciji izvoljenih glavnih od¬ bornikov velikansko zmedo in nevarnost, katera bi lahko po¬ vzročila, da se avtnim magna¬ tom posreči razbiti unijo v dva tabora. Članstvo UAW je že izrazilo svoj sentiment, ko je izjavilo, da je Martin postopal nepra¬ vilno, ko je izključil iz glavne¬ ga odbora one voditelje, ki so bili proti Martinovi frakcijski politiki. Najmočneji lokali so odločili potom glasovanja, da je taktika Homer Martina kvar¬ na, katere namen je oslabiti od¬ ločno nastopanje avtne unije v važnih delavskih problemih. Martin si hoče osvojiti pravice, da sam avtokratično rešuje vprašanja unije brez ozira na želje in zahteve članstva, in proti temu je seveda članstvo. Martinova politika je že ne¬ kaj časa taka, da se odprto druži z falrom Coughlinom in avtnimi magnat:, katerim se je posrečilo dobiti velik upliv pri Martinu. Martin je zakrivil, da se rahlja razmerje med CIO in avtno unijo. Vse to služi na¬ menu, da se razbije unijo v dva tabora, nad katerimi ne bi CIO imel potem nobene kontrole. Članstvo se tega zaveda in za¬ to odločno protestira proti Mar¬ tinovemu početju. Spor v uniji bo težko rešiti brez I oskušajo pa spor poravnati tudi z posredovanjem John Lewisa in izvrševalnega odbora CIO, ki je že izrazil željo, da je treba sprejeti suspendirane odbornike nazaj. John Lewis je že med konvencijo posredo¬ val in vplival na Martina, da naj se drži sklepov večine član¬ stva in da naj opusti svojo škodljivo taktiko. Martin se je po končani konvenciji znova zaletel v frakcijske boje. Martin se trudi, da bi pre¬ pričal Levvisa in ostale vodite¬ lje, da je spor v uniji malenko¬ sten in da bodo s suspenzijo odpravljena in poravnana vsa sporna vprašanja, ter da ni po¬ treba, da se bi kdo vmeševal v notranje zadeve avtne unije. Medtem pa nadaljuje in sus¬ pendira odbornike lokalov, če niso za njegov program, kar je izzvalo nov val protestov in novo ogorčenje nad njegovo diktaturo. Kako desperaten je Martin postal v boju z rank in file, se vidi po tem, da je jel iz¬ dajati čarterje posameznim de- partmentom v velikih tovar¬ nah, ki so se izrekle proti nje¬ govi liniji kot celota, v katerih departmentih ima Martin ve¬ čino svojih pristašev. Martina se tudi dolži, da so njegovi lju¬ dje po njegovem naročilu s si¬ lo vdrli v urade in vzeli važ¬ ne uradne spise. Martin se v svojem boju po- Boj proti znižanju mezd se razvija ^ ali Street ni šel zastonj na sedečo stavko. Velekapital u- pa z brezposelnostjo, ne samo znižati mezde, temveč obenem oslabiti tudi delavske organi¬ zacije. Njegov namen se za¬ enkrat ni posrečil, ker se orga¬ nizirano delavstvo ni udalo brez boja. Wall Street je zahteval naj¬ prej dovoljenje od vlade, da zviša tarife železnic, da tako napolni svoje vsled pretiranih dividend izpraznjene blagajne. Io se je Wall Streetu posreči¬ lo. Za znižanje mezd se vrši •jut boj, katerega vodijo želez¬ niške bratovščine že več mese¬ cev. Boj se je razvil v prave demonstracije, katerih namen je prepričati vladne organe, ki upravljajo z postavo o železni¬ cah in o delavskih odnošajih, da se bo delavstvo poslužilo tu¬ di stavke, če bi družbe znižale mezde. Te dni se vršijo važna poga¬ janja med zastopniki železniš¬ kih delavcev in Wall Street magnati, o znižanju mezd za 15%. Znižanje plač železni¬ čarjem bi pomenilo, da bi te¬ mu znižanju sledilo znižanje plač tudi v ostalih industrijah, kar bi povzročilo večjo bedo v Ameriki in tudi znižanje živ- ljenskega standarda na splošno. Delavstvo se proti temu bori z vsemi silami, tako v CIO kot v ADF. Demonstracije so se že vršile v Minneapolisu in Jo- lietu, na katerih je bilo zasto¬ pano delavstvo, trgovci, sena¬ torji, občinski možje in ostalo ljudstvo. Slične demonstracije se bodo vršile tudi v ostalih že¬ lezniških centrih, če bodo že¬ lezniški magnati vstrajali pri svojih zahtevah, kajti celokup¬ no delovno ljudstvo se zaveda, kaj bi pomenilo masno zniža¬ nje mezd v današnji draginji. Znižanje mezd bi bilo danes že izvedeno, če bi ne bilo de¬ lavstvo organizirano v unijah, če bi ne bilo progresivne in od¬ ločne delavske organizacije — CIO, ki vodi boj od Atlantika do Pacifika proti reakciji in velekapitalu. Ponovna gonja proti Rooseveltu Iz počitnic predsednika Roo¬ sevelta hoče reakcijonarno ča¬ sopisje kovati nov kapital. Ko je potoval po zapadnih krajih, so kar sipali strup in laž, da je njegov edini namen spraviti v Washington večje število svo¬ jih pristašev, novih dealerjev , „ . TT . . „ , — progresivnih kandidatov, služuje Hearstove in Conglino- spremljali so o a največji pro- ve gonje proti rdeckarjcm m disti in zasl0 pniki tiska pod krinko “rdeče nevarnosti reakcije> ki so vsako nje govo trebi iz unije najboljše borite- lje za delavske zahteve in kali mir v uniji. To izzivanje je pri članstvu povzročilo veli¬ kansko nezadovoljstvo z Mar¬ tinovo upravo. Potrebna je iz¬ redna konvencija, da očisti av¬ tno unijo trockistov in njihovih zaveznikov, ki delujejo proti edinstvu in odločnosti v borbi posebne konvencije, za katero se je že izrekla večina \ proti avtnim baronom, članov pri naj večjih lokalih. > __ kretnjo opisali kot škodljivo za ameriško ljudstvo. Uvodni članki velikih časo¬ pisov so tudi posvetili predsed¬ nikovem potovanji cele strani in skušali vplivati na ljudstvo, da naj ne posluša Roosevelto¬ vih govorov, da naj obrni hr¬ bet njegovemu programu, češ j da je baš ta program, ki ovira , napredek in nov razvoj kapi- _ - talističnega oživljenja, ki da je NAPREDEK IN SVOBODA STA “ZAVZETI JE ™E R A BURGOS, NE J^^mom, čTbiv * ^ NERAZDRUŽLJIVA Američan Hughes je s svojim leta¬ lom obkrožil svet v treh dneh in 19 urah. Hughes je potreboval skoraj polovico manj časa za svoj polet, kot J® J« dosegel pred nekaj leti slavni Velikanski napredek, ki ga je Post. PA MADRID” Hada popu- programom stila pri kontroli. Reakcijo najbolj jezi, ker je ljudstvo ponovno izvolilo kan¬ didate, za katere je apeliral novi deal. Reakcija je upala, da bo val velikanske propagan- vendar koristen za splošno jav¬ nost, predvsem pa za najbolj izkoriščane množice. N. pr. Wagnerjev zakon, načrt za ure in mezde, javne gradnje, relif- na dela, pomoč farmarjem itd., se nikakor ne more pozabiti. Kar hoče reakcija doseči s svo¬ jimi divjimi napadi je to — pTCp lepili—no tn polnjevanje Novega Deala. Pismo prostovoljca iz Timminsa REKORD LETALCA C0RR1GANA človeštvo doseglo tekom zadnjih pet- !1 ° kt, je razviden iz dejstva, da so ,Vo )e dni, od prvem slučaju obkrožc- 0 a sveta z jadernico potrebovali za- Polnih 37 mesecev. Ko je pred do- 7 ®' Petdesetimi leti Jules Verne na- Pl!a ) r °man “V 80 dneh okoli sveta”, ljudje še mislili, to je pač roman in ■antazija. A,^ re d letom dni so sovjetski letalci M ^ a ^ u k° v * Beljakov odleteli "*>‘kve in brez vsakega vmesnega ^Mišča leteli čez Severni tečaj in kilometrih pristali v Vancou- Cer)u v Kanadi. B p e . < * ni sta sovjetska letalca Koki- a ' n Briandinski brez vsakega vmes- * Postajališča preletela iz Moskve ladivostok, ki je 7600 kilometrov l)on. Z brzino od 304 kilometre v 24 urah prišla iz Moskve kdivostok, med katerimi traja br- I°* na vožnja celih deset dni. ^ talski poskusi imajo za praktič- Zrvljenje vsega človeštva velik zna- dj*’ er n >so brezmiselen lov za rekor- ’ temveč demonstracija spopolnjeva- ,a tehnike. je, da so na tem polju ka- tDa * UC *' na os t a lib poljih tehnike in žel na Prvem mestu v svetu de- jj k)er živi svobodno ljudstvo. Fa- akordi obstojajo v razdeja- .. inv more Tako je baje izjavil znani španski fašistični general Queipo de Liano, o katerem se govori, da se je bil posta¬ vil na čelo oficirske revolte proti Fran¬ cu. Po poročilih iz Gibraltarja je pri¬ šlo do težkih nemirov v Andaluziji, ter de in jntimidacije, katere vo- deloma v Sevili in v Cadizu. Špan- di j Q ve ij b j trusti in monopoli- ski oficirji so se uprli brutalnemu po- g{i s j s t e matično po celi Ameri- stopanju nemških in italijanskih po- ^ jme j vsa j de loma uspeh. Na- veljnikov, ki se zlasti nad starimi an- mgn te propa g a nde je seveda daluzijskimi familijami radi lz P oza ‘i : asen . Bližajo se jesenske vo- u; a .n Nemci in Italijani so nato mno- v katerih bo ljudstvo od¬ ločilo, ali naprej z novim dea- lom, ali pa nazaj v republikan¬ sko oligarhijo. Je pa še drugi namen teh na¬ bijajo. Nemci in Italijan: go upornih španskih oficirjev kratko in malo postrelili. Kakšna je usoda generala de Liano, še ni povsem zna- V Linei, oddaljeni nekoliko kilome¬ trov od Gibraltarja, vodi prebivalstvo padov na novi deal. V Was h . . ' ingtonu je še vedno veliko šte¬ vilo zagrizenih nasprotnikov ostro kampanjo proti tujim okupator¬ jem Špansko ljudstvo se nemškim in ita¬ lijanskim osvajalcem upira celo v o- »im delu Španije, kjer vlad. Franco. Izredno značilno je. da ,e »»rodno ■ čut prevzel celo nekatere višje fas.st.c „e oficirje, ki so videli, ka) pomen, služiti tujim agresorjem. Šp a ' n mo; hvah na Kitajskem i n ! )l- Brez svobode se ne n ^lag _ i n Leedsu ožje obrambene jetske “Ne smemo po ZMAGAL BO ONI, KI BO V ZVEZ1 S SOVJETSKO ZVEZO Angleški konzervativni poslanec Lo- cker-Lampson je v svojem govoru v obžaloval, da Anglija nima zveze s Sovjetsko Zvezo, kakor je ima Francija in Čcho- slovaška. Omenil je miroljubnost so_v- vlada in povdanl njeno moc. ozabiti. da poseduje Ru¬ sija tako zračno armado, kakoršne n. v Evropi- Ce pride do vojne, bo brez akega dvoma zmagala ona stran, vs. nobena veja napredka. bo v zvezi i s Sovjetsko Zvezo napredka, katere hočejo na vsak način obdržati na pozici jah ki so igrale najvažnejše vlooe pri porazu nekaterih točk novega deala, predvsem reorganizacijskega načrta. Ti verni sluge Wall Strceta so da¬ nes znani in dobro zapisani pri organiziranem delavstvu i pri farmarjih, ki so danes po¬ dučeni o političnih nalogah in vedo, kaj pomenijo v \V ash- ingtonu pristaši napredka m svobode. Vse zaletavanje v Roosevelta v zadnjih časih ni zaleglo nič Vsi napadi, da hoče Roosevelt izvesti nekakšno socializacijo in komunizacijo v Ameriki, so našli pri ljudstvu celo ugodno mnenje. Ljudstvo se je pre¬ pričalo, da je novi deal bil Marsikateri od Slovencev v Kanadi bo mislil, da Modic ni več med živimi. Pa kakor vi¬ dite sem živ in zdrav in takoj ko sem sprejel ček v znesku od $32 in nekaj centov, sem pisal Josipu Smrketu, da mu bom ob prvi priliki več pisal o mojem kakor tudi o življenju Cankar¬ jeve čete. No, borba je borba a človek potrebuje tudi počitka in tako je bilo tudi z menoj da sem bil na odmoru. Ček je prišel slu¬ čajno ravno ob napovedanem odhodom na Aragon, ker so fa¬ šisti pričeli z ofenzivo. Sodrug Janez iz starega kra¬ ja in bojevnik na španski zem¬ lji čez leto dni, v soglasju s svojimi sodrugi takoj preskr¬ bi potrebne stvari za poslovi¬ len večer. To je bil v resnici poslednji večer za mnoge Slo¬ vence, ker jih je v zadnjih o- fenzivah precej padlo za svo¬ bodo. Padli so kot junaki in vsa čast takim boriteljem. Po¬ slovilni večer je izpadel izvr¬ stno. Fantje so posedli na trav¬ nik in jedli. Ravno tisti dan je dospel zavitek s tobakom iz Francije, ter smo seveda tudi kadili (kar večkrat ne moremo, ker ni tobaka) in peli razne pe¬ smi. Temu je sledilo več go¬ vorov, katere so držali borci protifašisti. Preživeli smo po¬ slovilni večer v družbi sobojev¬ nikov, katerih, kakor sem že ^Hic.ni 1 ,- .imiOL«o.pJ.v“č med ži- vimi. Njihovega duha pa ni¬ so mogle uničiti fašistične kro¬ gle, ta bo ostal med nami za vekomaj. Mi smo skoraj praznih rok, a fašisti pa z moderno tehniko. Zrakoplovov polno podnebje, da je bilo kar temno pod nji¬ mi. Obstreljevali so nas dan in noč, da smo bili prisiljeni se umakniti. Franko je mislil, da bo do tretjega maja prese¬ kal Katalonijo in s tem prisilil ljudsko vlado na kolena in da bo ponovno zavladal v Španiji Tudi ta končni načrt je republikanska vojska prekrižala, ker je zedinjena in dobro organizirana. Na tiso¬ če dobrovoljcev se bori z nami vred za obrambo svobodne Španije. Da je španski narod že po prirodi antifašističen nam pri¬ ča njegova zgodovina iz leta iz Ljubljane (Od ljubljanskega dopisnika Napreja) Če hočem ustreči prošnji, da neko¬ liko obvestim o razmerah v Sloveniji, mislim, da moram predvsem pisati o dveh stvareh, ki sta za današnji polo¬ žaj Slovencev najbolj važni. Ena je narodno obrambno gibanje, ki se raz¬ vija v boju proti Hitlerizmu v Slove¬ niji sami, drugo pa je razmerje Slo¬ vencev do češkega in slovaškega na¬ roda ob zadnjih dogodkih na Čehoslo- vaškem. Opozoriti pa moram, da je zelo težko pisati izčrpno o teh stva¬ reh. Moraš že imeti zelo dobre pri¬ vatne zveze z raznimi kraji v Sloveni¬ ji, če hočeš poizvedeti o boju proti hitlerjevcem in o akcijah za Čehoslo- vaško, ker o teh stvareh se v Jugo¬ slaviji ne sme nič ali zelo malo pi¬ sati. Posebno velja to za Slovenijo. Že kmalu potem, ko je Hitler zase¬ del Avstrijo, sem pisal, kako precejšen del slovenskega kmetskega ljudstva ne vidi kake posebne nevarnosti za svoj položaj in svoje koristi. V celih po¬ krajinah (Prekmurje, Prlekija, Halo¬ ze, Slov. gorice, Pohorje, pa tudi dru¬ god) so naravnost simpatično gledali na možnost, da bi Hitler zasedal tudi Slovenijo. Seveda to ni bila nobena trdna in globoka vera v Hitlerja, tem¬ več posledica razočaranje v Jugosla¬ vijo, v belgrajsko vlado in slovenske politike. Kdor je lačen, obubožan in stokrat ogoljufan, kakor je bil sloven¬ ski kmet, bi šel za samim vragom, sa¬ mo da doseže kako spremembo. In tako upanje so v kmetu budili hitleri- janski agenti jao celi Sloveniji. V tistih dneh po Anschlusu je iz- gledalo, da bo nevarnost, ki je takrat Slovencem postala jasna kot beli dan. vendar enkrat združila vse Slovence vsaj v narodno-obrambnem delu. Vsepovsod so se začele združevati razne organizacije (Sokol, Ciril Meto¬ dova družba, ženske organizacije. Prosvetna Zveza, delavska Vzajemnost itd) in snovati narodne svete, da se tako združeno borijo proti hitlerizmu in ponemčevanju Slovencev posebno v obmejnih krajih. V krajih, ki so od Hitle-ja posebno ogroženi (Ptuj, Ko¬ čevje itd.) je prišlo celo do tesnega političnega sodelovanja vseh sloven¬ skih strank. Tako so v skupnem od¬ boru v Ptuju bili predstavniki vladne stranke, predstavniki JNS, komuni¬ stov in socijalistov. Pripravljalo se je tudi sestanek vseh organizacij za celo Slovenijo, kjer bi se izvolil vrhovni Narodno-obrambni svet iz predstavni¬ kov katoliških, nacionalističnih in de¬ lavskih osrednjih organizacij. Takrat pa je posegla vmes belgraj- ska vlada in se zopet razkrinkala v vsej svoji p.-otinarodni in veleizdajal¬ ski luči. Korošec je prišel v Ljublja- (Nadaljevanje na 4. strani.) FAŠISTIČNE DRŽAVE SO SLABOTNE NAPRAM DEMOKRATIČNIM Mednarodni odbor za borbo proti fašizmu je izdal brošuro, v kateri se dokazuje, da je fašistične napadalce mogoče prisiliti k pameti s samo gospo¬ darsko blokado. Pa tudi v slučaju vojne je premoč demokratičnih držav nad fašističnimi tako ogromna, da ni nobenega dvoma o tem, 'a bi bili fa- 31 letni mehanik D. Corrigan si je s pritrgovanjem od ust prihranil $900. da je kupil staro letalo, s katerim se ni hotel voziti več noben izkušen le¬ talec. Corrigan si je pristradal konč¬ no še potreben denar za nabavo gazo- lina, ki je potreben za daljši, več ti¬ soč milj dolg polet in izjavil, da bi rad preletel na svoji stari škatlji ocean. Oblasti mu tega niso dovolile in šele z velikimi težavami je naposled dobil dovoljenje poskusiti vzleteti do Kali- stari sistem, fornije. S seboj je imel samo dva koščka čokolade. Ko pa je bil v zra¬ ku, je obrnil proti vzhodu in po 28 urah pristal preko oceana v Dublinu na Irskem, ki je 2.800 milj oddaljen. Predrznega letalca, ki je brez dovo¬ ljenja tvegal prekooceanski let, ki ni imel nobenega dovoljenja za prekora¬ čenje meje itd. so vprašali za obraz- loženje njegovega postopanja, ki gre nekaterim, ki mislijo da imajo mono- 1808, ko je dal v kritičnem ča- pol na prekooceanske polete, zelo na su parolo “No pasaran”, kakor živce. Corrigan je odgovoril, da se je j na 7. nov. pred Madridom, zmotil, da je mislil, da leti v Kalifor¬ nijo. . . Na vseh poljih so demokratične dežele močnejše kot fašistične, treba je le združiti demokratične sile za skupen nastop in fašističnim provokaci¬ jam bo odklemkalo za vedno. Nazaj bo predrznež moral z ladjo, ker mu ne dovolijo, da bi še enkrat tvegal življenje. -j-. $100.000 ZA ZL0M1TEV STRAJKA JE PLAČALA REPUBL1C STEEL Franko ne ve ali pa noče ve¬ deti, da proletarci celega sveta in kar je najglavnejše, da Sov¬ jetska Zveza ne bodo nikoli do¬ pustila, da bi fašizem prepeval svojo slavo na španskih tleh na kosteh naših sodrugov, ki so dali svoja življenja. | Španska vlada se pripravlja Leta 1935 se je v Cantonu, Ohio. in nabav ij a noV o tehniko, s ka- vršila huda borba med Repubhc Steel tcro se 1)Q branila , do kler ne Co. m med delavstvom. Odbor k. se- uničimo fašizma do kraja, daj p eiskuje podjetniške mahinacije ; in početja vigilantov. j e ugotovil, da Pozdrav vsem znancem v Ka¬ je ta jeklarska družba izdala tekom nadi! L. Modic. štrajka $101.035 za vigilante, za oro¬ žje in plinske bombe proti stavkarjem. SMRT VODITELJA AVSTRIJSKIH SOCIJALISTOV DR. WILLIAM DODD, BIVSl AME¬ RIŠKI POSLANIK V BERLINU, ZA KOLEKTIVNO VARNOST KROJAČI NE DOPUŠČAJO LAŽI V SVOJOM GLASILU Bivši ameriški ambasador v Berlinu W. E. Dodd je govoril na velikem sho¬ du v Toronto. Povedal je, da ima podatke, da je nacistična vlada v Ber¬ linu izdala nad 30 milijonov dolarjev za organiziranje špijonažne mreže v Ameriki. Pri revolti generala Cedilla v Meksiki. je igralo važno vlogo nem¬ ško financiranje. Dodd je mnenja, da demokratski narodi lahko preprečijo svetovno vojno ki jo prip.avljajo fa¬ šisti, če se medseboj dogovorijo za skupen nastop, ki bi dal demokratič¬ nemu svetu tako premoč, da bi bili fa¬ šistični izgledi na uspeh vnaprej po¬ polnoma izključeni. Na shodu, ki ga je sklicala Liga za Mir in Demokracijo je prisostvovalo 13.000 oseb in za boj proti fašizmu je bilo zbranih $2.000.— UČITELJI ZAHTEVAJO OD¬ STRANITEV HAGUEJA POZDRAV LLOYD GORGEA ŠPANSKI VLADI V Parizu je nenadno preminul dr. Otto Bauer, voditelj avstrijskih socija¬ listov, ki je od leta 1934 moral živeti v inozemstvu kot politični begunec. Bivši angleški ministerski predsed¬ nik Lloyd George je ob priliki druge obletnice vojne v Španiji poslal repu¬ blikanski vladi pozdrav v katerem pravi: “Občudujem hrabre može in žene v — Sovjetska javnost z zanimanjem Španiji, ki doprinašajo tako velikan- sledi poročilom ekspedicij, ki so na ske žrtve v boju za svobodo. Njihov poti, da zamenjajo posadke na polar- boj bo mogoče rešil demokracijo v Ev- nih postajah. Letos bo izmenjano 226 j ropi od divjaštva njenih sovražnikov oseb, ki so v znanstvene svrhe prebili j in strahopetstva njenih takozvanih leto dni v večnem ledu. ' prijateljev.” 15,000 delegatov učiteljske zveze v New Yorku je poslu- alo, ko je prof. Alonzo F. Mvers zahteval, da mora predsednik Roosevelt odstraniti župana Hagueja iz mesta podnačelni- ka Demokratske stranke. Myers je naglašal, “da ni mo¬ goče več zapirati oči in spreg¬ ledati, kako raste Hagueism”, s katerem ni Roosevelt dovolj globoko obračunal v svojem zadnjem govoru, dasi se je iz¬ razil proti njemu. Konvencija je dalje bila eno¬ glasno za vladno podporo mla¬ dini in učiteljem. Člani Amalgamated Clothing Workers unije so hitro stopili na prste lažnjivemu uredniku, ki je hotel očrniti njihovega predsednika Sidney Hillmana. Abe Cahan, ki je urednik progresivnega židovskega lista "Je\vish Dailv Forward”, se po Hearstovem vzorcu pri vsaki priliki spodtika ob komuniste in napada vsako progresivno akcijo kot, komunistično. Ca¬ han je dobro znan radi svoje gonje proti progresivnim sku¬ pinam katere dolži vsega, kar se kje na svetu slabega dogaja, neglede, če je kaj resnice pri tem ali nič. Njegovo strupeno pero je izzvalo že neštete pro¬ teste naprednih delavcev. Njegov zadnji poskus, da ob¬ lati predsednika Sidney Hill¬ mana je bil pa preveč za člane krojaške unije. Cahan je Hill- manu je očital, da je preveč blizu komunistov in da se znji- mi brati. Cahan je tudi že večkrat pisal proti CIO in sve¬ toval, da se krojaška unija od¬ cepi od CIO ter tudi na drugi način hujskal delavstvo. Unija je sprejela proti njego¬ vemu pisanju ostro izjavo, ka¬ tera je bila obenem poslana tu¬ di na izvrševalni odbor. Ko je prišla zadeva pred odbor, ga je ta obsodil. Cahanovi jjrijate- Iji so obrekovalca zagovarjali pred odborom, češ, da je mož star in da naj bodo radi tega prizanesljivi z njim. Streda, 20. julij a Stran 2. “NAPREJ NAPREJ Slovenlan Weekly Antl-fasclst Labor Paper In U. S. and Canada. Publlshed Weekly by “NAPREJ" Publishing Company. Slovenlan Audltorlum, 57th and Butler Street*, Pittsburgh, Pa. P. O. Box 1866, G. P. O. Entered as socond-class matter. Sept. 17, 1936, at the Post Office at Pittsburgh. Penna., Act of March 3. 1879. NAPREJ tednik alovensklh protifašističnih delavcev Ameriki In Kanadi. — IZHAJA OB SREDAH — Naročnina za celo leto $2.50; za 9 mesecev $2.00; za 7 mesecev $1.50; za 6 mesecev $1.35 In za 3 mesece $0.75. Dopisi in oglasi morajo biti v uradu najpozneje v torek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoštevamo. Vse pošiljat vo naslovite na: Post Office Box 1866, G.P.O. Pittsburgh, Pa. 13 Kanada noče fašistov Pred kratkim sem čital zelo zani¬ miv članek v Toronto Daily Star, v ka¬ terem se člankar zgraža nad početjem fašistov v Kanadi. Člankar sicer pri¬ znava, da ne pozna vseh strahot fa¬ šizma. toda to, kar je pisal, je za nje¬ ga dovolj prepričevalno, da je naštel nekatere barbarske čine, ki so za svo¬ bodoljubne ljudi dovolj, da preveč grozni. Članek nosi naslov: "Otroci se igra¬ jo z rastrelivom”. Razlog za ta čla¬ nek je ta. ker so pričeli nemški in ita¬ lijanski fašisti nastopati javno v Ka¬ nadi s tem. da imajo svoje shode in zborovanja. Namen teh shodov je se¬ veda, da se seje seme fašizma na svo¬ bodna tla, na prijateljska tla Kanade, seme gnile prevzetnosti, brutalnosti in mržnje proti Judom in kajpak proti vsem. kar je naprednega in svobodne¬ ga v Kanadi. Člankar pravi, da so voditelji fa¬ šizma mladi pustolovci, ki se hočejo povzdigniti na vrhunec z naglico, ker niso sposobni, da bi prišli v oči ljud¬ stva drugim bolj pravilnim potom. Ob¬ lekli so svoje rjave in črne srajce in skušajo vzbuditi pri naivnih ljudeh po¬ zornost s svojimi neumnimi kretnjami. Toda. pravi člankar, če mislijo, da jim bo kanadsko ljudstvo sledilo, se 40 -letnica IŠKI Kanadski Slovenci za “Naprej" TIMMINS, KANADA $100.00 za Naprej pri pikniku ženskega odseka S. P. Zveze v Timminsu Dve leti navaljuje svetovni fašizem na republikansko Španijo Dve leti že trajalo krvavi boji v Španiji, kjer so po na¬ logu iz Berlina in Rima. fašistični španski generali uprizorili upor proti legalni, od ljudstva izvoljeni vladi. Nepopisne so strahote, ki so jih povzročili tekom pretek¬ lih dveh let fašistični napadalci na svobodoljubno špansko ljudstvo, nepopisna pa sta tudi odpornost in junaštvo, s ka¬ terim se napadeno špansko ljudstvo bori proti nasilnim fašistič¬ nim velesilam. Brez italijanske in nemške pomoči, brez vmešavanja tu¬ jih držav, bi že zdavnaj bilo konec fašističnega upora. S svo¬ jimi španskimi fašisti je republikanska Španija že zdavnaj ob¬ računala. Boj pa se nadaljuje in še traja, ker so italijanski in nemški gospodarji generala Franka stopili izza kulis, ko je postalo očitno, da španski sovražniki svobode sami ne morejo zdrobiti ljudske vlade in svobode. Hrvaški pisec Cesarec je imenoval Madrid Termopile ci¬ vilizacije in kulture. Danes je Španija bojišče, na katerem se bije boj na življenje in smrt med fašistično barbarsko nečlo¬ večnostjo in med demokratičnim ljudskim napredkom. Medtem, ko so fašistične države, ki so napadle Španijo, odgovorne za krvavo klanje, so za tragedijo sokrive tudi demo¬ kratične velesile, ki s svobodo in samostojnostjo Španije tr¬ gujejo in ki s Španijo izravnavajo svoje privatne račune s fa¬ šističnimi napadalci. Brez komedi je “neinter venci je", brez pod¬ piranja fašističnih ciljev s strani londonske imperijalistične politike, (kateri v zadnjem času sledi celo Francija), bi re¬ publikanska Španija zamogla že zdavnaj pregnati tudi tuje vpadalce. Enotnost vseh slojev španskega ljudstva daje Španiji moč in sdo, ki je vzdržala republikansko Španijo tekom dveh let in ki bo fašistom kljubovala do zmagonosnega konca. tasističiu muiicfu poguzm Španijo niso uspeli, ker stoji ob strani, ker podpira Španijo demokratično ljudstvo vsega sveta, v prvi vrsti njegov najzavednejši del, delavstvo. Na če¬ lu onih, ki so največ pomagali Španiji se nahaja Sovjetska Zveza, Meksika, torej države kjer vlade v pošte vajo ljudsko voljo. Republikanska Španija preživlja drugo obletnico vojne v težkem položaju. V težkem položaju predvsem radi svetovne situacije, katero obeležuje dejstvo, da napram fašistični zvezi še ni vstvarjna močnejša demokratična zveza, da posamezne, velike, še demokratične države iščejo sporazum s fašisti na račun in na škodo ostalih demokratičnih držav in državic. Španija se nahaja danes v težkem položaju, ker v demokratič¬ nih državah vlada taka demokracija, da se vlade ne ozirajo na mišljenje ljudstva, temveč na želje ozkih velefinančnih kro- Fašizem grozi podjarmiti in gov, kakor je to slučaj n. pr. z Anglijo, ki je največ kriva ne uničiti slovenski narod, a mi samo za Španijo in Kitajsko, temveč za celokupen napet polo- j' m moramo to preprečiti za iaj v svetu. t vsako ceno. Do sedaj so vedno Španiji, ki krvavi za zmago svobode nad fašisti, je treba drugi z " anii haranlaI v i \ S1 ?' pomagati z vsemi sredstvi. Embargo mora pasti, fašistično in-^^7 Spl ° h n1 !? V P raŠ ® ll \ č ® tervencijo je treba preprečiti, Španiji je treba dati svobodo, I Je njim prav ah ne " Vz « led da si brez vmešavanja tujih sil gospodari sama, po volji svo¬ jega svobodoljubnega jtrebivalstva. motijo. Saj je vendar znano, da se pod krinko narodnega socijalizma u- ničuje svobodo in demokracijo, kate¬ ro skušajo nadomestiti z diktatorji ab¬ solutizma in brutalne sile, ki se more primerjati samo še srednjeveški dobi. Člankar pravilno pravi, da ni v Ita¬ liji od leta 1920 kultura naredila nobe¬ nega koraka naprej, da se ni vstvari- lo nobene stvari, ki bi imela kak po¬ men za človeštvo, ker so veleumi in vštvaritelji v ječi ali pa v konccrtra- cijskih kempah. ker je znanost vkle¬ njena, ker se znanstvene knjige javno uničuje, kjer se postavlja paganstvo v oltarje katoliških in protestantovskih cerkva. To je velja tudi za Nemčijo, odkar je prišel v moč Hitler, ki je vr¬ gel bogato nemško kulturo med staro šaro in jo nadomestil z staroveško per- sckucijo in barbarstvom, zavrgel znan¬ stvenost in literaturo s svojimi otroča¬ rijami, katere je podal svetu v svojem svetem pismu “Mcin Kampf”. Pisec pravi, kakor se je kanadsko ljudstvo branilo pred Ku KIux Kla¬ nom, ker se je posluževal staroveških persekucij, tako se bo branilo tudi pred fašizmom, ker veruje v svobo¬ do in demokracijo. Louis Zdravje. Glasilo JSKJ "Nova Doba" je cela posvečena jubileju jednotine štirideset¬ letnice. JSKJ je tekom svojega ob- j O hitlerijans*. ' elanom had cej pisalo in z zvezi s tem se je ved- -n,. -Europa”, Beležke o tem in onem hitlerijanski spijon.il se Je pre-1 gre zato, d. se v.led d e |. vtke - — Im Stanka izplačala svojim članom imenovalo Parnike O Idili... _ $5,677.000 in njeno premoženje je do [ no imcnvr... 1938 leta narastlo na $2,255.360.84. "Bremen" Itd., ki so dovažali špijone Članstva v obeh oddelkih šteje JSKJ j in odvažali njihove informacije. Ti -»i-l djSI-MJnl nosti, oziroma, da se vsled e a» 22.860. parniki pripadajo nemški Nord-Deutscher Lloy . nastopa raznih skupin, likvld| ra ali druga organizacija, ki le l*J, V |*** skupno delovanje ali da *e m ** fašistični | njen program. Skupno na«t op , *" J * samo tako, da se n«,.. * mogoče 0,r edot ■OOU. Podporne organizacije zavzemajo družbi Hapag, Noro-uv.- med ameriškimi Slovenci najodličnej- ki je začela pridno oglašati po sloven- na ona vprašanja, ki so vs em ' v<0i"si delm-T^ mCzde ’ _ ou nuuijo ni ti umetna zdravila, posebno Italiji in Nemčiji, kjer je ve ko pomanjkanje. Če bi Ame¬ rika plačala dostojne /1« '* * * , ■ r- nase . .. Kapitan Gustinčič. Španija, 12. 6. ’38. življenju. y no udstvo lahko ‘bno hrano, b marsikatero dušo se pri “Cankarjev Glasi" 12. ŠTEV. CANKARJEV^ GLASNIKA Vsebina 12. štev. Cankarj 4 ^ Glasnika j e sledeča: Uvodnih ^ prc i 1 Jernejevo rojstvo. Ivan J° nl ^ Fantovska. E. K.: Vsak *>m * Zlato, zlato. Kitajska rde« Svoboda pod svastiko. ^ Etijopija. Diktature niso večne- gelo Cerkvenik: Roka P ravi<{ ' ^ cizem v južni Ameriki. Skr^ ^ dežela Bet-tas. Zemlja in ^ K" Julkina zmota. Za g 05 ^ Vsebina prvega letnika. £ Cankarjev Glasnik” s lane y leto $3.— j n se na roča v Cle' f °l»o, 6411 St. Clair Ave- ^eda, 20- julija 1938 NAPREJ” 0. Gustinčič: Strašilo hodi po svetu.... (Nadaljevanje) 4 . Marksistično pojmovanje enotne fronte proletarijat a in lju dske fronte. Chicaški slovenski “teoretiki” očitajo nam, komunistom, da smo spremenili svoj program, da smo krenili s svoje revo- lucio narne poti in da smo postali najbolj “oportunistična de- lavska stranka . To pa zato, ker da se vežemo v “ljudski fron- (i » z "buržuazijo . Mi se vzdržimo vse ironije in vsega sarkazma, ki nam sili 0 b tej priliki v pero, ker nam ni do duhovitih dovtipov, tem¬ več edinole za to da se ta vprašanja v naših delavskih vrstah pošteno in znanstveno pojasnijo. Vsemu svetu je znano in tudi našim chicaškim “teoreti¬ kom” bi moralo biti, da imamo razne sloje buržuazije, demo¬ kratične in reakcionarne, katerih zadnja stopnja je fašizem. Tudi demokratična burzuazija se danes bori proti reakciji in fašizmu in ne samo delavske stranke. V tem boju bi bila poguba za vsako delavsko stranko, ki bi hotela ta boj samo od daleč opa¬ zovati ali ki bi mislila, da more ta boj sama dobojevati. Pro¬ letariat se vedno znajde na strani demokratičnega boja in za¬ to morajo taka spektantska delavska strankina vodstva ostati v času boja osamljena. Proletariat je krvavo zainteresiran na izidu takih bojev, danes na izidu boja proti fašizmu še po¬ sebej, in zato je naravnost samomor za delavsko stranko, ki bi hotela ostati v tem boju “nevtralna”, ali ki bi hotela nasto¬ pati z nezadostnimi silami sama. V tem slučaju bi se ji celo lahko zgodilo, da dobi v poznejšem razvoju bojev obe buržu- azni krili proti sebi. Kaj se pravi to, če ostane proletariat osamljen v boju pro¬ ti reakcionarni buržuaziji, vemo iz Pariške Komune. Marx in Engels nam pripovedujeta, da je Pariška Komuna pala v prvi vrsti zato, ker se pariški proletariat (1.1871) ni znal poveza¬ li s kmeti, z deželo, ker so ostale široke kmečke množice pa¬ sivne. Oba nas opozarjata ob različnih prilikah, na različnih mestih na to nevarnost. Toda pustimo te podrobne analize. Če bi bili naši chicaš¬ ki “teoretiki” samo malo marksisti, če bi poznali samo Marxov “Komunistični Manifest” ali pa imeli tudi kot nemarksisti sa¬ mo nekoliko dobre volje, bi odprli 4. poglavje “Komunistič¬ nega Manifesta”, ki se glasi: "Odnos komunistov do raznih o- pozicionalnih strank” in bi vedeli, ne samo, da mi komunisti nismo spremenili svojega programa, temveč da v sedanji pe¬ riodi ne bi postopali marksistično, če ne bi šli v “ljudsko fron¬ to”. Tako-le govori Marx o odnosu komunistov do drugih de¬ lavskih in meščansko-dcmokratičnih strank: “Odnos komunistov do že ustanovljenih delavskih strank, odnos do chartistov v Angliji in agrarnih reformistov v Severni Ameriki je Iz drugega poglavja sam po sebi jasen." “Komunisti se borijo za neposredne in najbližje namene in inte¬ rese delavskega razreda, ISTOČASNO PA ZASTOPAJO V DANAŠ¬ NJEM GIBANJU TUDI BODOČNOST GIBANJA. V Franciji se pri¬ družujejo komunisti socialistično-demokratičnl stranki PROTI KON¬ SERVATIVNI IN RADIKALNI BURŽUAZIJI, NE DA BI SE S TEM ODREKLI PRAVICI DO KRITIČNEGA MOTRENJA FRAZ IN ILU¬ ZIJ IZ REVOLUCIJSKE ZAPUŠČINE." “Med Poljaki podpirajo komunisti stranko, ki vidi v kmetski re¬ voluciji pogoj narodne revolucije, ki je izzvala krakovsko vstajo 1846." “V Nemčiji se bori komunistična stranka, takoj ko nastopi bur- žuazlja revolucionarno, skupno z buržuazijo zoper absolutno monar¬ hijo, fevdalno zemljiško lastnino in malomeščanstvo.” “TODA ONA NE NEHA NITI ZA HIP VZBUJATI V DELAVCIH JASNO ZAVEST O SOVRAŽNEM NASPROTJU MED BURŽUAZIJO !N PROLETARIATOM V TO, da izrabijo nemški delavci družabne' In politične okqnosti, ki jih prinaša buržuazija s svojim gospodstvom, kot orožje proti buržuaziji in da koj po porazu reakcionarnih raz¬ redov v Nemčiji začno boj zoper buržuazijo samo.” “KOMUNISTI DELUJEJO KONČNO VSEPOVSOD ZA ZVEZO 'N ZA SPORAZUM MED DEMOKRATIČNIMI STRANKAMI VSEH DEŽEL." Kajneda, občan Molek, ta nesrečni Karl Marx, ki je dal s 'etovnemu proletariatu prvi program za boj proti kapitaliz- je bil vendar — le strahovit oportunist! Kakšna nesreča, a nisi ti živel in pisal “Prosvete” že pred enaindevedesetimi etl ter ga poučil, da delavstvo ne sme sodelovati v revolucio- n Qrnih bojih proti reakcionarni buržuaziji in ostankom fevda- ,Zn, o z napredno in demokratično buržuazijo?I , "li poznamo te lepe “teorije” naših slovenskih “teoretikov , 2 m °ra “delavstvo skrbeti samo zase”, da mora “računati le itd SV °j° pomoč ”> ker da se malomeščanstvo “boji socializma’ .' Te lepe teorije se seveda niso rodile v Chicagu in one So samo last naših slovenskih delavskih “teoretikov”. One . '“ternacionalna bolezen, ki izvira iz nevere v sposobnosti ,■7° ^okih množic proletariata, širokih množic delovnega voHi 8 ’ v vl °8° kmečkega ljudstva itd. O tem pa bomo go- 111 Posebej. Stran U. . - ■ » Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki JOHNSTO\VN, PA. Pred svetovno vojno smo be¬ žali v svobodno deželo Ameri¬ ko, da ne bi morali streljati eden drugega. Tu pa smo ko¬ pali premog in topili rudo, de¬ lali bombe in granate, da so ubijale naše brate. Ko smo gradili morilne na¬ prave smo pokladali prihran¬ ke na banke, gradili domove in smo pozabili na samega se¬ be in tudi na Marksov nauk. Danes so naši domovi na jav¬ ni dražbi, prihranki so šli — čaka pa nas mizerija, ker je nismo prej odpravili. Jutri ali pojutršnjem bomo vrženi na cesto in iskali bomo pomoči tam, kjer nismo ničesar pri¬ spevali — pri delavskih orga¬ nizacijah. Ne rečem, da nismo ničesar prispevali. Pravilno se bi reklo, da smo le toliko, ko¬ likor so nas razmere prisilile in nič več. Danes se nahajamo v velikan¬ skem pomanjkanju dela in za¬ služka, a na unijske seje pride le bora peščica premogarjev. Ne vem, kako more biti dela¬ vec danes tako brezbrižen na- pram svoji organizaciji, ki nam je edino orožje v boju za pra¬ vice in za vsakdanji kruh. Če se pogovarjaš na delu s sodelavcem o razmerah, na¬ vadno čuješ odgovor, da je kri¬ vo delavstvo, ker ne drži sku¬ paj. Vsak pravi, da bi bilo tre¬ ba delati složno in enotno, sam pa čestokrat verjame svojim nasprotnikom, ki ga uče napač¬ no, da ni treba, da bi postali združeni, da ne smemo sodelo¬ vati z radikalci, ker bi nas pre- varili itd. Rezultat takega po¬ duka je, da se med seboj gri¬ zemo in sovražimo, mesto da bi pokazali s prstom na onega, ki dela to sovraštvo v zavednih delavskih vrstah. Vzemimo naprimer unije. Kolikokrat se zgodi, da se za¬ sledi izdajalca! Kaj navadno storimo z njim? Vržemo ga ven z znakom, katerega si ne more oprati celo življenje. Ne zasledimo pa vseh izdajalcev, ker smo lahkomiselni in vza¬ memo vse za prav kot otroci, ki ne vedo nič o resničnem živ¬ ljenju. Dopuščamo, da se me¬ če blato na delovno ljudstvo v Sovjetski Zvezi, dopuščamo, da pljujejo v lastno skledo, do¬ puščamo denuncijacije in ser¬ viranje laži itd. Delavstvo je preneslo že mar¬ sikatero zlo. Premagalo bo tu¬ di sedanjo fašistično propagan¬ do, ker se vsak dan vendar ne¬ kaj nauči in pričenja spozna¬ vati, da ni vse zlato, kar se sveti. Joe Planton. CLEVELAND Važna seja čitateljev lista "Na¬ prej” za St. Clairsko okrožje V petek zvečer dne 22. julija ob 7:30 se vrši sestanek čita¬ teljev na St. Clairju v S. N. Do¬ mu, soba štev. 4, staro poslo¬ pje. Sestanek je važen za vse naročnike, ker bomo ukrepali kako in kaj se bo storilo za trimesečni načrt dela za list Naprej. Odbor. Pred , Ta ki “teoretiki” — v kolikor v dobri veri — pozabljajo v sem sledeča dejstva: . Ho/' ° a ni Proletariat v nobeni buržuazni državi sam dovo j ZT’ da bi se sam lahko zoperstavljal reakcionarm burzua- 2* faš izmu, ker ima buržuazija vsa ekonomska^ in vojna real V<1 v sv °jih rokah. Proletariat, če hoče uspesno odbiti obl a ? t IOnarne na Pade reakcije in fašizma, ali celo zavoj eva *avp m buržuazni družbi, mora imeti zaveznike. Ti Stva ^i P a morajo biti samo demokratične plasti pic iva ’ j- kmečko ljudstvo, napredno malomeščanstvo it • p 0tn ' ^ a n e poznamo v zgodovini razrednih bojev še no en NeS? jS * spremembe v človeški družbi, ki bi jo bi 'i> n,d sam brez srednjih slojev, v angico«-***. o,> revolucijah so igrali srednji sloji, posebno kmetje, li 2m n ° vlogo. Ruska socialistična revolucija ne bi bi a ni iw 8ala krez pomoči srednjih slojev, predvsem brez # ir ° ’ gi res C . rus keg a kmeta. To priznavajo danes vsi rnski m ^ ^ cija ‘ 4 2n anstveniki — sociologi. Da, ruska socialna revolu P°|f * a ga ruskega proletariata nad ruskim kapi a izmom Ho | n . alni nii veleposestniki je bila samo zato mogoča jn ki) mogoča, da je ruska socialna-demokracija C ! ° bila ruskega kmeta na svojo stran. Ogromni de ^ množic je v vsaki državi in tudi pri nas v Sloveniji KIRKLAND LAKE, KANADA VABILO Vljudno se vabi rojake in rojaki¬ nje iz Kirkland Lake in okolice na velik shod, ki se bo vršil v Poljski dvorani na Wood St. dne 27. juni¬ ja ob 8 uri zvečer. GLAVNI GOVORNIK BO U- PRAVNIK LISTA “NAPREJ”. M. SPOLER IZ PITTSBURGHA. To¬ re vsi na shod! Prijatelji “Napreja”. KANSAS CITY $10.70 za fond Napreja. V prilogu vam pošiljam $10.70 v pomoč “Napreju”. Pred kratkim smo priredili ve¬ černo zabavo v korist Napre¬ ja in “R. G.”. Radi slabega vremena smo bili nekoliko pri¬ zadeti, toda zabava je bila ze¬ lo prijetna. Prejeli smo vsega $31.00, od katerega je ostalo $21.45 čistega. Za “R. G.” smo dali polovico in ostalo polovi¬ co pa za Naprej. K temu so prispevali “Croation Communi- ty Players” vsoto $5.00 in IWO štev. 693 $3.00, katerim izre¬ kamo prisrčno zahvalo, kakor tudi vsem, ki so prišli na ve¬ černo zabavo. Hvala tudi na¬ šim zavednim ženam, ki so pri¬ spevale hrano itd. Mary Kvaternik. in tudi v Ameriki, po svojem socialnem položaju dosti bliže delavstvu in socializmu, kakor pa buržuaziji, kapitalizmu, in zato ni res, da se malomeščanstvo na splošno boji socializma. V revolucionarnih letih 1918-20 so kmečki delavci in majhni kmetje drli v naše delavske stranke, mi pa smo bili nesposob¬ ni, da bi jih bili primerno sprejeli in navezali .nase. Tem prej pa pojdejo kmetje z nami v skupno ljudsko fronto. O tem nam zgovorno govorita Francija in Španija, pa tudi že nekatere druge države. 3. Pozabljajo, da se nahajamo danes v posebni dobi in da imamo pred sabo posebnega sovražnika — fašizem. Do¬ ba imperializma, doba fašizma, ni navadna doba v razvoju kapitalizma. To je njegova najvišja razvojna faza in v tej fazi je on spravil na rob prepada ne samo proletariat, temveč vso človeško družbo. On je zadel v živo ne samo najširše plasti delovnega ljudstva, temveč tudi srednjo buržuazijo. On je spi^a- vil v posebno nevarnost tudi vse male narode. Mi stojimo rta robu nove strašne svetovne vojne, kjer se ne bo odločevala samo usoda milijonov in milijonov delavcev, temveč tudi mi¬ lijonov in milijonov kmetov, drugih srednjih slojev in celih malih narodov. Bojna sredstva imperialističnega fašizma, so tako strašna, da tak narodič, kakršen je slovenski, lahko tako- rekoč čez noč izgine in to ne samo politično, temveč tudi fi¬ zično. Če hočemo preprečiti to strašno nesrečo, mora biti jasno vsakemu mislečemu demokratičnemu človeku, da se da to do¬ seči samo na ta način, da mobiliziramo proti fašizmu ne samo delavski razred, kmete in srednje sloje, temveč sploh vse na¬ predno in demokratično človeštvo. Drugega izhoda iz te stra¬ šne zagate, v katero nas je privel kapitalizem, ni. Na eni strani fašizem, na drugi vse demokratično človeštvo, samo tako lahko razbijemo fašizem, to strašno moro, ki danes svinčeno leži na človeški družbi in onemogočuje vsak njen napredek. 4. Pozabljajo, da niti enotna fronta delavskih strank, niti ljudska fronta ne predstavljata spremembe programa nobene stranke. To ni nikada spojitev (fuzija) različni strank. To je kooperacija raznih delavskih in demokratičnih strank na pod¬ lagi posebnega, omejenega programa. V tem akcijskem progra¬ mu so samo točke, ki so vsem demokratičnim strankam last¬ ne Take točke so boj proti fašizmu in reakciji, obramba ali zavojevanje demokracije, obramba slovenskega naroda, ki ga je izdala slovenska reakcionarna f bankokratična buržuazija pod vodstvom dr. Korošca. To zagovarjamo komunisti. "Toda ona (stranka komuni¬ stov) ne prepusti niti enega samega trenotka za to, da gradi pri delavcih čim jasnejši pojem o sovražnem nasprotju med buržuazijo in proletariatom”, medtem ko naši chicaški “teo¬ retiki” pozabljajo v svojem vsakdanjem pisanju in urejevanju delavskih listov na glavno, na razrednost in zahtevajo s svojo teorijo o “čisti demokraciji” demokracijo tudi za imperialiste, za fašiste ter zastirajo in zamazujejo pred delavstvom razred¬ ni značaj kapitalistične družbe. Katero stališče je torej marksistično m revolucionarno, na¬ še ko'zahtevamo enotno fronto delavstva, da s tem povečamo njegovo specifično pomembnost v razredni družbi in ljudsko fronto, kjer naj bi bilo delavstvo na čelu drugih demokratič¬ nih ljudskih množic, da skupno razbijemo največjo reakcijo, na:večjega sovraga delavstva in vse človeške kulture, od kar toji svel ali onih “teoretikov”, ki branijo in propovedujejo razdrobljenost proletarijata, njegovo brezpomembnost v poli¬ tiki ter prepuščajo kmeta in srednje sloje vplivu reakcionar¬ ne buržuazije in fašizma? Ne dvomim, da bo slovenski proletariat v Ameriki dal nravilen odgovor na to vprašanje. " (Konec članka v prihodnji številki.) CLEVELAND Članstvo Fisher Body loka¬ la No. 45 UAW je sklenilo na svoji redni seji dne 15. julija v S. N. Domu, da podpira pred¬ log, da se skliče izvaredna kon¬ vencija iz razloga, da se porav¬ na situacija v glavnem odbo¬ ru, ki je nastala radi nepravil¬ nega -suspendiranja petih glav- nih odbornikov, katere je Ho¬ mer Martin iz frakcijskih raz¬ logov odslovil. Izvanredna kon¬ vencija je potrebna radi tega, da bodemo šli z organiziran¬ jem avtomobilske industrije naprej skupno in složno do močne in enotne unije. Frank. DETROIT Prosim uredništvo, da mi odstopi mali prostor v našem delavskem proti fašističnem li¬ stu Naprej, za odgovor rojaku Jurci v Prosveti z dne 24. ju¬ nija. Jurca me dolži, da sem ga proglasil za detroitskega Hitlerja, kar seveda ni resni¬ ca. Jaz nisem omenjal ne Ita¬ lijana, ne Nemca, ne Slovenca in tudi ne nigra. Stari prego¬ vor pa pravi, če stopiš mački trdo na rep, da gotovo zacvili. Tako se je tudi zgodilo, ne vem pa zakaj si je to prisvo¬ jil? Rojak Jurca se ponaša v istem dopisu s tem, da so uni¬ čili prejšnje slovenske liste kot Delavsko Slovenijo in Delavec, katerih obeh sem bil naroč¬ nik. In sedaj napoveduje po¬ gin in smrt tudi slovenskemu združevalnemu in proti fašis¬ tičnemu listu Napreju, kateri je edini resnični branitelj de¬ lavstva in njegovih pravic. Ideja lista Napreja je zdru¬ žiti delavsko gibanje v eno proti fašistično fronto ne ozi¬ raje se kam pripadaš, glavno je da si branitelj delavstva in razumeš in vidiš fašistično ne¬ varnost. Toda po Jurcetovem mnenju je treba uničiti tiste, ki so energično proti fašizmu. To je gorostasnost, to je škan¬ dal, da se kaj takega pojavi še danes v slovenski delavski javnosti! Mi vemo, da so uničili res že več slov. delavskih listov. Vemo tudi, da so razbili mno¬ go delavskega gibanja. Poglej¬ mo Dunaj, Berlin itd. Tam so delavske unije in svoboda u- ničene. In kedo je tega kriv, kdo? Brez dvoma so tega kri¬ vi tudi taki, ki se hlinijo in razdvajajo delavski pokret in ki nasprotujejo delavski enot¬ nosti. Ali čas prihaja v novo dobo in v novo delavsko življenje. Prišel bo čas, ko bo združeno delavstvo preprečilo tako de¬ janje in tako grožnjo, kakšno •nam rojak Jurca želi i n pro- rokuje. Če bi Jurca pristopil v eno ali drugo delavsko uni¬ jo, bi se gotovo bolj razvil v pogledu delavstva. Današnje svetovno kolo se čudovito o- brača in ko se vrti, ni mogoče ustaviti spodnje plati, da ne bi prišla na vrhunec. Opazil sem tudi v slov. ča¬ sopisih, da se napredne in po¬ štene ljudi obdeluje z jahan¬ jem dveh konj, s skakanjem čez plot, streljati kozle itd. Bo¬ lje je jahati štiri konje v pra¬ vo smer, kakor pa enega na rakovo pot. Rojak Jurca me napada v njegovem dopisu za razdirača. Morebiti me dolžiš, da sem ti jaz razdrl komišen pri SND? Ti Jurca prav pišeš, da se tički poznajo po perju in Iju- de po besedah. Jaz pa dosta¬ vim: najbolj pa po dejanju. Jurca pika, češ da ve, kam pripadam. Jaz ne zakrivam svoje pripadnosti. Nič ne de, če pripadam k svetemu Anto¬ nu ali svetemu Evstrahiju, ki je vstrelil jelena mesto kozla, glavno je, da sem proti-fašist in zaveden delavec. Človeka se sodi po dejanjih, ne po dru¬ gem. Človek ni kar si misli o sebi, človek je to in tak kakor postopa. Skoda je časa in pro¬ ti fašističnega lista, da bi o- sebne probleme v njem nego¬ vali. Naj javnost sodi in res¬ ničnost odločuje! Zavarujmo se, dokler ni jir epozno. Fašizem trka na vra- ta, vdrl bo in kaj potem? Vse¬ ga bo konec, kar smo zgradi¬ li, zato delujemo rama ob ra¬ mi. Pustimo surovosti, medse¬ bojne mržnje, bodimo tolerant¬ ni, podpirajmo delavske uni¬ je in delavske proti fašistične časopise, v katerih vidimo de¬ lavsko rešitev in novo luč sve¬ ta. antifašističnim pozdra- vaš sodelavec John Bahor. ne od dela, temveč radi tega, ker sem preveč tudi samemu sebi postregel,. In tiste nagrade, ki so jih delili 1 Naš John Mihelič je bil eden tistih srečnih, ki bi mo¬ ral dobiti $2.00, pa je rekla njegova soproga: ne, domov pa ne bom nosila in je kar v imenu Johna podarila “Slogi” nazaj. John, ali si bil kaj je¬ zen? Mrs. Krajec, ki je dobila kar celih $5.00 ima pa za moža tistega Toneta Krajca, ki kar ne more videti, če ima njegova boljša polovica kakšen groš posebej. Ta vražji Tone si je šel tisto kljuko sposodit od nje, seveda samo za en čas. Saj tudi ni bilo za dolgo, ker ga je takoj nekaj zvleklo k bari. Natakarje pa že tako po¬ znate, kakšni so. Predno se je Tone spomnil, da bo treba tis¬ to kljuko vrniti njegovi sopro¬ gi, je že skoro ni bilo. Vidiš, Tone, zdaj tudi ti poznaš bar- tenderje! Če te bo kdo dolžil, da si ti kriv, ti grem jaz lahko za pričo, da sem bil tudi jaz malo deležen. Sedaj pa, da se ne bodete name kaj jezili, vas pozdrav¬ ljam vse skupaj do prihodnje “Slogine” prireditve, kjer se bodemo zopet vsi iz srca raz¬ veselili. Anton Janša. CHESWICK, PA. Z vom, CLEVELAND Nekaj o uspešnem izletu "Sloge” Obisk je bil nepričakovano dober, navzlic temu, da je bi¬ lo dotično nedeljo več izletov. No, pa saj ni čudno, Slogani in Sloganke so veseli, zavedni delavci in delavke, katerih pri¬ reditve res vsak rad obišče. Kuharicam bi skoro zame¬ ril, da so se tako hitro obra¬ čale, da jim je vsega zmanj¬ kalo. Po pravite, da moramo odpraviti akordno delo. Ne na tak način, dekleta; drugič mo¬ rate več moči najeti pa tudi več nakuhati, tako da bo šlo glih za glih. Natakarji pa so bili bolj pre¬ vidni, en čas so točili kot sam..., kar na enkrat so pa zastavicah. Krivili so pa tisti zrak, ki poganja pivo iz soda (pa vam ni šlo). Na vso našo srečo in vašo nesrečo je bil na¬ vzoč tudi tisti, ki razume take stvari zopet spraviti v pogon, saj menda veste, katerega mi¬ slim, če pa ne, ga sami vpra¬ šajte. Ko so videli, da ne gre drugače, so se zopet lotili svo¬ jega dela in tudi srečno do¬ končali zraven pa skoro vse obrali za tisto, ki v žepu cin¬ glja- Podpisanega so postavili na balincarski prostor, da balin- carjem postreže. Večje nesre¬ če ni bilo kot en razbit balin- I ček. Jaz pa sem tako stregel, 1 da bi bil kmalu omagal, pa Zopet se malo in poročam, da z delom je zelo slabo. Eni delajo kaj malega, eni pa nič, med katerima sem tudi jaz, če¬ prav sem sposoben za vsako delo. Devet mesecev brez dela, to me goni za kruhom v dru¬ ge kraje. Prijatelj Kogoj mi piše, da mi bo delo dobil, če pridem. Torej bom moral za¬ pustiti družino za nedoločen čas, ker tako ukazuig prekle- ti kapitalizem in ker se delav¬ ci nočemo združiti in sami se¬ bi pomagati. Pri vsakih volitvah nam pra¬ vijo, da je Amerika svobodna dežela. Če nimaš čevljev, pa bos hodiš, torej popolna svo¬ boda!— Zdaj bom še omenil nekaj o drugi konferenci Napreja, ki se je vršila v Clevelandu. Kar ne gre mi iz spomina, toliko prijaznih in veselih obrazov, katere moram še enkrat iskre¬ no pozdraviti. Naj živijo in z njimi naj živi tudi list Naprej. Predno sem šel v Cleveland mi je žena naročila, naj si o- gledam tisti prostor, oziroma tisto šolo, v kateri je zgorelo toliko otrok. V tisto šolo je ho¬ dila tudi ona, ko je bila še o- trok. Zdaj tam rastejo lepe cvetlice iz pepela nedolžnih o- trok, ki so zgoreli vsled brez¬ brižnosti za varnost v šolah. Kar solze so mi vlile po licu, ko sem sespomnil na tragedi¬ jo. Naš sodrug Frank Može nam je razkazal Cleveland in Col- linwood, ki imata razne zani¬ mivosti. Seveda je Može vozil zastonj mene in prijatelja Phi- lipa Progarja iz Pittsburgha. Spala pa sva pri rojaku Joe Kartelu, ki je tudi dobra slo- (Nadaljevanje na 4. strani) EAST 61st STREET GARAGE F. RICH & F. KLUN, Prop. Postrežba točna — Delo jamčeno HEnder$on 9231 1109 EAST 61st STREET CLEVELAND, O. D. LUSIN, SOHIO SERVICE STAT10N, 6002 St. Clair Avenue, Cleveland, O. SEDMAK MOVING Brezplačen proračun — nizke cene. 6506 St. Clair Avenue, Cleveland, 0. — HEnderson 1920 Streda, 20. juij: Stran 4. (Nadaljievanje S 1 strani) ( ca. kmeta in obrtnika, odkar je tam [ li v splošnem brezuspešni. Zadnji čas no sklical okoli sebe zaupnike JRZ ’ Hitler na oblasti. Zato tudi tiste od- . se pa tudi v tem oziru vidi napredek in in ’jim prepovedal vsako sodelovanje j krite ali prik ite simpatije do Hitlerja j je storjen prvi korak za zbližanje in za z ostalimi organizacijami Pod nje-' med slovenskimi kmeti izginjajo in so 1 zd. užitev vseh demokratičnih političnih govim pritiskom"* je sklenilo, da se | ponekad že čisto izginile. Hitlerijan- katoliške organizacije združijo v sa- ska nevarnost v Sloven.j. s tem n. od- mo,lojen Narodm odbor in da vodijo | pravljena. toda dosedanj, bo, ,e poka- »ame za sebe narodnoobrambno delo. i zal. da se da uspesno prot, nje, bor*. Korošec je s tem dosegel svoj namen, j V tesn, zvez, z narodnoobrambno razbit, enotnost slovenskega naroda, akcijo g e akcija za tesno zbhzanje m obstoja-; podporo češkemu in slovaškemu na- razbiti skupne odbore, kjer so rodu. Od Anschlussa sem raste med Slovenci zavest, da je naša usoda tes- li. Slovenci v Ptuju, Kočevju in dru¬ god so bili s tem oslabljeni, njihova akcija otežkočena in hitlerjevci so ta-; no povezana z usodo Cehoslovaske, za- koj dvignili glave in nadaljevali s svojim temnim delom. Režim Stojadinoviča in Korošca se pa tudi drugače trudi prepričiti na- rodno-obrambno delo. Tako so do¬ slej bile zaplenjene vse protihitlerjev- ske brošure, letaki, razglednice itd. Kdor te letake ali brošure deli, ga ta¬ koj zaprejo. Posebno komuniste re¬ žim preganja, ker so v boju proti hit- lerizmu najodločnejši. Preganja celo visoke državne uradnike, n. pr. držav¬ ni tožilec dr. Fellacher je bil premeš¬ čen, ker je spustil skozi cenzuro nek članek proti hitlerizmu. Kljub vsem tem oviram pa narodno¬ obrambno delo le napreduje. Koroš¬ čev Narodni odbor sicer spi, — zato so pa druge organizacije bolj aktivne in se uspešno postavljajo po robu hitlerijansko-nemškutarski propagan¬ di. Najbolj nam gre pa pri tem na roko rajvoj dogodkov samih. Po pr¬ vem, lahko se reče precejšnjem na¬ vdušenju za Hitlerja v Avstriji, je se¬ daj nastopilo iztreznenje. Odmev te¬ šil. Razumeli boste, da vam o tem po¬ drobnejše ne morem poročati. V to te¬ kočo akcijo polagamo veliko upanje, ker je jasno, da samo od močne skup¬ nosti demokratičnih slovenskih sil za visi uresničenje široke vseslovenske narod¬ ne fronte. To je bežna in površna slika našega ŽIVLJENJE IN DELO VENCA POVlSKAJA propagandni in tiskovni foni CIRIL KOSMAČ (Nadaljevanje) Vene Poviškaj pa je med¬ tem mirno ležal v Hvalovem kozolcu na tramih, ki so bili pregrnjeni s smrekovimi veja¬ mi; ležal je takšen, kakršnega so pobrali izpod gabrovega gr¬ ma: moker, blaten, skrčen in še nekoliko zmrzcl. Treba je sicer priznati — čast komur čast —, da se je pogrebec I- vanc v potu svojega obraza re¬ sno prizadeval, da bi Vencu za¬ to rastejo tudi simpatije do Čchoslo- vaške in delo za slovensko-čchoslovaš- ko zbližanje. Ustanavljajo se Jugo- slovansko-čehoslovaškc lige, priredja- jo predavanja, češki večeri, v tisku se vedno več piše o Čehoslovaški. Po¬ sebno se je pokazalo zanimanje Slo¬ vencev ob zadnjih dogodkih v Čeho¬ slovaški. Ni ga bilo Slovenca, ki ne bi s strahom zasledoval poročila iz Čehoslovaške in ki ne bi na ta ali oni način dal duška svojim simpatijam do Čehov in Slovakov. Sedanji vsesokol- ski izlet, ki se ga bo udeležilo veliko Sokolov iz Jugoslavije bo tudi mani¬ festacija solidarnosti med nami in Če¬ hi in Slovaki. To navdušenje za Čehoslovaško, ki se ne kaže samo v Sloveniji, ampak v celi Jugoslaviji, je najhujša nezaupnica zunanji politiki današnje Stojadinovič- Koroščeve vlade. To vlada tudi čuti, za¬ to tudi te manifestacije ovira, če le mo¬ re. Pa tudi tukaj vlada ne žanje takih uspehov, kot bi jih rada. Vsporedno s tem valom narodno-ob- narodnega življenja in našega dela v tem trenutku. Oglasim se zopet v krat- ; tisnil oči in zravnal noge ka¬ kem. Do takrat pa prav lepo pozdrav- kor se mrličem spodobi, toda ka borba zaman. “Seveda, seveda,” je veselo pritrdil Izidor, planil pokon- cu in na svoj račun stekel po novo pletenko. Potem sta se globlje zagrebla v slamo m po¬ maknila luč k sebi. In ker ni¬ sta ne pela ne molila ob mr¬ liču, kakor je to navada na kmetih, sta razdelila karte m urezala “briškolo”. da bi hi¬ treje minila noč. Drugo jutro se je Moj Jezus Ijeni vi in naši ameriški prijatelji. Dopisnik. KONGRES STROKOVNE KOMISIJE ga razočaranja se čuje tudi v Slove- I rambnega gibanja in izrazov solidarno- niji, prinašajo ga ljudje, ki prihajajo iz Avstrije in vedo veliko povedati, ko¬ sti s Čehi in Slovaki gre delo za politič¬ no zbližanje vseh slovenskih demokrati- liko se je poslabšal položaj za delav- čnih sil. Vsi dosedanji poskusi so osta- V Ljubljani se je vršil kongres Stro¬ kovne komisije, t. j. kongres vsega svobodnega strokovnega gibanja v Sloveniji., Kongres je bil velik dogo¬ dek in pomeni velik korak naprej, ker se je vršil v duhu enotnosti. Sicer je še daleč in bo treba še mnogo truda, da bomo lahko govorili o strokovni enotnosti v Sloveniji Toda velik ko¬ rak je bil na kongresu storjen že s tem, da ni bilo nobenih sporov in da se je kongres v celoti izrazil proti vsa¬ kemu strokovnemu separatizmu ali ce¬ lo razcepu v Ursu. Tudi vsi sklepi so v duhu enotnosti in so bili sprejeti so¬ glasno. Edino pri volitvah je prišlo do diferenc na čisto osebnih stvareh in sta bili postavljeni dve listi. Posebno ostro je kongres napadel razbijanje delavske borbe od strani vladnih strokovnih organizacij (Jugo- rasa) in Koroščeve Zveze združenih delavcev ter sklenil odločno se boriti proti njim. XLIV IZKAZ I0c. , -.1 irtaK A ludenich za nezadrž. prov. Standardne, Utah. A.j ^ 50c j Marz 50c s ^ BrookIyn, N. Y. frank Kovačich $1.—, Frank Kova- i (*»' F' K -“ h >- “• zo 1 $ ' ’ fjrž prov., F. Kovačich $1.68 za nezad t£ prov •10 Kansas 62 — Kans! r Od P pnreditve $10.70. M. Kvaternik za nezadr- 5-80 75c. Cleveland, OhTVS*" “J2?*** '45 l —--r — — _ > Ti« On,. Od ° Jdelek) . '«L Library, Pa. Prispevek A. Sencu/ ------_‘ .50 V prejšnih izkazih objavljeno- *'995.00 SKUPAJ - Vsem. ki zbirate in prispevate najprisrčnejšahvaL! S2.113J5 Pittsburške vesti RAZNO | STARI PODPIRAJO MLADE Prošlo nedeljo je umrl ro- j Odrasli zbor Prešerna tem jak Andrej Kogi, eden najsta- potom vabi vse svoje prijate- rejših naseljencev v Pittsbur-; lje in podpornike, da se udele- ghu. Pokojni Kogi je bil v mlaj-j žijo izleta mladinskega zbora Jih letih zelo aleti-v-on narodni J prihodnjo nedeljo dtlc 24. ju~ delavec. Bil je ustanovni član Slovenskega doma in društva sv. Stefana štev. 26. JSKJ, kjer je bil večletni uradnik. Bil je splošno priljubljen vsled svo¬ je prijazne narave. Zapušča veliko družino in številne znan¬ ce in prijatelje. Pokojni je bil rojen pri Tolminu na Notranj¬ skem, odkoder je prišel v Pitts¬ burgh prek kakimi 45 leti. Čital sem dopise od rojaka Krotec-a, v katerih omenja razne stvari o pittsburških Slo¬ vencih. Rad bi čital več takih dopisov, ker je vendar dobro, da se včasih kaj čita o naši stari naselbini in o našem živ¬ ljenju. Kroteč ni nič omenil o naših trgovcih, ki se danes bo¬ rijo z nam vred za svoj obsta¬ nek, kakor pač vejo in znajo. Seveda je veliko naših ljudi, ki se malo brigajo o trgovcih in podpirajo tuje. Imamo na Butler cesti tudi dva slovenska zdravnika in sicer dr. Bolteya CHESWICK, PA. (Nadaljevanje sa 3. strani) venska duša. Povedal bom kaj se je nama pripetilo. Mama nam je naročila, da ko pride¬ va zvečer spat, ni treba nič tr¬ kati na vrata, ker bodo odprta. Bilo je res že pozno, ko prav na lahko odpreva vrata in še bolj na lahko cvremo gor po stopnicah in zopet čez vrata v sobo. Mislila sva namreč, da lija v Norih Parku. Mladinski zbor je nekaj zelo važnega za našo naselbino. Dolžnost vseh zavednih rojakov je, da jim pomagamo do nadaljnega raz- j zlezeva v sobo brez, da bi pre¬ voja, ker je ta mlada organi-j budila vso hišo in ljudi. Iskal zacija odvisna od vsestranske j sem gumb, da bi posvetil, pa podpore, da lahko nadaljuje zadenem ob stol, ki zagrmi po svoje dobro započeto delo na j Ueh. Prijatelj Filip pa zaro- kulturnem polju. banti: zdaj si ga pa polomil! John Jurgel, preds., I Takoj sem se spomnil na neko Franic Oblak, tajnik, zgodbo o župniku in njegovem njegov trud je bil zaman. Vene je ostal trd in neomajen: ko¬ lena so mu trmasto štrlela kvi¬ šku, čez široko odprte oči so mu potegnili raztrgan in za¬ maščen klobuk, njegov nos pa je bil še obsežnejši in bolj za¬ vihan kakor v življenju. Toda kljub temu je bil Vene Poviš¬ kaj ves droben in skromen, ka¬ kor bi vohal, da se s svojo smrtjo ni pomaknil niti za ko¬ rak naprej in da je v bistvu bilo tudi njegovo poslednje de¬ janje nekoliko smešno. Marjanca in Zinka sta pri¬ nesli dva piskra cvetočih na¬ geljnov, jih postavili k hlevski luči, ki mu je svetila ob vzgla¬ vju, ter odmolili očenaš. V sla¬ mi poleg bornega mrtvaškega odra pa sta ležala Graparjev Peter in Šmonov Izidor, skrbe¬ la, da luč ne bi ugasnila, pri¬ dno podajala drug drugemu pletenko rebule ter modrovala o življenju in o smrti, kakor sta vedela in znala. Ko sta iz¬ črpala svoje znanje, sta umolk¬ nila in na tihem grebla po svo¬ ji vesti, če nista nemara s čim pripomogla k Vencovi smrti. “Ne bil bi ga smel jemati s sabo, ko sem hodil nastavljat lisicam in srnam,” si je očital Izidor. “Tako se je ta hudič naučil in tako se je tudi obe¬ sil. Še zadrglica je bila moja.” Peter pa je razmišljal, če mu ob zadnjem srečanju ni pre¬ več rekel v tisti pridigi o uso¬ di in ga tako nehote spomnil na samomor. Proti večeru sta drug druge¬ mu razkrila svoje težave. “Tako mu je bilo pač usoje¬ no,” je dejal Peter. “Če ne bi bil našel tvoje zadrgalice, bi našel drugo. Proti usodi je vsa- PIKNIK MLADINE “PREŠERNA” strežniku, katere pa ne bom tu¬ kaj omenjal v podrobnosti... Končno se zahvaljujem obe- ima družinama za izvrstno po¬ lice, da se udeležijo izvanred- nega programa, ki bo zelo ob¬ širen in tudi zanimiv. V na¬ ravni krasoti na prostem in v hladni senci se človek najbolj in Fabiana. Zobozdravnik Bol-, razvedri in pozabi na težkoče tey je že dobro iskušen zdrav- ^ današnjih razmer, poleg tega nik, katerega vsem lahko pri-j pa damo moralno in materijal- poročam. no podporo našim mladim pev- Mladinsko pevsko društvo 1 s,režbo - Želim, da bi jih zopet “Prešeren” priredi svoj prvi, VK,el vesele in zdrave - 30. ma- piknik v nedeljo dne 24. juli- j Ja popoldne jo zakrožimo v ja v Nor tli Parku na “Hem- j Pittsburgh s Frank Starmanom lock Grove”. Vljudno se vabi in n J e g° vo soprogo, ki nam je rojake iz Pittsburgha in oko- i delala kralek čas in pravila ve¬ sele zgodbice. Po pravici ji po¬ vem, da sem prišel domov že ob enajstih. Listu Naprej pa želim veli¬ ko uspeha, da postane večji in da nam prinaša še več poduč- Prostori Slov. Doma se ve¬ dno izboljšujejo in modernizi- cem m pevkam do boljšega na¬ predka, da se podaljša lepa rajo kakor tudi nekateri tr- slovenska pesem, katere vsi ta- govci izboljšujejo svoje trgovi¬ ne. N. pr. krojač Mesnar je ne¬ kaj preuredil svojo delavnico in vabi prijatelje, da si ogleda¬ jo njegovo krojačnico. Naš čevljar Anton Cankar je prejel žalostno vest iz starega kraja, da mu je v Igu-Studen- cu umrl oče Anton Cankar v 74 letu svoje starosti. Bolan je bil le en teden. Pred dobrim mesecem dni je slavil zlato po¬ roko. Zapušča 72 letno sopro¬ go, 7 sinov in 3 hčere, od kate¬ rih živijo 3 v Jolietu, 111. in Anton v Pittsburghu. P. Progar. Čitajte, širite in podpi¬ rajte “Naprej ko radi poslušamo. Na programu bo petje, ples, dirke itd. Janček bo kajpak tudi igral veliko vlogo pri že¬ lodcih in prilitka se bo tudi do¬ bilo, ker drugače bi ne bil to piknik. Torej vsega bo na raz¬ polago tako za domače kakor tudi za oddaljene goste in po- setnike. Treba da spodbujamo mladi¬ no in da s tem podaljšamo na¬ šo govorico in naše pesmi in kulturno življenje našega na¬ roda v tej dežčli. Vzpodbuda pa mora prihajati od nas od¬ raslih, sicer bo vse v kratkem času pozabljeno, kakor se po¬ zablja in zatira v stari domo¬ vini slovenska beseda in pe¬ sem pod fašističnim režimom, kjer se mora učiti tujega jezi¬ ka in ne sme več peti slov. pe- Ijivih člankov, katere potrebu¬ jemo in katerih smo vredni. Martin Pavšek. če, kakor je vozil vse podobne reveže; toda njegov trud je bil odveč. V Hvalovem kozolcu se je zbralo toliko ljudi kakor bi pokopavali premožnega kme¬ ta; večina je bila takih, ki po navadi niso obirali cerkvenih zidov. Štirje gospodarji so dvignili golo krsto na rame in tako pokazali, da služijo svo¬ jemu prepričanju in obenem dajejo po bučah svojim na¬ sprotnikom, kakor je rekel Za- gričar. Graparjev Peter je v naglici prelistal Gregorčičeve pesmi in si izbral verze, ki jih bo povedal v govoru, ki ga bo Vencu goyoril ob odprtem gro¬ bu. Toda ko je krsta pljuskni¬ la v vodo, ki se je bila ponoči natekla v jami, in je Peter sto¬ pil na rob groba, so mu res¬ nične solze zalile oči: zamegli¬ lo se mu je, pred sabo je videl veliko motno jezero, toda kljub temu, da ga je ganotje stisni¬ lo za grlo, je izdavil precej razločen glas, ki ga pa skoraj ni mogoče uvrstiti v abecedo. Potem so se sklonili, pobrali grudo in jo vrgli v vodo, si o- brisali solze in stopili k Mihu na žganje. Moj Jezus, Izidor, Peter in Zinka so sedeli za skupno mizo in molčali. Ko so se vračali v dolino, se je dan že nagibal. Peter se je zamak¬ nil v zahajajoče sonce in se trdno zaklel, da bo o usodi Venca Poviškaja nekaj napi¬ sal. “Kam?” je vpraala Rozina, “saj nimamo več časopisov.” “Ti si trapa,” je rekel Izidor, jo sunil s komolcem in poški¬ lil, “Peter bo o Vencu napisal roman.” (Dalje prihodnjič.) vzbujati in siriti — delavstva in vseh prijateljev demokracije. navsezgodaj pojavil z lojtr- -vkljub'veliki LfeiTki tlači vse naše ljudi, lahko vrši svo^S* 1 skim vozom, ker je mislil, da P ^ MVest§ da je fašizem treba premagati z združen, mi bo peljal Venca na pokopalis- - •• • - 1 -- Zastopniki so dobili vsa navodila za kampanjo m vse kar je p 0 , reb uspešno delovanje v bodočih mesecih. T.Mno smo uverjem bo mo z ^ ženimi močmi in s složnim delovanjem po naselbinah dovršil, kampanjo, procentnim uspehom. trnu**" “ u r- ... . Sredi avgusta, ob prvi tretjim kampanjskega časa. bomo objavili p ni pregled izvršenega dela. Glejmo, da v tem času dosežemo več kot prVo ^ težjo tretjino! Navodila ob izbranju farme Federalni department za po¬ ljedelstvo je izdal v angleščini jako koristno knjižico na 28 straneh, katere namen je po¬ magati ljudem, ki hočejo ku¬ piti oziroma vzeti v najem far¬ mo. Ako si želite primerek te knižice, pišite na Foreign Lan- guage Information Service, 222 j o izbiranju farme. “Zanemar¬ jenje teh osnovnil načel je od¬ govorno za velik odstotek farm¬ skih neuspehov.” Mr. Thomson poudarja tri življensko važne točke, ki dolo¬ čajo, da-li farmsko podjetje bo uspešno ali ne. .!• PHložnost za zadostno ko- Fourth Avenue, New York, N. ličino posla, da se izplača V Y„ za Farmers’ Bulletin “Se-! prejšnjih letih je količina roč- lecting a Farm”. Primerek se nega dela, ki je bila na razpo- la §°’ določevala obseg farm¬ skega posla, ali ob današnjih Vam vpošlje brezplačno. L. 1930 je bilo 510,889 tuje¬ rodnih družin naseljenih na razmerah odločilen faktor farmah. Od tedaj je njihovo ' ‘ — Število govedi se je od leta 1934 do 1937 pomnožilo za 52%, število' svinj za 123%, število ovc in koz za 82%. To je seveda v Sovjetski Zvezi. — Filmska industrija se v Sovjet¬ ski Zvezi naglo ravija. Za nove film¬ ske delavnice v Kijevu in v Moskvi so letos odobreni krediti v višini 100 mi¬ lijonov rubljev. Tekstilna industrija Sovjetske Zveze je dobila iz svojih sovjetskih tovarn 3632 novih avtomatskih stro¬ jev, ki bodo produkcijo tekstilij v tre¬ tjem četrtletju t. 1 . povečali na 926 milijonov metrov blaga, kar je za 144 milijonov več kot lansko leto. srni v svoji rojstni domovini na povelje tirana Mussolinija. Kažipot: Vzemite cesto štev. 8 iz Pittsburgha ali iz Etne do Wildwood ceste, krenite na le¬ vo do Hemlock Grove, North P ark - John Jurgel. število bržkone postalo še znat¬ no večje. Poljedelski cenzus, izveden 1. 1935, je pokazal na¬ rastek poljedelskega prebival¬ stva v predelih, ki so prav bli¬ zu industrijalnih središč in rudnikov, in v pokrajinah, kjer prevladuje takozvani “sub- sistence farming”, t. j. tam, kjer naseljenci nadopolnjujejo svoj dohodek iz poljedelstva z de¬ lom v bližnjih tovarnah. Velik del priseljencev zra- stel je na kmetih. V splošnem m to, kar more en sam človek do¬ vršiti s svojimi lastnimi roka¬ mi, marveč kar more on dovr¬ šili s pomočje pripreg, strojev m drugih sredstev. 2 Kakovost prsti ali živine, ki bo prinašala tak dohodek, c ,a nekaj preostane po pokritju produkcijskih stroškov. p rs t nizke rodovitnosti je ovira in nekatere prsti so dejansko bre¬ me ako rabljena za poljedel- sc razumejo na poljedelstvo. Vendarle dostikrat slišimo, da niso uspeli kot ameriški far¬ marji. Eden izmed razlogov teh neuspehov treba pripisati nesrečni izbiri farme. “Treba prav dobro poznati temeljna poslovna načela, ki obvladujejo poljedelski biz¬ nis , piše E. H. Thomson, urad¬ nik federalnega poljedelskega departmenta, ki je pripravil brosurico, v kateri razpravlj kar S p ri S erne raZmere ’ toIiko k ,lče Pnrodnih virov in sosedstva, kolikor tržišča ko prin- ho, la se gotovem času odloči, t kr "i kjer sl a h« • 7 * vedn °- ‘Ta™- ska h sa m farmski biznis sta 5 £&r- Mr. Thoms S ' a a “ Dobra farma, kar •on. se tiče po- kampanja bo živa Cleveland, Ohio: Kampanja za nas “Naprej" mora sedaj boljše kot je prejšna. Seveda so težave, pa kjer je trdna volja, tam se tudi tei a * prebrodijo. Pri nas je delovanje za kampanjo Razdeljeno pravzaprav na 4 , dela velike naselbine. Mi na St. Clairju smo precej daleč od onih v Col^ woodu, Euclidu itd. Imamo seveda “tajen" načrt, da v kampanji posekamo one v Collimvoodu na vsej črti. Njih je več. mi bi pa radi bili boljši, vkljub težavam. V zvezi s tem načrtom je še sledeče: S. Mar^r Prezeljeva n. J ne verjame, da bom jaz imel prej svojih deset novih naročnikov skupaj M St. Clairju, kot ona v Collimvoodu. Dobro, pa se dajva in videli bomo, 14 bo zmagal. Anton Janša. Se par sličnih kampanjskih tekmecev, pa bo kampanja postajala živi in zanimiva, da bo kaj. Kanadčani, ki imajo več izkušenj, kako se kampe- nje izvajajo, naj bi našim sodrugom v Združenih d.*žavah malo obrazložili na kak način oni dosezajo svoje velike rezultate. In pa s. Pogor iz Brod' lina nam še dolguje opis, kako je napravil, da je zadnjič sam v kratkemu- su zbral $50.— za fond lista. sla, more vendar biti neprimer¬ na, ako ni tam pravih družab¬ nih priložnosti. Na drugi strani dobre življenske razmere nič ne pomagajmo, ako ni dobička iz poljedelstva.” Izvir in zanesljivost vodne zaloge, lega in prst, stanje cest in mogočnost zopetne prodaje so stvari, ki jih treba pomisli¬ ti ob izbiranju farme. Potem treba preudarjati vprašanje, kaj je primerna in poštena ce¬ na za dotično farmo, in da se to določi, trebo izračunati vse okolščine in pričakovani dobi¬ ček. Gori omenjena brošurica Farmers’ Bulletin “Selecting a Farm” podrobno razpravlja o vseli teii in sličnih vprašanjih ter se toplo priporoča vsem o- nim, ki pretresujejo mogoč¬ nost, da si nabavijo farmo. Brosurico more vsakdo dobiti brezplačno, ako piše po njo na Foreign Language Information Service, 222 Fourth Avenue, Ne\v York, N. Y. (FLIS.) CHESWICK, PA Obvestilo za naročnike. Vem kako je težko v teh časih ib- paj spraviti denar za obnovitev m- ročnine za delavski list. Zato senu sporazumu z upravo lista sklenil. f ne bom jemal nobene provizije n tiste naročnike, ki poravnajo naročni- no na mojem domu. Naročnina vsled tega znaša za celo leto samo $ 2 .-; vsak ki pride k meni na dom plačat si prihrani 50 centov, ki v teh hu. S J 9 (I hi k hi i *k % k 'le "j