narodskih
v r
reci
ar — ' f ~
■i i f
Odgovorni vrednik Br. June
Bleiwei«
Tečaj X.
sredo
#
jimia (ranoletna) 1852
#
List 4e
IVesrecn ik
Spomlad je prišla, vse cveti, Življenje novo se rodí, Za mene več spomladi ni; Je v persih huda zima.
Zelenje spet oblaci vse,
Veleva sladko upanje, Zelenje pa in upanje Je vzela meni zima.
Opasa polje rožic cvet,
MeUilj popíva z njega med Po meni pa se delà led:
?
Je
persih huda zima
Kar diha alj življenje ima. Z veseljem vse spomlad obdá, Pri meni žalost je doma : Je v persih merzla zima.
Prisvita komaj beli dan Glasi se petje od vsih stran, -Alj gluh za vse sim in zaspan
Mori
me zima
Spomladi noč tud strašna ni Slaviček vižice drobni, Po meni borja pa hruši: Je v persih strašna zima.
?
Povejte, rožce, vprašam vas, Povej mi ptičic mili glas: Bo še za me vesel kdaj čas ? . Alj bo nehala zima?
Dobro razumem dobro vse Kar pravite mi, rožice , Kar pravite mi, pticice, Kdaj bo nehala zima.
Kdar mine lica tvoj'ga cvet Kdar zgine pred ocrni ti svet: Taj bo spomlad ti prišla spet

?
Taj bo nehala zima!
J. Hašnik
Sedanjost in příhodnost kmetijstva
na Austrianskem.
izgled biti kmetam

in če prosti kmet ni vidil
pri velikim posestniku poprav in prenaredb in zbolj ševanja v kmetijstvu, si ni mogel nik jer drugod dobrih izgledov iskati. In tako je žalostno zaostalo veči del manjših kmetij, pa tudi mnogo grajšin.
Podložnega kmeta je tèrla tudi tlaka in dese
tin a
y
m spoznano je
i
da tlaka in desetina ste bile
veliki ovéri kmetijstvu. Zdaj ste po Austrian
skem
overi odpravljene. Ali nikar ne mislimo
y
da s tem je že vse storjeno za povzdigo kmetijstva. samim tem se ne pridemo dalječ naprej.
Kolikor je poprej gruntnih podložnikov bilo.
, — prav
kmetijsk gospodar pa se smé le tisti imenovati, ki gospodari z dostojno vednostjo in umetnostjo
toliko je sedaj samosvojnih gospodarjev
kmetij s ko. Vsak drug je
mojsterskaza
in Bogu naj bode potoženo! da vnobenim stanu ni toliko mojsterskazov, kot ravno v kmetijstvu. Ena sama reč je zadosti to spričati — poglejte gnojniša in kako sploh kmetje z gnojemravnajo
Podlaga za potrebne veči kmetijske vedno sti je pa
f
ljudska šola. Ce hoćete kmetij stvo povzdigniti, morate skerbeti za vec in bolje osnovanih ljudskih šol po deželi. Ljudske sole so v s eu čili še za veliko veliko većino ljudstva v vsaki deržavi. Dokler ne skerbite za vec in pri pravniših sol po deželi, je vse drugo početje za stonj.
rica, je vunder nar imenitniši med vsimi šolami, ako se v nji storí, kar je treba in
Ljudska sola, ceravno mala stva
kar je storiti tudi mogoče.
letu 1847 smo imeli v našem cesarstvu 23.682 ljudskih šol, — na prostoru ene štirjaške
milje ste bile tedaj le dvé soli. Ljudi se štejena eno štirjaško miljo sploh po 3235; po tem takim
zarod skoraj 1600 ljudi ali 400 rodo vin nima vec
kot eno samo šolo. Ako počez na eno rodovino otroka štejemo, pride po takem 800 otrok na eno šolo! Pri tem pa ni pozabiti, da med 2 milionama
in 986.316 za šolo vgodnih otrok jih le polo vica v šolo hodí. In v ta rajt še Ogerska de
Dve reci se nar bolj pogresujete pri kmetij- žela ni šteta, od ktere o šolskih rečéh natanjčniši
štvu v našem cesarstvu: veči kmetiiska vednost vednosti nimamo.
* u . _ _. i/ ___ _
m pa vec kapitala ali denarnepripomoći. Zemlje
Je tedaj že v začetnih šolah fElementar
ima cesarstvo sila veliko, ki je večidel rodovitna; schulen) toliko zanemarjenega popraviti, je ševe veliki zakladi leže še zakopani v nji, ktere zamore liko več storiti ali prav za prav še le začeti s tem le nmniši kmetovanje in obilniši denarna pripomoć kar kmetij ski nauk vtiče. Kmetijske in ži

spraviti na beli dan.
Hes je, ua ucivtcio iicnučtujiii ^ičijain su zi vcci naprava, ju uciuia nvaia gre v
vednostjo obdelovale svoje kmetijstva, kakor mali mnogih deželah napravljatijela.
vinorejne sole so v našem cesarstvu še le nova
da nektere nekdanjih grajšin so z veči naprava, in očitna hvala gré vladi«, da jih je po
da
kmetje, in da le po njih izgledih in po izgledih ne
kterih duhovskih zemljiš seje zaplodilamarsiktera
prenaredba in koristna poprava po deželi. Ali vsi sploh razsvetiía giave "prostegá ljudstva, da bi grajsaki niso tako kmetovali, da bi bili zamogli spregledaloin spoznalo, kaj mu je treba, in se od
Vunder teh šol in tacih učencov je premalo, se zamogla po njih luč prižgati, ktera bi
182
povedalo sto in sto vražam in krivim mislim
ki so
puvcudiu an/ iu aiu viaůflui iu iviiviui mniiui ^ ivi au . Ker zraven imenovanih 100 voz nrodanprr» mračile njegov um in ovérale vsakteri napredek. gnoja ga se 200 voz doma za svoje gospodarstvo
Začetek te razsvete mora ze v zacetnih porabim, in ker skoro polovic
tega gnoja iz
je raj
óolahbiti, in ponavljaj oče sole (Wiederholung- izstrojene ježičje moke in éresla obstoj schulen) nimajo le samo ponavljanje tistih naukov tinga očitna, da si po tem takem 150 voz nar bolj
zacetnih solah učili, ampak one šega gnoja pridobim, ki bi scer popolnama v zgubo
biti, ki so se v
morajo pripravnice biti po dobro izvoljenih bu kvah kmečkemu fantu in tudi dekletu oči od prêt i
sel
5
ako bi čreslo zavergel Po gotovih in večletnih skusnjah zamorem te
ttezikoslovske stvarice
za potrebne znanosti njegov ega stanu. Kakor hi- daj te dro bne strojarske ostanjke za napravo gnoja
tro je umen fant po takem spoznal, da se kme- vsim priporočiti, ki jih imajo, ali jih lahko dobiti tijstvo opira na več znanost in vednost, mu je že zamorejo".
vcepljeno poželjenje po pridobitvi teh vednost, brez	-
kterih vé, da umno kmetovanje ni mogoče.
To bo ravno razloček med nekdanjim kme tam in med prihodnjim kmetovavcam. Če oče sam nobenega zapopadka nima od pravih kmetij skill vednost in se le ravná po tem kar je vidil in slišal od svojega očeta, tudi sina ne bo drugači učiti dal. Če je pa oče sam že umen mož, bo pa tudi sinu pripomogel, da se kaj več nauči.
I
Prijatelje naše mile slovenšine lepo prosim, siedeče
besede v ..Novícah"
n
«i» i »«»i
celo s kratkim razjasniti
dopovedati: 1. iz ktere slovenske korenike so izpelj
to je
*
ali so
m
korenika
2. ali so
v
se
v kterem d
Ko je mlad kmeck fant na to vizo po bukvah pripravljen, d j anske vednosti kmetijstva razumeti, po tem naj stopi kot učenec v kakošno veči in umno obdelovano kmetijo, da se uči, kar se domá naučiti ne more.
To je pot kmetijske vednosti sčasoma po celi deželi razširiti in kmetijstvu na tisto višji stopnjo pripomoći, ktero bo p rili od nj i časter
jal, .
stavljate.
če se ji terma in svojoglavnost se tako zoper
Napredek kmetijski zamorejo pa tudi kmetij ske družbe močno pospešiti potem, da na mnoge viže podpirajo nauk, in delijo mnogotere pripomočke, s kterimi si kmet pomaga na boljši stan kmetovanja.
Vednosti kmetijske med kmetovavci ši riti, je tedaj perva potreba in perva podlagabolj šiga kmetovanja.
(Konec sledí).
gem slovanském narečji? 3. ali so iz kakega tujega jezika popolnoma vzete ali popačene? in 4. kdej (kje) se po Slovenskem res govore ali kaj drugači izçovar-
jajo
Vp
se pa za siedeče z
m
menkami natisnjene besede
pis
Pogum
svedočiti ; kic
serdčnost, hrabrost; pričat
zaklad, ures, krasa; pečat
baviti se, obavljati se, truditi se; gol ufa t
se S ol
fat
ukaniti, prehiniti, noriti ; prek o siti k
-
premagati, pr komu v okotr ali pređi priti leca; baza
9
godu
9
ljubo
?
priti
lec
sara
ajnc
poslopje = prestreči ko
y
hramovi, hramina
komu v prestrege
i
fela
pridznica, kancelj; 1
* «

sorta, versta; vsec
quidem; pruk
daj stol
y
P®
se enkrat ne. latinski

klop
?
ps tonj
placila, vprazdno; koperneti
j
molec
serd skverna
m erče
? 9
ginoti, medleti laket (?) ; j e z e r o madj. tisoč, tavžent ; j
rezni stol obročarski : madež
brez ko-
fiera
?
m
kuka, žuža.
umaza, velikoveč, ampak, temoč
Slovenčič.
y
Nfikar ne zamelujle sivoJarsk eg tu
cvesla !
29. listu nemškega kmetijskega tednika (Wochenblatt) Štajarske km. družbe naznani us njar Schaffernagg siedeče skušnje zastran čre
sla, ktere usnarjem in vsim kmetovavcem blizo usnarij v prevdark podamo. Omenjeni usnjar tako
piše :
Znano je, da ježičjo ali konoprovo moko in
5?
drobno čreslo po stroj bi (Knoppermehl und feine Gárberlohe) usnarji skoraj povsod zametujejo,
in
rabiti.
boli
ebelo robo so jeli nekteri za kurjavo
1	i 1 • I	i Vt	i	•	1
manjka.
Jez
In vunder se toliko toži, da gnoj a povsod
že skoz
15
let iz vsega drobnega
čresla gnoj delam takole: Na eno lego navadnega gnoja potrošim ravno tako debelo lego drobnega éresla; na to denem spet eno lego gnoja, in tako redoma naprej, da je gnojniše polno.
Na gnojniši pa čreslo popolnama ne strohni
5
tedaj izpeljem to zmes en mesec poprej den jo podorjem, na njivo v velike kupe.

pre tem
^vuv.jvu. ,	* *	**
premetovanjem in da vse skupej dalje časa v veli cih kupih leži, se napravi popolnama dober gnoj za ilovnate kakor za pešene zemljiša. Jez pri delam v srednjih letinah s tem gnojem na oralu (johu)
45 do 55 vaganov koruze. Vinorejci kupijo od mene vsako leto 100 voz tacega gnoja, in še vec bi ga radi vzeli, ako bi ga le mogel več napraviti. To je gotov dokaz, da je tak gnoj tudi za vino
grade dober.
olovanje
po nekterih jugoslavenskih krajih.
Spisal M. Verne.
15. pismo.	j '
Dragi prijatel ! Iz bližnjiga griča, kamor me je g. Světlin peljal,
J
A
velicansk
razgled
ne samo čez lepo široko Kersko
polje
9
kjer je nekdaj samoblastno mesto (Municipiuml
, — čez Brezice na Stajarskim.
Noviodunum stalo ki se unikraj Save kažejo;
in čez bližnje Horvaške kraje proti Zagrebu: temuč tudi na visoke hribe. ki Kerško polje obdajajo, in na severno-zahodni strani čez nekoliko Sent-Jernejškiga polja, ki je nar lepši
in redovitniši na Đolenskim.
Med tem je došel
Jan, fajmošter od svetiga Križa poleg Kostanjevice, moj nekdanji součenec v Ljubljani, s kterim se mnogo
let nisva vidila, in vsi skup smo šli potem lep grad prek hriba nad Leskovcam ogledat, kteriga krasen gaj
obdaja. Nekdanji posestnik
tega
grada
9
ki se mu po
nemško „Thurn
am Hart", popačeno slovensko pa (za
kaj ? ne vém) Šrajbarski turn
u
pravi
?
je bil nekdaj Ja
nez Ker st nik Valvasor, sedaj pa je gosp. Anton grof Turjaški, ki pod iménam „Anastazi Grun~ slovi v pervi versti nemških pesnikov. Žal mi je bilo, da slavniga pisatelja „sprehodovDunajskigapes-
#
Vredništvo še posebno pozve častite g. jezikoslovce slo venske : naj bi se oglasili, kolikor za te besede ali od teh
besed véjo
sodijo
Vred
183
nika", razsipa", „p o si e d nj iga viteza" in v nem
kraji
med goro in Savo.
Cesta po

čez
štiri dobre
sko prestavijenih slovenskih narodskih pesem	ure hodá dolgi dolini je prav dobra, in kjer se dolina
nisiui doma dobil; rad bi se bil poklonil možu, s kte-	nekoliko razširi, so kraji, desiravno jih visoke gore ob
rim se zamore naša domovina zares ponositi. Le žal	dajajo, prav prijetili. — Posebno pa so mi Radeče mi je bilo, da se ni vse, kar sim
tù o zadevah nekda- dopadle, ker se nisim nadjal, tù tako zaliga terga najti. njiga podložtva slišal, kaj prav vezalo s svobodonadu- Nekdo — mende Schônleben, pa vender prav ne vém,
^	«	m	m	•	#	T\	. _ • 1 • V	• V	f	•	t i • a ^	i	«	4	—»
senimi
sprehodov
razodevami krasne njegove pesmi „Dunajskih
pise
>
«
i
vunder
sim si mislil
de je nekdaj tù rimsko „Prœtorium Lato
vsim prav storiti.
nihce ne more v i cor um" bilo. Pa ce tudi ni bilo tù rimske vselitve
so Ka dece vender ze silno stare, in posebno star mora
9
Kerško mestice (Gurkfeld), ktero sva popoldne biti grad
kteriga podertine
je na gricu poleg sedanjiga
z g. Svetlioam ogledala, leži na prav oskim prostoru terga še viditi, ker so se že v letu 1200 neki pleme-med derečo Savo in visokim hribam, po kterim je ve- niti Krajnsk i gospodje po njem „die Herren von
liko lepih Vinogradov.
V tem mesticu, ki ima nekoliko Ratschach" imenovali.
Radeće so mi bile v zgo
prav zalih pohištev, je v letu 1693 slavni za Krajnsko dovinskim obziru tudi za to znamenite, ker je glasoviti
deželo nepozabljeni Val v as or umerl v revnim stanu. T ruber nekaj časa tù luteránsko vero oznanoval.
Z gosp. Světlinám sva obiskala kapucinarski samostan, ki je bil v letu 1639 sozidan, in kjer naji je verli guardian Župan, prej več let fajmošter, prijazno spre-jel. Taki možje, ki so se dolgo za blagor ljudstva tru-
dili, in si sred nepokojniga sveta mnogo skusinj na-
časti in hvale vredni, naj si bo že

brali, so pač vse
k
Slovanski popotnik
Spisuje Fr. Cegnar.
Za nesrečne kristjane, ki iz Bo
na Hor
m ej
begajo
?
se trinogom turškim ognit
>
je
njih obleka kakoršna koli.
Kerško je bilo v 14. stoletji mogočnih Celjskih
banska vlada jela darove nabirati

Ban Jel
je
predlog društva za prirodne
grofov, in Miroslav je tù gospodoval, ko je z očetam znanosti dovolil 600 gold, iz deželnih dohodkov za po v prepiru živel. Pa še veliko prej, že v letu 1248, tovanje g. Vukotinovića in g. dr. Schlosserj
se Kerško v starih pismih najde, in nekteri še clo ter- po jugoslavenskih krajih, jih preiskat v zemljoznanskem
9
de je tù nekdanje Noviodunum stalo, in de je obziru
dijo
Konstanci, sin cesarja Konstantina Velikiga, nekaj časa tù stanoval. Jez pa raji s tistimi potegnem , ki
il*
Ruski pisatelj Bulgarin terdi, da je Ameriko
15
SI ovan znajdel, in sicer Poljak Jan iz Kolne, ki je
let pred Kolumbom, tedaj v letu 1476 v službi
Iz mestne zgodovine ti ne vem Đanskega kralja Kris tj an a II. pervi Ameriko obiskal.
*	5)Srbske novine" prinesejo na čert osnove na-rodnega gledišča v Bel i grad u.
*	Južna pčela", ktero je Milorad Medakovic epervega v Temišvaru, in potem v Novem Sadu izda
pravijo, da je Noviodunum dobro uro nižej v seda
njim lepim polji bilo. druziga povedati, ko de so Turki v letu 1469 našo de-želo na več stranéh napadli, in Kerško mesto razdjali. V letu 1542 je bila tod huda lakota, ker so bile kobili ce polje in vinograde popolnama razdjale; in trideset let pozneje v letu 1573 so se bili tod okrog, ne
vém zakaj, kmetje spuntali in mestjane prisilili, se ž
»
9
je zavolj nekih sostavkov, ki so se med vrednikovo
njimi združiti. Cez dva tisuč se jih je bilo zbralo; pa Krajnski stanovi so puntarjem Kerško kmalo vzeli in punt zaterli.
Světlin me je tudi v Videm na Štajarsko peljal. Videm stoji na levi strani mogočne Save, Kerškimu mestu ravno nasproti. Ondašnjiga tehanta, častitiga g. Rejca sva šla obiskat« Sred Save mi rêce Světlin, ki
mmi
boleznijo v list vrinili, prepovedana. (Tako nevarno je vrednikom zboleti ).
Novićar iz sloranskih kra Jer
Spod Pohorja na Stajarskem 4. rojnika. Pri
nas se letina boljše kaže, kakor smo se je nadejali
>
akoravno se je spomlad pozdno začela. Silje tukaj prav je vedno dobre volje: jez mu bom naravnost in popra- lepo stoji 5 pak ne tako na širokém Ptujskem polji, kder
polja; na Vinska terta lepo
vidil
vici povedal, kdo si, pa bos ker nimaš nič ru décida na sebi.
?
de ne bo verjel, Tudi jez sim bil brežínah je tedaj letos lepša sternina.
so zita redke ; taka se tudi cuje od Murskega
prav dobre volje, ko sim v Vidmu pervic na lepo Sta
žene
grozd pak je za štertim listom : vince bo go
jarsko zemljo stopil.
Videm je precej
velika vas, ki
spoda pila.
Tudi sadja bo še kaj, razve jabolk.
J------ — ~—J w ---- r. -.	.	r • ~	------ * — 7 —	»"»j» «v k* w	j * * w
šteje do 50 hiš. Zvečer sva se spet v Kerško prepe-	Drugim sadežem vreme predse dobro střeže, ker je ob
ljala, in nazaj v Leskovee šla. Vsa ta okrajna je do-	Duhovém po veliki vročini pohleben dež šel. Zato bodi
bro obdelana in prideluje posebno veliko sadja in vina.	ga Bog zahvaljen ino nas uim obvarúj: na mestéh blizo
Drugo jutro ob osmih me je peljal Svetlinov hla- nas se ljudém huda godi
stradajo kruha ino soli.
pec do Zidaniga mosta (Steinbruck). Skoraj 4 ure	Letošnje cepige kaj veselo rastejo : kamor se ozrem, se
sva se vozila poleg Save po dolini, ki je sicer večidel	mi serdce smeji radosti, da se našinci toliko koristne
oeka, ki se pa vender večkrat zdaj na Krajnski ali	sadjoreje résno poprijemajo ; pusto, otožno germovje se
desni, zdaj na Stajarski^ ali levi strani Save kake pol	ugiblje prijaznim sadonosnicam ino gole ledine se ven-
terg Rajhenberg,
razširi.
chenburg pravi.
Na Štajerski strani se vidi. narprej čavajo s c veto cimi drevesci. V tem oziru tù očitno po-ki šteje do 80 hiš in okoli 400 duš. hvalim g. Divjaka, skerbnega bravca ino posnemavca
Novic" ; jegovo kmetovanje, vse po Va-
Nad tergam se vidi na griču lep grad, ki ee mu Rei- Vaših ljubih
»
Dalje se vidi na Štajarskim drugi sih ukih ino svetih, je pak tudi sploh zupljanom jasno
ee veći terg z iméuam S even ca (Lichtenwald), ki
razgledalo
steje do blizo 600 prebivavcov.
?
kam se po umni marljivosti dospeti dá: v
na Štajarskim Loka (Laak) , precej velika vas vprav prijetnim rodovitnim kraji, kakih 6 ur od Celja.— Na Krajnski strani pa se vidi gor od Kerškiga narprej T e-
milj od Ljubljane;
Se dalje je viditi njegovem sadovniku, kder jezera drevesc iz peck mer
ricengrad (Ruckenstein), potem Boštanj (Sauenstein)
majhna vas in nekoliko posamesnih hiš
golé, se bodo naši učenci, ker še dozdaj posebnega sadjoredišča nimamo, učili, sadonosnice gojiti in obde-lovati; da mu maline

ali kakor Vi pravite, murve
ino vlaški jagnedi iz Vašega verta lepo rastejo,
in
semtertjč kakšna Vam bo moreda po godu izvedeti.
Se dva gospoda
; — in posled- ino sicer učitelja sta kakor pridna sadjorednika za se
njic Ra dece (Ratschach), zal terg v prav tesnim ino za svoje učence sčm prisilila iz Slovenskih gone

ino sicer g. Dom ink
y
učitelj
pri
Antonji
5
S
željo oživi
y
da
se množina psov sploh pomanjšala
Golob, podučitelj v Negovi. Bodi jima to v podbudo, Sadaj je tolikanj psov po deželi, da je komaj verjeti, ker so jima prê celo ti soper, kteri bi jima imeli po in lahko bi se s tem, kar nepotrebni cucki pojedó, prav visi postavi sami v podporo biti! — Kedar za kaj več učiteljev izvém, da ee s sadjorejoj hvalovitno bavijt
Vam je vesel oznanim , pak za zdaj
y
Bog
ie za nikogar
vém več. Srecno
bodi milo Cafov.
y
y
Iz Celovca se piše, da k pervemu zboru nove
gojzdnarske družbe od 1.—5. tega mesca seje enidilo 35 udov; kmetijske družbe vsih 7 dežel, ktere društvo obseže, so bile po po slane ih nadomestovane. Gosp. deželni poglavar je pozdravil zbor s prijaznim go
9
debeli presiči redili. Ali ni mogoče, da bi vse srenje ti napaki v okom prišle? Ce bi se za vsako nepotrebno
scene kaka 2 forinta v srenjsko denarnico plaćala, brez dvoma bi ne imeli tako stekline se bati ko sadaj. Le
ki imajo
zalibog! da imajo semtertje ravni tisti postaviti postavo, skoraj na rve č psov!
možé
i
Miroslav.
Novicar iz mnogih k roje v
Namesto preklicane tiskárně postave
od 13.
vorom v imenu vlade in dežeie. Svitli nadvojvoda Ja- marca 1849 je prišla po ukazu cesarjevim od 27. maja nez so društvinemu opravniku dopisali, da jim je serčno t. 1. nova za vse kronovine,
razun vojne granice
9
da so zaderžani se pervega zbora koristnega društva ljavna postava na dan, ktera določi vse
zal
vdeležiti, ktero bojo na vso moč podpírali. Začel se natiskovanje in izdajanje buk

kar
, ve-deva
k
je zbor s pretresom predloženih postav, na ktere se spisov
y
in 1
septembra t. I. v veljavnost stop
in druzih . Kdor
bo opiralo početje novega društva.
Iz Kalca 3. junia. Binkoštni pondeljk, čeravno
hoce prihodnjic kak časnik izdajati, mora, če je časnik
tavi (ali kauciij podveržen, dovoljenje dobiti od
, — scer pa od dežel-
vsak čas-
ni bil posebno prijeten dan, je bil lep shod v imenitni Dunajské vikši policijske vradíj
Postojnski jami. Velike hvale vredno je skerbljivo	niga poglavarja. Zastave, ki se morajo za
razsvetljenje jame; naj bi se oskerbnistvo v slavo naši	nik vloziti, ce tudi Ie ob kratkim o svetnih, eerkvenihali
domovini zmiraj tako, in če mogoče, prihodnje še bolj	druževnih dogodbah govori
y
so
Bkazalo! Dobro
bilo
y
da bi se ti shodi tudi v Ter- zneeó po raznim stevilu prebi
visji od dosedanjih
tište okolice
y
y
in
v
žaškim in Goriškim časniku naznanili: prav bi pa kteri časnik izhaja, ali 10.000, 7000 ali pa 5000 tudi bilo, da bi se kak forint porabil v natanjeno pre- za časnike, ki ne izhajajo 3krat v tednu, se vloží p
7
iskovanje Postojnske jame in jame sv. Madlene zna biti bi se še dosto lepega našlo.
y
ker
1< k
imenovanih zneskov. Iz teh zastav se
boj
plaeevale, v ktere zna časnik za kak prelom
y
Ravno sim prebral pretres svojega sostavka v 39. predpisanih postav obsoj kterega je Moshus spisal. Hvala Vam, častiti
biti
gospod, da mi odkritoserčno pomagate, Babudrovozdra
Telegrafno
da je přisel svitli cesar v saboto popoldne ob pe-
in da ga je ljudstvo slavno
pove , tih v Budim na
Ogersko,
vilo razglasiti!
Le
55
viribus unitis" Babudrovih zago- sprejelo
Bere se, da bojo bram bo v ci (Landwehr)
vornikov in njegovih nasprotnikov se znamo resnice pre- in pa grenadirji jenjali; namest brambovcov bo vsak pričati. Scer sim se pa nadjal, da bodem po svojem doslužen vojak še dvé leti dolžnost imel, ob času po
sostavku Babudri več prijatlov obudil, žalibog! pa se trebe v vojaški stan stopiti
narodske banke naznani
y
da 1
Navadni mesečni spi» dan t. m. je bilo v banki
poterpite nekaj dní in Vam pošljem pretres pretresa	za milionov in 459.801 fl. gotoviga sreb. denara;
ker ta reč je imenitna, in ne jez, ne Babudrovi zago- med ljudstvam pa je bilo 202 mil. 962.082 fl. banknih
le skrit nasprotnik oglasi! Drage „Novice", prosim
vorniki vsega za resnico ne spoznamo, kar častiti go- bankovcov; gotovina se je pomnožila za 34.371 spod Moshus vé!	•	kovci so se pa pomanjšali za 4,751.801 fl.
ban-Dunajski
Ni dolgo, kar je v Bistriški okolici sopet pčs ste- magistrat je ojstro prepovedal, zunaj jeseni, pt
kel in ovco in psa vgriznil, in neki ženski krilo raz
t
in jih prodajati; kdor zdaj pti
tergal. Ker je letos zastran steklín posebno nesrečno nese, bo kaznovan na denarji in pride v zápor
1
prodaj pri
N:
leto, se je vedno bati
y
da bomo se marsikaj slisali, kar
předlo
ar O
bana je svitli cesar ukazal, da se ima zelez

**)
To, g. Miroslav, naj Vas celô nic ne moti; svesti si znate biti, da Moshus je mož, ki ima o ti zadevi veli a v no besedo.
tode, tacih,
prosimo, le dogo db, dog o db ki so gotove, spričane, in
niea brez mude iz Siska proti Zagrebu in Zida-nemu mostu začeti delati. — Od ognja v Sarajevem se je toliko zvedilo, da se je v neki kerčmi pričel
v čelem me-
ob 8. zvečer in da se je po vetru
naglo
stu razširil, da je bilo zjutraj ob 7. že vso v pepélu Pogorelo je 1600 his in 600 štacun. Škode je več
mi
Kristiáni iz Bosne se vedno bolj pre
Nam bo prav,
(facta, facta!) in
poslednjič le take, ki zadevajo za steklino že bolne ljudi ali živino, ker vse drugo je le »lana caprina«. Verh vsega tega pa ne smémo pozabiti, da te pravde ne lionov piastrov
bomo z besedami napopirji dognali, ampak sedaj, koje selujejo na Iiorvaško in išejo pomoci pri svojih bratih
ta reč na beli dan prišla, je cas, dasi zagovorniki Babudro-vega zdravila prizadenejo, da se poskusi na bolnih vpričo zdravnikov. Neža Klemenova, ki je bila preteklo zimo od volka popadena stêkla, je z Babudro
Iz Carigrada se piše, da se ima v 4 letih napraviti železnica iz Carigrada do Ogerske mejo
e zni co, ki se bo do tjè
in ondi z
triansk
1
vim zdravilom vred za steklino umerla: to spri- napravila, zjediniti. Na Turskem bodo Angl
cnje, da Babudrovo zdravilo ni nič več vredno
y
ko
železnico dělali, in že je zavolj
te^
nek
anglesk
inze
vse druge enake zdravila, ki se za dva krajcarja dobé. njr z delavci vred v
Carigrad
e hoče Babuder po Neži Klemenovi popolnama zgub ljeno slovečnost spet si pridobiti, mora več pa go tovo steklih ozdraviti. Prihodnjič bomo pa govorili ne koliko o nevarnosti Babudrovega zdravila. Vred. nul proti Balkanu
přisel
y
da bo načert
v
ze
ogledal kraje
leznice speljal. Ta inženir je že dvakrat poleg Drinopolja (Adrianopel), in posebni pozor je ober

Porubilo na naroebo „Noříc
za drugo polovico leta, ki se začne prihodnji mesec
razglasimo
danes s tem pristavkom, da bomo priložili v
au uiu^u jjuiuvitu icia , ni nc aav 110 pnuuujuji iiiwoti/ , iuaqiuduiiu	o tvm jji iu« f i.u... , —	~ r------
saboto Novícam navadni naročilni list, ki služi častitim g. naročnikom namesto posebnega pisma. Pri ti priliki pa tudi naznanimo, da nas je število naročnikov v stan djalo, prihodnji mesec doklado s kratkočasnimiobrazki
^ —	mmtL	_	—	-	—	«	m	•	^^É Y
ali podobami „Novícam" pridjati, zastran kterih se nadjamo , da boj
kot perva poskusnja
našim Sloven
com ravno tako všeč, kakor so Nemcom
Fli
tr
ende Blatter
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.