SLOV Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplafian 15 rld„ ta pol leta 8 f14., za det*t 1«U 4 fld., za jedea mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 »ld., aa pol le.a 6 fld., ta Četrt leta S fld., aa jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Vredniitva t«i« f 6 n - i t ev. 74. Naročnino in oznanila (i mera te) »sprejema uprainlStvo ln ekspedlclja v ,,katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredniitvo je v HemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v petek 15. julija 1898. Leti lili XXVI. Cesarska slavnost v Šentilju v Slov. Goricah. € štajerskega, 12. julija. Znano je slovenskemu svetu, da leii Šentilj ob severni periferiji elovenski, kjer se te dalje časa Sloveosi prav junaško bore za svoj obstanek nasproti vedno b®lj napredujoči nemški sili. V zadnjem ča«i se je žal tukajšnje lažnjivo nemštvo zopet okrepilo s pridobitvijo občine Cirkaice, tako da sta od 4 .občin Sentiljske župnije dve popolnoma v tjemškutarskih rokah, namreč Šentilj in Cirknica, občini CeFŠak in Selnica ob Muri pa sta še naši. Priznati moramo, da šentiljski Slovenci vestno izpolreujejo -svoje rodoljubne dolžnosti kot stražniki zemlje -slovenske na severu. Da se ne marajo upagniti nemštvu ter mu izročiti svoje dedne oSetovake zemlje, da so vzgledni slovenski rodoljubi, pa tudi navdušeni avstrijski domoljubi, to so pokazali .posebno v nedeljo, dne 10. julija ob priliki preimenitne slavnosti, katero so priredili v proslavo vladarske petdesetletnice našega ljubljenega presvetlega cesarja. iPrelepa slavnost v polni meri zasluži, da jo natančneje opišem., da izvedo naši kranjski bratje jedenkrat tudi kaj radostnega od severne meje •slovenske. Slavnost se je vrfiila na lepo okrašenem prostoru peed hišo narodnega šentiljskega gostilničarja Fr. Celcerja. Nad odrom, ki se je naslanjal na drugo hišo, sta bih o&ešeni podobi cesarja in cesarice, v sredi se je blestela jubilejska številka 50, nad njo pa je bil pritrjen vidik cesarski orel; iznad streh .Celcerjevih hiš pa so ponosno plapolale cesarske, slovenske in štajerske zastave. Z mešanim vlakom popoludne se je pripeljalo ve-3iko število mariborskih Slovencev in Slovenk, udov mariborake slovanske čitalnice ter pevskega in delavskega društva s pevskim zborom; pozneje je došlo precej sosednjih jareninskih Slovencev, šentiljskega slovenskega ljudstva pa je prišlo toliko, da so bili prostori pretesni Slavnost otvori predsednik kmetijskega bralnega društva, velezaslužni gosp. Fr. Thaler, z iskrenim pozdravom na vse tuje in domače goste, došle v tako velikem številu. Ko odpojo mariborski pevci pod vodstvom gosp. Merata pesem, nastopi naš sloveči narodni govornik, preč. gosp. profesor dr. A. Medved ter v svojem navdušenem, plamtečega domoljubja polnem slavnostnem govoru proslavlja cesarja - jubilarja in šeststoletno neomahljivo zvestobo slovenskega naroda presvetli habsburški vladarski rodovini. Govornik najprej poda životopis cesarjev, potem opiše njegove najlepše lastnosti, kot so : pobožnost, dobrotljivost in pravicoljubnost. Zatem našteva zasluge, ki hranijo cesarju vekotrajen spomin v avstrijski zgodovini. In te so : 1. da je izdal ustavo (govornik razloži ljudstvu, kaj je ustava); 2. da je proglasil ravnopravnost narodov in sicer vseh, tudi Slovencev, njihova dolžnost je tedaj, da ljubijo svoj narod, ker cesar to želi; 3. napredek pod cesarjem, posebno v šolskem oziru; iz tega izvaja potrebo, kako naj Sentiljčanje čuvajo svojo slovensko šolo. Ko govornik konča svoj govor, zadoni iz grl na- vzočega ljudstva gromoviti trikratni »Živio«flpre-svetlemu cesarju, na kar godba zagode in vsi za-pojo navdušenega srca cesarsko pesem glasno in mogočno, da jo daleč odmevalo čez hrib in dol. Dobremu ljudstvu «e je bralo na obrazih, kako mu je navdušena beseda govornikova segla v -srce, kako je v njean vsplamtela ljubezen do očetovsko dobrega cesarja Franca Jožefa I., ki tudi Slovencem pusti živeti, svobodno se razvijati in napredovati, saj so se ravno pod njim razvili do mogočnega činitelja na avstrijskem jugu. Na to se je vrstilo dovršeno krasno petje ma riborskih pevcev in naudušujoči govori različnih govornikov. Izmed pesmij omenjam posebno poznano domoljubno pesem »Avstrija moja«, s katere se je zaključil oficijelni del. Sosed iz Jare-nine je nazdravljal materi Sloveniji, ki ima v šentiljskih Slovencih tako neustrašene stražnike; pod žigal je ljudstvo k vztrajnemu bojevanju za naše svetinje tudi v bodočnosti ter je proslavljal po-bratimsko zvezo med cesarsko in slovensko zastavo, rekoč, da pod okriljem cesarskega orla po leg cesarske zastave slobodno lahko plapola tudi v St. Jlju ponosna slovenska trobojnica, naj bi se, kakor 4a dan, tudi stokrat izjavil šentiljski Bis-marek, Egon pl. Pistor, da ta zastava žali njegovo frankfurtarsko nemško srce. Sedaj zapojo pevci pesem: »Zastava že raz vita je«, na to pa godba zaigra našo vseslovensko koračnico »Naprej zastava Slave« in vse ljudstvo je z navdušenjem zraven pelo. Odvetnik dr. Radoslav Pipuš, ki se je pred nekaterimi meseci nastanil v Mariboru in v katerega kot svojega rojaka Slovenci mariborske okolice stavijo velike nade, je govoril iskrene besede priznanja in zahvale šentiljskim rodoljubom nad prireditvijo te slavnosti, s katero so Šentiljčani vsemu svetu pokazali svoje domoljubno, cesarju udano srce; posebej še je poudarjal vrlega gospoda učitelja Urlepa, ki se je v tem oziru najbolj odlikoval. Gospod Benkovič iz Maribora je napil novemu za obmejne kraje še posebno pomenljivemu društvu »Naša straža«, katero bo postalo tudi mogočen branitelj šentiljskih Slovencev. Gospod dr. Medved se je spominjal obeh prvoboriteljev šentiljskih, preč. gosp. dekanijskega upravitelja in župnika M. Kelemine ter veleposestnika Fr. Thalerja, ki kakor dva mogočna mejnika z vspehom zadržujeta pogubno napredovanje Bis-marekovega izdajalskega duha proti jugu. Kajpada se je napivalo tudi njemu in vrlim pevcem mariborskim. Ni čuda, da smo tako pozno v noč, ki je bila čarobno razsvetljena po mnogoštevilnih lampijonih v cesarskih in slovenskih barvah, skupaj ostali v neskaljenem veselju in prisrčni bratski ljubezni. Z mariborskimi pevci so pridno tekmovali šentiljski fantje in dekleta, ki so popevali naše Iju-beznjive, nedolžno-vesele narodne popevke tako lepo, da jim je nehote morala pomagati vsa navzoča slovenska gospoda. S polnim pravom smemo reči, da je bil 10. julij za šentiljske Slovence znamenit naroden praznik, kajti cesarska slavnost je vrlo dobro vspela v največje veselje obmejnih Slovencev in v gotovo jezo vmes posejanih nemškutarjev in Nemcev, ki se kaj radi vnemajo za blaženo Brusijo. Gotovo bo ta slavnost ostala v neizbrisnem spominu vneh udeležencev. Ta dan se je lahko VBak trezno misleči človek prepričal, da vsikdar grdo laže Šentiljski župan Egon pl. Pistor, kadar po »Tagespošti« naznanja svojim somišljenikom, da so šentiljska tla nemška tla. Tega sijajen dokaz jo bila ogromna udeležba od strani šentiljskega slovenskega ljudstva. Da je ta jubilejska slavnost tako lepo vspela. je poglavitna zasluga požrtvovalnih mariborskih Slovencev, ki so ta dan pokazali, da umejo časa tok in da hočejo vsak čas v prvih vrstah stati z obmejnimi Slovenci v trdem boju za narodni obstanek. Daj Bog, da se v Št. Ilju i nadalje tako krepko in še krepkeje pojavlja slovenski duh, da bo, kakor ta dan, tudi v bodočnosti donel iz srede tega ljudstva naudušeni slovenski klic: Oj živela habsburška rodovina. Oj živela avstrijska domovina! C i r i 1 j e v. Politični pregled. v Ljubljani, 15. julija. Posvetovanja mej vlado in liberalnim veleposestvom pričela so se včeraj dopoludne v notranjem ministerstvu vkljub temu, da so načelniki levičarskih klubov odklonili vsak dogovor z grofom Thunom. Pri tej priliki bi bilo umestno vprašati te nemške prvake, kaj prav za prav ume-vajo pod besedo razgovori, o katerih pravijo, da so jih odklonili, in so se vendar skoro celi teden razgovarjali z grofom Thunom. Včerajšnjega posvetovanja udeležili so se grot O. Thun, knez Karol Auersperg, princ Rohan in dr. Damm. Tem možem je ministerski predsednik oficijelno naznanil načela, po katerih misli zakonito uravnati jezikovne naredbe v Avstriji. Sklep voditeljev liberalnega veleposestva sicer še ni znan, vendar so razni listi že včeraj zatrjevali, da bodo jednako klubovim načelnikom levice tudi ti možje odklonili ponudbo grofa Thuna in šli, od koder so prišli. Jako duhovito oišejo o načrtu grofa Thuna nemško-nacijonalni listi, mej drugimi tudi »Gra-zer Tagblatt«, ki pravi, da je grof Thun vsled tega predložil delegatom jezikovni načrt, ki je za Nemce mnogo bolj nevaren (!), nego sedanje jezikovne naredbe, ker želi preje dospeti do onega časa, za kateri ima v žepu posebna pooblastila. Ta vest se je gotovo rodila v nemško-nacijonal-nih glavah. Pošteni Nemci in nemška »Gemein-biirgacha/t«. Že opetovano smo naglašali, daje mej nemškim ljudstvom mnogo mož, ki najodločneje obsojajo rogoviljenje nekaterih nemško naci-jonalnih kričačev in da o toliko poudarjanj nemški celokupnosti ne marajo ničesar slišati. V tem smislu je minulo nedeljo govoril tudi dr. Greitler na shodu katoliškega političnega društva za Go-renje-Avstrijsko, ki je bil mnogobrojno obiskan. V daljšem govoru je pojasnil nemško celokupnost 7 J o kateri se toliko piše in govori po nemško • na-cijonalnih in tem sorodnih listih, ter naštel vzroke, vsled katerih katoliški poslanci ne marajo ničesar slišati o tem ter se ne morejo in nočejo pridružiti nemški celokupnosti. Voditelji te nemške »Ge-meinbttrgschaft«, pravi govornik, so nemški radikalci, ki se javno bore proti katoliški cerkvi, proti papeštvu in duhovščini ter javno zasramujejo najsvetejše verske resnice. V političnem oziru so ti elementi prave izdajice. — Tako sodijo o kričačili \Voli, Schonerer in drugovih trezni, katoliški nemški možje in z njimi veliko število nemškega naroda. Esterha*y in IHcquard. Vse francosko in tudi drugo časopisje peča se sedaj v obili meri ■l afero Esterhazy Picquard, ki je v tesni zvezi z Drej lusovo alero. Oba moža ima oblastvo že pod ključem in oba se bodeta morala zagovarjati radi ponarejanja važnih listin in dopošiljanja istih ter pravih pisem izvenirancoskim krogom. Zakrivila sta toraj izdajstvo, vohunstvo in kar je šo s tem v tesni zvezi. Povodom aretovanja vršila se je pri obeh hišna preiskava ter so se zaplenili razni važni papirji, ki bodo najbrže dobro služili tekorn preiskave. Preiskava vrši se pri civilnem sodišču. Vojaško sodišče je, kakor znano, oprostilo Kster-hazjja. S tema dvema prideta pa na zatožno klop tudi dve ženski, ki sta bili z njima v tesni zvezi in sta baje sodelovali pri izdajskih odpošiljatvah. V Izraelu je veliko veselje radi aretovanja Ester-hazyja, ker hočejo svetu dokazati, da se sedaj pokaže Dreyfusova nedolžnost. Ta njih želja se pač ne bo izpolnila, kajti sedanji vojni minister je na vprašanje zopet izjavil, da ima dovolj dokazov za Drevlusovo krivdo. Pač pa je lahko mogoče, da se prvemu sleparju pridružijo sedaj še drugi, ker gotovo je, da jeden sam ni bil vpleten v to izdajsko afero. Začasna vlada na Kreti provzroča sultanu velike preglavice. Kakor znano, določile so štiri velevlasti, ki s svojim brodovjem in moštvom še vedno skrbe za varnost krečanskega, seveda največ mohamedovskega prebivalstva, pred kratkim nekak odbor narodne skupščine, ki pod nadzorstvom admiralov vodi administrativne posle na otoku. S tem je sultanu odvzeta seveda vsa oblast in bridko se je vsled tega pritožil pri evropskih kabinetih, energično zahtevajoč, da se ta ukrep razveljavi in v bodoče v vseh takih zadevah vpraša za njegovo mnenje. No, velevlasti se niso dosti brigale za sultanove ugovore in so sklenile, da ostane nadalje vse, bar se je ukrenilo, in se bo vprašalo sultana za njegovo mnenje le tedaj, ko se bo definitivno uravnavalo to vprašanje. Ta sklep naznanil se je tudi Avstro Ogerski in Nemčiji, ki sedaj dejanjski ne sodelujeta pri pacifikaciji otoka Krete, ako se postopanje štirih velesil sploh more tako imenovati. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. julija. (Shod slovenskih županov t Ljubljani.) Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji seji dne 17. maja t. I. določil program, po katerem, naj bi se v Ljubljani slavila petdesetletnica slavnega vladanja našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Začetek slavnostim bode dne 17. avgusta t. 1. shod slovenskih županov iz Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske. Na tem shodu izreko slovenski župani kot zastopniki občinske samouprave — in po tem takem tudi kot zaupniki vsega slovenskega naroda — tega naroda neomahljivo udanost in zvestobo do posvečene osobe Nj. Veličanstva ter izbero iz svoje srede odposlanstvo, kateremu bode naloga sporočiti ta čutila ob vznožju najvišjega prestola. — Danes samo pozdravljamo ta sklep obč. sveta ljubljanskega, ob svojem času pa izpregovorimo obširneje o važnosti tega shoda, katerega naj bi se slovenski župani, osobito iz obmejnih pokrajin udeležili polnoštevilno. (Osebne vesti.) Šteian baron B i 11 e k , polkovnik pešpolka št. 17., je imenovan poveljnikom 48. brigade, polkovnik Ilugon liane 1 od 43. pešpolka pa zapovednikom pešpolka št. 17. —V industrijski, obrtniški svet je kot zastopnik kranjske trgovinske zbornice imenovan g. Josip Lenarčič, kot njegov namestnik g. Feliks Stare; trg. ministerstvo je imenovalo barona S c h \v o gl a. — Umrl je včeraj g. Julij De v, živinozdravnik in oskrbnik mestne klavnice v Ljubljani. V sredo jo umrl poštni asistent g. Makso K o b 1 e r , v torek gosp. Josip D o m 1 a d i š, trgovec in graščak v II. Bistrici. (Občni zbor »Glasbene Matice«) se bo vršil drevi ob 8. uri v društveni dvorani. (Državna podpora.) Poljedelsko ministerstvo jo dovolilo 300 gld. podpore za povzdigo ovčar-stva v občini Radeče na Gorenjskem. (Zlata maša) č. g. župnika Franceta Klemenca na Uncu pri Rakeku se je dne 10. julija vsestranski lepo in dostojno vršila. Farani unški so hoteli pri ti priliki na vse načine pokazati spoštovanje, ljubezen in hvaležnost svojemu duševnemu pastirju, ki skozi celih 22 let vodi in za njih zve-ličanje skrbi. Že prejšnji večer so topiči grmeli in naznanjali okolici veseli dogodek, okoli 8. ure pa so vsa okna zabliščela v lučicah. Na dan jubileja je prišla deputacija faranov pod vodstvom g. Belleta zlatomašniku čestitat in mu poklonila v dar krasno izdelano zlatomašno palico s primernim napisom. Pet slavolokov s pomenljivimi napisi je stalo na vasi in pred cerkvijo. Mlaje je podaril za to svečanost svitli knez Windisch Graetz. Posebno lepo pa je bila ovenčana farna cerkev sv. Martina. Ni bila še taka menda, odkar stoji. Sploh se je vse lepo vjemalo in vrlo sodelovalo v dosego sijajnega vspeha. Farani so svojo dolžnost v obilni meri dopolnili, slavnostni govornik Č. g. župnik planinski je znal prave strune ubrati, Bog je dal krasno vreme, 12 duhovnikov in obilna množica ljudstva, — vse to je poviševalo pomen-ljivost redkega praznika. — Gosp. jubilant je bil močno ginjen in očividno vesel, da uživa toliko ljubezen pri ljudstvu in sobratih. Bog ga ohrani še mnogo zdravih in srečnih let! (Strela.) Iz Kovorja se nam poroča: Dne 8. julija je šel oče s tremi malimi otroci in staro materjo v senožet seno spravljat. Da bi se pred dežjem zavarovali, gre oče pod hrast stara mati pa ped lipo, kakih 25 korakov od hrasta. Ni šla pod hrast, češ, da je lipa bolj gosta ter varuje pred dežjem. In tako so tudi otroci šli pod lipo. Oče gre kolesnino popravljat. Čez kakih 5 minut se zabliska, strašno zagrmi in trešči v hrast, da so hrastove trske odletavale. Kolika sreča ! Hvalili so vsi Boga, da niso ostali pod hrastom. (Orglarska šola Cecilijinega društva v Ljubljani) je zaključila šolsko leto 1897/98 včeraj z javno preskušnjo, katere se je vdeležilo precejšnje število prijateljev cerkvene glasbe. Gg. učitelji A. Foerster, I. Gnjezda in P. Angelik Hribar so iz-praševali učence iz liturgike, harmonije, modula-cije, kontrapunkta, korala, iz praktičnega orglanja in igranja na klavirju. Dasi so učenci večjidel še le prvo leto pohajali orglarsko šolo, pokazali so vendar znaten napredek, kar spričuje, da je šola v rokah dobrih učiteljev. Obiskovalo je šolo letos 20 učencev, a le eden (Štajerec) je dobil izpust-nico, 4 pa bodo delali izpit še le prihodnje leto. Ker ostanejo torej v prihodnjem letu še skoro vsi dosedanji učenci, zato pač ne bo mogoče sprejemati novih. — Prihodnje šolsko leto se prične 19. septembra. (Petdesetletnico) vladanja Nj. Veličanstva bode občina Trzin s šolsko mladino praznovala dne 24. julija s sledečim vsporedom : Predvečer razsvetljava in serenada po vasi; dne 24. julija ob V, 10. uri slovesna sv. maša; ob 4. uri popol. ljudska veselica in pogoščenje šolske mladine na vrtu g. Kat. Smole. Na predvečer in pri veselici svira mengiška godba. (Snovatelji kmetijskih ali drugih gospod, društev) so dostikrat v velikih skrbeh zaradi nasprotovanja trgovcev i. dr. Ako le kak kramarček za-žuga, da bo letel k glavarju zaradi ustanovitve društva, ali se skrpuca v kaki gostilni imeniten protest na vlado, že upade snovateljem pogum, da vpijejo : »baj ne bo nič! Pustimo to !« Dragi moji! Ne bodite šalobarde! Tacega smešnega nasprotovanja se ne bojte! Tudi mi smo avstrijski državljani, ne samo trgovci! Zadružni zakon ni samo zaradi lepšega, ampak zato, da ga uporabljamo. In ako naposled kaki kramarji glavarja speljejo na led, ali kaj dosežejo s tem ? Nič! Samo osmešijo se. Ako so zadružna pravila pravilna, vpiše jih okrožno ali deželno sodišče v zadružni register navzlic vsem protestom. Ako pa je kaj protipostavnega ali nejasnega v pravilih, mora se kajpada popraviti. Lo pogumno naprej! Smejajmo se nasprotnikom in delajmo pridno in previdno! V kratkem popišemo na tem mestu delovanje kmetijske zadruge z natančno statistiko v prometu, ker mislimo, da vzgled več izda, kakor vse besede. (Hranilnice in posojilnice v Domžalah) polletni račun kaže, da je imela v prvem polletju svojega obstanka 33.645 gld. prometa, in sicer znašajo prejemki 17.626 gld. 82 kr., izdatki pa 16.018 gl. 18 kr. ; ostane tedaj gotovine 1608 gld. 64 kr. Ako bi bila pa naša posojilnica hotela posojevati na intabulacije, bil bi promet gotovo čez 50.000 gl, a mi gremo sicer bolj počasi, a gremo previdno in gotovo pot. Zato je pa tudi naša hranilnica hitro in srečno premagala vse ovire nasprotnikov in uživa že zdaj veliko zaupanja in splošno simpatijo. Njen delokrog zdi so nam vendarle kar premajhen. Šteje namreč samo šest vasi. (Dirka) slovenskih biciklistov »Kamnik in okolica« se je vršila dne 10. julija. Daljava 37 kilometrov; vozili so gg.: Fr. Milavec 76 minut, Anton Skok 79 minut 29 sek., Ivan Eseler 79 min. 48 sek., Jos. Polak 85 min., Avgust Albreht 90 minut. Ob tej priliki izreka odbor zahvalo g. poštarju Konšeku na Trojanah in g. Janušu za izborno postrežbo. (Zgubil) je bil agent Ahilej Mpndler minulo soboto v Cirknici listnico z 225—230 gld. Denar je našla neka A. Komelj s Primorskega, ki je skušala odnesti pete v Trst. Vsled brzojavnega sporočila so žensko orožniki prijeli v št. Petru ter jo izročili sodišču. (Prekmurski Slovenci.) »Slov. Gospodarju« se poroča, da prekmurski slovenski luterani vsakčas pristopajo h katoliški cerkvi. Ko bi po katoliških župnijah prirejali ljudske misijone, bi se med prekmurskimi Slovenci v verskem oziru kmalu zboljšale razmere. Mnogo jih hodi v katoliške cerkve. Najbolj probujeni so v belotinski župniji, ker je ontli najbolj razširjena Mohorjeva družba. (Šolske vesti.) Na slovenski šoli sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu je bil sklep šol. leta dne 13. t. m. s sv. mašo. Vspehi so bili izvrstni. — Na ljubljanski mestni osemrazredni dekliški ljudski šoli je bilo koncem leta 414 učenk. Od teh je za višji razred sposobnih 326. Letno poročilo objavlja na prvem mestu govor g. okr. šol. nadzornika Fr. Levca pri učit. konlerenciji o našem ljudskem šolstvu v zadnjih 50 letih in govor g. Dimnika o cesarjevi petdesetletnici. — Na 1. mestni petrazredni ljudski šoli je bilo koncem leta 571 učencev, vsi slovenske narodnosti. Obrtno pripravljalno šolo je obiskovalo 152 učencev. Letno poročilo objavlja ista dva govora. (Novice s Štajerskega.) Minolo soboto sta prišla na Slatino škof Josip Strossmayer in barski nadškof Milinovič. — V Mozirju je letos mnogo le-tovičarjev. Mej gosti sta nek načelnik v naučnem ministerstvu dr. Rezek in dvorni svetnik Fr Šuklje. — Tovarno za barve pri Vrbovcu prevzame nekda I. Podbregar iz Tuhinja. — Občina Sopote v kozjanskem okraju je sklenila, da bode le slovenski uradovala. Tako je prav! — Dne 18. t. m. je padala toča na Zdolih pri Kozjem. — V Majšbergu bode dne 24. t. m. pel novo sv. mašo tamošnji rojak, frančiškan č. o. Fr. Blanko Zagadin. — Nedeljski počitek jo uvedlo v svojih pisarnah c. kr. okr. g'avarstvo v Mariboru. — Dne 26. marca t. 1. je bil Andrej Belšak iz Št. Miklavža v Mariboru obsojen na 12 let težke ječe, ker je bil na sumu, da je nalašč zažgal hlev z namenom, da bi dobil zavarovalnino. Sedaj pa se je dognalo, da je ogenj nastal po neprevidnosti, in Belšaka so izpustili iz zapora. — V noči od 10. do 11. t. m. so roparji v Št. Lenartu pri Mislinji udrli v prodajalnico trgovca Dobovška. Ta je spal v sosedni sobi ter hotel odgnati roparje. Toda ti so ga osuvali z noži, da je v veliki nevarnosti. (Iz Celovca) dne 13. julija : Tukajšnja mestna župnijska cerkev sv. Ilja je dobila lep kras z velikim kipom sv. Mihaela, katerega je izdelal dunajski kipar Kassin, rodom Celovčan. Velikanski kip je postavljen na severni strani popravljenega pročelja. — Dne 2. t. m. se je ustrelil tu narednik Jožef Stupica 17. pešpolka. — Na tukajšnjih šolah so minuli teden sklenili šolsko leto. Na ljudskih šolah so priredili ob tej priliki prav lepo slavnosti v proslavo cesarjeve petdesetletnice. — Osmi huzarski polk je od tukaj premeščen v Ja-roslav v Galiciji. — Mestni zbor je sklenil v včerajšnji seji, da zida novo pokopališče na severni strani mesta pod Trnjo Vasjo blizu Št. Jurja. — Obrtna zveza v Celovcu je sklenila, da skliče v prvi polovici oktobra meseca shod koroških obrtnikov v Celovcu. (Romarski vlak v Marijino Celje.) Kakor prejšnja leta vozil bode tudi letos posebni vlak iz Spodnjega Štajerja (od Celja) v Marijino Celje. Cena je vožnji letos še nižja nego lani (od Celja do Auseevviesen tja in nazaj 5.39 gld., od Poljčan 4.96 gld.). Vlak odide iz Celja 10. avgusta zgodaj zjutraj. Udeleženci naj se zglasijo saj do 2. avgusta. Nadaljna pojasnila daje in vozne listke razpošilja č. g. Anton Šebat, kaplan v Poljčanah. (Streljanje golobov v llidžn) Nekaj let sem je skupni državni minister in vrhovni upravitelj v Bosni in Hercegovini, pl. Kallay, prirejal streljanje golobov v Ilidžu. K tem .veselicam«, ki so poleg nevolje provzročile mnogo stroškov, so prihajali tudi iz tujine mnogi petični možje, ki po svetu iščejo zabav. Zveza ptičjih prijateljev pa je neumorno agitovala proti tej zabavi, pošiljala resolucije na razna oblastva in odlične osebe ter dosegla, da je streljanje golobov obustavljeno. Strelišče so priredili za dirkališče. (Baron Reinelt) je v Trstu dobro znano ime in znano je tudi, da je Reinelt večkratni milijonar in trd German. V zelo odličnih in važnih vprašanjih odloča večkrat ime »baron Reinelt«. O tem imenu se govori, da ima velikansko moč ondi, kjer se dela škoda tržaškim Slovanom in pa onim, ki bi hoteli tem Slovanom dobro! Ali res ni mogoče živeti v Trstu brez »Reineltove« hiše v 19. stoletju? Morda pa le pride trenotek, ko bode to — mogoče! (O jetiki.) Ako pošlješ nadučitelju Janku Le-banu v Trebelno 28 kr., dobiš drobno knjižico o »jetiki«, katero je priredil izdajatelj in spisal dr. Pogačnik, bivši zdravnik — specijalist za pljučne bolezni na Dunaju. V razpravi zveš marsikaj pod-učnega o tuberkulozi, tej grozni morilki človeškega rodu. Nam lajikom gotovo ne pristoja izreči kako sodbo o delcu v stvarnem oziru, le toliko bi pripomnili, da se premalo povdarja velika nevarnost pljučnih katarov. Saj je znano, da se ljudstvo za tako reči kaj malo briga, češ, to je »prehl&jenje«, a pozneje čestokrat obžaluje svojo brezbrižnost, ko je vže prepozno. Tudi nam ni všeč, da se čisto prezro domača zelišča, ki so pre-skušeno dobri pripomočki zoper prvotno porno bolehavost. Tudi žganju se daje prevelika veljava, ker zdravniki večinoma obsojajo žganjepitje, in ker v obče vemo, da se pri nas ne pije pristno žganje, marveč brlozga, ki mora uničiti v kratkem času tudi najčvrstejše zdravje. Ljudem pomoli mezinec, prijeli bodo za roko. Ce se na Kranjskem popije l1/, milijona litrov »šnopsa« na leto, potem je gotovo nujno potreba, da posebno zdravnik kliče: žganja ne! — »Slovenski List« je v svojem podlistku objavil o napominanem delcu oceno iz peresa strokovnjaka, ki tirja v prvi vrsti, da se omejuje nevarnost potom zakona. A dvomimo, da bi pri tako razširjeni in tako dolgotrajni bolezni mogli kaj pomagati zakoni, saj so še pri diuzih slučajih, ki se lažje nadzorujejo, zdravstvene razmere na deželi pod — ničlo. Okrajno-zdravniški uradi morajo bolj skrbeti, da se prav zapišejo — mr.iči, mnogo bolj, kakor pa da se pomaga bolnikom. Tako je ! — Brezdvomno je pričakovati večji vspeh, če se ljudstvo poučuje o početkih in vzrokih te žalostne bolezni. Čisto prav omenja pisatelj: Otroci po šolah morajo poznati strupene rastline, največjega sovražnika se pa ne učijo spoznavati in se ga ne varovati. Zato ima knjižica gotovo jako blag namen ljudstvo varovati pred jetiko. Radi tega ne bi škodovalo, če se knjižica v morebitni drugi izdaji še poveča — ali pa še boljše: Družba sv. Mohora izdaj poljuden in primeren spis o jetiki. Jvitajske novotarije.) Poraz v zadnji vojni z Japonci je bilo Kitajcem prav dobro zdravilo. Životarili so doslej za svojim zidovjem in uživali kulturo, kakoršno so imeli že pred tisoč leti, ves napredek ostalega sveta jim je ostal doslej neznan, zadovoljni so bili, da imajo svoj čaj in riž in - svojega Buddho. Toda zadnja vojna je pokazala vsemu svetu njih silno slabost, in naposled so uvideli tudi Kitajci sami, kako malo premorejo, dasiravno jih je tako grozno veliko. Manjkalo jim je doslej glavnega pripomočka, da bi prišli že prej do tega spoznanja — časopisja. Jedini časopis je bil nekdaj »Kingpao«, t. j. pe-kingška državna poročila, ki je pa priobčeval le suhoparne vladne odloke. Odkar so pa n. kat, ra pristanišča prosta tudi vnanji trgovini ter so jeli občevati Kitajci »s svetom«, se je jela sčasoma oglašati tudi potreba po časnikih. Pričeli so iz-hajati tu pa tam lokalni časopisi, po katerih so Kitajci poželjivo segali. Najimenitnejši mej temi je bil »Cheu-pao« v Šangaju, katerega so razpe-čali vsak dan po 15.000 iztisov. Ob jednem so pričele izdajati različne vnanje misijonske družbe, zlasti angleško-ameriške sekte, lastne liste in časopise, ki naj bi delale propagando za njih verske namene. Mej katoliškimi misijonarji so jeli izdajati francoski jezuitje dva lista, jeden je izhajal dvakrat na teden (1500 naročnikov), jeden pa vsak mesec (3000 naročnikov). Kake dve,'tri leta sem i pa je domače časopisje čudovito napredovalo — j sad nesrečne vojne. Šangajski patrijotje, ki hočejo celo Kitajsko moderno preustrojiti, so pričeli izdajati posebno glasilo: »Ghe-u-pao«, t. j. napred-njaški list, ki naj bi sejal nove ideje med višje kroge. Vredništvo vzdržuje celo množico prestav-ljalcev, ki zalagajo listove predale s tujimi članki in poročili. »Che-u-pao« je radi tega posebno popularen, ker ostro obsoja in napada vlado in domače uradnike, kateri so resnično krivi, da vladajo na Kitajskem tako žalostne razmere. Sicer pogreša list vsake dobre kritike in Časnikarskega takta, toda ima vendar te zasluge, da se je po njegovem vzgledu ustanovilo tudi po druzih mestih več podobnih časopisov. Časopisi vzbujajo med narodom vedno večjo nezadovoljnost in na ta način jim rastejo vsak dan trdnejša tla. Naj-delavnejši pristaši te revolucionarne stranke so Kitajci, ki so se vzgojevali v tujini, kakor v Ameriki, na Japoskem in drugje. Kakor čujemo, agi-tujejo zlasti amerikanski misijonarji in razširjajo parolo: Proč s staro dinastijo! Na Kitajskem naj vladajo Kitajci! Tako državo hočemo, kakor je v Ameriki! Živela zveza združenih držav kitajskih! — Slabotna vlada, s katero delajo druge države, kar hočejo, ne more braniti vladajoče dinastije^ in zadnji čas že splošno prorokujejo, da vržejo v kratkem tatarsko mandžursko dinastijo s prestola. Tudi s knjigami o znanostih in iznajdbah so se jeli Kitajci seznanjati. Seveda je to sedaj še težavno, ker je večina naroda povsem zanemarjena. Najbolj jim prijajo kratki, poljudno pisani zgodovinski spisi. Dr. Allen je spisal in potem nekdo na kitajsko prevel »zgodovino kitajsko-japonske vojne; začetek in izid vojne ; razkritja in nauki« ; — in' ta knjižica je hipoma pošla; ker še-le sedaj jih je večina zvedela, kako in kaj, ker vlada resnice ni hotela povedati in je ljudstvo slepila z lažmi. Dr. Allen je izdal pozneje še celo vrsto »spopolnil« in »dostavkov«, kjer je priobčil uradne brzojavke in dopise, da so zvedeli popolno žalostno resnico, j Taisti pisatelj je izdal tudi knjigo o »važnosti na-učne preosnove« in »Li-Hung-tschau v Evropi in Ameriki«. Ravno tak vspeh je imel Škot Ma-ckencie s svojo »zgodovino 19. stoletja«; žal, da je bila brez vse kritične vrednosti, polna nevednosti in verskega hujskanja; tako n. pr. je zasmehoval vatikanski koncil, proslavljal Lahe, ker so se polastili Rima, koval v sedma nebesa Angleže itd. Kakor poročajo, se v vzhodni Aziji angleški jezik naglo razširja. Postal je nekaki ob-čevalen jezik v trgovini, na poštnih, brzojavnih uradih in drugod. Celo novo kovani pijastri ali dolarji in drobni denar ima poleg kitajskega tudi angleški napis; poštne znamke, brzojavni in vozni listki na kitajskih parnikih so pol kitajski, pol angleški zaznamovani. Tudi angleške šole se ustanavljajo in imajo veliko več učencev, kakor nemške ali francoske. Zato se ni čuditi, če angleško-amerikanske sekte vspešno delujejo, ko se jim izrejajo misijonarji na kitajskih tleh. (Nekaj iz sodnijske statistike.! Pričetkom tekočega leta je bilo v Avstriji 74 sodnih dvorov (v okrožju Gradec 7), samostojnih okrajnih sodišč 842 (116), za mesta delegov. okrajnih sodišč 105 (9), prebivalcev 23,895.413 (2,142.674), pri sodnih dvorih: predsednikov deželnega sodišča 18 (3), predsednikov okrožnega sodišča 57 |4), podpredsednikov 55 (5), deželnosodnih svetnikov 938 (79), sodnih tajnikov 577 (46), sodnih pristavov 243 (29), pri okrajnih sodiščih : deželnosodnih svetnikov kot predstojnikov okrajnih sodišč 538 (69), okrajnih sodnikov 304 (47), sodnih tajnikov 143,' sodnih pristavov 1517 (138), državnih pravdnikov 72 (7), njih namestnikov 146 (16), pri sodnih dvorih pisarniških ravnateljev 76 (7), pisarniških pred- stojnikov 105 (10), izvršilnih uradnikov 16 (2), pisarniških oficijalov 851 (93), kanclistov 261, ravnateljev zemljiških knjig in njih namestnikov 12 (2), vodij zemljiških knjig 215 (19), uradnih slug m pomočnikov 768 (77), jetničarjev in paznikov 731 (88); pri okrajnih sodiščih pisarniških oficijalov 647 (58). kanclistov 1868 (178), uradnih slug pa 1914, oziroma 258 v okrožju graškega nadsodišča. Telefonična in brzojavna poročila. 181, 15. julija. Cesarica Elizabeta jo danes dopoludne odpotovala v zdravilišče JNauheim. Dunaj, 15. julija. Danes je grof Thun nadaljeval posvetovanje s češkimi ustavover-nirai veleposestniki glede jezikovnega zakona Vspeh se ni znan. Dunaj, 15. julija. Današnja „Wiener /eitg." objavlja cesarsko naredbo z dne t. ni. na podlagi § 14. glede nadaljne veljave § 3. zakona z dne 20. junija 1888 o razdelitvi alkoholove količine, od katere se pobira manjši konsumni davek, dalje o določilih zakona z dne 5. julija 1896 glede začasne spremembe nekaterih postavk slad-kornodavčnega zakona. Naredba je slična vladni predlogi, ki v zbornici ni bila rešena. Dunaj, 15. julija. „0stdd. Rundschau" poroča, .la so v Hebu nemški mladiči priredili demonstracijo proti nemškim poslancem, ki so se na Dunaju udeležili zadnjih posvetovanj. Wolf je tega vesel! Dunaj, 15. julija. Avstro - ogerska torpedo - ladija „Marija Terezija" je dospela v Havano. Praga, 15. julija. Na Hradčinu v Pragi pripravljajo prostore za španjsko kraljico in regentinjo. Govori se, da se kraljica za več časa preseli v Prago. .. Budimpešta, 15. julija. „Bud. Hirlap" pise povodom posvetovanja na Dunaju, da je avstro-ogerska nagodba sedaj le postranska stvar. Ce se razbijejo poskusi za spravo, potem je vsaka nagodba s slovansko Avstrijo nemogoča in preostaje le personalna unija. Ogn ne bodo nikdar sklepali nagodbe s blovani. — To jc mažarska predrznost! Petrograd, 15. julija. Generalni poročnik Kuropatkin je imenovan vojnim ministrom. Vojska mej Španijo in Ameriko. Vkljub temu, da so že došla iz Washingtona m iz Madrida poročila o kapitulaciji Santago de Cuba, katera vest se danes znova potrjuje, govore razna poročila še vedno o nekem pogajanju mej generaloma Shafter in Torral glede pogojev, pod katerimi ostavijo španjske čete mesto Santiago. Akoravno je bilo že pred nekaj dnevi pričakovati, da se Španjci udajo ameriški premoči, in bi torej' ne bilo prav nič čudnega, ko bi se bilo to že zgodilo, se vender dosedaj še ne more z gotovostjo trditi, da je ta vest povsem resnična. — Treba je torej v tem oziru počakati še nadaljnih poročil. Dejstvo pa je in vlada v Madridu tudi potrjuje, da se brodovje admirala Watsona nahaja na potu v Evropo, kamor dospe zadnje dni tega meseca. Ustavilo se bo najbrže pri kanarskih otokih, potem pa se oglasi pri španjski trdnjavi Ceuta, ki leži na afriških tleh nasproti angleški trdnjavi Gibraltar. Kako se bodo Španjci pripravili na vsprejem ameriškega gosta, dosedaj še ni znano, le o Ca-marovem brodovju se trdi, da bo na varnem kraju, morda za to, da je na zapazi močneji sovražnik. Brodovje, ki je na potu v Evropo in mu zapoveduje admiral Watson, sestoji po dosedanjih sporočilih iz 2 križark »Jovva« in »Oregon«, 3 po-močnih križark, 3 ladij za prevoz premoga in raznih drugih vojnih ladij. Večje število ladij je bilo še le sedaj dogotovljenih. Ako primerjamo to moč z brodovjdm Camarovim, je razvidno, da se poslednje ne 1119x6 meriti z Amerikanci, in delne zmage v Evropi mogoče so le tedaj, ako bode pravočasno dogotovljeno novo španjsko brodovje, kateremu bo zapovedoval admiral Barrosa. S Filipin še ni nikakega poročila o prihodu nove ameriške moči, s katero namerava izvršiti admiral Dewey svoj vojni načrt. Pač pa se poroča, da vstaši nič kaj ne simpatizujejo z Amerikanci in da ne bodo šli za nje v boj. Vstaški vodja in načelnik sedanje neodvisne vlade Aqui-naldo hoče potisniti s Filipin španjske čete, a tudi Amerikanci ne bodo imeli prostega vhoda. Nič kaj prijazno se toraj svojedobno ne bodo pogledali Augusti, Dewey in Acjuinaldo. Madrid, 15. julija. Notranji minister je izjavil da ne more zanikati, da so nekateri ministri vneti za mir; dodal pa je, da se bo to vprašanje težko rešilo. Madrid, 15. julija. Ministerski predsednik Sagasta je izjavil, da v 1 a d a ž e 1 i miru, toda takega, ki bo vreden Španije. Kakor so sedanje razmere, se inora Španija pogajati s sovražnikom. Santiago, 15. julija. Pogodbo o kapitulaciji mesta sta danes podpisali obe stranki. Španjske čete so ostavile mesto z vojnimi častmi in se podajo v kratkem v domovino. Pariz, 15. julija. „Agenee Ha vas" poroča iz Madrida, da se ministerski svet peča z vprašanjem, kako nabaviti potrebno svoto. Brzojavka generalnega kapitana Augustija poroča, da je večina filipinskega prebivalstva Amerikancem sovražna. Augusti meni, da bi se z uvedbo reform lahko pridobilo zaupanje prebivalstva. London, 15. julija. „Times" poroča iz New-Yorka: Včeraj zvečer so se pričela pogajanja glede osloboditve španjskih čet, ki so jih Amerikanci vjeli pri Santiago. Španija želi, da jih Amerikanci odpošljejo v Španijo na nevtralnih ladijah. Govori se tudi, da pri pogajanju posredujeta zastopnika Avstro-Ogerske in Francije. Meteorologifino porodilo. Višina nad morjem 306"2 m. ■ ■B a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo c 2 > a * o» ■ S u 11 a ] s k a t> o r z a. Dne 15. julija. Skupni državni dolg v notah.....103 gld. Skupni državni dolg ▼ srebru.....101 „ Avstrijska zlata renta 4°/0......121 „ Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 Kron . 100 „ Ogerska zlata renta 4°/„.......120 „ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 910 „ Kreditne delnice, 160 gld..............359 „ London Tista...........119 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 58 „ 90 mark............11 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........44 „ C. kr. cekini......................5 „ 70 kr. 55 „ 50 . 95 „ 80 „ 05 „ 95 „ 85 „ 75 „ 52'/,. 30 „ 63 r Dn6 14. julija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 163 gld. — 5°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 161 , 75 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....192 „ — 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 35 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140 „ 75 Dunavske vravnavne srečke 5°/„ , ... 128 „ 75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 „ 60 Posojilo goriškega mesta.......112 „ 50 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 „ 50 Zastavna pisma av.osr.zem.-kred. banke 4°/0 98 „ 50 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 „ — ► » južne železnice 3°/0 . 181 „ 70 > » južne železnice 6°/0 . 127 „ 40 » » dolenjskih železnic 4°/0 99 „ 50 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld....... St. Genbis srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v Akcije tržaškega LIoyda, 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 202 gld. 50 kr 165 „ - „ ,. 19 50 . 26 fl 50 n n 25 * n . 23 __ v . 157 m 25 r. 3425 n — . 435 i — . 76 75 . 109 50 . 163 — . 173 — . 126 n 75 n Nakup ln prodaja "3US vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E R C U R" I., Wollzeila )0 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. •B£~PoJa*nlla-£& v vseh gospodarskih in finančnih stvar*! potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti a^T naloženih glavnic. TSES