Štev. 2i. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 20. maja 1927.
Leto V.
Izhaja vsak petek dopoldne. Izdaja konsorcij Malega lista. Naslov: Mali list, Trieste, ca-sella centro 37. — Urad : via Intbriani 9-I1I.
Odgovorni urednik: dr. L. liF.RCK.
POSAMEZNA ŠTET. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo loto 10 L., pol lota r> Ij.. četrt leta 3 L. - IZVKN ITAM.IK celo loto 'M L., pol leta 12 L., četrt leta 5 L.
TEDNIK ZA NOGICE IN P
CENA OGLASOV IN OBJAV
Za I eni, višine v 1 stolpcu 4 L.
Pri 5 kratili objavi 20" „ popusta, pri 10 kratni objavi 530%, pri 26 kratni objavi 4'.»'y0. pri 52 _kj*a,tju	{cyX^
)M>J
VI. ■	.	.
• o * -M
0 u primoran popust
Mali koledar.
Petek, 20. maja:	Bernardin; Bazila;
Sobota, 21.: Feliks; Valent. — Nedelja, 22.: 5. pn'4elikonočna (kriicim); Emil. — Ponedeljek, 23.: Deziderij (Željko). Torek, 24.: Marija, pomočnica kristjanov. — Sreda, 25.: Urban. — četrtek, 2<i.: Vnebohod. — Petek, 27: Beda.
MALE NOVICE.
Pojasnilo.
Številnim naročnikom, ki so štiri mesece odlašali s pošiljatvijo naročnine za tekoče leto, smo pošiljanje lista ustavili. Razmere so take, da ne moremo nikomur lista pošiljati v dar. Stojimo pa tudi na tem načelnem stališču, da naj svoje branje vsakdo plača. S političnim branjem, ki se zastonj ponuja, se vzgaja v narodu neznačajnost in se pripravljajo tla odpadništvu. Mi tega ne maramo. Kdor je naš, bodi cel mož! tak se ne bo krčil za 10 lir na leto. Kdor je šlapa, naj pa le moli roko in nastavlja klobuk, če mu od gospode prileti kakšen ostanek.
Kdaj bo birma.
V Trstu bo kot običajno birma na Binkošti pri Sv. Justu po škofovi maši, ki bo ob 9. in po drugi maši, ki bo ob 11.30. Na bink. ponedeljek (6. junija) bo birma pri Novem Sv. Antonu po maši, ki se začne ob 10. V četrtek 9. junija bo birma pri Starem Sv. Antonu po maši, ki začne od 10. V nedeljo 12. jun. bo bir-movanje pri Sv. Jakobu po maši, ki začne ob 8.30 in potem po maši, ki začne ob 11. V nedeljo 26. junija bo birmovanje pri Sv. Vincencu tudi dvakrat: po maši ob 9.30 in po maši ob 11. Na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, bo zopet birma jJri Sv. Justu po Škofovi maši, ki se začne ob 10. V nedeljo 3. julija bo sv. birma pri «Jezuitarjih» (S. Maria Mag-giore) po maši, ki začne ob 10.
V Kopru bo škof delil sv. birmo 20. junija (ponedeljek) po sv. maši, ki bo ob 9., in 21. junija (torek) po sv. maši, ki bo ob 10.
V Milah bo sv. birma v nedeljo 29. maja.
Trijaoi.
Od nekdaj so na slabem glasu Pankracij, Servacij in Bonifacij. Tudi letos je zima z zadnjim koncem repa srdito zamahnila. Ugonobila je francoske letalce, ki so se spustili na pot čež lužo proti Njujorku. Konferenco Male antante na Češkem je s snegom obsipala. Tudi pri nas je norela, naredila mraz in marsikako škodo na mladi letini.
Potres v Srbiji.
V nedeljo zjutraj 15. maja, 10 minut pred 4. uro je bil močan potres v Srbiji. Središče potresa je bilo v okolici Buku-•ja in Kuršumlije. Mnogo hiš je bilo resno pretresenih in baje so bili tudi nekateri 'judje ubiti. Potres je bil tudi v Belgradu ze o hud ter napravil marsikatero škodo.
\ ministrstvu javnih del je baje prevrnilo police in pomešalo papirje. Po prvem sunku so se ponavljali še razni sunki čez dan; aparati so jih začrtali kakih 50.
Palestina In Mezopotamija.
Lord Rothermere, lastnik cele vrste angleških listov, je sprožil v svojem tisku predlog, naj bi se Italiji odstopil kolonialni mandat nad Palestino in Mezopotamijo. Angležem da ti mandati nič ne nesejo, ampak da imajo le stroške zanje. Italija pa rabi prostor za svoje številno prebivalstvo, zato naj bi ona te kraje prevzela. Tako predlaga Rotherme-re. Angleška vlada se ni o ti reči izjavila.
Znamenita letnioa 1877.
V Pragi se je nedavno na lep način vršila 50-letnica rusko-turške vojne, ki je prinesla svobodo balkanskim Slovanom.
Novi svetilnik za tržaško pristanišče.
Slovesna otvoritev v navzočnosti kralja.
Greta je ena izmed lepih lučk na tržaških tleh. Starejši rod jo je znal cenili, zalo so južno železnico porinili od liarkovelj skozi grič proti Hojami, da hi Greta ostala v zvezi z morjem. Kasnejši inženirji so v stiski za prostor pozabili na okus in preložili progo k morju. Sedanja mestna uprava je zopet jela misliti bolje o Greti ter jo določila za gradbo vil. Tudi cesto za avtomobile bodo preložili, kajti sedanja je v skrajno slabem stanju.
Tu na Greti, visoko nad morjem, lepoviden 'iz mesta in iz Barkovelj še dviga novi svetilnik — 11 Faro della Vittoria — ki zasluži nekaj pozornosti. Načrt je izdelal tržaški arhitekt Arduin lierlam, sin Roberta, ki je bil tudi arhitekt. Visoki stolp ima obliko lepotnega stebra s podstavkom, okusno nailebčanim trupom in izvirnim oglavjem. Delo je izvršila Zveza bojevniških zadrug pod vodstvom inženirja Gvidona Cirilli. Kamen podstavka je kraški, steber pa je iz osorskega apnenca. Na podstavka stoji ob stebru kip mornarja v štirikratni naravni velikosti. Pod kipom visi železno sidro bojne ladje «Audace», ki je prva pristala v našem pristanišču 3. novembra 1918. Kupolo, ki steber krije in vsebuje laterno, je narisal g. Kenda, izdelala pa tvrdka Curci iz Neaplja. Na vrhu kupole je velik bronast kip s perotmi:	pred-
stavlja Zmago. Izdelan je bil v kovaški delavnici Jakoba Srebota, mojster-kipar pa je Ivan Mager.
Luč, ki bo svetila iz laterne na tem svetilniku, bo električna svetilka močna za 4500 sveč. Fresnelov aparat bo to luč okrepil tako, da bo svetila z močjo 1,250.000 sveč. To bo največji svetilnik, v Italiji. Luč se bo videla 36 morskih milj daleč; videla se bo tja do Poreča in do
Ai
izliva Piave. Električno silo bo svetilnik dobival'iz skupnega elektrovoda. Vendar se poskrbljeno, da luč ne bo ugasnila, če sc prekine v tem elektrovodu. Svetilnik ima namreč svoje lastne električne naprave za rezervo, eno za kratke, Tržačanom dobro znane in neljube prestanke, drugo za daljše, ki se botj redko javljajo.
Kralj Viktor Emanuel pride v spremstvu bojnega brodovja v Trst dne 24. t. ni. ob. 9. uri. Zvečer ob 7. se poda na Greto otvorit novi svetilnik.
Nov spor med levom in medvedom.
Ruski medved in angleški lev se j strašno grdo gledata. Nevarno je, da se I spopadeta. Angleški notranji minister je j s policijo vdrl v prostore sovjiske trgo-j vinske delegacije v Londonu. Vse so prevrnili, v kleti razbili cementne varnostne celice in prevrtali železne blagajne. Iskali so dokumente, iz katerih naj bi se dokazalo, da ruska trgovinska delegacija dela boljševiško prevratno propagando med angleškim delavstvom. Notranji minister pravi, da je res našel zajemljive papirje, povedal pa še ni, kakšne, ijuski zastopnik Kosenholz je protestiral, pa zaman. Zato. so v Moskvi močno razburjeni in so delali demonstracije proti angleškemu zastopniku. Najbrž se bodo vse zveze med angleško in rusko vlado pretrgale.
Zrakoplovci.
Nungesser in Coli, ki sta se 8. maja spustila na pot iz Pariza proti Njujorku z letalom, sta se izgubila brez sledu.. Gotovo sta našla smrt kje v oceanu. V Ameriki pa se pripravljajo na enak polet v nasprotni smeri kar trije zrakoplovi. Chamberlain in Bertaud poletita na italijanskem letalu «Bellanca», Byrd poleti na letalu Fokkerjeve vrste, imenovanem «Miss American. Tretji letalec je Lindberg z letalom «Rvzu»- ove vrste. Lindberg namerava vzeti najkrajšo črto do Pariza brez vsakega spremljevalca. Pot je dolga nekaj manj ko 6000 km. Vsi trije letalci teško čakajo ugodnega vremena. Med tem pa je De Pinedo na svojem «Santa Ma-ria» že obletel Njujork, Filadelfijo, Novi Orlean, Saint Louis, Chicago, Montreal ter obkrožil tako »v kratkih oddelkih pol Severne Amerike.
Strela(ubila dekleta.
V ponedeljek 9. maja je v šoričih na Kanfanarščini strela udarila skozi dimnik v hišo šimeta Putine. Ubilo je pri ognjišču malo hčerko, potem pa še v hlevu eno kravo in jagnje.
Tr«t bo postal lepši.
Staro vojašnico sredi Trsta bodo tekom tega poletja podrli. Delo so prevzele tri stavbinske tvrdke ter so se ga že lotile. Vojaštvo je sedaj v novih, lepih vojašni cah v Rocolu.
Velik načrt za olepšavo Trsta je, porušiti del starega mesta in napraviti krasen širok korzo od sedanjega korza tam, kjer je trg Santa Caterina pa tja v ulico Cavana. Mestna občina je že sklenila tozadevno pogodbo z družbo, ki nosi ime «SocietA Italiana Grandi Imprese«. Nova cesta bo 15 m. široka, ob straneh 'bodo hodniki za pešce pod oboki na stebrih. Delo mora družba dovršiti v 20 letih. Sproti kakor se bodo stare hiše podiraft, bodo se gradile po drugih delih mesta nove v zadostnem številu za družine, ki bodo morale zapustili stare brloge. Pri podiranju starega mesta upajo odkriti ostanke nekdanjega rimskega gledališča. Dela bodo stala okroglo 160 milijonov.
Kongres narodnih manJiin.
Koncem poletja se vrši v Ženevi prihodnji manjšinski kongres. Tajništvo pripravljalnega odbora se nahaja od 1. aprila na Dunaju, IV., Margaretenstr. 38.
Sova napadla dečka.
Pijte kakao De Jongs! j
V mariborsko bolnišnico je prišel pred kratkim iskat pomoči 141cten krepek fant in okolice Ormoža. Manjka mu levo oko in se pozna na okolici izteklega očesa, da mu je roparska ptica zasadila krempelj v oko Po zdravniškem pregledu je fant pripovedoval, da sta stala z bratom neki večer pred hramom. Bilo je že proti mraku in gledala sta izpred hrama na precej oddaljeno bukev, na kateri je krmila sova mladiče. Kar naenkrat je mogočno zašumelo nad obema in sovji kremplji so se njemu zasadili v levo oko. Napadeni' je zakričal iz polhe-ga grla in ko je roparica opravila svoje delo, se je zakadila v brata, katerega je močno razpraskala po glavi in obrazu in je odletela nazaj proti bukvi, na kateri ima mladiče. Na očesnem oddelku so fantu še izrezali od krempljev ranjeno kost in bo ostal celo življenje živa priča, da se sova res loti človeka. Treba še poudariti, da omenjena fanta sove nista dražila s kakim vikanjem, ampak sta jo opazovala čisto mirno in tiho.
Povodenj ob Blissisipijn
v Ameriki še vedno traja. Voda je zalila nove pokrajine, iz katerih so morali ljudje bežati. Skoda je vedno večja. Vsa država Luizijana je pod vodo. Novi Or-L.     „„„„„„11 *ean n* rešen pred nevarnostjo.
ZANIMIVOSTI.
Staroslovenska imenitnost.
V črniški dekaniji na Goriškem hranijo misal (mašna knjiga za oltar). Na prostih platnicah je napis v glagolici. Zapisano i pa je tole: «1583. miseca juna na 15. j pride k nam v Kamnane g. škof videmski ji nas vižita ta isti dan na svetoga Vida; j tako hoti da mu Mašu hrvacki pojem pred vsimi doktori i pred vsim pukom v criki sv. Mihela v Kamenah. Ja pre Frančeško Valentič, dalmatin od Raba«. — Pristavljene so še nekatere beležke manjše vrednosti, na primer, da je ta misal cerkvi prodal itd. — V Kamnjah pri Črničah se je tedaj 15. junija 1585. pela staroslovenska sv. maša, in sicer spričo in na zahtevo videmskega škofa in njegovega spremstva.
Ribe, ki počijo.
Če potegneš ribo, ki živi na dnu morja, nenadoma gor na zrak, tedaj riba poči. To pa zalo, ker je v njej visok pritisk, sicer bi ne mogla prenesti pritiska vode v morskih globinah. Na zraku pritiska od zunaj ni, znotraj je še, zato riba poči. Če pa ribo počasi vlečeš gor, se sproti privadi spremeniti notranji napon in tedaj ne poči.
Pooenl avtomobili.
Izdelovalec avtomobilov Ford je dobil hudega tekmeca v ameriški družbi Motors. Kar kosata se, kdo bo bolj poceni. Sedaj je določil Ford ceno navadnih avtomobilov na 150 do 175 dolarjev. če bi ne bilo visoke uvozne carine, bi si za to ceno tudi pri nas marsikdo lahko omislil avtomobil; 150 dolarjev je 3000 lir.
Kako je s politiko.
Mali sporazum.
Že celo vrsto let imajo Čehi, Ruinuni in Jugoslovani političen dogovor ali zvezo, ki nosi ime Mali sporazum ali Mala antanta. Sklenili so to zvezo s posebnim namenom, da bi enotno in skupno nastopali v zadeyah Avstrije in Ma-žarskega. Avstrija in Mažarsko sta ostanka nekdanje dvoglave monarhije, v kateri so imeli vso moč na ti strani Litave Nemci, na oni strani Litave pa Mažari. Narodi, ki so se nepravičnega pritiska iznebili, še vedno gledajo z nezaupanjem na Dunaj, zlasti pa na Budimpešto, boječ se, da se ne bi tam kaj skuhalo proti njihovim koristim. V tem nezaupanju in v ti previdnosti so edini. Evropsko časopisje večkrat zažene, da se bo Mali sporazum razbil, da bodo šli zavezniki vsak svojo pot, ali četudi je na tem kaj resnice, vendar navzlic vsemu Budimpešta druži tri države Malega sporazuma.
Bes je tudi lo, da si Budimpešta, kjer sedaj ministruje grof Betlen, veliko prizadeva, da bi države Malega sporazuma razdražila, toda posrečilo se ji dozdaj še ni. To pa zalo, ker si še vedno ni znala pridobiti popolnega zaupanja.
Vprašanje ogrskegaSkralja.
Mažari so se v mirovnih pogodbah zavezali, da bodo spoštovali mirovne pogodbe in v teh pogodbah določene meje. V srcu pa vsak Mažar misli čimprej zopet zasesti Slovaško, Hrvaško, Beko, Bosno in Erdeljsko sploh vse dežele, katere so privadle državam Malega sporazuma (Reka je celo pripadla Italiji), Mažari vedo, da zlepa to ne pojde, zato previdno govore, zagotavljajo, da ne mislijo nič takega, obenem pa delajo na to, da bi svojo deželico okrepili in jo pretvorili v nfkak paradiž, kamor naj bi s hrepenenjem gledali čez nove državne plotove sosednji Slovaki, Malorusi, slovenski Prektnurci, Hrvatje, vojvodinski Srbi in erdeljski Ruinuni, Posebno privlačno pa naj bi bilo tem ljudstvom kraljevo veličanstvo, obdano od sijajnega spremstva ogrskih plemenitašev.
Mažari pač računijo na to, da po vojni vsa ljudstva godrnjajo in hvalijo nekdanje boljše čase. Ti časi pa so za preprosto pamet utelešeni v cesarsko-kraljevem veličanstvu. To naj bi torej vleklo narode v mažarski objem. Zato ,ie najbližji ideal mažarske politike, dobiti čimprej zopet kralja. Cesarica Cita tiho in previdno dela za svojega starejšega sina Otona, ki je zakoniti naslednik
zadnjega kralja, pokojnega Karla. Nekateri velikaši pa bi raje imeli pomažarje-nega nadvojvodo Albrehta, ki tudi pripada habsburški rodovini. Menda bi se tudi admiral Ilortv, čuvar krone, ne branil, ako bi jo velikaši njemu na glavo potisnili.
Nedavno je bilo brati, da je mažarska vlada poprašala tudi pri papeški vladi, kaj tam mislijo glede kralja. Kardinal Gaspari je baje odgovoril zelo modro, da se Vatikan ne misli vtikati v to, koga naj Mažari za kralja postavijo; če bi pa postavili Albrehta, ne bi mu Vatikan priznal' privilegijev (predpravic) cerkvenega značaja, ki so bili doslej vezani na krono sv. Štefana, če ta vest temelji na resnici, bi ta odgovor značil, da bi naj-bržc Vatikan raje videl Otona kakor pa Albrehta.
Kaj d6 Hali sporazum.
Vlade Malega sporazuma so napravile konferenco'ministrov. Sestali so se v petek 13. maja v Joahitnovu na češkem. Čehe; je zastopal Beneš, Jugoslovane Marinkovič, Rumune pa Mitileneu. Konferenca je trajala tri .dni. Ministri so o svojih pogovorih izjavili čanikarjem zelo malo jasnega. Izdali so pa tudi za vso javnost posebno izjavo, iz katere bi bilo rnzvidmo le stališče Male antante glede Mažnrskega. Ministri namreč izjavljajo, da Mali sporazum ostane trden (t. j. nezau panje do Budimpešte ostane) in da se morajo spoštovati mirovne pogodbe ter stanje, kakršno je. Morda so se torej uprli volitvi ogrskega kralja, vendar iz te izjave ni mogoče tega za gotovo spoznati.
Razmerje do Rusije.
Drugo važno vprašanje, ki so ga razmo-trivali v Joahimovu, jo razmerje do Zveze ruskih sovjetskih republik. V tem si trije mali 'zavezniki niso edini, Rmnunija je neposredna soseda Rusije ter ima Besarabijo, katere pa Husi ne priznavajo Ru-munoiii. Od tod trajna djplomalična napetost med obema, Čehi in Jugoslovani si) Husom prijazni kot slovanskim sorodnikom in tudi Rusi jih dokaj prijazno gledajo. Le boljševizem jih loči. Če hi Rusija jamčila, da ne bo podpirala komunistov v Jugoslaviji ali na češkem, takoj bi ti dve* državi stopili z njo v ozko zvezo.
Ker Mali sponazum v ti reči ne misli enako, so ministri morali radi ali neradi priznati drug drugemu prostost, da se z Rusi vsak zase potneni, kakor njemu kaže.
Albanako vprašanje.
Brez dvoma je bil v Joahimovu govor tudi o razmerju Jugoslavije do Italije. Kaj se je sklepalo se ne ve. Zdi se pa, da si Jugoslavija ni mogla zagotoviti podpore obeh zaveznic v ti reči. Menda sta jo obe nagovarjali, naj se z Italijo sama mirno pobota.
Med lem, ko je zboroval Mali sporazum v češkem Joahimovu, sklenila je Italija nov dogovor z Aibani.io ter ga objavila v listih. Ta novi dogovor določa: Če bi kdo zahteval od italijanske ali od albanske vlade, naj se glede tiranske pogodbe spusti z njim v pogajanja, da bi se pogodba kaj spremenila ali kaj drugače razlagala, ali da bi kdo tretji pristopil kot soudeleženec k ti pogodbi, ali sploh kar bi se dotikalo razmerja med Italijo in Albanijo: za vse take slučaje se obe vladi zavezujeta, da nobena ničesar ne
ukrene, ne da bi se prej s prijateljico posvetovala, da bosta vse ukrenili sporazumno ter se morebitnih pogajanj obe udeleževali.
N, ■ ica o tem najnovejšem dogovoru med Italijo in Albanijo je prišla v Joahi-m.ov sredi konference. Če je pa kaj vplivala na posvete Male antante, se ni še zvedelo.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllli
Skrbna mati
daje svojim otrokom kakao DE JONGUS da čvrsto rastejo in zdravi ostanejo. To je prvovrstno krepilno sredstvo za majhne, za stare in za take, ki so prestali bolezen.
IIUIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllUlUlUIllIiH
Kaj nam z dežele pišejo
KOSTANJEVICA na Krasu.
Da povem resnico, moram reči, da propadamo gospodarsko in kulturno. Šli smo za 50 let nazaj. Tod so nekatere ženske, ki bi hotele vsak dan hoditi v svili kot Rarižanke. Ubogi očetje, kaj pa vi mislite? čemu se trudite in zbirate? mar le zato, da vam hodi žena ali hči vsak dan v novi obleki? Povem vam, da naša vas ne bo mogla vzdrževati te mode. Že šolarji so vsi razbrzdani in vsega slabega navajeni. Fantiči, stari komaj 15 let. vsako nedeljo pijejo in razgrajajo. Ali ne bi se dalo tudi to kaj zajeziti? Spravimo svoje bralno in pevsko društvo zopet bolj k moči, katero zdaj komaj še diha. Kar se tiče cerkvenega petja, moramo biti hvaležni g. Francu Spačalu, ki se večer za večerom trudi, da bi kaj dobrega naučil trde kostanjske glave.
Pred vojno smo imeli tukaj lepo štirioglato zbiralnico vode, ki nam je bila velika dobrota ob suši. Zdaj ,ie vsa polna ,vojnega materiala in predno bo lepo urejena, moramo še čakati boljših časov. Bila nam je koristna tudi zaradi rib, ki smo jih vsako leto polovili iz nje.
Naša cerkev se dobro dodelujc. Bog daj, da bi njen patron sv. Martin kmalu prijezdil na konju na veliki oltar.
Pot, o kateri je že bilo govora, je .še zmerom enaka. Namesto da bi jo gleštali kakor tiče, pu govore, da bodo naročili valjar, le kdo ve kdaj. Pravijo: saj ni lake sile! Ali boš tudi ti, kmet, ko pride iztirjevalec na vrata, govoril: saj ni take sile za davke? Prav bi bilo, da bi tudi pri nas zazvonil že zvon pravice.
Vaščan.
Iz vatovske duhovnije.
Lansko leto fino pri nas imeli zelo Žalostne velikonočne praznike brez vsakršnega cerkvenega opravila. Letos, hvida Bogu, ko imamo zopet svojega duhovnika, smo tudi praznike lepše praznovali. Obredov Velikega tedna se je ljudstvo pridno udeleževalo, pr.av obilna
pa je bila udeležba pri vstajenju na veliko soboto. Slovesnost so povzdignili pa tudi naši pevci. Tem so priskočili tudi nekateri fantje, ki bivajo v Trstu, pa za večje praznike obiščejo domačijo. To je lepo in hvalevredno. Ljudje se vprašujejo: Kdo jih uči peti? Odkar je odšel od nas g. Cerar, ki je zdaj župni upravitelj v Šmarjah pri Kopru, jih ne uči nikdo. On pa jih je veliko učil, ko
je bil tukaj, pa ludi fantje in dekleta so vztrajno hodili k vajam in se niso ustrašila slabega vremena. Naj le še dalje vztrajajo v ljubezni do lepega petja.
Na Velikonoč je začelo med službo božjo mesti kakor o Božiču, da so bili vsi hribje beli. K sreči je lo trajalo le malo časa.
Iz RICMANJ.
Praznik Varstva sv. Jožefa je lepo po-
tekel. Imeli smo, 3 sv, maše: prva je bila
ob (i. uri tiha; kakih 100 oseb je pristopilo k sv. obhajilu; pri drugi sv. maši ob
8. je svirala naša domača godba prav
izvrstno primerne cerkvene skladbe; ob
10. pa je bila slovesna sv. maša z lepim petjem, za kar gre pohvala g. pevovodji Švari in vrlemu predsedniku društva g. M. Komarju. Popoldne po blagoslovu se je razvila prav lepa zabava v gostilni pri Švari. Številno občinstvo se je kratkočasilo ob zvokih godbe in petju mešanega zbora «Slavčka».
Naša cerkev je bila tudi za prvi niaj lepo okinčana z zelenjem in Cvetjem. V* Gorici pri• Lipičarju pa smo naročili novo zastavo za procesijo. Zastava bo stala 100(1 lir. Preprosta služkinja, iz Loga je darovala v Pa namen 000 lir, drugo bohio zbrali po vasi. Dne 12. junija bomo zastavo blagoslovili in za kumovanje naprosili par gospodičen iz Ujemanj- Vri cerkvi smo tudi pobarvali vsa zunanja vrata in tako tudi pri župnišču; v ta namen je nekdodaroval 100 lir, nekdo drugi pa množino barvila.
PODLISTEK.
Ji utiri c, h Š. Ilaar
6	(Prevedel	Gruševijka)
Mrliška žena.
v.
Temna noveinberska noč je ležala na počrneli kakor oropani in požgani okolici. Na nebu ni svetila niti ena zvezda, jesenski veter je bučal v vrhovih golih dreves in ugašal na Močilih modrikaste lučice plašnih vešč... (jeli Posek je tonil v globoki temi in trdem snu. Samo dve zastrti okni v pročelju hiše pri Jirakovih sta bili slabo razsvetljeni in temne sence so poletavale po njih.
Tam za njimi je umiral gospodar. Dolgo se je boril s smrtjo in sreča se je menjavala. Zdaj se je zdelo, da smrt beži in se Jirak ozdravi; zdaj so ga spet zapustile vse moči, da je podlegal v borbi, pa ni podlegel. Domačim je to postalo že vsakdanje, privadili so se na kašelj in na zamolkli glas, dokler jih ni danes prebudilo strašno, hropenje bolnikovo. Prva je priskočila žena in prižgala luč. Zagledala je moža, kako si z odprtimi ustmi prizadeva vlo-viti sapo, prsa se mu močno dvigajo in spet padajo, kakor bi ga za grlo dušila nevidna roka....
«Za Boga/mož, kaj ti jc?» ga je ogovorila. Njegove oči pa so že bile obrnjene proti stropu. Ušesa so oglušela, usta onemela. Veli-
častvo smrti se je bližalo in njena moč se je širila okoli.
«On umira, a jaz sem tu sama z otroci. Kaj naj počnem«, je vzdihnila. In spet se je prva njena misel obrnila do stare Kotejške.
«Rožica, vstani, naglo se obleči, vzemi svetilko in phjdi po mrliško ženo. Oče nam umirat).
Božica je bila vedno hitro dekle. Še doumela ni vse groze materinih ukazov in že jih je spolnila, še le pod oknom Kotejške, ko je sama izrekla to grozno vest: «Oče nam umira —» jo je popadla žalost in strah in se je razjokala.
«Pačakaj name, pojdeva skupaj«, se je odzvala babica in se je naglo dvignila iz gorke postelje. Vsa v snu še spoznala ni, kdo jo kliče — še le zunaj je spoznala dekle ni se sama. prestrašila.
«Pojdi, ljubo dekle, pojdi«, jo je prijela za roko. Ta pot' ni zate. Mamica bi morala poslati hlapca ali deklo. Ti sama bi lahko obolela. Sc vidi, da ste pri vas že zgubili glavo«.
Smrtni boj gospodarjev je postajal vedno hujši, hropenje strašnejše in ženin jok sc je čui do praga.
( Ne jokajte in ne kričite«, je ostro velela Kotejška že na vratih. «To umirajočemu ne pomaga. Vsi pokleknite, jaz pa bolnika potolažim in zmolimo litanije«. Odvila je iz papirja svečo in jo prižgala, nato je potisnila rožni venec s križcem Jiraku v roko in šla trikrat z gorečo svečo okoli postelje in mu jo
je trikrat postavila na prsi in glej bolnik se je pomiril. «Gospod, usmili se ga«, je začela brati iz knjižice in vsi so za njo zvesto in pokorno odgovarjali.
Ko so odmolili, je hropenje prestalo. «ZaspaI je«, je tiho šepnila kmetica Ko-tejškovi na uho.
cDa, a na veke«, je rekla starka in vstala z golih tal, ter odprla na stežaj oba okvirja na oknu. — «Zdaj se pa razjočite, jok vam olajša bolest«, je opomnila mirno in tudi nji sami so tekle solze po nagrbančenih licih.
Zunaj je odtrobil stražar dvanajsto uro in prišel k oknu poprašat, kaj se je zgodilo, da je še luč v sohi.
.»Gospodar je ravno zdaj umrl«, je povedala Kotejška. «Ne pozabite zjutraj takoj po svetem jutru zvoniti zanj«. Sama pa se je ponudila: »Ako hočete, ostanem tu z varni do jutra«.	‘
«Ko bi bila tako dobra! Nikdar vas ne pozabim. Zares ne vem, kaj bi tu sama počela«, je ihtela krnel ica.
Nobenemu se ni hotelo spati, Kotejška pa je vse zagnala v posteljo. ((Ostanem tu samo. z materjo. Kdor se boji, naj moli in strah ga mine. Nama bi bili jO samo za nadlego«. Napravila je ogenj in hitro zagrelu vodo. — ((Do jutra uhožčeka umi jemo in preoblečemo. Pripravite perilo in odberite obleko, katero mu želite dati v grob!«
cima še vso poročno obleko: prav tako, kakor je stal kot ženin pred oltarjem«.
Prvi maj so po stari šegi proslavili vaški fantje. Ponoči so postavili sredi vasi zelo lep maj; na 15 in visokem drogu je bila pritrjena lepa zelena črešnja z obilnim okrasjem papirnatih trakov. Fantje so zbrali med seboj precej lir za maj, a so. tri četrtine nabranega zapili isti večer. To je stara naša napaka, da vidimo v pijači višek zabave in ponosa... V teh dneh so tudi vojaški novinci odhajali zdoma; tudi za to priliko so bili v železni srajci slabe navade. V nedeljo 8. maja je bilo v Ricmanjih kar 8 avtomobilov, čemu ta potrata? Dan na dan hodijo številni mladeniči peš čez hrib v Trst na delo in zopet nazaj, to pol pa niso mogli. Pijača, harmonika in vrišč, to pa je bilo kar več dni naprej. Pako je ukoreninjena malovredna ta šega, <ia ne da fantom pametno razmislili. In kje se toliko denarja vzame v teh časih, ko vse tarna o pomanjkanju?
'MISLIČE.
Kakor drugod je tudi pri nas gospodarska stiska. Občinske davke smo morali plačevati tudi za nazaj, in sicer lani za 1. 24. in 25., letos pa za 1. 26. in 27. Eno dobro pa je v naši vasi. ki se redko najde:	pijančevanja ni. Pred leti smo
imeli dve gostilni, zdaj je še ena in še ta največ prazna; povečini posedajo v nji tujci, domačin le redkokateri. Dokler so nam trte rodile, smo ga pili doma in še katerikrat v gostilno zalezli. Zdaj nam je trte uničila uš. Vajeni smo biii domače vremščine, ki .je bila oh dobrih letinah izvrstna pijača. Gostilniško vino nam ne gre. Žejni gremo, če smo doma, k škafu pit, če smo pa zunaj, pokleknemo k izvirku, pa se je pošteno napijemo in še rečemo: Oh kako je dobra! pa zdravi ostanemo in pametni. — Prodajalna se je tudi ena opustila. Ljudje, ki so se pri nji zadolževali, pa so dobili opomine od advokata. Nekateri so pro-dali zadnjo kravico iz hleva, drugi so se šli zadolžit v banko .
Brkinski.
OB HOV.
Veselo te pozdravljam.* Mali list, čeprav nisem tvoj naročnik. .Upam pa, da v kratkem postanem, ker te rad berem. Zadnje’ čnse'‘večkrat kaj prineseš iz našega kraja, kar vzbuja zanimanje, pri pametnih ljudeh priznanje, pri nerodne-žlli pa jezo. Zato se tudi jaz oglasim z blajhnim dopisom ter se nadejam, da Zag!eda beli dan. Vsled zadnjega dopisa, v Malem listu so se nekateri razburili in zapeli lovili dopisnika, kilo bi pil. ali kdo Pi ne IfiJ. Sum so vrgli posebno na enega fanta, ki pa odločno odvrača sum in se je celo izjavil, dq bo tožil tiste, ki git dolže dopisovanja. Sicer pa imamo v Obrov.cm svoje časnikarje. Proti dopisu v Malem listu 'sc> spet nabili na zid ugkake grožnje. Tista «stranka» se torčj te čuti prizadeto.. Dobro bi bilo dognati, v"!rafeh'T5rei se ’ klijejo' “Č:Vsopisi» le čedne družbe. Po 'mojem mnenju naj bi vaški župa-n na zborovanju prepovedal tisto čečkanje po zideh, če ne pa na.i bi se občinska oblast v Podgradu ali orožniki zavzeli, da sc nespodobnosti napravi konec. Kak pameten človek naj bi ona kov listič spravil in izročil .oblastem, P« bi bil kmalu red.
slivje-hiaterija. .
y,)"nnicq. Prejeli smo sporočilo UV;n’skp jama < Dimnica» ne maia, ampak 22. maja.
, 'ndnišlvo j,, prejelo tudi? reklamno pti.lokacijo o Dimnici, izdano na finem papirju in s slikani! jamskih delov. Publikacija je natisnjena v italijanščini, nemščini in francoščini. Italijansko s-govori liamrbč' v Skadanščini, nemško na Artvižah, francosko pa v Povžanah. Tako 'bo knjiga vsem lepo razumljiva. Markovcem treba povedali, da sc Dim-ntie Grotte des Rauches ..
I da pdpre
kjer se je vršila spomladanska veselica ital j. planinskega društva. Da si prikrajšam pot, sem jo udaril kar preko Ležeč po znani stezi mimo Brežca ter dalje skozi zeleni gozdiček ki se košati ob znameniti škocijanski jami. že med potjo sem pa zapazil neko spremembo. Stezo so tu pa tam razširili in v gozdičku nasadili ob nji mlada drevesca. Pospešil sem korak in bil kmalu na cesti. Tu pa me je zajelo vrvenje in šumenje razigrane množice, vmes je igrala godba lahke in poskočne in tudi plesavci so prišli na svoj račun. Ker pa je bilo v Matavunu ljudi ko mravelj, sem jo rezal naprej proti Naklemu. Spotoma se mi je pridružil, videč, da ne držim glave preveč pokoncu, neki kmet. JPrereše-tavala sva to in ono, kar pa utegne zanimati bravce Malega lista, je sledeče: ■Občinska pisarna se ne nahaja več v starem poslopju, ki v zdravstvenem oziru ni bilo na mestu, ampak se je preselila v hišo posestnika Gombača, kjer ima občina tri sobe v najemu, za katere plačuje primerno odškodnino. Nadalje:	v.
občinski službi se nahajajo trije uradni ki, in sicer en tajnik ter dva pomožna uradnika; med slednjima je eden Slovenec. Kakor se tudi sliši, se preseli občinski urad prej ali slej iz Matav.una v Divačo, če bo tu posloval v najetih ali v lastnih prostorih, je pa vprašanje občinskih in državnih financ.
O marsičem hi še lahko razpravljala, ker pa se je jelo večeriti, sem se prijazno poslovil ter odšel proti domu.
. Izletnik.
ŠKOFLJE prigDivaoi.
Prvi dan majnika! Vsa dolina v cvetju, prežeta žarkov majskega sonca iu napolnjena omamnega vonja pomladi.
Na vas pa .ie mučno legal vtis vesti, da leži na mrtvaškem odru krotki, pri ljubljeni in iskreni prijatelj vseh vaščanov: Peni Ambrožič.
V nedeljo popoldne so se v gručah zbirali ljudje iz cele fare in okolice, da bi se poklonili spominu pokojuika in ga pospremili na zadnji poti v priznanje njegove veličine. Prišel je Gospodov služabnik, blagoslovil pokojnika, in jok, ki se je utrgal od njegovih domačih v množico, je udušlla Vigred, ki je zazvenela iz grl cerkvenih pevcev. Kakor se je čutilo, da je prihajala res iz srca, tako je tudi globoko segala v srca navzočih, in le ihtenje, ki so ga zalivale solze, je potrpevalo mogočni vlis pesmi. Domači fantje so dvignili krsto, in spet je udaril jok med ljudi.
Iz naše m;de cerkvice so,spet zaplavali akordi žnlobnega psalma «Miserere», i:i kakor okopana je množica, zastrmela rib pretresljivi narodni nagrobnici« Spomladi vse se veseli«, ki je kakor iz silne daljave zadonela ter spet izzvenela v daljo in razboljeno odmevala v srcih.
II
tudi tržaški Slovenci svoje mladine krščansko vzgajati in tako vzorno organizirati?
«Majni ples« so napravili pri nas. Boljše hi bilo, če bi g. podeštat take reči enostavno prepovedal. Ali nismo še dovolj berači? Društvo «Čitalnica» baje namerava izključiti nekatere člane, ki jih je ples premotil. Tako se nam zdi prav. IDRIJAfpriJBači.
Poštne razmere na Idriji pri Bači in v Bači so se pred kratkim nekoliko spremenile in izboljšale in sicer v toliko, da dobivamo sedaj pošto en dan poprej, nego do sedaj. Uprave naj sedaj ne pošiljajo časopisov več v skupnem zavitku v Sv. Lucijo, ampak posebej za Idrijo pri Bači na naslov «Idria deli a Buccia» in za Bačo zopet posebej z naslovom «Bac-cia di Modrca«. Tudi za druge poštne pošiljatve ni treba več poleg ostalega naslova pisati tudi «p. S. Lucia di Tol-mino».
Prosimo občinstvo in uprave časopisov, da te spremembe upoštevajo in se po njih ravnajo.
Iz Gor.jjBranice.
Naše prosvetno društvo priredi na tu-kajšni cerkveni shod na Vnebovhod dne 21). t. m. ob 15. uri popoldne veliko prireditev, s sledečim sporedom:
1. Stellucce stelline — deklamacija. — 1. Lovčeva nevesta — deklamacija. — 3. Dneva nam pripelji žar — moški zbor iz Rihcnberga. — 4. Vojaki na poti —-moški zbor iz Rihcnberga. — 5. Sin — E. Gangl, drama v 4 dejanjih. — 6. Veseloigra o žalostni princesi.
Iz prijaznosti sodeluje tudi pevski in tamburaški zbor bratskega društva iz Rihcnberga. Po veselici,, petje, godba, šaljiva pošta intd.
Za obilno udeležbo se priporoča.
Odbor Prosvetnega društva Branica. VEDRIJAN.
Jaz sem star naročnik Malega lista pa vedno z veseljem pričakujem Desetega brata, da pove kakšno novico po svoje, škoda, da nima tudi v naši vasi kaj več prijateljev, da bi se tudi z njim kaj pomenil. Res so slabi časi, kakor povsod, toda Deseti brat bi že vsakega potolažil, le povabiti bi ga morali v hišo.
GORENJE^pri Postojni.
Prejeli smo dya dopisa o isti reči in iz obeh povzemamo:
Na belo nedeljo je bila v Gorenjah redka cerkvena slovesnost:	blagoslov
novega bandera. Vse vasi v studenski župniji imajo vsaka svojo zastavo, zato tudi Gorenje niso hotele ostati v ozadju. Vas šteje le 25 hiš, pa so sc vendar oju-
In spet se je utrgal plač med množico, načili fantje in začeli delati. Denar, ki trn 1 ;v k čep k a'* grl a'so	fia d,obe .tan'tje'ob ^nitvanjskih slavjih,
nica imenuje **■ LUCIJA.
V našo
Idrijce v
leto
zaprašenih
vas, ki leži oh izlivu reke
S Fimanfejf	tako
ulicah. Vsako leto obilo denarcev, ^osebno jem času trgovci ' in !A"aju letovnike na hrani 'hivsiknj zdrkne Iudi kmetu v ■’!’()*laja letovnikom jajca mleko
mi akordi psalma. Za krsto pa se je
razvil veličasten sprevod, kakršnega škofije še niso videle in bržčas tudi Vremska fara ne. in zdelo se je, kakor bi tudi vsa narava sočustvovala s človekom: cvetje V drevju in travi je drhte zapiralo svoje čašice, ptički so umolknil^ v spoštovanju, zrak se je umiril in zadržal svo.io pomladno dehtljivost, in tudi sonce je. kakor presenečeno vztrepetalo in zameglilo svoje tople žarke.
Na pokopališču sc je od blagega Pepela z iskrenimi besedami poslovil Miroslav Tozon, in ko so odjeknili po slednji akordi z močnim občutjem zapele icRlagur ,mu», je spet zajelo vse nav-moeno ihtenje, ki ga jel še stopnje-bobnenje, ko so prvi kosi grude padali na krsto. S težkim sklonjen tli glav so ljudje puščali pokopališče.
Ni bil slaven človek
zoč
vafo votlo
srcem m
polagoma za-
J> ustij o v naši
mesi nih obrnili zaslužijo oh gostilničarji, ki stanovanju.
žep, ki itd. Tu-
in
j j haš občinski načelnik je spoznal, ko-llke korisli nam donaša.io tujci; zato je dal yso vas lepo očistiti vsake nesnage. ,	V,0.**	Pa-	kjer	se navadno šeiajo le-
jo v ni ki, se je nasadilo mlado drevje, mi,,nr na primer orehi, kostanji itd. Ro-
m v	l,0-'	Priliki izdal na svoje
bnnar.ieprog.as.kjer jih poziva, naj ne .srnjo na pob drv in druge šare in naj j-uajo okol, svoj,h hiš lepo čisto, da sc .Pasa vas lahko imenovala «letovišče)’.
Vaščan.
Uakelske občine.
Željan razvedrila in ker me jo zani 'Ualo zvedeti, kaj je novega p0 svetu j-em predpreteklo nedeljo ostnvil doma ’ «rov ter jo mahnil	'
v prijazni
aei Matnvun,
a Pcpi, tudi ne
učen, niti bogat. Ril je rojen v revni h.ši. s slamo kriti — še slo.ji stara stavba št. 36 po stanu pa čevljar. Toda njegova krotkost, skromnost, pridnost, ljubeznivost, in dobrota so ga naredile velikega, priljubljenega in uglednega.
Vnsnji fantje in dekleta so mu preskrbeli po en 'venec, cerkveni moški zbor pa mu je na lastno pobudo zapel. Prav je tako: rad je pel in v petju smo ■;a pokopali. In ogromna množica ljudi ga je spremila na zadnji dom po velijci večini ne radi običajnih obveznosti. Vsem: Bog povrni!
—z—r—
dornberg.
• ,v. IU‘dcI.io 15. t. m. so prišli iz Trsta na n fh v11,','1’ Dsidoratort) v lepih unifor-vznrnA	vtis	Ra Je naredilo njihovo
t a ko u r o a n •*bi' ? v cwkvi- Sv°j izlet »o ■niši nrV V so dolžnost ni nedeljski x pusosivoval, v Dornbcrgu. Med mašo so vs, .meh v rokah molitvene r	osveti) do zavživanja so
klečali. Njih vedenje je bilo najlepši zgled vsem navrzočim. Ljudje so se pogovarjali:	"	'	'	'
po.
lem pogovarjali: Glejte, i/ Trsta so, pa se tako krščansko vedejo. Včasih pa pridrve kakšni izletniki, ki le pohujšanje delajo, ' oprav slovensko govore. Ali ne bi inoMi
so shranili (ponavadi se tak denar brazumno zapije). Drugo so še sami skladali in nabirali. Nabralo se je za vse stroške 1580 lir. Ako čitatelj vpošteva današnje težke razmere, mora dati Gorenjcem vse priznanje. Č. šolske sestre v Tomaju so izdelale novi prapor za 1530 lir. Na praporu je na eni strani slika presv. Srca J. z napisom: Presv. Srce Jezusovo, v Tebe zaupam. Na drugi strani je slika sv. Leftarta, palrona gorenjske podružnice. Prapor je zlatorumene barve. Ko smo ga dobili, smo ga bili prav veseli, tako je lepo, okusno in umetniško izvršen.
Ker so se nekateri fantje odpravljali k vojakom, se je blagoslov izvršil pred njihovim odhodom. K slavnosti so tudi gorenjska dekleta pripomogla svoj del z olepšavo in pletenjem vencev. G. Ma-ganja je dal v svoji hiši prostor za pevske vaje. Pevci so se navdušeino shajali vsak večer po napornem dnevnem delu k vajam pod vodstvom domačega organista. Neki domačin je zložil krasno deklamacijo v pozdrav novemu praporu.
Na dan slavnosti je bilo vreme ugodno, da se je blagoslov in procesija lepo izvršila. Zastavi sta kumovala dva domačina kot boter in beterca. Pevski zbor je zapel ((Pozdravljen prapor naš!», mala srčna Gorenjka pa je prednesla deklamacijo. Po blagoslovu je imel č. g. župnik slavju primeren govor. Nato je bila peta sv. maša. Po končani slovesnosti so se vsi vračali domov s prijetnimi čuvstvi in zadovoljnih src. Prisrčna zahvala bodi izrečena vsem, ki so kakorkoli sodelovali in pomagali.
Ples in kmečka mladina.
V zadnjem času je prišel ples zelo v navado in v javnosti se mnogo piše o njem. Zato hočem tudi jaz napisati par besed o tem.
Po vaseh, kjer nimajo drušlev, je ples edina zabava za mladino. Kajti ples lahko priredi vzak najmanj razumen fant in pleše lahko vsako tudi najbolj zarukano dekle. Vendar ne smemo vseh tako soditi, kajti dobe se tudi razumni fantje in zavedna dekleta. Tudi ne smemo kar nakrtlko mladine obsojati, prizadevati si moramo, da bi tudi razumeli vzroke 'in okoliščine.
Pomislimo na mladino, ki je dokončala šolo in ima svojih 14 let, n. pr. deklice. Nočejo se več prištevati k šolski mladini. Ob nedeljskih popoldnevih sc zbirajo na vasi in študirajo, kako bi si čas krajšale. Prihiti katera in pove, da plešejo v bližnji vasi. Družba se dvigne in napoti prodajat radovednost. Pridejo v dotično vas in se ustavijo kje bolj daleč, potem se pa počasi pomikajo bliže. Fantje jih opaži jo in pridejo: Gospodične, greste plesat? Dekleta so prvikrat, sramežljive, a drugikrat si že štejejo v čast, da tudi one plešejo.
Ne bo torej zadostovalo, da samo či-tamo kak članek v tem ali onem časopisu. Treba je dobrih in veščih oseb, ki bi se za to mladino zavzele. Za tako delo je treba krepke volje in vstrajnosti. Vsak začetek je težak. Tn vendar je treba začeti, če se hoče kaj dobrega doseči. Treba je na kmetih večje izobrazbe, da se bo našla tudi boljša zabava nego je ples.	Kmečko dekle.
* * '*
Priobčili smo z malimi popravki dopis delovne roke. Je branja vreden in tudi premišljevanja.	'	7
BM^IIIIINllllNMIMIMMMIIIIHIIIilllll llljlllII'Hill IN
IHALI OGLASI
DOBER SVET je zlata vreden. iBroti slat: bosti in bolečinam 'v želodcu ,in. glavi, slabemu teku in prebavi,.gionkosli v grlu, zaprtju, uživajte (iGa.s/mp>. - li-' kušeno sredstvo proti kašlji?; prehladu, navadnim pljučnim boleznim, 'infhienr: ci, težkemu dihanju	sir^p,^.
Proti oslovskemu,kgšjj.u ie pfjej zkpšeiur sredstvo Sirup balsaniicus,	Uspešno
sredstvo proti trganju v udllčTnTidkteh. proti bolečinam in trgabjti' vujvlečitt, v križu, v glavi .jeri«/teufAas&j*«oHQt tekočina, a «tipiment Bd.ngnicntph), ko,t mazilo. — Za kožne bolezni se rabi z gotovim učinkom-—' Šentjurjev‘o,, iHMud}' izvrstno in raiie, ture; 'opeklifei,' čdr-tine; prepreči prisad, liieci iriiuuli.bf^t Odlikovani laboratorij. LEKARNA,.PRI ODREŠENIKU Bistrica.
GLYKOL CASTELLANOVICH.
Izredno učinkovito brezalkoholno sredstvo proti oslabljenju živcev, spošnemu oslabljen,ju teka in za ženske,*v slučajih nerodnosti v mscetifu. "Čemi' 'steKrenfci L. 8.50. Za popolno zdravljenje 6 steklenic. Cena L, 45.50, Trst, Via dei .(iiVr liani, 42.
 -! —- : i'(..'-i.t-■
proti
vsled
ACOUA DELU ALABAKDA !
izpadanju las. Vsebuje kinin in je tega posebno priporočljiva p ruti prehladu in za ojačenjc korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Tat-, stellanovich, lastnik E. Rollafio, Trst, Via , Giuliani 42. — V Gorici, Via Gardnem 9 pri Ficgel.	'	H‘‘"
_a„
NaSa pošta.
Slap pri Vipavi. Navadite se pravilno podpisati.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvox in lxvo* na vsp kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst * Via Ugo Polonic 5.
pjlllllillllllUliillIllllilii;!IMa!lllllllUilhlllll!llllilll,|iti:||«|II|||||liliiililll||||i^
P*?
Zobozdravnik
f dr. Sardoč D.|
=	ordinira
| v Trstu |
E via M. R.lmbriani 16III |
(Prej via S. Giovanni)
od 9-12 in od 3-7.
ilIIIIIUIIlllllll!lllllllllll!llllllll;|j!l!Illl!llll!II!li:l;l!J:|i;li:l:liillllllll|l!lllll||lM
4
«M A L I LIST«
Gospodarstvo
Vzajemna pomoč
«Gospo(!arski list« je prinesel peresa D. Doktoriča članek velikega pomena v sedanjem težkem času; zato ga tu bralcem Malega lista ponatisnemo v ravnanje.
«Komu se ne krči srce, ko vidi, kako se selijo naši ljudje? Koliko jih je žc šlo preko morja v zadnjem Jetu? Brezposelnost vedno večja, zaslužka ni, letine slabe, pridelkov ni,, kar jih je, ne najdejo kupca. Dohodki so premajhni, a potrebe so ostale iste: otroci hočejo jesti, potrebujejo obleke in obuval. Naše ljudsko gospodarstvo vidno propada. Marsikdo je bil že prisiljen prodati svoje imetje, zapustiti dom in iskati sreče po svetu.
Če bi nam bilo dovoljeno pogledati v knjige raznih denarnih zavodov, ki imajo svoj sedež v naših pokrajinah, bi pa našli, da je vendar mnogo bogatih ljudi med nami. A ti imajo v pretežni večini svoj denar pri takih zavodih, ki so našemu ljudstvu ali tuji ali še celo nasprotni.
Ali je to ljubezen do lastnega ljudstva ?
Ali o imamo dovolj varnih posojilnic, ali nimamo Zadružne zveze v Gorici, katerim br< z skrbi lahko izročiš svoje denarje?	,
Zakaj, pravimo, je tvoja dolžnost, da ne nosiš denarja, svojih prihrankov, drugam ?
Naše zadružne posojilnice in Zadružna zveza uporabljajo izročeni denar zopet le, da ga izposojujejo ljudskim ustanovam, posojilnicam, zadrugam, po katerih ga dobijp naši ljudje, ki ga potrebujejo.
Skoro v vsaki naši občini imamo posojilnico, ki jo upravljajo naši ljudje sami in imate dovolj priložnosti, da se prepričate, kako posluje v vsesplošno korist. Čim več denarja dobijo te naše posojilnice, tem več lahko koristijo zopet ljudem, ki denarja potrebujejo, če nočeš, da bi tvoji domačini vedeli, koliko denarja imaš, ga ne smeš samo radi tega odtujiti našemu ljudstvu, prinesi ga k Zadružni zvezi, pa bo še vedno služil dobremu namenu, bo prihajal prav našemu kmetu, našemu obrtniku.
Banke in drugi zavodi, ki se čisto nič ne brigajo za koristi našega ljudstva, imajo mnogokrat več hranilnih vlog kakor vse naše posojilnice z Zadružno zve-zo vred. Ko bi bil ves ta denar pri naših ustanovah, ne bi bilo treba nikomur izmed naših ljudi v tujino!
Vsak, kdor v takih bridkih trenutkih misli bolj nase kot pa na svojega bednega brata, je lažnik, če pravi, da ljubi svoje ljudstvo«.
j preprečiti. Iz gornjih pojasnil je to lahko I posneti. Pred vsem je važno, da izbiramo izpod za Svoje podnebne razmere prikladne sorfe. Potem ne zasajajmo jablan v za-duhle, senčne, prevlažne ali celo močvirne lege, če takih zemljišč ne moremo izsušiti. Ali pa sadimo drevje po takih prostorih na gričke tako visoko, da korenine tudi pozneje, ko drevo vzraste, ne dosežejo podtalne vode. Pri zasajanju skrbimo, da ne bo manjkalo v zemlji apna. Pa tudi fosforova kislina in knii sta zelo potrebni snovi, da ostane drevje zdravo. Apno in fosforovo kislino imamo v Thomasovi žlindri. Z njo založimo j zemljo preden sadimo, pa ne bomo imeli j opraviti z rakom, zlasti če dodamo še |
z gnojnico ali i
Rak na sadnem drevju.
Znana bolezen, ki se posebno rada loti jablane in povzroča v jablanovih nasadih veliko škodo. Pojavlja se v obliki manjših ali večjih ran, ki imajo pa to svoj-stvo, da se ne celijo kakor navadne rane (ako n. pr. odžagamo vejo), ampak se zajedajo globlje v les in širijo na vse strani. Naredijo se večkrat tudi večje ali manjše brazgotine in bule v raznih oblikah. Največkrat se pokaže na deblu ali vejah, na kakem drevesu samo posamezno, na drugem pa v taki meri, da je rakova slednja veja in vejica.
Za to bolezen niso enako dovzetne vse sorte. N. pr. zlata parmena, kanadka, šampanjska reneta, kardinal so sorte, ki so vobče jako nagnjene k rakovki. Drevje Železnikarja, boikovega jabolka, gra-vensteinca in drugih pa ni izlepa rakovo. Posebno pospešuje rakovost neugodno podnebje, neprikladna (premokra ali presuha) zemlja, napačno gnojenje (preveč dušika, gnojnice) in pomanjkanje apna v zemlji. Baka povzročajo včasih neznatne rane, odrtine, obtiski in razne druge sicer neznatne vnanje poškodbe, ki se pa ne zacelijo in polagoma preidejo v raka. Tudi huda pozeba mnogokrat zakrivi, da se razvije rak.
Najprej moramo vedeti, kako rakovost
nekoliko kalijeve soli, straniščnikom pa zalivamo samo pozimi. Preveč gnojnice in celo ob nepravem času (pozno spomladi in poleti) jablanam ne prija.
Toliko torej v obrambo!
Bolj težko je rakovo drevje ozdraviti. Samo ob sebi je umevno, da je treba najprej najti vzroke rakovosti in jih odpraviti. V tem oziru se pa malokdo kaj prida potrudi. Upoštevati je treba sledeče: Ako se rakovost pojavlja zaradi neprimernih sort, jih je treba precepiti z bolj odpornimi, kjer je zemlja premokra, jo je treba kakorkoli osušiti na ta način, da se voda odpelje; če- manjka zemlji apna, ga je treba dodati; če priteka k drevju preveč gnojnice (v bližini hlevov, svinjakov, gnojnih jam), jo je treba odpeljati itd. Sele potem, ko so odpravljeni notranji vzroki rakovosti, poizkušamo bolna drevesa zdraviti s tem, da posamezne rane čisto iztrebimo in izrežemo do zdravega lesa in kože. Tako osnaženo rano temeljito namažemo s 50% mešanico arborina in vode (na liter arborina liter vode). Bane na starin deblih in debelih vejah smemo namazati tudi s samim arborinom.
Močno rakovih dreves pa ne bomo nikdar pozdravili. Najbolje je, da tako drevje posekamo in sežgemo, ker je mogoče, da se rak tudi prenaša z bolnega drevesa na zdravo.
Počem je lira ?
Dne 18.maja si dal ali dobil:
Za 100 dinarjev » 100 čeških kron » 100 franc, frankov » 100 švicarskih fr.
» 100 nemških mark » 100 avstr, šilingov »	1	dolar
»	1	angleški funt
Andrej Purič
TRST
Via Media št. G
■ 5B Kovaški
53.90
350.—
427.50
17.95
88.30
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giaccmo št.5
  mojster
IZVRŠUJE vsakovrstna stavbena dela, i železne ograje in omrežja - Takojšnja 11 Izvršitev - Štedilniki vseh vrst - Izdeluje tudi železne rolettes. Poprave spopolnitve
Dr. Joahim Ražem
odvetnik vTrstu, sprejema stranke v Materiji pri g. Ivanu Dekleva vsako nedeljo in na dan mesečnega semnja.
Il!!ll!l!llllll!llllllll!ll!llllllllll!lllillll!lllll!llllllllllllll!!llllllllllllll!lllllll!lll!ll!l!lll!rill!llll!ll!ll
Le prepričaj se
kupi enako količino «Pekatet» in kakih drugih cenejših vrst, pa se boš prepričala, da bo uPekatetv znatno več od onih drugih. Katere so tedaj cenejše? Zanesljivo prave v V2 kg. originalnih zavojih.
ZLATO kupuje v vsaki množini po
najvišjih cenah	©
KRONE [Mačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur in zlateniue.
neannHBBBMB ts n miimim ■»■masna
^DKAVNIK
Dr. IGOR FINKO j
absolvent dunajske klinike, crdinira odslej samo
v IL. BISTRICI	[
vsak dan
od 10-12 in od 15-17 h. \ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S
c
Ne pozabite sejati o pravem času in ako hočeta
najboljših semen,
kupite jih edino pri tvrdki
SEVER & C.o
TRST, Via Machiavelli 20
CENIK BREZPLAČNO
Frepelloa; koristna žival.]
V Franciji so dognali, da prepelica pokončava nekega hrošča* ki na krompirju dela škodo in v vinogradih nekega dru-' gega hrošča, ki je zelo škodljiv. V naših krajih so se prepeličke zelo zatrle; v jeseni so mestni lovci kar preplavljali naša polja za prepelicami in jerebicami, tako da se zdaj le še redkokedaj čuje iz pšenice prijazni pedpedil Saksonska dežela je raditega prepovedala, da se še naprej strelja koristna živalica. Čisto nepotrebno je seve, da se ta in oni gospod masti s prepeličijo pečenko, skupnost pa trpi škodo, ko se širi mrčes.
Banane prepovedane. Vlada je s posebnim odlokom prepovedala pred kratkim trgovino z bananami. Ta sadež je prihajal iz Afrike in dela na sadnem trgu konkurenco italijanskim domačim pridelkom. Trgovinska zbornica v Trstu se je obrnila do ministrstva s prošnjo, da se vsaj dovoli prevoz banan skozi Trst ven v druge severnejše države, kajti ta prevoz je tržaški trgovini prinašal dozdaj čedne dohodke. Upati je, da bo ministrstvo vsaj prevoz dovolilo. Nam pa ne manjka češenj, marelic, hrušk in drugih sadežev.
Dobiček. Tržaška zavarovalnica «Riu-nione Adriatica di Sicurta« je v preteklem letu naredila dobička 10 milijonov, 875 tisoč 999 lir. Na vsako delnico so dali dividende 90 lir ali 18%. To so odstotki!
ttBanca Commerciale Triestina» je naredila v letu 26. nekaj čez 10 milijonov dobička. Delničarji dobe 8% dividende, odborniki dobe za nagrado 485 tisoč. Delniška glavnica te banke znaša 100 milijonov.
Mleko so v Trstu pocenili še za 10 stotink. Sedaj se torej prodaja v prodajal-nicah po 1.50 L.
Za cerkve, dvorane - hotele, gostilne.
izvršeni od prvovrstnih tovarn „Pollmann & Wei8su, „Stallberger“ itd. Pf* Ugodni plačilni pogoji 'm
PRODAJA-MENJUJE-POSOJA-POPRAVLJA. Cenik ali proračun na zahtevo zastonj.
Trgovina s klavirji inž. Gino Riosa - Trst via Valdirlvo 24. TELEFON 746.
Tipografia Fratelli Mosettig — Trieste.
Kupujte vedno le
holandski kakao
DE JONGS
ki mu gre prvenstvo po pristnosti in kakovosti.
Cevljarnica FORCESSIN
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo! diplomo in zlato avetlnjog)
via Caprin 5 pri Sv, Jakobu — Trsti
Le k Forcesslnu vsi hlt6, da sl obujejo noge.
On Slva trdno In močno, pa elegantno In lepd.
Ko pa račun vam naredi, se vam celo pooenl zdi.
OSOBOHCHCnKlI