/ List Slovenskih delavcev v o4jnerikL TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered m Second-Class Matter, September 21, 1903. at the Foot Office at Hew York, IT. Y., under the Act of Congress of March 3, 1870. NO. 193. — ŠTEV. 193. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 17, 1907. — V SOBOTO. 17. VEL. SRPANA, 1907. TELEFON PISARNE: 1279 RECTO] VOLUME XV. — LETNIK XV. Štrajk telegrafistov. Železniški telegrafisti. TEKOM TREH DNI JE PRIČAKOVATI. DA SE ŠTRAJKAR-JEM PRIDRUŽIJO TUDI NJIHOVI ŽELEZNIŠKI KOLEGI. Western Union. Telegraph Company bode tožena, ker se ne ozira na določbe pogodb. ŠTRAJK SE RAZŠIRJA l>asi ravno je predsednik Western Union Telegraph tympany zmagoza-Vfstno izjavil, da je štrajk telegrafistov, v kolikor pride njegova družba v jwxstev, že kont-au in da so štraj-karji ma vseh točkah poraženi, je vendarle jhjIoŽuj tak. da pride v par dnevih do generalnega štrajka. Istodobno pa. naznaaija predsednik unije telegrafistov, da je f»Ol«*žaj tak, da tekom treh dni ne ImmIc ni jedna trgovinska brzojavni a žica v Z j edin jenih državah poslovala in le se železniški telegrafisti ImkIo na delut Pri tem je pa treba vpoštevati tudi dejstvo, da ni v Zjedinjetiih državah in Ca-nadi dovolj telegrafistov, s kteriini bi bilo tnog»K-e >ain«i skabska mesta v Chicagu j »o polniti. Vse ono, kar izjavljajo družbe, da imajo v nekterih uradih polovico ljudi na delu, ni dru-zega, kot navadna laž. Stvar je sedaj taka, da telegrafisti ne bodo šli preje na tlel«, dokler se jim od strani z ve zine vlade ne zagotovi, da bodo družbe izpolnovale vse ono, kar bode določila eventnelna nova bodoča po-<*i»dba. Štrajkarji glede izida štrajka niti mulo niso v skrbeh. V New York je dospel včeraj generalni pravnik Jackson, da preišče položaj štrajka. Kakor hitro je do-s|k*1 v mesto, je obiskal predsednika Lokalne unije telegrafistov, kterega je pozval, naj skliče odbor, kteri nm bode predložil pritožbe štrajkarjev, k poserbnej seji. To se je tudi takoj zalilo in seja se j«- |>otem vršila tajilo, tukxi da ni -bilo m<*gi**c zvedeti, o čem se je razpravljalo. Telegrafisti se pritožujejo, da se družbe ne zmenijo za svoj charter, ker ni k;« kor ni—, v Mami izvrševati ono, za kar se f»o p^odbi obvezale. I/. 4. "hieaga se por«>ča. da so se vsi tel- zratisti United States Steel Cor-jMM.it i-rn ali t rust a za jeklo pridružili štrajkarjem. Trust ima nad 400 telegrafistov v -vojih uradih v New Yoiku, Chicagu. Piltsburgu in druzih ni«-.tih i: i to j m mnenja velik udarec tudi i obe brzojavni družbi. Zelo neiig« dno za družbe je tudi dejstv«. da se včeraj telegrafi* i New York Centralne železnice na pro-R«*ti.e, Watertown Ogdenslmrg odločno uprli razj«išiljariju tryr<»vskih brz »javk. dasi ravno so dobili tozadevno j »o vet je *d svojih pred-]* —ta vlje-i'l. Pričakovali j«*, da se b«»do se-daj tudi železniški teleiri"ati*.t i pridružili štrajku sv«>jH» ti_rov-kih kole- Sedaj štrajka v republiki 23.000 t rtpo v i n> k i h teleemfistov. PREPOVEDANO METANJE RIŽA Duhoven v Racine, Wis., trdi, da prihaja ta navada od necivili-zovanih ljudi. Kacine, \Vi~., 10. avg. Rev. Tbeod. 1». Meyer, župnik katoliške nemške cerkve v tukajšnjem mestu, ktera je najbogatejša v mestu, je prepovedal metati riž na novopomeftiee, kakor je to v navadi po vsej Ameriki. To prepoved je župnik izdal včeraj, povodom neke poroke, ko so svat je pozdravili ženina in nevesto z običajnim riževim dežjem. Župnik je pričel kričati. da se to ne sme delati, ker prihaja to od necivilizovanih ljudi in je vrhu tejra tudi nevarno in grdo. Smrt v sled raka. New Haven, Conn., 16. avg. Miss Mary A. Kelly je včeraj kosila velikega raka, kterega si je sama skuhala. Kmalo potem, ko ga je povžila, postala je bolna tako, da jej niti zdravniška pomoč ni mogla pomagati. Ob 2. uri ponoči j« umrla. Na krivih potih. Pod $15.000 varščine. SKRAJNO POBOŽNI ODVETNIK HULSE V NEWARKU JE PONE VERIL $65,000. Obtožen je formelno poneverjenja svote v znesku $5000 in je moral v ječo. HOTEL JE BEŽATI. -o- Odvetnik Sam \Y. Hulse v Nevvar-ku. N. J.', je veljal dosedaj za najpo-božnejšega baptista v imenovanem mestu. Včeraj so ira pa zaprli baš v trenotku. ko se je v svoje j pisarni pripravljal, tla za vedno ostavi mesto. Odvedli so ga k policijskemu sodišču, kjer je proti njemu nastopil John Monthiet. odvetnik pripravljalne šole za semenišče baptistov. Ta je obdolžil Hulseja. da je poneveril $5000 in da bode kasneje dokazal, da je poneveril še nadaljnih -"Pes Moines, Iowa, 17. avg. Brzo-vlak Burlington železnice, ki je vozil in Denverja Colo., v Chicago, 111., skočil je pri Iiussellu raz tir. Jedna jst osob je ranjenih, dve smrtno. Weston, Mo., 17. avg. Nek proti jugu vozeči osobni vlak Burlington železnice je ne daleč od tu skočil raz tir. Jeden potnik je ubit, več je ra njenih. Kansas City, Mo.. 17. avg. Proti jugu vozeči osobni brzovlak Missouri Pacific železnice je 200 milj od tu skočil raz tir in padel v jarek. 15 osob je ranjenih. UMORILI DEKLICO. Mož. v čegar hiši so našli mrtvo truplo, je neznano kam zginol. Paseoag. K. I.. 17. avg. V hiši I>-iii'M . Pep.-olda. mi potu med Pasco-ajrom in Mapleville. .-o v minolej noči našli truplo lSIetne gos|»odične Brovv-nove, ktere truplo in obraz je bilo zelo razmesarjeno. Policija je uverjena, da je bilo dekle umorjeno. Sedaj išče policija lastnika imenovane hiše, Pep-solda. s kterim je živela mati umorjenega dekleta. Truplo so sedaj zdravniki preiskali in dognali, da je umrla v sled silnega udarca po glavi in vratu. Iiazun tega je njen«* truplo tudi na raznih krajih ranjeno, iz česar sledi. da se je »esrečnica pred smrtjo obupno borila za življenje. Denarje v staro domovino VOr iijjtliiO a v stolpu še vedno zvonilo. Mežnar IIany Van Ness je pričel kričati: 4'Sveti duh. sveti duh!*' i.i nihč<. ga ni mogel spraviti v cerkev. Večje juruištv«! je ji£i imel 'Jiles Van Riper, kajti ta je odprl cerkvena vrata in pričel kričati: "Kdor je tugori, naj se javi. predno ga p rime m za vrat."* Nihče ni o-dgovoril in radi tega s+» j(» zbralo petnajst naj pogum ne jši h mož. kteri so ga spremljali v stolp. Ivo je liiper prišel baš na zadnjo stop njico, mu je nekaj belega zletelo v obraz. Med pogumneži je nastala nepopisna panika in vseh šestnajst inož je bežalo v skrajnem neredu navzdolj, na kar so čakali napadalca, kteri je pa ostal še v stolpu in naprej zvonil. Šele ko se je pričelo daniti, je zvone-| nje prenehalo. Sedaj so odšli spet previdno v stolp in elej : na zvonovej vrvi, ob robu zvona je visela velika bela sova. ktera je pa bila že mrtva. S kremplji se je zamotala v poškodovano vrv in ko je skušala se oprostiti, je neprestano zvonila, dokler ni končno vsled izmu-čenosti odšla v večnost, kajti na tem svetu tudi sove niso večne. Harrimanove želje. Kontrola železnic. IMENOVANI MILIJONAR BI RAD KONTROLIRAL VSE ŽELEZNICE V AMERIKI. Izjavlja, da je njegova politika ta, dobivati velike "oividende od delnic. ZASLIŠEVANJE. Južne republike. Osemnajst osob utonilo. AMERIŠKA JADRANKA PRUSSIA JE OB ARGENTINSKEM .. OBREZJTJ OBTIČALA NA PESKU. Štirinajst potnikov in štirje mornarji so utonuli; kapitan se je ustrelil. RUMENA MRZLICA NA GUBI. Položaj v Gasablanki Razne novosti je nespremenjen. Reno, Nev., 17. avg. Milijonar in železniški maguat Harriman je dospel v Spark, Nev., kjer »o -ga. časniški po-roeevalci izipraševali o «položaju in poslovanju železnic. Med drugim jim je dejal: 4 i Železnice v Ameriki bi bile moje, ako bi mogel dobiti kon-tirolo nad njimi. Svojeefrmo sem dejal v šali, da bi rad upravljal železnice za zveziuo vlado, daibi proti plačilu odstopil vladi moje železnice itd. in temu so ljudje verjeli, dasiravno so me napačno razumeli, kajti čas, da jK>stanej<> železnica vladina lasi, še ni prišel.'' Na vprašanje, kak je njegov princip pri poslovanju oziroma upravi železnic, ktere so njegova last, je Harriman odgovoril: tl Dobivati dividen-de. Od leta 1898 smo izdali za iz-•boljšanje železnic dvesto milijonov dolarjev in nato želimo kaj zaslnižiti. Ali ne mislile, da smo v to opravičeni, ako vložimo toliko denarja. Radi tega zasledujem in •sledim tinančnej polit i ki. Ostale stvari morajo uradniki oskrbeti. Agitacija proti železnicam zelo otežuje izvedbo lokalnih izboljšanj. Razne malenkosti se pred javnostjo tako pretiravajo, da ne škodujejo le našim, temveč tudi vsem javnim koristimv Toda ttjnu so krivi časopisi in mi ne moremo to predru-gačiti."" HONEYMOON S SVAKINJO. Dva dni po poroki je italijanski stavbenik ušel. Mesto da bi italijanski stavbenik Antonio Mdrro. kteri se je pred dvema dnevi oženil, odpoioval na ženilo vanj-k«■ jxitovanje s svojo mlado ženo. je potoval s svojo funtov težko svakinjo Marijo Ainbrosio v Buffalo v. ?iat» ciiorn, da se skrije ženi. oziroma. da s" svakinja skri je svojemu možu v Ne« Vorku. Vendar se pa tež-keinu paru ni posrečil heg in v če raj so beguna dovedii nazaj v New York. Oba sta obtožena, da sta ukradla možu delude Marije .fldOO. V Buffallt se nista mudila uiti dva <1 ni. ko so ju i :išii detektivi iu dovedii nazaj. Pri sodišču je skušala Marija zvaliti vso krivdo na svojega za 15 let mlajšega svaka, kteri se je dva dni pred begom oženil s sestro debele Marije. V Buffalo sta vzela seboj tudi vsa poročna darila, toda policija je našla pri begunih veČino teh daril, kakor tudi skoraj ves ukradeni denar. Mlada žena ubeglega Mirrota je izjavila, da z njim ne bode nikdar več živela. LETOVIŠČE ZGORELO. V dveh urah je požar uničil vse polno poslopij. Old Orchard, Me., 16. avg. Včeraj je požar uničil skoraj polovieo tukajšnjih hotelov za letoviščarje, kterih je vse polno ob morskem obrežju. Skoda znaša pol milijona dolarjev. V kolikor je znano, ni nihče ponesrečil. Goreti je pričelo radi razstrelbe petrolej ske svetilke v hotelu Olympia Annex in od ta w je ogenj izredno hitro razširil na vsa bližnja poslopja. iiPT r-ih^iniliTiiriMlir-^ DNE 4. JULIJA LETA 2000. Envelop, v kterem je $20,000, se odpre imenovanega dne. Harrisburg, Pa., 16. avg. Med vrednostnimi listinami, s kterimi je imel včeraj opraviti državni Board of Revenues pri seji, je tudi envelop, kteri je že od leta 1881 v posesti državnega blagajnika. Ta envelop je bil poslan v kapitol imenovanega leta in na njem je .napisano: " Pogodba C. F. MoKaya z Girard Title and Tmst Co.'' Na envelopu je tudi zapisano. da se ne sme odpreti pred 4. julijem leta 2000. V envelopu je za $20,000 vrednostnih listin, ktere naj se porabi za pokritje državnih dolgov v spomin govemerja Hoyta. Buenos Ayres, Argentina, 17. avg. Iz Punta Arenas ob ožini Magellan se poroča ,da je tamkaj ameriška velika jadranka Prussia zavozila na skalovje in se kmalo nato potopila. Na skalovje je zavozila v zalivu Flindero. 14 potnikov in 4 mornarji so utonili. Kapitan si je nesrečo vzel tako k srdu. da se je na mestu -ustrelil. Jadranka je bila na potu iz Norfolka, Va., v Port Town send, Wash. Iz Norfolb-ka je odplula 20. marca t. 1. Havana, Guba, 17. avg. Iz Cien-fuegos se poroča, da se rumena mrzlica kljub vsem sanitarnim odredbam vedno bolj razširja in včeraj so obolele za fco nevarno boleznijo 4 nadalj-ne osobe. PLAČUJE MUHE KOMAD PO 50 CENTOV. "Doc" jih kupuje od stewardov nemških parnikov. "Doc', znani učitelj muh, kterega •poznajo vsi stewardi nemških parnikov v Hobokenui, N. J., moral je včeraj bežati iz pomolov Severonemške ga IJovda v i meno varnem mestu, ker je mudil stevvarde pri delu. Stewandi so namreč zanj lovili muhe. "Doc" pride na pomole vedno, ka dar pride kak nemški parni k in plačuje stevvardom za vsako evropejsko muho po 50 centov, seveda samo za take, ki so popolnoma zdrave in ne pokvarjene. Največ muh pride 'naravno v medkrovju. tmla "L>oc*T kupuje tudi muhe iz prvega iti druzega razred a. ■Kupec evropejskili muh je namreč lastnik cirkusa, v kterem igrajo izključno le muhe. Ta t-irkus je vedno •pridružen kakemu velikemu cirkusu kot posebna atrakcija, ktero si ogle dajo obiskovalci, »predno se prii-ne predstava in s tem se "Doc" že celo vrsto 1 et lej*) preživlja, to tem bolj. ker naša vlada se ni določila carine na uvoz evropskih muh. Domače ameriške muhe niso za rabo v cirkusih in vsem entomologistom je znano, da so evropske muhe izdatno bolj inteligentne, kakor ameriške, zlasti pa še one, ki prihajajo iz Nemčije. kjer se sedaj tudi muhe ravnajo po nemškem cesarju. FRANCIJA MORA POSLATI V MAROKO NOVE ČETE ZA OFENZIVO. Arabski rodovi se pripravljajo na nov napad na imenovano mesto. - EVROPEJCI V FESU. o Casablanca, Maroko, 17. avg. V mestu vlada sedaj mir in trgovina se je zopet pričela. Francoske oblasti Še nadaljujejo s čistenjem ulic, sežiganjem mrtvecev in odstranjevanjem razvalin. Vojaštvo preiskuje hiše po skritem plenu in na ta način se je mnogo dobilo. Število v Casablanki in okolici ubitih ljudi je bilo zelo pretirano, kajti pri bombardiranju in v boju, je bilo dosedaj ubitih le 1000 osob, i>o večini Arabci. V Casablanki je sedaj le ka-cih 5000 prebivalcev, vsi ostali so bežali v Gibraltar, Tangier ali pa na SpanskQ. Mesto je v popolnej kontroli francoskih in španskih oblasti. Miljo istočno od Casablanke je 3000 francoskih vojakov in prednje straže so vedno v dotiki z Arabci. Boji se vrše neprestano. Včeraj je dospelo semkaj 500 španskih vojakov, kteri so se utaborili v mestu. V kratkem pride še 1500 vojakov. V par dneh prideta dve francoski ladiji z vojaštvom. Francoski poveljnik general Grude ostane na sedanjem mestu, dokler ne dobi novih čet. S sedanjim pičlim številom vojaštva ne more pričeti z ofenzivo, kar pa mora storiti, kajti Arabci kljub izdatnim izgubam niso poraženi. Dosedanje poraze prištevajo le vojnim ladijam, ne pa vojaštvu. Na vsak način pa je treba pregnati Arabce daleč v notranje pokrajine. ker inače ni misliti na mir. Arabci so dobili vse polno novih čet in v kratkem pride do novega napada na Casablanko. Oni izjavljajo, da bodo inozemce pregnali v morje in mesto požgali. Tangier. 17. avg. Vesti, ktere pri hajajo iz obrežnih mest. niso vznemirljive in položaj se bode poboljšal, ko bodo Arabci uvideli, da Francija po srednje le Lam, kjer so nemiri. Kvropejei in čifuti beže iz Maza ga na. Jedna francoska vojna ladija je hitro odplula v Mogador, da ttkrca Evropejce. Pariz. 17. avir- Iz Fesa. Maroko, st javlja, da so tamošnje oblasti ukrenile vse potrebno za varstvo tamoš-njili Kvropejcev. Vzdržavanje francoskega vojaštva in mornarice v Maroku velja vsaki mesec }»» -fl<>o; in nekteri časopisi vprašujejo, kedo de plačal račune. PRVIČ V NEW YORKU OD LETA 1852. Ohijski izletnik se spominja, ko je na Manhattanu rastla koruza. V četrtek so -prišli v naše mesto razni stari izletniki iz države Ohio, da si v dobi desetih dni ogledajo New-York, kterega že niso videli več, nego 50 let. Med temi je tudi nek^ Nemec, kteri se še spominja, ko je v gorenjem Manhattanu. rastla koruza in se pasla živina. pošljem^ lepo sliko panika, kteri spada k najcenejši, najboljši in nafd irektnejSi progi *a Slovence. Pifitte na A ostro-Ameri oaaa Lin«, Whitehall Building, STOLETNICA PARNIKOV. Danes je minolo ravno sto let, odkar je Fulton izumil parnik. Danes obhajajo mornarji in z njimi z a je dno ves ostali svet stoletnico izumitve parobrodov po Newyoreanu Robert Fultonu. Na današnji dan pred sto leti je prvi parnik na svetu Clermont, kterega je izdelal Fulton, plul po reki Hudson. V proslavo tega izrednega prasnila so vse ladije v Inki okrašene t zastavami in točno ob jed-nej uri popolndno bodo m parniki v laki praznik posdravili z žvižganjem. ŽENSKA KAZNOVANA. KER JE POLJUBILA MOŠKEGA. Mrs. Kierney mora plačati za svoj . poljub S3.00. Pittsburg, Pa.. Ki. avg. Mrs. M. Kiernev. stara tri« lese t let, črnih oči in rudečih lic, je poljubila neeega moža in trdosrčni mayor Coleman v Me Ive e spi > rt u jo je radi te^ra obsodil v plačilo denarne kazni v znesku .$3.00 in poravnanje stroškov. Kierneyeva je kazen plačala in obljubita. da tie bode nikdar več polju-bovala. Mrs. Kierneyeva se je vozila v vozu ulične železnice, ko je ugledala lepega moža ter ga strastno poljubila, ne da bi se zmenila za njegov protest in za smeh sopotnikov. Poljubljeni mož je takoj skočil raz voz in o tem naznanil nekemu policaju, kteri je gospo aretoval, dočim je poljubijenec ušel. iz inozemstvi.. . .NEMCI IMAJO ZOPET NEPRI- TiIKE V JUOOZAPADNEJ AFRIKI. GLAVAR MA-RENGA ZA PE-T A M I. Demonstracija proti papeževemu 'državnemu' tajniku, kardinalu Merry del Valu. NAJVEČJI DIJAMANT. -o-- Berolin. 17. avg. dari kralju Edvvardu v znak zahv:v-le za podelitev ustave. Imenovani di-jamant je vreden $1,000,000. Dvojni umor. Noblesville, Ind., 13. avg. Včeraj so našli George W. Hudsona in njegovo ženo, ktera oba sta stara nad petdeset let, v njunej hiši umorjena. Oba sta bila ustreljena z revolverjem. Njuna hiša se nahaja tri milje jugo-istočno od tukaj. Policija je mnenja, da je Hudson najpreje ustrelil svojo ieoo in potem 9e samega sebe. 'itfiffiii KRETANJE PAŠNIKOV »e Bosnia l<>. avg. iz Hamburga z 272 potniki. La Pn.vence 10. av- iz Havre s 1108 potniki. <"eltic Ki. avg. iz Liverpoola. Ijiirania li». avir. iz IJverpiola. Dospeli bodo: Ida iz Trsta. Koreja iz "Libave. America iz Hamburga. Philadelj>hia iz Southamptona. Campania iz Genove. t"«>Iuuibia iz Glasgowa. Noordam iz Rotterdama. Finland iz Antwerjjena. j Cevic iz Liverp>oola. Gerty iz Trsta. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Main iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Garonia iz Liverpoola. Odpluli so • Zeeland 17. avg. v Antwerpen. St. Louis 17. avg. v Southampton. Rt ni na 17. avg. v Liverpool. Pennsylvania 17. avg. v Hamburg. Astoria 17. avg. v Glasgow. Odpluli bodo: Kronprinzessin Cecilie 20. avg. v Bremen. Teutonic 21. avg. v Liverpool. Statendam 21. avg. v Rotterdam. Amerika 22. avg. v Hamburg. La Provence 22. avg. v Havre. Celtic 22. avg. v Liverpool. Grosser Kurfiierst 22. avg. v Bremen. Carpathia 22. avg. v Reko. Finland 24. avg. v Ajit^verpen. Lucania 24. avg. v Liverpool. Philadelphia 24. avg. v Southampton. Bosnia 24. avg. v Hamburg. Columbia 24. avg. v Glasgow. Koreja 24. avg. v Libavo. ■iTiliiiiiim"i> iaifclT miitiiiiVfi'i^. & • dues t^aBus^t-wvisk>«k..... "GLAS NARODA" (Slovcoic Daily.) Owneil tun! published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a Lt>rporation). FRANK SAKS K It, president. V It'TOH VALI WEC, Secretarv. b<) I" IS BEN EI > I K, Trra-nrer. Plare of bu.-ine— of the corporation and ases of attove otthers: 101» Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za leto v«?lja li>t za Ameriko . . . $3.00 t, pol leta.............1.50 ,, leto 7.a mesto New York - . . 4.00 », pol leta za mesto New York . 2.0«t ,, Kvropo /.a leto.....4.50 ,, ,, ,, jhji leta ..... lž.i»0 t, ,, ,, »-etrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri Številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «QUAS [NARODA" ("Voice of the People") lssue-1 every, day, except Sundays and lloliilays. Subscription yearly $3.00. Advertiscment'on agreement. Za oglase do^deset vrstic se plača 30 centov. I>opisi brei podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri sprememi >» kraja naročnikov prosimo, da t-e nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda"' 101» Greenwich Street, New York City. Telefon: Rector. Koncem tedna. Air. Kocketellerjev zdravnik trdi, da b -de njeirov gospodar živel 1>4 let. Ako bi to trdil kodo drtijri, ne a njegov zdravnik, bi mu Kockeleller bolj verjel... * * * Z uvedbo nočnih policijskih sodišč v New Yorku so žebci, ki iščejo duhovnice Venere, dosegli izreden u->peh: dekleta so iz Tenderloina zgi- Dola. llosiannah !. . . * * * Gospa Elizabeth Grannisova, predilnica "Lige krščanstva za ohranitev čistosti", izdeluje zakonski predlog, o ktereni se je že preje govorilo: Ooožke, kteri kriminelno napadajo otroke, naj se ne jk»š-lje v ječo, temveč naj -e jih operativnim potom fcloii za nadalje neškodljivim. To je v upnici "čistost"1 — with a vengeance "... * * ■» Spomenik za milijonarja Mark llantia * C emu Za ameriškega stvarnika predsednikov? Obožavanje ko- rupcijt Kip vlu-ti za prestolom?... * * * I iad..ma se naznanja. tla bode razstava v Jamestownu. ktero so odprli "v maju, tekom desetih dni dogotov-Ijona. To je dokaz ameriškega. Jju-■oorja in ameriškega *' eheeka". . . . Ironija svetovne z/godovine in »lučaja: istodobno, ko je haaška mirovna konferenca sklenila, da se tako-f.ajia trgovini odprta mesta ne smejo bombardirati, so v Maroku razdejali z bombardiranjem dve mesti... • • • Trust diamantov je kupil zadnje, fee neodvisno nabirališče diamantov. • irezdvomno: naše neobhodno potrebno življensko sredst vo se bode zopet podražilo.. . » * * .led na ko delo in jednaka plača za r.e.iske in možke — zahteva štrajku-joeih telegrafistov. Izborila zmaga Ne oziraje se xia bacile, je Eva ■poljufbila svoje prvo dete: in ko bode nekoč umirala, naša zemlja, "bode zadnja mati poljubila zandje dete... * * * Henry Pliipps, pittsb urški milijonar. bixle podaril dva milijona dolarjev za ustanovitev zavoda v svrho ■proučevanja in zdravljenja jetike. To je zelo lej»o, toda koliko ljudi bo moralo pri teh preiskovanjih umreti ?. . . • * * Oblasti so v skrbeh, ker prihaja iz Kvroj»e vedno več deklet in žen, da b* »do j »ostale na zapadti mormon ke. Te skrbi so mi nerazumljive, kajti prihod deklet je vedno vesela pojava, ktera ima velik vpliv: na tukajšnje žene, ktere rabijo veti no večje število možkih, kajti mormonke se zadovoljijo s tretjino, petino in često-krat tudi z desetino moža. Tako postane povprečnost zopet pravilna... • • « V Franciji nameravajo sklepanje zakonov olajšati, da tako pomnože število rojstev. To pa naprednim Američanom nikakor ni razumljivo, kajti: kaj ima pri nas opraviti poroka s številom rojstev?. .. *j jednakopravnosti. . . \V;iba«b železnica mora plačati -t1o»m> odškodnine, ker je nek njen v-iužbenec dejal nekemu potniku, da je '"a fool". Ako se *K>de pri nas moralo vsakemu norcu plačati [n> ti.-<»č dolarjev — jM>tem bode tu li lj ui-ko premoženje kmalo ban- liadi pretepa je bil nekdo, kakor sriHi poročali, telefonično pozvan pred sodnika, telefonično se je vršila obravnava. zagovor in vse drugo, nakar je bi' obsojen v pla«-ilo v znesku *1~>. Tel« lonični. jt>!>> jjenec izja vil. tla lnole denarno nakaznico po-slai po pošti. Ju-tica "with all home coin torts KarikaUirua justica.... ♦ * » Roman iz živl jenja nase * Society Robins-»n je bil prijatelj pri Steven-sov ill. I "red pa r meseci se je Stevens »istrelil. Takoj nato se je go^pa Ro-bmsonova ločila «m1 svojega moža. Minolo soboto se je Robinson oženil h Stevensovo. Tako se maščuje vsaka krivica na svetu... • * • Por.rf-nik Peary je opnst il svoj izlet na severni tečaj1. Well — severni tečaj lahko čaka... * * * Ve poljubujte otrok! — . geslo v Atlantic City tborujoeepa ženskega kluba. Ideja je pravilna, kajti lahko je mogoče, da pridejo potom poljubov v ot roke razne bole mi; toda koliko marter je med onimi ženskami, ktere zahtevajo odpravo poljubovanja svojih otrok t In koliko mater je, ktere %ii se odpovedale poljrtbovanjnf... Newyorske slike. XIII. Uniforma. Dovolj je, sedaj si dam napraviti uniformo, in sicer še danes. Živele uniforme! Siuo-li zblazneli? Gotovo ne; toda do lega še lahko pride. To misel nisem dobil v spanjti, temveč prišla je, ko sem bdel, Ln sicer ko sem predvčerajšnjem v Broadway Central hotelu vprašal, je-li res, da se korejski, po Japsih v smrt obsojeni princ Tivong Oui Vi pri nas v New Yorku ženi. O tem sem vprašal najmanj deset hotelskih slug ali hotelskih kadetov, kteri se tu, oblečeni v tesnih uniformah, na vse mogoče načine kratkočasijo, bas kakor čast-liki telesne straže kaeega evropskega *1 veličanstva*Prvi kadet se je igral s tri metre dolgim prežvečenim " ehewing-guinonikterega je še mokrega ovil krog prstov in se ni dal motiti po mojem vprašanju. On je žvečil in predel mirno dalje. In ko sem vprašanje ponovil, mi je pogasi odgovoril: "Well, I be hanged, if I know!" Najraje bi kadeta kar na mestu obesil, tako da bi visel z glavo navzdol. Vendar sem se pa premislil in sklenil, da tudi sebi nabavim uniformo. Človeku se dozdeva v takem tre-notku, da dobi v Ameriki, ko obleče uniformo, takoj vsestransko svobodo in privilegij gledati vsakega državljana prezirljivo in videti v vsakem civilistu takozvani 1" sujet iuferieur ? % kteri ima k večjem toliko pravice, kakor navadna deževna glista. Napram svetlemu gumbu na suknji, zlatej ovratnici ali fantastičnej službeni kapi smo mi navadni eivilisti prave ničle brez številk pred njimi, brez vrednosti in 'brez vpoštevanja. V trenotku, ko kedo prične one predmete nositi, se na. njem vse spremeni. Njegov g-reben prične rasti, baš tako, kakor avstrijskim kadetom, in tak Človek postane pravi petelin. Medtem, ko je pred leti pri nas zadostoval le mali znak, številka ali črka, da je bilo spoznati kacega uradnega delavca, zadostuje dandanašnji za to jedva cela uniforma z raanimi trakovi in okraski, tako da so sluge naših javnih zavodov slieni evropskim generalom in častnikom, oziroma opicam, ktere vodijo Italijani po evropskih mestih v dokaz sorodstva med častniki in njihovimi darwinskimi pradedi. Naši železniški delavci imajo tem-nomodre unifoime z mesingastimi gumba m i; to velja tudi o delavcih na ladijah Ln drugod. Dečki, ki raz-naŠajo brzojavke, letajo po ulicah v -vetlomodril. uniformah z rudečimi trakovi, kakor ogrski krompirjevci; hotelski sluge so oblečeni v sivih uniformah, kakor avstrijski lovci; sluge gledišč izgledajo tako, kakor pešci v Avstriji, kočjaži in drugi sluge bogatinov so v livrejah; pometači v bankah v sivih uniformah, kakoršnjo ima kranjski pomivač pljuvalnikov (izgovori: špuktrigelnov) in državni poslanec tiostinčar v Ljubljani; in sedaj -mo prišli tudi tako daleč, da imajo tudi zdravniki uniformirane sluge. \ saka deseta osoba, ktero srečamo na ulici, nosi kak komad uniforme, sedaj kapo z napisom, potem jopic s svetlimi jrumbi itd. Tudi vslužben-ci department nib prodajalnic so se ločili od državljanskih oblek in nosijo uniforme "mixta composite.' Pravzaprav je vsa * uniform-craze* }>ovsem neškodljiva stvar in končno nikogar ne briga, ako si nabavim danes pravo ouaiformo kacega starodo-movinskega generala z zelenim perjem na klobuku, ali pa kak rudeč predpasnik. Nadalje tudi nikogar ne briga, ako se oblečem jutri v huzar-sko uniformo z velikimi ostrogami in grem tako kot avstro-madjarski patri jot v Tenderloin jahati, kajti vsakomur je pri nas dovoljeno norčevati se samemu sebi, ktar oam dokazujejo ne ktera naša tmifor*nirana dTuštva. Le to me jezi, ker si *mi-forani ra n i ljudje domišljajo, da so nad nami. Oni žele, da mi tudi občutimo, da nismo dmzegu, nego ničle. Oni 'bi vedno le radi ukazovali in g1 rajal i in ako se jib ne uboga, se lahko čita na njihovih oibrazili: *'Ti pes, ali ne vidiš znake moje časti?" Pri teh ljudeh najdemo tudi izredno impertineneo, s ktero nastopajo ti ljudje tudi proti damam, kakor na primer ina naduličnej, pod^um^ in uličnej železnici. Da, da, uniforma ustvarja tudi pri nas evropsko podivjanost in drznost, ktera nikakor ne odgovarja republikanskemu duhu nase dežele in ljudstva. Kako se že pričenja znani ragtime"? Da '' Every Nigger wears a Raglan.'' Da, tako se pričenja, toda varianta k temu bi se morala glasiti: "Every Nigger wears an uniform 'kajti na vsacega tretjega zamorca pride v New Yorku mesingasti gaunfb ali pa cela njiifonma, in nihče na svet uni bolj impertinentein, kakor zamorec v uniformi. Žal, da jih posnemajo tudi beli, tako da si zamorci še več domišljajo. Vse to moramo vpošte vati in radi tega predlagamo, da si vsi slovenski Američani nabavimo uniforme, ru-deče, cmodre, zelene, rumene, samo da ibodemo končno i tmi imponirali in-famiiiBQ civilistom! Z. Slovaško mučeniško. Iz spomenice slovaških rodoljubov na člane avstrijskega parlamenta julija meseca leta 1907. (Nadaljevanje.) ŠOLSTVO- Slovaki nimajo vseučilišča, nobene tehniške visoke šole, nobenih strokovnih šol in tudi nobeine srednje šole, dasi jim takozvana "nacijona-litetna postava" slovesno 'jamči v !em ozii-Li enakopravnost. V slovaških komitatih je 33 gimnazij. 6 realk, 16 učiteljišč, 4 pravne akademije, 14 teoloških učilnic in 143 strokovnih šol, a vse so madjax-ske in madjarskega šovinističnega duha. — Ako slovaški učenci med seboj govorijo slovaško, zapojo ali na cesti zažvižgajo slovaško melodijo, so kaznovani, če pa izjavijo le količkaj, kar je domoljubno, se izključijo. L«. 1900 so izključili 6 slovaških protestantov-skih bogoslovcev, ki so se na protestantski bogoslovniei v Prešovu (E-perjes, Sariški komitat) pustili skupaj fotografirati in se 11a fotografije za spomin slovaško podpisali. Slovaške knjižnice na učiteljiščih in gim-mazijah so se na ukaz ravnateljev se-žgale. Okolu leta 1S60 je siromašno slovaško ljudstvo ustanovilo troje lastnih šol, višjo gimnazijo v Veliki Kevuci (Nagy-Kocze. Oemerski komitat), protesta-ntsko nižjo gimnazijo v Sv. Martinu (Turčan-ski koanitat) in katoliško nižjo gimnazijo v Klaštoru pod Zniovom (Zniovaralja, Tureanski komitat). Vlada Kolomana Tisze je leta 1S74-1S75 vse tri zavode zaprla in premoženje zaplenila. Leta 1875 je vlada razpustila kultmrno in šolsko društvo slovaško 11 Slovenska Matica" in zaplenila društveno premoženje, ki je znašalo 100,000 goldinarjev, med kterimi je bil tudi dar ogrskega kralja Fran Josipa — 1000 goldinarjev. Otroške vrtce morajo vzdrževati občine, -učiteljice pa so Ma-djarke, ki ne znajo niti besedice slovaško govoriti. Dozidaj je teh otroških vrtcev samo 453, ker se ot>čine zaradi 3% davčne naklade in poma-djarjanja teh šol branijo. Vlada jih s silo uvede pred vsem tam, kjer deluje za probujo narodne zavesti kak plemeniti domoljubni župnik. CERKVENE OBČINE IN ŠOIJE. Na Slovaškem so protestantski superintendent in katoliški škofje v službi madjaa-ske državne ideje. Nižja duhovščina, bodisi katoliška, bodisi protestantska, v kolikor je slovaškega pokolenja, pa je domoljubna in iz nje so izšli mučeniki, kakor na primer Ferdinand Juriga. Na Slovaškem je 6 katoliških škofov, med kteromi pa le en sam razume slova-ščino. Ljudske šole se delijo v državne in ko n fesi j ona Ine. Državne šole vzdržuje in nadzoruje država, učitelje imen-uje minister. Te šole so izključno madjarske in poučuje se tudi v madjarskem duhu. Učitelji se pf*služujejo takozvane direktne metode; jamejo namreč takoj po ma-djarsko poučevati, ne da bi se po«luži 1 i slovaščme. Ker otroci madjar-ščine ne razumejo, si lahko predstavljamo uspeh tega poučevanja. Kon-1'esijonalne šole so ali katoliške ali protestantske ai so edino zavetišče ljudske izobrazbe, če duhovnik ni mad j arom. Cerkvene šole nadzoruje tudi državni nadzornik, ki pazi, da se zadostno podueuje madjarski državni jezik, ki je obligaten, in da se zgodovina in zemljepis je podueuje v madjarščini in v smisla madjarske 1 ažizgodovine. Leta 1899 je bilo v slovaških, komitatih 4133 ljudskih šol, med njimi 468 ekračkih, 1195 alova-ško -mad j anskih in 2*7« Jami ja 1902 je minister Vlaseits izid al inaredbo, s ktero se je tudi kfonfesi-jonalnim šolam zapovedalo poučevati madjarščino 18—24 mr na teden, torej tako, da madjarščina zavzema malo-dame ves ©as in ves pouk. SlovaSči-na je s tem pregnana iz njenega zadnjega zavetišča. Leta 1891 se je izdala postava, ki občinam nalaga dolžnost, da morajo ustanavljati za otroke od 3 do 6 let otroške vrtce (6voda se madjarsko imenuje), kjer otroka šiloma nauče madjarščine, še pred-no zna dobro govoriti materščine. Ker so Slovaki vzlie temu v veliki cerkveni občimi preddonavski imeli v občinskem zboru pretežno veČino — v tej cerkveni občini je 85% Slovakov, 35% Madjarov in Nemcev — in so odločevali v šolskih stvareh, so Madjrri dosegli od kralja, da je 10. oktobra 1894 v Jedlovu (God'olo pri Budimpešti) sankeijoniral postavo, s ktero so se slovaški komitat i Lip-tov in Orava (Lipto, Arva) odcepili od preddonavskega cerkvenega dis-trikta in priklopili predtiskemu dis-triktn, Tureanski komitat pa priklopili k banekemu distriktu. Tako se je umetno doseglo, da zdaj Slovaki v nobeni cerkveni občini nimajo večine. Poleg tega se je vlada s eerkveno-politiškimi zakoni iz leta 1894 in 1895 polastila vodstva matrik in zakonskega prava ter tu dela za poima-djarjenje starišev, otrok in imen. Tako je prišlo, da na Ogrskem ni krščanstvo vera države, ampak njena vera je češčenje -madjarskega jezika. SODIŠČA. ■Sodnijska vabila so madjarska. Slovaški kmet jih ne razume, zato se gre poučit, v žganjarno k jxwlovskemu oštirjn. Ta ga pošlje k judovskemu advokatu, ki kmeta pošteno odere. Sodnik dela zapisnik po madjarsko, kmet podpiše, česar ne razume, naposled ga pa še po madjarsko ol►sodijo, tako da kmet niti obsodbe ne razume. Razume jo šele, ko ga vtaknejo v luknjo ali pa ga pridejo zarubit. PLEMENITAŠI IN JUDI. Na Ogrskem vladata plemenitaš in j ud. Na Slovaškem je celih 20,000 plemenitašetf. Vsak plemenitaš ima v službi juda, ki ima v naejimi posestvo gospodovo, mu posoja denar, upravlja posestva, prodaja kmetom žganje in jih odira. Jud je danes posestnik vseh gostiln, žag, tovarn, mlinov in lesa. Judje ne plačajo samo velikih davkov, ampak polnijo tudi dispozicijski fond vlade. Zato pa jih vlada spravi v občinske in komi-tatne odbore, jih imenuje za porotnike in s jih pri volitvah poslužuje za agitacijo. 80% madjarskih žurna-listov je judov. Zaindar. notar, sodnik. vse se trese pred njimi. (Konec prihodnjič.) POZOR, ROJAKE I Peter Fink, doma iz okraja Črnomelj, došel je iz Miohigama v Vale, •Kansas. V kratkem. Času začel se je bahrfati, kolikor rojakov je tam za večje s vote jnasmukal; ne dolgo potem opeharil je -poleg druzih tudi mene in eno sirotx> vdovo s 4. otroci za skupno svoto okoli $80.00. Med njegovim tukajšnjim 'bivanjem bil je dvakrat kaznovan, in sieer enkrat, ker si je prisvojil ptuje blago, in drugič, ko je ponoči ulomil skozi okno v neko hišo. Varujte se pred nič vred nežetm. — Sedaj se nahaja pri bratu Antomu v Johnstownu, Pa. Jurij Čerin, P. O. Box 104, Yale, Kansas. (17-19—8) ŽENITNA PONUDBA Vdove, star 35 lets kteri se želi seznaniti s kako pridno žensko v starosti 30 do 30 let, bodisi Slovenka, Hrvatica, Slovakinja ali Nemka. Imenovani govorim več jezikotm, imam svojega lastnega premoženja do 2000 dolarjev, čistega dohodka imnaum na dan 3 do 4 dolarje. Tozadevna pojasnila in slike naj se pošiljajo na: 573 Wrights Ave., Conneaut, 0!hio. lov n katoliško podp. društvo svete Bate aUadlnJerie države Severne Amenf Sedež: Forest City", Pa. Predsednik: JOSIP ZAl.AR ml., Box 547, For«»t City, to. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon R11, P* I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H- tajnik: ALOJZIJ ZAVBRL, Box 374, Fore»s Citf, t ^ Blagajnik: MARTIN MUHI C, Box 537, Forest Ciif, t* Kje je moj oče JANEZ SAJEVICt Doma je iz Verb lam št. 26, fara Tomišel. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti John Sajevic, 61 Penn Avenue, Sharon, Pa. (14-17—8) Nagrobni spomenik Leona 11 Kipar Tadolini izročil je 22. jul. v Rimu odboru kardinalov nagrobni spomenik papeža Leona XHL Kardinali so nato izročili spomenik late-ranskemu kajpitelje. Navzoči so bili kardinal državni tajnik, drugi kardinali jned njimi kardinal Rampolla, rodbina Peeei in nekoliko elanov plemstva. Spomenik, visok devet, širok pet metrov, je umetno delo. — Truplo pokoj nega papeža prenesejo v latesransko baziliko pozneje. I Pozor I J Ako hočeš imeti lep spojk min iz Amerike, pošlji svoj I naslov na: Sloveusko-Hrvat-5 sko Zdrav išče, Dr. J. £. « Thompson, 334 W. 29th St., f New York, N. Y., in dobil { ga bodeš zastonj. ^japmmMMm m . i Iščem IVANA BOI^TE, doma je iz Selške gore, fara Mirna, I>olenj*>ko. T'rxrsnm rojake, kdor ve za njegov naslov, naj blagovoli naznaniti meni, ali pa naj se sam oglasi, ker m-n imam nekaj važnega za poročati. John Kralj, Box 227, Garrett, Pa. (17-19—8) Kje je FRAN DEBELAK? Doma je iz Loškega potoka pri Rakeku. — Pred letom in pol je ibival v St. Mary's, Pa. Kdor izmed cenjenili rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen. — Frank Let ko. Box 35, Jermirurstion, W. Va. (17-19-S) Kje je ANTON ROZMAN? Doma je iz Stražišč-a, fare Šmartno pri Kranja. Gorenjsko. Pred kaeimi 5. leti je prišel v Ameriko in njegov zadnji naslov je bil: Anton Rozman, 1734 Bandit St., Davenport, Iowa. Kdor izmed rojakov ve kaj o njem ali za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Ludvik Benedik. Care of Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York. NADZORNIKI: IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Fa. ANTON PIRN AT, Box 81, Dnryea, Pa. ANDREJ SUDBR, Box 108, Tbomaa, W. Ya. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: ~ KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan T-lkai, P. It. rest City, Pa. DruStveno glasilo je *'GLAS NARODA r' NAZNANILO. Rojakom v Pittsburgn, Pa., in okolici naznanjamo, da je za tamosnji okraj naš j edini pooblaščeni zastopnik za vse posle Mr. JAKOB ZABTJKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa, kteri je sedaj zopet nekoliko okreval in bode vsako soboto od 4. ure po-poludLne do 8. nre zvečer za nas posloval. Rojakom ga toplo priporočamo. Frank Sakser Company. Kdo zna, kje se nahaja JOSIP JU-VAN, po domače Petričev? Doma je iz Sostrga pod Ljubljano. Pred 7. leti je bival v Butte, Mont. Za njega bi rad zvedel Frank Jnvan, 5169 Butler St., Pittsburg, Pa. (16-19—«) VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO, ktero priredi povodom razvitja nove društvene zastave društvo "Bratstvo" št. 6 S. N. P. J. v Morgan, Pa., dne 2. septembra (na Labor Day) v prostoorlh g. F. Miklavčiča na Sygan, Pa. VStPOIfcBD: 1. Sprejemanje gostov. 2. Razvitje zastave. 31 Javna tombola (ob 3. uri popolu-dne). 4. Plesni -veneek. Vljudno se vabijo sosedna društva, fojaki in rojakinje, da se te veselice ndeleže v čim največjem številu. Pri veselici svira delavska godlja iz Federaia, Pa. Za ddber prigrizek in tiladiknB pijače bode ii—iti« i Minn riaUjeno. OPOMIN. Vseh onih sedem prijateljev v ali izven Puebla, Oolo., kteri mi dolgujejo >v gotovini, opominjam, naj mi v kratkem poravnajo svoj dolg; ako ne, sem jih primoran obelodaniti s polnim imenom in rojstnim krajem. John Gaber, 1251 S. Santa Fč Ave., Pueblo, Colo. (7-17—8) -urilmuaJluu dSliM uUfclu^a -rtiar,. Uto.. ut- , A:. jNe prezreti! j Slika predstavla uro z zlatom pre-1 vlečeno in dvonimi pokrovi, velikost ^ 16", in e i jamčeno z« let. j Kolesovjc je naboljšcga amerikan-1 skega izdelka ElGIN, WALTHAM g ali SPRINGFIELD NA 15 KAM-j NOV ter stane samo ^ $13.°° ^ Za obilne božične naročbe »e zahva-% ljujem in naznanjam, da ostane le še m neka časa ta izjemna cena kakor je j bila za Božič. ? Spoštovanjem se priporočam J M, Pogorele, 1 1114 Heyworth Building Chicago, 111. ^ OPO"^*. u1ukt wbiat arm je dobiti po Btromji ceni BtsMc cmk **6th aixe*> fn TclikoKt i "l8th Biie" z a gotrpode u Naslov «a knige. M. Pogorele Box 22« Waketield, Mich_ 'fJU " i' APSTBHMBB1CAS RtguU«rril potni pi»rr-.f<-. I odpluje 27. avgusta. ••Lraura*® (nov z 2 vijaki) odpluje 7. sept. "Alice 99 (nov z 2 vijaki) odpluje 17. septembra, odpluje 1. oktobra. vollJo IMew Yorkom, T»-«tt»m »n Najpn prav ii ej ID ciijcfiitjsa |>aii'[tro(iiiri ^vta v Ljubljano in pplob na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le ^O centov. Potniki dospo isti dan na j.uj-ntk, ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Co., General Agents, 2 Washington -St., New York. POZOR, KROJAČI! Podpisani rabim 5 krojačev za Boonville, Mo. Plača je od $10.00 do $12-00 na teden ter vse prosto. Hrana, stanovanje kakor tudi perilo ne stane nie. Delati prienem 4. septembra. Kterega veseli, -naj se obrne pismenim potom na-me in mu bodem vse natanko sporočal. Martin Kotze, 80 N. James St., Kansas City, Kans. (13-19—8) Izšel je tretji in zadnji zvezek potnega romana WIHNET00, Rdeči Gentleman t«r si dobiva po 40 contov. Kdor ga je že prej naročil, ga dobi drogi tedan. če se je kdo preselil medtem, naj sporoči nor naslov, da ae bode nepotrebnih pritožb. Vel trije sraki veljajo SAMO EN DOLA& e poštnino Trad. Kdor misli naročiti to zanimivo in isredno ceneno knjigo, naj piie takoj, dokler ae dobe ie vsi trije sreskL UpravniStvo "Bias Naroda" York. Gompagnie Generale Traesatlantipe. (Francoska, parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Poštni parniki so:' "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči "LaS^oie" ,f „ „ ..................12,000 „ 25,tx>0 "U Lorraine" „ ,, „ ..................12,000 „ 25,000 . ,, "La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,<»00 „ " "LaBretagne"................................ 8,000 „ 9,00© "La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ " 6lavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Paraiki •dplnjejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob lO. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. Y. •LrA PEOVENCE •LtA TOURAJNE •LA LORRATNE •LA SAVOIE 22. avg. 1#«7 •LA PROVENCE 29. avg. 1807 *LA LORRAINE 5. sept. 1967. *LA SAVOIE 12. sept. 190^ *LA PROVENCE POSEBNA PLOV1TBA: 19. mpt. im 26. sepi. 199*7. 3. ofct. 1C07. 10. ofcfc 1907. La Gasoogne 14. sept ob 3. mi pop. L« Rretagzie 28. sept. ob 3. ari pay. Samo za IL in Ili. razred. Paroika z zrezdo zaznamorani Imajo po dva vijaka. \ i^« Kozminskl, generalni agent za zapad. 71 Deaoorn St., Chlcego, in. 1 ' jupsli jvanska Katol. Jednota. inkorporinma dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. CRADNfKl: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mica., Podpredsednik: TV AS GERM. P. O. fc*. 57, Braddock, Pa Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ\ Bo* 424, EJy, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blasmjnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, DL IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B«.* 641, Eveleth, Minn. IVAN KHKŽISNIK. Til. nadzornik. Box 138, Bnrdine, Pa. r POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora. 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Miek. JOSIP PEZDERC, ILL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrh#vni zdravnik Jednote: Dr.MARTTN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, HL > Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna dna&tva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošilja tve tudi na glavnega tajnika Jednote. TTse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika, porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pri dejani morajo biti natančni podatki rsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA*\ PRISTOPUJL K društvu sv. Jožefa št. 20 v Sarti. Mirni., 30. julija: Josip Novak rojen 1880 cert. 71S1 I. razred. Društvo šteje 83 udov. K društvu sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., 30. julija: Štefan Ma-rušie 1884 eert. 7182, Alojzij Hajnšek 1801 eert. 71S3, Fran Hrovat 1874 cert. 71^4. Vsi v 1. razredu. Drušivo šteje "73 udov. K društvu >v. Jožefa št. 14 v S n Pramciscu, Cal., 30. julija: Peter Lam nt 1880 cert. 7185 I. razred. K društvu sv. Jožefa št. 52 v Mineralu, Kansas, 30. julija: Florjan Per! t na*- 1877 cert. 71SC> I. razred, Fran Prelojrar 18SS cert. 71S7 I. razred. Kocjan Režil 1S<>1 cert. 718S II. razred. Društvo šteje 72 udov. K društvu sv. Cirila in Metoda št. 16. v Jobnstowrm. Pa., 30. julija: Ivan Jurjevi«" 1874 eert. 71S9, Ivan Strle 1881 cerr. 7100, Ivan Turšič 1R70 pert. 7101. Ki kdo If Bečaj 1889 eert. 7192, Matija Kraševec 1385 cert. 7103. Vsi v I. razredu. Društvo šteje 122 udov. K društvu Marija Zvezda št. 32 v Black Diamondu, Wash., 30. jul.: Fran Verhovnik 1886 cert. 7104 1. razred. Društvo šteje 90 udov. K društvu sv. Petra in Pavla št. 15 v Pueblu. Colo., 23. julija: Marija Barkar 1870 cert. 7178, Agnesa Mežnaršič 1S79 cert. 6654. Društvo šteje 44 članic. K društvu sv. Štefana št. 11 v Omahi. Neb.. 23. julija: Marija Oštir 1881 cert. 7170. Društvo šteje 15 čl. K društvu sv. Alojzija št. 57 v Fxortu, Pa., 23. julija: Ana Supa-nie 1882 cert. 7164. Društvo šteje 13 članic. NAVODILA DELEGATOM Jugoslovanske Katoliške Jednote za sedmo generalno zborovanje, ktero se vrši v La SaJie. HI., meseca septembra leta 1907. Sedmo generalno zborovanje Jugo- i Vsak delegat naj pazno prečita slovanske Katoliške Jednote se bode pravila in naj potem zaznamuje toe-vršilo v La Salle.. 111., počenši z dru- ke, in člene, ktere bi njega društvo gim ponedeljkom meseca septembra, ali on sam rad, da se spremene, po-ali dne 9. septembra tega leta- Vsak j tem ne bode treba časa kratiti s či-delegat je vlj-udno prošen. da uredi j tanjem vseh pravil. Dobro bi tudi svoje potovanje do zborovanja tako, J bilo, ako bi vsak, kteri bode imel da pride v La Salle, 111-, ne kasneje kaj temeljitega priporočati za spre-kakor do ponedeljka zjutraj dne 9-ga meniti, da si izpiše svoje točke, da septembra, in ako nima kteri kakega ! se bodo tako lahko takoj uvrstile v losobnega prijatelja, pri kterem bi '—---------- etanoval, naj svoj prihod naznani g. Josip Bregaču, predsedniku društva sv. Barbare št. 3 v La Salle, 111., pod naslovom 1108 4th St., kteri bode poskrbel za stanovanje delegatov zapisnik ali oddale pravnemu odboru. Pri prihodu na zborovanje bode vsak delegat prejel o stanju Jednote in o vsem poslovanju od zadnjega zborovanja v Clevelandu, Ohio, ka-Glede vožnjih listkov nam letos ne i kor tudi nekaj statistike, odkar ob-bode mogoče dobiti znižane cene za , stoji Jednota. Vsak udeleženec je skupno vožnjo, kajti v veliko državah ; prošen, da dobro vse pretrese in se so odpadle izletne cene vsled splošne- ' pouči o sistemu, po kterem posluje ga znižanja cene na dva centa na j aaša Jednota, kakor tudi o vsem miljo, in ker ne moremo jamčiti ste- j drugem poslovanju, kajti le, ako do-vilo udeležencev 100 ali več, kakor razumemo stvar, zamoremo po- zahtevajo postave zveznih železnic iz tem ].aj trajno dobrega doseči. Ako tistih držav, kjer niso take postave i je kteremu kaj nerazumljivo, je prose prišle v veljavo. V-ak delejrat je , vpraša za pojasnilo glavnih torej pro.šen. da si sam poskrbi voz- uradnikov, kteri bodo vsakemu dra-nji listek v mestu, odkoder potuje, j volje ustregli, kjer bode le modo Salle, 111., in nazaj : skrbeti pa »oče. Ako slučajno nastane pri kte-mora, da si izposluje pobotnico od rem društvu kaka razlika v tem ali lokalnepra rcrenta, pri kterem kupuje j onem. naj tak delegat prinese vse vožnji listek, kaz^č daljavo in svoto, j podatke na zborovanje, da se tam ktero je plačal za voznino. Forme ( poprave. za te pobotnice sem razposlal na vse Predno 6e bode zborovanje zaklju-delegatc in vsak železniški agent jih mora vgak dele?at Vdelati svoj rad izpolni na zahtevo. Ako kteri ra-ira ^ strogke potovanja in za-oe more kupiti direktnega listka do j mtlde ?apa. ta ražtra mora biti raz. La Salle, HI., naj si ga kupi, po koli- l(#no izpisan, kolikor ima kteri do-kokrat bode potrebno in vselej za- b-tj za p^^ stroške in koliko za hteva omenjeno pobotnico; tem po- zamudo ^asa? ter ^ potem oddati tom bode precej dela olajšanega po- pOVeriinemu odboru ne kasneje, ka-verilnemu odboru na zborovanju Jed- j kor zaoro-•vanju. Pravila Jednote «o sedaj pre-eej obsežna, in dt se prihrani čas pri njih čitanju, ja* bi priporočal sle- KRANJSKE KOVICE. V Ameriko. Dne 29. julija se je od peljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 140 Hrvatov, 40 Slovencev, 25 Črnogorcev in 70 Maee-doncev. Otrok utonil v vodnjaku. Dne 28. julija okolu dveh popoldne, pustila je Helena Pezdirnik, posestnikova žena na Dovjem, svojega poldrugo leto starega sinčka Jožefa brez nadzorstva pred hišo skakati. V neopaženem tre-notku se je otrok odstranil. Po preteku kake četrt ure ga je mati pogrešila. Poslala je svojega moža za njim. Ta ga je res našel, a mrtvega. Otrok je namreč zašel h kakih 40 korakov oddaljenemu vaškemu vodnjaku, v kterega je padel in utonil. Utopljenko našli. Dne 25. jul. so v Mednu <»b Št. Vidu nad Ljubljano našli žensko truplo, ktero je pustila Sava ob jezu. Truplo so iskali že nekaj dni. Dne 20. julija je namreč v Medvodah utonila vdova gospa Koe-nig. Bila je Dunajčanka in v Medvodah le na letovišču. Gori omenjenega dne pa je šla s svojo materjo v kopel j. Kopala se je navadno v bližini mostu, a usodepolnega dne si je izvolila drug prostor. Plavajočo je zanesla voda na ravno ono mesto, kjer se združujeta obe reki: Sava in Sora. Na njeno proseče vpitje ni jej mo^la pomagati u-boga mati. kopajoča se ob kraju in ljudje, ki so pridrveli pozneje, so zakasneli. V nekolikih sekundah je bila že žrtva deroče Save. Mrtvo truplo so žalostni sorodniki odpeljali seboj na Dunaj. Ogenj. V Krški vasi na Dolenjskem je uničil ogenj posestniku Jož. Ajstru kozolec poln žita in gospodarsko poslopje v vrednosti 7000 K. Roko mu je zlomil. Ko je šel rudar Ivan" Drnovšek iz Zagorja domov, napadel ga je rudar Franc Rus iz Sela z nožem in ga sunil v obraz. Drnovšek ga je v silobranu udaril s palico čez desno roko in mu jo zlomil. Neprijeten poset. Dne 28. julija po noči je prišel pečarski pomočnik Vin-c ene i j Zima k že v postelji se nahajajoči delavki Mariji Marovtovi v Ljubljani in se vsedel k nji na posteljo. Ta takoj skoči pokonci in beži iz so-l>e. Zima je iz sobe kmalu odšel, a z njim pa je zginilo Marovtovi tudi izpod zglavja 6 K denarja. Nato je šel nepoklicani posetnik v Perkovo gostilno na Žabjekn št. 3 ter se tam pri sedel k nekemu mizarju, kteri ga je imel že toliko pod kapo, da je kmalu nato pri mizi zaspal. Tudi tukaj je pokazal Zima svojo spretnost. Spečemu mizarju potegne naglo iz žepa denarnico. v kteri je imel 6 K, vzame iz nje lenar, denarnico pa vrže pod mizo. Ko s je mizar zbudil in denar pogrešil, je bil Zima aretovan. Prizna le toliko. da je denarnico našel pod mizo in vzel iz nje denar, potem jo pa vrgel proč. Prvi slučaj taji. Oddali so ga sodišču. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Dekleta je šel klicat precej pijani fant France Jeri-ša iz Moš, in sieer pod okno Knifice-ve hiše v Valpurgi. Jezen, da se mu niso dekleta oglasila, vrhutega se mu pa še smejala, sunil je v okvir okna tako, da je odletelo eno krilo na posteljo ter tam ležečo hčer na glavi lahko poškodovalo. Vročekrvni fant je bil obsojen na 1 mesec zapora. Ker se mu je smejal, raztogotil se je precej pijani posestnik Gregor Lav-tižar iz Mojstrane nad Antonom Vernikom in ga tako močno udaril s palico po desni roki. da mu je stri pod-lelitnico. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. K naborni stavi ni maral priti postopač Franco Blažič iz Spod. Idrije, marveč se je klatil po Italiji, odkoder se je letos meseca rožnika vrnil. Zamudil je tri naborne stave, to pa zaradi tesra. ker se je potepanja navadil ter mu vojaška služba ne diši. Obsojen je bil na tri tedne strogega zapora. PRIMORSKE NOVICE. Italijansko ogleduštvo ob avstrijskih mejah. Italijanski ogledulii, ki so jih prijeli v Kotju, niso edini, ki fotografirajo važne avstrijske vojaške točke. Nedavno so potovali italijanski turisti po Kranjskem. Med njimi so pa bili tudi italijanski častniki, ki so se pred vsem zanimali za gotove točke pri Beli Peči in Trbižu. Jako radi bi se bili približali tudi utrdbam med Bovcem, Gorico Ln Trbižem, a so jim zabranile pristop vojaške straže. Predrzen tat. Peter Grohan, rojen v Kranju, brez stalnega bivališča, je izučen pek, in pravi, da ž© dalj časa v Trstu dnin ari. Tega pa obdolženec ne more dokazati, ker nima ne delavskih knjižic, niti kakih drugih izkazov. Dne 1. junija tega leta je bil v Ustju pri Litiji aretovan, ko je reči, ki jih je bil v Šeksovi hiši izmaknil, prodajal. V tej hiši je poskušal tudi vlomiti v zaklenjeno skrinjo, v kteri je bilo shranjenih 160 K gotovine, a so ga prepodili. Orožnika je nalagal, da se piše France H rast ar in da je doma iz Opčine. Kradel je v tatinski družbi še neznanega tovariša. Pri Re-beču na Uncu je igmAn;! zimske čevlje in razne dragocenosti v skupni vrednosti 112 K 60 v. Janezu Gladku na Fužinah je izmaknil razno obleko vredno 36 K, Mariji Selak na Selu par novih čevljev, Marji Cerar v U-ševkn dva para čevljev in svilnato ruto in Alojziju Šeksu v Ustju dva para čevljev, robec, nogovice in nožič-Skupna vrednost ukradenega blaga znaša 191 K. Obdolženec vse tatvine taji razen one na škodo Alojzija Šeks, pri kteri je bil zasačen. Da bi poskušal skrinjo odpreti, v kteri se je nahajal denar, taji. A vse zaslišane priče so ga izrecno spoznale kot storilca. Grohan je znan kot delomržen postopač, ki je bil zaradi tatvine že opeto-vano kaznovan. Sodišče mu je prisodilo 18 mesecev težke ječe, po prestani kazni se bode pa oddal v prisilno delavnieo. * Poskusen o hudodelstvo proti nravnosti. 391etni sobni slikar Vik. Franc v Trstu je opijanil 271etno vezilko Matildo F. in jo hotel posiliti. Ker se mu je ženska branila, udaril jo je po obraizu, da ji je izbil dva zoba. Pohot-neža so aretirali. K umoru kočijažev v Trstu. Aretirali so nekega Alojzija Žergola, ki se je delal blaznega in se izdajal za jest-vinČarja Franca Nagodeta. Pripeljala sta ga dva tovariša v bolnišnico, kjer so ga prijeli na poziv policije. Pravijo, da je imel Žergol nekaj opraviti pri umoru kočijažev Praznika in Mo-horoviča. Obesila se je v Trstu 231etna Antonija Čok. Vzrok huda neurastenija ter najbrž tudi omračenje duha. Mrtveca so potegnili iz morja v Trstu. Truplo je 40 do 451etnega moža, ki je ležal že kake tri mesece v vodi. Kdo je, ne vedo. Z nožem je smrtnonevarno ranil 29- Ietni Jakob Ferro iz Vodnjana koči-jaža Hugona Ipavca v Trstu. Ipavec je baje Ferra hotel okrasti, ko je spal na cesti. Tatvina kave. Tržaški tatovi imajo poseben "]št" do kave in jo kradejo zlasti v prosti lukL Sedaj so pa prijeli tri take uzmoviče, ki so imeli za srajco in po žepih 40 kg kave. Ti možje so 321etni Rudolf Ceglar, 27-letni Ivan Sedmak in 43Ietni Ferdinand Perissini. O samomorih vojakov v Gorici. Gle de na to vest, ki se je pred kratkim razširila po listih, javlja "Soča", da sta se le hotela obesiti dva vojaka 47. pešpolka, a so ju še pravočasno rešili. Vzrok poskušenega samomora je prevelika strogost in sitno nadlegovanje od strani predstojnikov-podeastnikov. ŠTAJERSKE NOVICE. Samomor. V Ptuju se je zastrupila 7. lizolom omožena babica Prosnik. Pred smrtjo je pisala možu pismo, v kterem ga prosi, naj ji pregrešek odpusti ter skrbi za otroka. Obstrelila se je v Mariboru 261etna Ela Sehel iz Mislinj pri Slov. Gradcu" Ker pa rana ni nevarna, bo ženska ozdravela. Zblaznel je v Mariboru 231etni posestnikov sin Aleksander Rapoc, ki je metal kamenje v bližnje trgovine in grozil sestram in bratom, da jih usmrti. Prepeljali so ga v Gradec. HRVATSKE NOVICE. Umor in samomor. Poročnik 64. pešpolka, čegar ena kompanija se nahaja v Jablanici, Nikolaj Munteau, se je strastno zagledal v soprogo svojega stotnika, ki mu je ljubezen tudi vračala. Ker ni bilo upanja, da se bo-deta mogla kdaj združiti, sklenila sta oba umreti. Munteau je najpreje u-strelil v stotnikovo soprogo ter jo smrtnonevarno ranil, nato pa še sebi pognal v glavo krogljo, da je ostal na mestu mrtev. Svinjski pastir je stavkal v Mosla-vini ob Dravi. Občinsko poglavarstvo je namreč izdalo odlok, da gospodarji ( vaškemu svinjskemu pastirju ne smejo izročiti niti najmanjšega njegovega zaslužka, ampak radi njegovih dolgov vse izročiti občinskemu uradu. Pastir zvečer prižene svojo čedo domov, in se, ko izve, kaj se je sklenilo proti njemu, takoj odloči, da bo drugi dan začel stavkati S tem pa je dobil na stran po vasi vse kar nosi krilo, ker ob času poljskega dela ženske ne morejo opravljati svinj doma. Po vseh voglih in koncih so letele na občinskega blagajnika krepke psovke, ko pa to ni nič izdalo, udarile so jo in corpore v občinski urad ter takoj omehčale blagajnika z> jeziki. Vesele so hitele k pastirju z novico, ta pa je ob 9. uri že odhajal s svojimi varovanci na pašo. Svinja je ogrizla v Batini na Hrvatskem šestmesečno dete Josipa Škofa. Udri a je hišna vrata ter izvlekla otroka na dvorišče, kjer mu je zgrizla desno nožico do kosti, da je moral zdravnik kos mesa odrezati. Iz vlaka je skočil 32. jul. med postajama Leskova« in ZdenČina Andrej Pavel, ki se je peljal z malim sinčkom in tremi prijatelji v Reko, odkoder je nameraval odpotovati v Ameriko. Ko so pa vlak ustavili, je že Pa^ vel izginil v bližnjem gozdu, Dne 23. julija so ga vjeli in oddali 'zagrebškej policiji, kjer je rekel, da je zato skočil izvlaka y. ker ga je hotel nekdo umoriti. To ae jim je Bdelo čudno, zato so ga poslali s policijskim agentom i O 0 1 i . Ozdravljena težke bolezni ženskih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu ym-(mm sv Marija Rezič 209 5thSt. Union Hill, N.J ROJAKI Ozdravljen od zastarele bolezni želodca. Matia Fortun 110 E. Park St. Butte,Mont. \ zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil. Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je : THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli akutne, kronične ali zastarele, notranje in zunanje, kakor tudi vse tajne ali spolne bolezni. ZatoraJ rojaki Slovenci I mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod« prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo ZDRAVJE" katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. * * # t # % + t i Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah. John Trebeč Box 196 Tercio, Colo. Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov: The Collins N. Y. Medical Institute 140 West 34th St. NEW YORK, N. Y. Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke Doiezm v prsih in zlatenice. Johana Košir Box 122 North Bergen,N.J. %%%%% %%%%%%% %%% V v Rt»ko, Pavel pa je zopet pri postaji Delnica skočil iz vlaka ter izginil. S vilo go j stv o na Hrvatskem. Hrvatska vlada prevzame svilogojstvo v svojo lastno upravo. B A I.KAN SKE NOVICE. Poskusen napad na kralja Petra. Blizu postaje Palanka, mimo ktere se je kralj Peter vozil v zdravilišče, je paznik opazil, da so železniški premi-kalniki napačno postavljeni in da bi se moral kraljev vlak zaleteti v tovorni vlak; zrto je hitro popravil napako ter s tem odstranil nevarnost. Proti grški propagandi v Macedo-niji. Carigrad, 29. julija. Turška vlada je vnovič pozvala grško vlado, n^j prepreči prestop grških Čet in četo-vodij čez grško mejo v Macedonijo. — Turška vlada je tudi opozorila eku-menskega metropolita v Drami pognala čez mejo, ker dela v Macedoniji grško propagando in povzroča nemiri1. Velevlasti tudi zahtevajo odstranitev grškega metropolita. RAZNOTEROSTI. Hudi kadet in še hujši dijak. Dne 17. julija se je kadet eesarskih Ioveev Edgard Hoe berth pi. Sehwarzthal v Tridentu pri sprehodu zadel v dijaka Colpija. Dijak pravi kadetu: Dostojno se vedite! 'Kadet pripelje nato dijaku zaušnico. Colpi udari s palico po kadetu. Kadet potegne britko sab-Ijieo in udari z njo dijaka. Dijak potegne samokres in ustreli na kadeta, pa ga ne zadene. Končno so policaji huda bojevnika pomirili. JOHN VEN2UU, 1017 E. 62nd Street. N. E-. Cleveland, OUo izdelovalec kranjskih in nemSkih HARM O N I K. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstni m je od $45 do $80. Pozor Rojaki! Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino s Knsjpovitn praškom, kdor želi poskušnjo naj poSlje 30c v znamkah na kar mu tako) prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboliše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo; če ni to resnica plačam naJcomu $500. Jakob Wahcic, 111-4 E. <^3- KILPOYLE STREET, CLEVELAND, OHIO. M A JTN A NTLO Rojakom naznanjamo, da je sedaj nai potnik TXJ31 FR. SAKSER CO. 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0. Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb. J* _____ Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v i-taro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniike listke za vse kraje v Zjediryenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoii svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 Greenwich Street, C in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, p red no se da pregovoriti, da komu vroča denar, v mnenju, da ima opraviti z nami. MARKO KOFALTV 249|So. Front SL, STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kui nih pogodb, pooblastil ali pclnomoči < Voll-macht) in drugih v notarski posel spada jočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje prodajem parobroene listke ;a v stari kraj za vse beljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domov ino po najnižji ceni. , Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. Kojaki, naročajte se na "Gla* Naroda", največji in naj cenej H dnevnik. najprimernejša pijača je LE1SY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega krnela. Kadi ttj;a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. Lel«y pivo je najboli priljubljeno ter se dobi t vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 SL CUir Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CUEVEUAND, O- v obilen poset. Točim vedno svt-žo pivo, dobra vlnti in whiskey ter imam v zalogi ze o fine smodke. Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Vorku. Z velespoštcvanjcm Ivan Govže, Kly, Minn. občinstvu * II',.. k^kui tudi rojakorn po Z jed. drža vab, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Trigia'/u", 617 s. Center Ave., Chicago 111.. blizu 19. ulice, kjer točim pristno uleža^.o Atlas-pivo, izvrstni »hi^cj. vina in dišeče srnofKesc pti meni na razpolago. Nadalje ie vsakemu na razpolago dobro urejena kegljišče in ijirdna miz-i (pool tabled. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. ♦E-Ij-I-lil Sli ill Si? Frank PetkoTŠek 720 Market Street. Waukegan, 111 ▼ kterem vcflno toči grete pivo, dobra fina In whiskey, ter ima na razpolago fine umodke. V svoji PRODAJALN1CI ima vedno jveže grocery« po nikkih cenah. t Poftfl ja denarje f staro IobntIbo cele hitro in ceno; v »fw> Je s Mr. Frank Sakaerjetn t New Yorkn. Dama s kameli j ami. Fraiiooaki spiral Aleks. Domu (sin), pieložil dr. Ivo Sorti. (Nadaljevanje.) XXIV. i T> je bilo že nekaj, a ni bilo še dovolj. Spozai&l sem jasno, da .je to nesrečno bitje popolnoma v moji oblasti in zlorablja! sem to spoznanje skrajno podlo. l'e pomislim sedaj, da je mrtva, se moram vprašati, ali mi Bog pat- odpusti kdaj to strašno preiyreho. . . . Po plesu je bila večerja, zelo šumna večerja, in potem je pričela igra. Sedel sem pole*? Olimpije in tvegal svoj denar tako drzno, da je to morala opaziti. V hipu sem .dobil stopet-deset do dvesto zlatov, ki sem jih pustil ležati pred s-eboj, in ki so na njih f»oeiva.Ie neprestano njent* pohlepne «H"1. — itil sem eilini. ki ga igra ni prevzela popolnoma, in ki se je pečal tudi y njo. Dobival sem vso no«"- in slednjič Itil jaz tisti, ki je posojeval denar Še j njej. da je minrla iirrati. kajti bila je zaigrala vse, kar je imela pred seboj i in najbrže tudi vse, kar je sploh imela | Ob jn-tih zjutraj smo končali. l>i>bil sem vsega skupaj tristo zlato v. — Vsi iirralci so bili spodaj, samo j jaz sem neopaženo zaostal, ker nisem bil z nobenim izmed teh gospodov posebno znan. Oiimpija je sama svetila pem dobil tristo zla tov. Tu so, če me ne zapodite. In istočasno sem vrgei zlato na mizo. — „ — In zakaj to? — Ker Vas ljubim, vraga! — Ne, ampak ker ljubite Margerito in se hočete maščevati s tem, da postanete moj ljubimec. Dragi moj, ženske, kakor sem jaz, se ne pustimo slepa rit i kar tako. Po sreči sem še pre- mlada in prelepa, da bi sprejela tako vlogo. — Torej nočete t — Ne. — AH bi me rajši ljubili zastonj T Potem bi pa jaz ne hotel. Premislite, !jul»o dete: jaz bi bil lahko poslal k Vam v svojem imenu s to svoto kogar koli in pod istimi pogoji, in stavim, la hi jo bili Vi sprejeli. No, govoril s^m rajši naravnost z Vami. Sprejmite torej in ne iščite mojih razlogov; recite si rajši, da ste krasna ženska, in da ni nobeno čudo. če se kdo zaljubi v Vas. Tudi Margerita je bila to, kar Oiimpija, a vendar bi se ji ne bil upal ni-k. lar reči, posebno ne prvič, ko sem jo videl, kaj takega, kar sem rekel tako lahko tej ženski. Pač zato, ker sem jo ljubil, a še bolj, ker sem čutil, da je nekaj v njej. česar ta ženska nima. in ker sem v istem hipu, ko sem ji predlagal to kuj»čijo, čutil do nje kljub vsej njeni krasoti globoko zani-t'-evanje in skoraj ^nus. No. iu slednjič se je seveda udala, in ojwildne drugega dne sem odhajal od nje kot njen ljubimec. A zapuščal ~em jo brez najmanjšega sladkega sladkega spomina na vse njene sladke besede in vse njene ljubeznivosti, ki ji' mislila, da mi jih je dolžna za mojih šesttisoč frankov. In vendar so bili ljudje, ki so se uni čili radi te ženske. . . . In od tesra dneva sem preganjal Margerito brez usmiljenja. Z Olim-pijo se niste več pogledali, kar je pač lahko umeti. Podaril sem svoji novi ljubimki konje in kočijo, biserov, uganjal sploh vse neumnosti, ki jih uganja človek ob taki ženski. In bliskoma se je razširila novica o tej moji novi ljubezni. Celo Prudenca je slednjič verjela, da sem MLargerito že docela pozabil. Ta pa je prenašala moje neprestane žalitve s čudovito vzvišenostjo, bodisi da je uganila, kako mi je resnično pri srcu. bodisi da je tudi ona verjela., kar je verjel ves svet. Videti je bilo samo, da trpi, kajti povsod, kjer sem jo sreč a v al, sem jo videl le še bolj bledo in le še bolj žalostno. Tn moja ljubezen je postajala vsled tega le še divjejša in divjejša, da sem jo res že sam imel za brezkončno sovraštvo in vžjval satansko to njeuo trpljenje. Večkrat, ko je moja krutost presegla ž«' vse meje. je privzdignila nesrečni-ca svoje oči tako proseče k meni. da sem se zdrznil do dna duše in sem bil že na tem* da bi planil zopet k njej. Tula ti kesi so bili kratki kakor lepi bliski, in Oiimpija, ki je sled ijič izgubila vsak ponos in ki je razumela, da doseže s tem, ako muči Margerito. od mene vse, kar hoče, me je hujskala neprestano proti njej in jo žalila vsa-kikrat, ko je našla priliko, s tisto ne-utrudljivostjo podle ženske, ki sme biti podla pod zaščito kakega moškega. — Margerite slednjič ni bilo več ne na ulese ne v gledišče, ker se je morala Tati neprestano, da bova tam jaz in »limpija. In tako so sledila anonimna pisma direktnim nesramnostim; in ni je bilo več prevelike podlosti, da bi je ne bil pustil o njej pripovedovati »krog po svoji ljubimki, in ki bi je ^ara ne bil pripovedoval. Treba je bilo res, da sem zblaznel. pre»dno sem mogel počenjati kaj takega. Bil sem kakor človek, ki se je napil slabega vina, in kterega roka je zmožna potem v tej podivjanosti celo zločinov, ne da bi imel razum Ie količkaj opraviti pri tem. In pri vseh teh lopovstvih sem trpel nepopisno. Ta mir brez zaničevanja, ta udanost brez očitanja, ves ta način, kako je odgovarjala Margerita na vse te napade. je izsilil občudovanje celo meni samemu in ine dražil le še bolj. Nekega večera je bila Oiimpija ne vem že kje in je srečala zopet Margerito. Tedaj pa nesrečno bitje ni maralo požreti vseh psovk, ki jo je ob-sula njena zlobna sovražnica ž njimi, in bila je Oiimpija, ki se je morala umakniti. In pritekla je vsa divja k meni. Margerito pa so odnesli brezvestno domov. . . . In zdaj mi je pripovedovala Oiimpija. da se je hotela Margerita. videč jo samo. maščevati nad njo, ker je moja. in da ji moram na vsak način pisati, da zahtevam za svojo ljubico spoštovanja, naj sem že poleg nje ali ne. — — —--- Ni treba, še le omenjati, da sem to veseljem storil in da sem spravil v ta list, ki sem ga poslal Margeriti še isti dan, vse, kar sem mogel najti bridkega, strupenega in podlega. Tit pot je bil udarec prehud, da bi ga bila Margerita molče sprejela. Pričakoval sem na vsak način odgovora in sklenil ostati ves dati doma. Okoli dveh je pozvonilo, in vstopila je Prudenca. Naredil sem se mirnega ter jo vprašal. s čim ji morem biti na uslugo, a danes se gospi D u ver nov ni prav nič ljubilo šaliti. Z otožnoresnim glasom ipi je očitala, da nisem, odkar sem se Vrnil, to je tri tedne, zamudil niti en# prilike., ne da bi bil žalil ubogo Margerito, ki je že sama dovolj bolna, a jo je včerajšnji nastop in današnje moje pismo vrglo naravnost jia posteljo.— — Skratka, Margerita je poslala Pru-deneo k meni, ne zalo. da bi mi pokazala. kako grdo je moje ravnanje, ampak. da bi me prosila usmiljenja, ker K A Z E IN. Narava je strop: učitelj in ona vedno deli kazni vsakomur, kteri greši proti njenim zakonom. Ni jeden organ v truplu se tako ne zlorabi kakor ledvice, dasira^vno imajo v truplu najvažnejše delovanje. Vsak najmanjši nered v tem organu, Vas mora takoj opozoriti na to, da se ga odpravi. Preprečite bolezen takoj ob nje pričet k u in tako se bodete izognili strogej kazui, ktero Vam bode narava prej ali slej prav gotovo naložila. Rabite £ ^ | sredstvo za ledice in jetra K' r se raba t« ga sredstva vedno bolj povebuje, je to dokaz o njegovej dobroti. Poskusite sami ! Cena 75 centov in $1.25. *->everjeio sredstvo za ledvice in jetra" je čndezno zdravilo. Jaz sem bil grozno bolan ter sem porabil obilo denarja in časa, ne da bi okreval- Tsled bolezni nisem bil zmožen za kako delo. PoTsem dragače je pa bilo ko sem porabil jedno steklenico SeverjcTega sredstva za ledvice in jetra. Sedaj lahko delam in sem se rešil bolezni. Sprejmite iskreno hvalo.** B. Veicha., Maynard, O nima več ne fcelpsnih ne duševnih moči, da bi renašala vse to še vnaprej. —- Da se me je gospodična Gautier otresla, to je popolnoma v redu in je njena stvar, sem odgovoril Prudenci, toda če misli, da sme vrhu tega še damo napadati, ki jo jaz ljubim, in če misli, da bom jaz to trpel, se jako moti. — Prijatelj, Vi ste pod vplivom ženske, ki nima ne srca ne pameti; že res, da jo ljubite, toda to ni še noben vzrok, da mučite drugo, ki se je more braniti. — Gospodična Gautier naj pošlje svojega grofa N". sem, in vse bo poravnano. — Vi veste sami dobro, da tega ne stori. Torej pustite jo vendar pri miru, dragi A rma n d. Če bi jo Vi videli, bi se v dno duše sramovali svojega ravnanja. Tako bleda je in tako kaš-lja, da je groza. Ah, saj itak ne bo več dolgo, ubožiea ! In Prudenca mi je siefr.iila roko ter še dostavila: —• Pridite jo vendar pogledat! Tako bo Vas vesela! — Nič me posebno ne veseli. Na- "^i zadnje bi sse še z grofom N. . . . kje ^ srečala. . -ji| — Grofa N. ... ni nikdar pri njej. Zdaj ga kar strpeti ne more več. — Če je Margeriti toliko na tem, saj ve, kje stanujem, — mene ulica d 'Antin gotovo ne bo videla več. ' Jš — In Vi jo sprejmete prijazno f < ^g — Kakor nekdaj. ; S* — O, potem pride gotovo. j — Naj pride ! \ 'jI — Ali ostanete danes doma? j "J — Da, ves večer. — Grem ji po veda*. In Prudenca je odšla. Olimpiji se mi ni zdelo vredno niti pisati, da me nocoj ne bo. Preziral sem jo/"sploh popolnoma. Komaj enkrat na teden sem bil pri njej. Mislim, da se je tolažila za to z nekim igralcem iz ne vem kakega gledišča na Boulevardu. Hitel sem obedovat in se takoj zopet vrnil. Ukazal sem povsod zakuriti in na to poslal Jožefa proč. Ne vem.. kako mi je bilo potem tisto uro, ko sem čakal, toda ko je okrog devetih pozvonilo, me je pretreslo s tako silo, da sem se moral oprijemati zida, ko sem Šel odpirat, če nisem hole! pasti na tla. j| jlr - i Po sreči je bilo v predsobi skoraj popolnoma temno, da se ni moglo opaziti, kako sem izpremenjen. Margerita je vstopila Farna. Bila je oblečena vsa v črno in vsa zagrnjena. Komaj sem mogel spoznati pod gostim pajčolanom njene poteze. Hitela je mimo mene v salon in si odgrnila obraz. Ah, bila je bleda, bleda kakor marmor !. ... — Tu sem Armand! Želeli ste me videti, in prišla sem. In prijela se je z obema rokama za irlavo ter zaplakala. Stopil sem k njej. Delavci na prostem izpostavljeni mrazu in vlažnosti sa ubranijo dolgotrajnemu bnlehan ju zareumatizmom in neuralgijo, ako rabijo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam neiuškili zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. oporek A' i Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. TJoravniirfcv© "Glaus Naroda** Rojaki, naročajte a« na "Glaa fta-roda'\ največji in najcenejši dnevnik Spominjajte me ob raznih oaše prekoristne dražbe sv. Cirila Metoda v Ljubljani t Mal peloži dai loma na oltar! (v i) J JOHN KBACKER o. Cenik: lenjig, KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET. NEW YORK. — Kaj je? sem vstrepetal. Zgrabila me je za roko. a odgovoriti ni mo-•_r!a. ker ji je jok še vedno zapiral be-^«*do. Toda počasi se je nekoliko pomirila. (Dalje prih.) Priporoča vojakom svoja iz vratna VinA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vn draga ameriška vina. Rodeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) [ O 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE SO GALON. BRINJE V EC, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic «edaj $13.00. TROPENOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 ga Iona. — Na jm an je posode za žganje so 4V2galone. Naročilom je priložiti denar. /.& .<-:»ila naročila se priporoča TOHN KRAKER. BncUd. Oldo. PRIPOROČILO. Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens-i ale, Renton. Mackay, Taylor in Enumclaw, Wash., priporočamo našega zastopnika: Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash. Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda** in je z nami v zvezi. FRANK SAKSER CO MOLTVENIKL Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, poluanje, 75c, sagrir* rud. obreza 4Qe. Dnina paša (spisal akof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., Any, reza v a, zlata obreza, $1.00. Jezus in Marija, vezano v sloookost $1.50, fino vezano v usnje $2.0o. vezano v šagrin $1, vezano v platno 75e. Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50. Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c. Nebeške iskrice, vez. v platno 50e. Rajski glasovi, 40c. Otroška pobožnost, 25c. Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00. Rožni venec, platno $1.00. Vrtec nebeški, platno 70c. Skrbi za dušo, zlata obreza 80e., fino vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fino vezano $2.00, šagrin vezava $1.20. - ----- - -O- Abecednik, vezan, 20c. Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Aladiu s čarobno cvetlico, «A0e. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Beigrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Boj tek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30e. Cerkvica na skali, lOe. Cesar Fran Josip, 20e. Cesarica Elizabeta, 10c-Ciganova o sveta, 20 c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Četrto berilo, 40c. Darinka, mala Črnogorka, 20«. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Dve čudo polni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in nemškega jezika, vezan 90e. Domači zdravnik po Kneipjru, nevezan 50e. Erazem Predjamski, 15c. Eri. 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, vezan 50c. General Landon. 25e. George Stephenson. železnic j Spisovnik zvezki, Z.4 b »lezui nervoznosti, onemoglosti, histerijo, bolezen sv. Vida, glavobol in brezspalnost. rabite Se ve rje v Nervoton kteri bode ojač-il razburjene živce in Vas oživil. Izborna živčna to&ika. Cena #1.00. V valh lekarnah. Zdravniški avat saatonj, - ' : ■ Mt ERA WO CEDAR RflP'DS IOWA Telefon 246. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof RadeckL 20c. Grundriss der alovenisehea Kprache. vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta. 15e. Hildegarda. 2l»e. Hirlanda, 20c. Hrvatsko-angležki razgovori, vszano 50c. Hitri računar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka. 20c. Izdajalca domovine. 20c. Izgubljena sreča. 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c. Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20e. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40«. Katekizem, mali, 15c. Lažnjivi Kljnkec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski. 20«. Mali vitez, 3 zrezki, skupaj 92.25. Marija, hči pol*kova.. 20c. Marjetica, 50«. Materina žrtev, 50«. Mati Božja z Bleda, 10« Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20e. Mladi samotar, 15«. Mlinarjev Janes, 40«. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30c. Mali vsesnalec, 20c. MnčenikL A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otocih, 25«. Na preriji, 20c. Narodne pripovedke, 3 ateski, vsaki 20c. iMiliflBd, 20c. Naselnikova hči, 20c. NaA Aoa. Zbirka povesti. Teak S©e. Nedolžnost pre gaj ana in poveličaaa 20e. Nezgoda na Palavann, 20«. Nikolaj Zrinjski, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik. 3 vezano. Vsak po 60c. Navodilo za spisovanje raznih nlsev 75e. ^^ * Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike. 40c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Pavliha, 20c. Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mehikanec, 20o. Pravljice (Majar), 20«. Pred nevihto, 20«. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Vrbovčevero Grogi, 20r. ?*rvt božji, 15«. prvm nemška vadaica, 35« Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50«. Poezije. Vojanov-R. Majster. 60c. Repo štev, 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40«. Rodbinska sreča, 40«. Rodbina Polaneskih. 3 Roparsko življenje, 20c. Ročni angleško-slovenski in slovensks- angleški slovar. 30c. Ročni uemško-slovenski slovar, Jane- žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.06. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane- žič-Barlel, vezan $3l00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40« Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15«. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20«. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zveaka po 20«. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijske sgoče- vine, 25«. S prestola na morisče, 20«. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20«. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25«. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20«. Sveta noč, 15«. Sv. Notbnrga, 20c. 60 malih povestij, 20c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elefrant- ao vezana $1.S0. Slovenski šaljivec. 20c. ljubavnih in ženitovanj- sveskž škili pisem. 25c. Spretna kuharica, brožirovano 30«. Sto1 etna pratikc. Slovarček priučiti se nemščine bres j učitelja. 4<»c. , Šaljivi Jaka 2 zvezka, vsak 20e. 1 Šaljivi Slovenec. 75c. Štiri povesti 20c. TegetLof. - avni sdmirr.l. ?0c. Timotej in Filomena. 20e. Tisoč in ena noč, 51 zvezke v, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20e. V delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti. 20c. J V gorskem zakotju. 20c. Vrtomirov prstan, 20c. i V zarji mladosti, 20c. ! Voščilni listi. 20c. • Winnetou, rdeči gentleman, 3 $1.00. Zlata vas, 25c. Znamenje štirih, zanimiva povest, 12 centov. Zbirka ljubavnih in snubilnih 30e. Zbirka domačih zdravil, 50«. Zgodbe sv. pisma stare in nove zai vez-vno 50i». Zgodbe sv. pisma ljudskih šol. 30«. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost. 20«. Žepni hrvatsko- an gleški razgovori, 40e.. broširano 30«. Zemljevid Avstro-Ogrske 25c., maM 10«. Zemljevid kranjske dežel«, mali 10«. Semljevid Evrope, 25«. Zemljevid Zj edin j enih držav 25«. za nižje razredi« .. ____-JL.^.-___ -. -.___________ l-i-■_____ ■ . J.'. -.. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanska, j in drugih mest na yorške in rasnih mest Ameriks, cvetlicami in hnmosTistlčne po dncat 30c. Ime svate podob«, Be. Ave Marija, lOe. Album mesta New York s slikami mesta. 30«. OPOMBA. Naročilom j« priložiti denarno vrednost bodisi v gotoviaij poštni nakaznici aH poštnih znamk ah. Poštnina Je pri vseh še vitsfea. i I