Dolenjske Novice izbajajo vsak čfltrleli ; ako : : je ta tliin prazuik, dan poprej. : : Cena jim je za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, Ntu'oèuiua za Nemčijo, Bosno iu druge evropske' države /jiaSa S'50 IÍ, za Ameriko 9'50 K. LÍ8t ill oglasi se plačujejo naprej. Yae liopÍHB, iiiiročniiio in oziianilii spiejemii tiskarna J. Krajflc nasi. Sneiljivost ali snet. Letos smo pogostotna opažali, da je bilo žito siietivo. Posebno sta bila po siietu napadena pšenica iii jcĚmen, Snet je dvoje vrste in sicer siiinlljiv ali itiazljiv snet, ki napada pšenico in pa piašnati snet ali Črnivec, ki napada ječmen, oves, pa tudi pšenico in razne trave, Snetljivost povzroča neka glivica, ki se zaredi na njivi že po okuženem semenu. Črni praii iz kojim ao snetljivi klasi napolnjeni, obstoji namreč iz timov (semena) glivice. Če se pri nilačvi, v vi'ečali ali na kak dnig način zrnje s tetn pi'ahoni popraši ali pomaže, potem je oknžcno. Posebno rado se to zgodi pri ir.laćvi s strojem. Kakor liitro tako okuženo seme vsejemo, se zaredi glivica snetljivosti že v žitno klico, preide na bilko in odtod v klas, kjer cvet, oziroma zrnje i'azjeda in ga liniji. Snet nam lahko povzroči ogromno škodo s tem, da uniči velik del, sedaj še posebno dragocenega žitnega pridelka. Zato je treba, da se kmetovalci splošno poprimejo sredstev, ki se pripoi'očajo proti tej hudi žitni bolezni. Snetljivost ali snet se da prepreiiti le na ta način, da zamoritiio trose glivice, na semenskem zi'njii Že p ved setvijo. V to sviho je treba seme (zrnje) namakati (pacati) s tekočinami, ki trose glivice zamore, ne da bi kaljivost semena s tetn tipela. Kot tako sredstvo se priporoča formalin, ali formaldehid, tekočina, ki jo dobimo v vsaki lekarni ali pa pri drogistih. Pol litia stiridesetodstotiiega formalina se vlije v sto litrov voiîfe s kojo se premeša. V to tekočino se strese semensko žito in se ž njo dobro premeša. Po preteku 20 do 25 minut se tekočina odlije, zrnje se strese ven in se razprostre, da osahne, na kar se ga vseje. Najbolje je, da imamo za to namakanje čebei', kakor se ga rabi za perilo (želito), ali pa kadico s pipo, kei' se tekočina po preteku določenega Časa lahko hitro odtoči. Ce seme namakamo doma in ga potetn šele peljemo na polje, ga ne smemo na- polniti v okužene vreče, Zato se priporoča, da tudi vreče v tej tekočini operemo. Za namakanje enega mernika (30 1) semena, rabimo približno 20 litiov tekočine. Drugo sredstvo je modi'a galica. Y sto litrih vode raztopimo pol kile natanko odtehtane galice. V to tekočino stre-semo semenskega žita toliko, da stoji tekočina Še nad njim. Nato vse dobi'o premešamo in če pri tem splava kaj nesnage na vrb, jo posnamemo. V tej tekočini ostane zrnje Čez noč (12 do 16 ur), na kar tekočino odtočimo. Meiltem si pripravimo nekaj redkega apne-nega beleža in sicer na ta način, da i'az-mešamo v 100 litiili vode kakib 4 do 5 kg vgašenega apna. Ko smo i'aztopino galice odtočili, nalijemo apnen belež v Čeber in zrnje v njem dobro operemo (premešamo). Po pi'eteku petih minut od-točitiio belež proč in žito razprostremo, da osahne. Apnen beleŽ ima namen, ,da oslabi Škodljiv učinek galice na kaljivost semena. Mesto da rabimo galico in apno vsako posebej, pomešamo lahko kar naprej oboje skupaj in si pripiavimo galíčnoa)>neiio brozgo, kakor jo rabimo za ški'opljenjo til in šele v tej seme namakamo. Na 100 litrov vode vzamemo v tem slučaju vsaj 2 kg galice in kake 3 kg ugašenoga apna, raztopimo vsako zase tn zlijemo raztopini skujtaj in preskusimo s preskusnim iiapirjetn. Óe je apna zadosti, "ÎTel, fenolftaleinov preskusni papir v tekočino i)omočeti, pordeči. Nato stresemo seme v tekočino, ga ž njo premešamo in pustimo 24 do 36 ur namakati. Po preteku tega časa tekočino odtočimo, setne razprostremo, da osahne, in ga posejeiiio ali ga pa spravimo do setve. Ce seme dobro posušimo ga spravimo lahko tudi 14 dni, ne da bi tipela njegova kaljivost. Zato si lahko pripravimo seme dosti prej, predno ga labimo za setev. Da ne ti'j)i kaljivost žita, se moramo po pred-stojeČem navodilu, zlasti glede moči raz-t.opin in Časa namakanja natančno ravnati. B. Skalický, „Dol. Novice" bi ne smele manjkati v nobeni hiši na Dolenjskem, illi smo ZB blizu honca ? (íNaáa MoS»,) (Dalje. 10.) Slika „Apokaliptična zior". Izraelci so bili torej izvoljeno ljudstvo božje. Mojzes jim je uredil vse cerkveno in politično življenje po naredbah božjih. Teokracija je bila zdaj nekako ki'aljestvo božje na zemlji; Izraelci so postali prvi narod na zemlji tako, da so vsi drugi narodi bili na kak naČin njemu v obi'anibo ali zaslombo. Teokracija je bila obenem tip ali predpodoba cerkve Kristusove na zemlji. Vse, kar vidimo v stai'i zavezi se goditi, boje, zmage in poraze, srečo in mir, pa tudi žalo.st in zatiranje, vse to se bo ponavljalo na drug način tudi v katoliški cerkvi. Satan je videl vse, kar se je godilo v puščavi, ko je Bog po Mojzesu na go]i Sinaj izraelskemu lju ) Katerim rastlinam najbolj ugaja apneni dušik? NajhvaleŽnejŠe i'astline za to gnojilo so zimska pšenica, oves in krompir. Izplavata gnojenje pa tuđi rž in ječmen. Dober je sicer tudi za peso, vendar za njo ne more nadomestiti drugih dušičnatih gnojil. Za peso ostane paČ vedno le gnojnica najboljša hrana, Uííinck apnenega dušika na peso zboljšanio, aku istočasno gnojimo s kajnitom ali kalijevo soljo. Oziirina pšetiica najbolje uspeva, ako je pognojena z apnenim dušikotii. V težkih zemljah ji nudimo vso množino že v jeseni, 6 do 8 dni pred setvijo; v lažjih pa eno tretjino v jeseni, dve tretjini zgodaj spomladi po vrhu ozimne; tedaj pa je dobro, da jo podbranaino. Mnogokrat se gnoji s celo množino spomladi, kai- pa ni ravno priporočljivo. Ozimni rži gnojimo kakor pšenici. Za ozimni ječmen podorjemo polovicoaimeiiega dušika v jeseni, polovico potrosimo in podbranaino vrh setve spomladi. Pii vseh jariiiîili podorjemo ali podbranaino to vrsto dušika ntikaj dni pred setvijo, ali pa tudi že v jeseni. Gnojiti jarinam po vrbu, ko so že vzrasle, ni priporočljivo. Najbolj dovzeten za to gnojilo je oves. Mnogo manj ga izkoristi ječmen. Gnojenje po vrini se upotrebi samo tedaj, ako hočemo z njim uničiti plevel. Jara pšenica in jara rž rabite i'avnotoliko apnenega dušika, kakoi' ozimne, le da ga moramo vsega podorati pred setvijo, in sicer zgodaj spomladi, da dobi kaleča rastliiÈa takoj primerno hranilo in se lehko hiti'o razvije. Koruza je zelo IivaleŽna za apneni dušik in nam da posebno močno in obilno zrnje. Podorjemo ga pred setvijo. Krmska in sladkorna pesa izkoristite ta dušik, toda le tedaj, Če se jim ga podorje nekaj dni pred setvijo. Gnojenje vrh setve zna škodovati rastlinam ter jib osmoditi. Krompir izčrpa ves dušik, ki mu ga damo pred saditvijo; ne smemo mu pa dajati prevelikih množin, drugače natii požene premočno v steblovje. Tudi za travnike se je izkazal apneni dušik kakor izvrstno gnojilo, le močviitiih tal s kislo travo no stitemo z njim potrosili, ker tatu več škoduje, kakor koi'isti. Na bolj vlažnih travnikih je priporočljivo je-sejisko gnojetije, druge pa potrosimo rajši zgodaj spomladi, po možnosti že januarja ali februarja, v kolikor to dopušča vreme. Najlepše se trosi zmešan skupaj s kajnitom in Tomášovo Žlindro. Ďe pa k temu travnik še dobro pobranamo, smo lahko gotovi najboljšega uspeha. Prei)ozno gnojenje, ko začne trava že poganjati, škoduje travni ruŠi. Vinogradi. — Apneni dušik je zelo umestno gnojilo tudi za trto in učinkuje dobro še drugo leto po uporabi. Trosi se ga zmešanega s kajnitom in Tomášovo žlitidro ter se ga podkoplje kolikor mogoče globoko, da nam plevel preveč ne nagaja. Tudi tukaj jo najboljše jesensko gnojenje in okopavanje. Će pa takrat nismo prišli do tega dela, storimo to pozimi ali zgodaj pomladi. Koliko kilogramov apnenega dušika rabimo na hektar? Hektar ali nakratko označen s ba, je svetovna iiiei'a, ki obsega 10.000 četvornih metrov, oral pa ima samo 5755 četvoi'nih metrov; torej en ba je približno 1^/4 01'ala, ali da izi'ačunimo iz spodnjili številk, ki .so določene za ha, množino apnenega dušika, ki ga rabimo za oral, vzamemo okroglo število; dva orala na en ba. Torej, ako vzamemo polovico na- vedene množine, dobimo množino apnenega dušika, ki ga potrebiijeii») za oral. Nti mernik })Osetve računamo eno desetino ha. Apnenega dušika rabimo na en ha: Ozimine: pšenica . . 150 do 200 kg iŽ .... 150 „ 200 „ ječmen , . 100 „ 150 „ Jaiine: oves .... 150 „ 200 „ ječmen ... 100 „ 150 „ pšenica . . . 100 „ 150 „ rž ... . 100 150 „ Koruza.....150 „ 250 „ Krmska in sladkorna pesa 200 „ 300 „ Krompir.....100 „ 150 „ Travniki.....100 „ 150 „ Vinogradi .... 400 „ 500 „ Vsak razumen kmetovalec, ki je že rabil nmetna gnojila, ve. da tukaj navedene množine so samo nekake vodilne Številke, ki jib ne smemo preveč prekoračiti ne navzgor i[i ne navzdol, če hočemo imeti dober uspeh z apnenim dušikom. Eno je gotovo: čim več gnojila si vzamemo, tem gotovejši in večji uspeh smemo od njega })r!Čakovati. Dopisi. Iz učiteyskih krogov. (Po Slovencu). Govoi'ilo in pisalo se je mnogo o bednem nčiteljstvu. A vse je kot. bob v steno. Najmaifj 20 krat smo že brali o di'aginjski dokladi, a zdaj imamo avgust in doklade še ni. Pa govoi'e o stanovski gorečnosti in o idealih. Učitelj naj službuje iz ljubezni do mladine. Naj bi oni gospodje, ki satijajo o idealih in tako dalje, menjali za nekaj mesecev z učiteljem! Bomo videli, koliko bo ostalo gorečnosti. Govoriti je lahko, če je vsega v izobi^'u. A učitelj, kako naj bo goreč? Zjuti'aj, s prvini pogledom v novi dan, sc zbude tudi nove skrbi. Od prejšnjega dne je pa še starih dovolj. 1'oglejmo na kiatko v življenje učitelja, učiteljice. Prvega dobi svojo „plačo". Za definitivno učiteljico (ker teb je sedaj več kot učiteljev) je to 102 K 63 v. Komaj prejme te revne kronice in jih s pol pogledom pogleda, že jih ni. Račun je sestav. Ijen v hitrih besedah. Mleko, kosilo — in denarnica je prazna. V najboljšem slučaju ostane nekaj kronic v žepn. Zdaj pa je še treba kupiti drva, Čevlje, obleko in sto malenkosti, na katere še človek ne misli ne. Kaj preostaja drugega, kot da se zadolži. Beračiti vendar ne more, krasti ne suie. Če se zadolžiti tudi noče, mora sti'adati, pozimi greti mrzlo peč in krpati staro obleko. Učitelju z družino je tem hujše. í^iveti naj hi moral stanu primerno, a Še beraško ne more. Pri vsem tem naj pa opravlja svojo službo vestno in vztrajno — z lačnim Želodcem in morečimi skrbmi v duši. Bog ne daj, da bi izpustil kako malenkost pri uradnili spisih; to je pregreha, ki je gospodje nadzoi'tiiki ne jiozabijo lako hitro. Še preveč idealno je učlteljstvo, tako idealno, da je, oprostite — že neunum. — Delavec se postavi in stavka. Če se mu vidi, da je zaslužek premajhen! Iz kmefikih krogov. — Lani so bili nekateri kraji jako onesrečcni po toči ; vlada pa je nekaterim pomagala s tem, da jim je oskrbela semena. Pšenica, ki je lirišla iz drugih krajev, se je jako slabo obnesla. Si)rva je kazala dobi'o, pozneje jo je pa pritisnila rja in pšenica je ostala drobna, znamenje, da ni za naše kraj«. Naj se vlada ozira na te kraje pii pobiranju žita, kajti od te pšenice ne bo veliko več kot seme. Ako bo vlada i'ačunala z njo kot z domačo, dobro pšenico, bodo ti kmetje občutno udarjeni. Obenem naj bodo na lo opozorjeni tisti, ki jim je letos zbila toča. Ako bi dobili tega semena, naj ga zamenjajo pri srečnejših sosedih. Nikar naj vas ne moti lepo zrno, o žetvi ga ne bo. Vsled vednega deževja je zlasti po nekatei'ih krajih letos zopet uničena vinska letina. Po drugih krajih je pobila toČa tako, da je zanaprej pričakovati še večje draginje vina. In vendar se že sedaj plačuje po gostilnah po 10 do 12 kron liter. Kmet je l'es velik revež na sveta. Koliko truda, koliko stroškov je imel spomladi z vinogradom, da bi pridelal vsaj toliko, da bi imel za najpotrebnejše. Ko bi imel trgati, pa nič ni. In potem naj plačuje vino po 12 K liter, da ga da delavcem vsaj v košnji, žetvi in mlačvi in — revnejši ljudje, ko morajo najemati oratorja. Ko pride žitna komisija, mu pa plača pšenico po 12 kron iiiernik. — Potem pa recite, da jo kmet oderuh. Mlinske izkaznico so prava nadloga za kmeta. Ďestokrat niti časa nima, da bi nesel Žito v mlin. Dostikrat pomete gospodinja zadnji prah moke iz predala, predno je kdo nesel.v mlin. In potem Še izkaznica ni v l'odn, ali leži pri županu. Potem nam hočejo pa še zapreti rnllne; tako naj nosi ktiiet bogvekaiii svoje žito. Od prenapoi'nega, noč in dan trajajočega dela Že najtrdnejši kmečki ljudje niso več zdravi. Delo jim je vzelo vse moči. In Še toliko teli odredb, ukazov in razlogov in, kaj vem, kaj še — da se mora človeku res zmešati. Po Železnicah preganjajo ženske, ki hodijo v naše kraje zamenjavat blago. Kar so s trudom in solzami spravile skupaj, jim potlej vzamejo. In vendar, kdo jim more zameriti, ako od svoje obleke, kolikor je morejo utrpeli, neso za živila? Od lakote nibče rad ne umre. In kmet si od svojih ust pritrga, da .tako oskrbi vsaj najpotrebnejše obleke zase in za otroke. Za denar se itak nič ne dobi, ali Če se, za oderuške cene; a kmet ne meri denarja na koše. Samova. hrib in nam pridno pošiljal železne pozdrave, a izgub la dan vendar nismo imeli. Popoldne sva se s poročnikom Rnbličem za izpremembo kratkočasila na jtrav poseben način: On je bral in razlagal Fausta, jaz sem ga pa verno poslušal. Na kadeta Riflja pa so resni dogodki zadnjih dni le vplivali. Kar molči, in ves njegov humor je izginil. 'Deveti dan. Včeraj je deževalo, ponoči se je zjasnilo, in danes imamo krasen dan. A kaj nam pomaga ljuba solnčna toplota, čc je pa ne moremo vŽi-vati. )Saj se človek ne upa nikjer pokazati. Le še v svojih mrzlih, hlevčkom podobni!) kritjih, za kako skalo ali za zidom se čutimo vsaj nekoliko varne, sicer pa nikjer. Danes nam pošilja sovražnik le granate. Za šrapnele se ne zmenimo dosti, a granate so le strašne. Kamenje in železje ropota po strehai), kakor bi se vse ptxliralo, in kar nervozno pričakujemo, kdaj trešči granata naravnost v kajžo. Ojioldne ae je vrnila naša Častniška patrulja in javila, da je pričakovati na- pada, ker sc sovražnik zbira v dolini. Tudi sam sem opazil, kako so posamezni Lahi smukali v gozd in od tam najbrž v dolino. Morda bo res kaj?! Pioti večeru sem sedel v kotatiji pri stotnijskein poveljtuku, kjer sem se Čutil nekako varnega. Pa glej ga spaka! Ravno to kotanjo je vzel Italijan na piko. Kar pade granata v nasprotni breg, zagrmi in potrese se, kakor bi se zemlja sesedla, kamenje, prst in železje zabrenči po zraku in po barakah, od zunaj jia se zaslišijo obupni klici. Pogledava vun. Baiaka sanitejcev je 1'azrušena, in sanitejec Peter Dežman krvav. StraSen kamen, ki ga jo vrgla granata, je barako porušil. Vsi sanitejci so bili notri, a ranjen je bil le Dežman. Spoznal sem, da sem tudi v tej kotanji presneto malo varen, zato setu jo pobrisal. Sjilazil sem se v postojanke in se stisnil v luknjo za veliko skalo. Granate so paiiale spredaj, zadaj, desno, levo... Nikakcga konca!... Skoi'aj bi bil obu])al nad svojiiii življenjem... Proti mraku so topovi vendar nekoliko ponehali. Deseti dan. Ker sem imel ponoči službo, sem Še-le ob petib zjutraj legel k počitku. Nenavadno bombardiranje pa me je kmalu zbudilo. Poleutar je nam metal le težke granate. Čez dan naši nasprotniki niso preveč streljali, pač pa je naša arti-lerija dobro obdelovala sovražnika na nasprotnem bregu. Italijani so begali iz gozda v gozd, gori, doli, naši mali topiči pa so jih zasledovali, kakor pes zajca. Videli smo ranjence. Čuli „ajiito" klice. KoneČno so bili Lahi tega cirkusa siti, pa so jo kar v trumah sekali tja za brib. V mraku sem ravno ležal v svoji koči, pa je zopet pritulila sovražna granata. Zabobnelo je, da se je brib stresel, koči(;0 i»a je kamenje skoraj zasulo. Kmalu nato je zaklical zunaj korporal Perko: „RubliČ jo je že dobil!'' Ves zbegan sem hitel k njemu. Poročnik je ležal v svojetii opazovališčii. Bled kakor smrt se je zvijal v b(dečinah. Le počasi in s težavo mi je mogel povedati, kako se je nesreča zgodila. Velika skala je udrla v barako ter ga udarila v hrbet in v levi bok. Bali smo se, da je dobil notranje poškodbe. Telefoniral sem takoj na bataljon in prosil zdi'av-nika, potem pa sem si ogledal kraj nesreče. Vsa kotanja, kjer je bilo' stotnijsko poveljstvo, telefon in sanitejci, je bila posuta s kamenjem, barake pa porušene. Vrtiček, ki si ga je napravil RubliČ tudi tu gori, je bil uničen, klopica razbita... Poleg poročnika je bil ranjen tudi njegov sluga Vinko, en sanitejec in en pijonir. V mraku so odnesli Rubliča in sanitejca, ostala dva, ki sta bila lahko ranjena, sta pa sama šepala za njimi- Težko, težko sem se ločil od svojega ljubega poveljnika, pi'i katerem smo imeli tako lepo družabno življenje. Bil je strog v službi, sicer |ia dober, prijazen družabnik. B!)g daj, da bi kmalu okreval! Nekaj ur sem bil jaz kompanijski poveljnik, ponoči pa je prišel poročnik Piberin'k in prevzel poveljstvo. Takoj si je ogledal postojanke in priznal, da so izboi no urejene. Med tem Ča.soin se je v dolini neka naša patrulja spopadla s sovražnikom, kar je povzročilo da smo bili alarmirani. iz Semiča. Naši dijaki, ki jih je v seiniški fari posclmo lepo število, in naši mladi finitje so nas tudi Iťitos razveselili 7> lepo pi ii'editvij« tia Vel. Mašo. Culi smo vzneseno S. Gregoriiiev« pesnitev „Velikonočna", ki pripoveduje o vstajenju tcpta-nega slovanskega naroda, in igro, ki iti'o-slavlja junaka pobožnosti do presv. Si'ca Jeznsovega — Garcia Moreno. Igralci so svoje vloge prav dobro resili. — Še par gospodarskih žalostnili novic. Trtje, ki je letos tudi pri nas v zagetku kazalo izredno lepo, se nam jako babi.- Najprej je gi'ozdje unićeval palež, sedaj plesnoba, na mnogih krajih je dosti škode napravila tudi toča, tako da pričakujemo bolj slabe letine. — Mnoge v naši fari je zadela še ena nesreča, bolezen pri presičili. Mnogim gospo-darjein je pobrala vse, na Brezovi i'ebri sta v celi vasi ostala le dva pi'i življenju. Ali bodo tem, ki so trpeli tako občutno škodo, kaj povrnili škodo tisti, ki znajo tako dobro rekvirirati, ali jiui bodo jeseni morda preskrbeli masti V Odhritje Krehove spominsIiB plošče v Št. ]onžu. V nedeljo, dne 18. avgusta je bilo določeno o opoldaiiskili nrah odkritje spominske plošče na žnpniščn v Št, JanŽu, kjer je izdihnil dr. Krek. Tudi Novome.šČani so se ndeležili v velikem številu spominske slavnosti za lajnim dr. Krekom, ki je bila obenem nianitestacijska slavnost zavezništva treh narodov — Ćeho - Slovakov, Poljakov in Jugoslovanov. Že prejšnji dan, v soboto zvečer, so se nekateri odpi'avlj'ali v Št. Janž, kjer jo bilo zbranega Že mnogo ljudstva, predvsem iz LjnMjaiie in oddaljenih krajev. V zgodnjih nedeljskih jutranjih urah pa so pričele prihajati številne množice ljudstva oil vseh strani, deloma peš, deloma na vozovih, ki so bili najpesi-rejše oki'ašeiii s ti'obojnicaml in zelenjem. PiiŠli so tndi bratje Hrvati in Hrvatice, deloma tudi v trarodiiili nošah. Takoj zjutraj je došla tudi stotnija madžarskih Slovakov-vojakov z (iveuia strojnima puškama. Vojaštvo je bilo dobro po.streženo od vljudnega in mirn-Ijubnega ljudstva; zadovoljno se je vrnilo v popoldanskih nrah nazaj na kolodvor. Ob 11. uri dopoldne se je brala slovesna sv. maša za dr. Kreka. Med mašo jo imel krasen cerkveni govor župnik in pisatelj F. S. Finžgar. Za tem je sledilo odkritje spominske plošče. V tem Času so se odigravale glavne zanimivosti na postaji v Št. Janžu. Neštete množice so bile Že zbrane, da dostojno sprejmejo predstavitelje treli mogoinili slovanskih narodov. Vendar je privozil vlak pred postajo .šele ob 2. uri popoldne. Vzrok tej zakasnitvi je bilo pre-napoltienje železniških vozov, ki jih mala lokomotiva ni zmogla speljati čez veJik klanec med Trebnjem in Mirno, vsled česar so morali razdeliti vlak na dva dela in jih počasi speljati dalje. Na postaji Št. JaiiŽ je bila zbrana tisočglava množica. V osiiredju so bile razvrščene narodne noše, ki so dajale splo.lnosti .slikovit značaj. Vedno nestrpneje je čakalo ljudstvo, kdaj se privozi vlají, in ko je slednjič nepopisno pričakovanje postalo resnica in jc privozil slavnostni vlak na postajo, jo iz tisočerih grl zaorilo; Živijo, Na zdar, Njeg žije! Med navdušenimi ovacijami ljudstva so izstopili gostje ill za njimi nešteta množica iz pestro ovenčanih in ozaljšanih vozov. A izza kolodvora si lahko opazil cele vrste nasajenih bajonetov. Toda navzlic takim izzivalnim in strogim odredbam je ohranilo ljudstvo mii'no kri, da se jc slavnost vršila neskaljeno. Šcntjanški župan je pozdravil visoke goste in v imenu vseh došlih gostov je odzdravil Župami načelnik Jugoslovan, kluba in pred kratkim ustanovljenega Narodnega sveta, dr. Korošec, ki se je toplo zahvalil za tak krasen sprejem. Ob petju „Lepe nase domovine" je odšlo ljudstvo s i)ostaje. DaleČ naokoli je bilo videti brezštevilne množice ljudstva in čakajočih, lepo okrašenih vozov. Pred sprevodom gostov v oddaljeno vas Št. Janž so nosili fantje velike slovenske irobojnice, ki so zmagovito vihrale nad množico. Načelu sprevoda je korakala mladina, za njo gasilci in godI)a iz Višnje gore, nakar so se pomikali zadaj vozovi in posetniki iz Ljubljane, Novega mesta, Črnomlja, Metlike in 1'aznih krajev Dolenjske in tndi iz Hrvatske. Vsa narava je odsevala v svitu tega vznemirjenja, teh razpaljenih src. Nebo je bilo Čisto in jasno kot demant in le sredi je žarelo in plamenělo soince; tako so bila vsa srca čista, brez najmanjše sence, a z velikim plamenom, ljubeznijo do Jugoslavije... Pred viiodom v Št. Janž so pričakovali sprevod že prej došli gostje iz raznih naših pokrajin in iz krajev slovenske Štajerske in Hrvatske. Ob vhodn v kraj je čakal goste pester špalír žena in deklet v narodnih nošah, ki so pozdravile došle goste z navdušenimi klici, z mahanjem zastav ter jih obsipale s cvetjem. Pod krasnim slavolokom je pozdravil došle goste šentjanški župan Majcen v izbi'anih besedah. Za pozdrave se uni je zahvalil v imenu Čehov načelnik Češkega Svaza Fi'antišek Stanek, v imenu Poljakov bivši minister Glonibinski, za Jugoslovanski klub pa načelnik 'dr. Koro.šec. Po sprejenni so se podali gostje v župnijsko cerkev, kjer je bila tiha maša za pokojnega dr. Kreka; množice so se pa pričele zbirati na obširnem, z mlaji in zelenjem zelo okusno oki'ašenem prostoru iiMid cerkvijo tn župniščeni. Pred govorniškim odrom so napravila dekleta v krasnih narodnih nošah velik krog, kamor so se po končani muši postavili'slovanski gostje. Burno pozdi'avljen je stopil na govorniški oder domači župnik in zvest prijatelj pokojnega Kreka Ludvik Bajec in nagovoril zastopnike bratskih narodov. 1'okazal je na visoki tienotek, ko so prišli složno skupaj trije mogočid slovanski rodovi. V lepi in pla.si.ičiii primeri je naslikal naše suženjstvo in ti'pljenje. Župnik Bajec je končal svoj govor s pozivom k prisegi za zvestobo ini delu za Jugoslavijo. Govorn žnpnika "Bajca je sledilo nepopisno navdušenje. Godl)a je zaigrala „Ijtipo našo domovino", katero je tisočei'a množica navdušen» pi'epevala. Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, je stopil na oder šcntjanški župan Majcen in pi'ebi'al zapisnik slavnostne seje šentjanškega občinskega zastopa. Govorili so nato v kratkih besedah k ljudstvu, spomiujajoč se umrlega Kreka, še poslanci dr. Glonibinski, František Stanek in Sedlák ter načelnik Jugo.slovanskega klnba dr. Korošec, ki mu je bilo od države izj'ccno prepovedano govoriti ljudstvu natančneje o stoječih razmerah. Vendar je s tem navdušenje za Jugoslavijo še bolj naraslo, še bolj smo občutili vsi poti-ebo svoje lastne države, ki nam zagotovi svobodo, življenje in krepek in smel najjredek. Po odki'itju so se množice odpravile na travnik, kjer so stali paviljoni z različnimi okrepčili in razvila se je živahna, neprisiljena zabava. Za razvedrilo in spremembo je skrbela višnjegorska godba izobraževalnega društva ter železničářská godba iz Zidanega mosta. Proti mraku so začeli nekateri gostje odhajati, drugi so pa prenočili v Št. Janžil. Ljudstvu bo za vedno ostala v spominu ta narodna slavnost, ki je pokazala, kako trdno je že spojena jugoslovanska misel z ljudstvom in šii'okimi masami. Te ideje ne moi'c nikdo uničiti, tndi iie nasajeni bajoneti ali sti'ojne puško, ki Še bolj podžigajo ves narod k delu za svobodo, za svojo državo. Vsem pa bodo ostale v spomitiu sklepne besede di'. Korošca, da smo kot dolenjsko vino, nikdai' nmii'jeno, vedno kipeie in razbtnkano. In če je viini sod pretesen in Če ga v njegovem vretju ovirajo sodove stene, tedaj vzvalovi in razžcne in uniči zavire iii se i'azliva peneče vseokoli. Taki morajo biti vsi Jugoslovani... V lo jarko in Živo jii'imeio je vrgel govornik plamencči soj v bodočnost in namignil na zadnjo. moČ, na katei'0 se še lahko zanašamo. DomaČe in tuje novice. Cesarjev rojstni dan. V soboto dne 17. avgusta na rojstni dan cesarja Karola L je bila v kapiteljski cerkvi ob 9. uri slovesna pontifikalna sv. maša. katere so se udeležili zastopniki di'žavnih in avtonomnih oblasti, voja.štvo tukajšnjih bolnišnic ter mnogo vernega občinstva. Duhovne vaje dekliške Marijine kongregacije v Novem mestu so se zaklju-i^ile na pi'aicnik Marijinega vnebovzetja z veličastno slovesnostjo, kakršne je kapiteljska cerkev le malo deležna. Vodil je duhovne vaje preč. gosp. P. Florijaii Ilamšak D. J. Uspeh je bil nepričakovano vsestransko prav dober, To se je vidiio posebno pri skupnem sv. obhajilu, ko se je pridružilo družbenim članicam mnogo drugih vrlih gosportičen in starišev iz mesta. — Te duhovne vaje so vzbudile med mestnim prebivalstvom splošno pozornost, dokaz, da so pridno poslušali goreče govore g. misijonarja tudi gospe in gospodje. Slišale so se želje, da bi se lahko priredile podobne duhovne vaje in sicer splošne za meščanstvo, oziroma konference s slovenskimi govoi'i za inteligente, kakor se to z zadovoljivimi uspehi prakticira v drugih mestih, kar bi gotovo poživilo in utidilo versko življenje. Naj še pohvalno omenimo, da je bila ob tej priliki kapiteljska cerkev nad vse okusno in mično okinčana s cvetjem, kai' gre čast olepševalnemu odseku Mai', kongregacije. Vodstvo 0. kr. okrajnega glavarstva v Rudolfovem je [jícvzcI biagozoídni gospod dr. Fr. Vončina. Dosedanji okrajni glavar dež. vladni svetnik baron Rechbach je upoklican v služliovaiije k deželni vladi v Ljubljano. Prebivalci tiovonteškega političnega okraja prisrčno pozdravljajo novega g. okr. glavarja ter so utrjeni v nadi, da boile z očetovsko naklonjenostjo in skrbjo deloval za njihovo potrebščine v blagor celcmn okrajn in v splošno korist njemu ndanega ljudstva. Poroka. Poročila sta se gosp. Vilko Gott\Yal(l, učitelj vFi iibbussu na Češkem, in g. Tilči Horvat iz Novega mesta. Obilo sreče in blagoslova! Učiteljstvo novomeškega okraja brez razlike političnega mnenja se vabi v svrho razgovoi'a in enotnega postopanja glede na nabavo živil, obleke in obuvala na prijateljski sestanek, ki bo v torek dne 27. avgusta t. 1. ob 11. uri v stari gimnaziji v Rudolfovem. Osebno se ne bo nihče vabil. Ker je sestanek važen za vse učiteljstvo in se bodo stoi'ili važni ukrepi, se vabi vse učiteljstvo, da se sestanka zanesljivo udeleži. — Sklicatelja: 5:hitko — Koželj. Narodna čitalnica v Novem mestu priredi v soboto 24, t. in. Govekarjevo igro „Legionarji" v 4. dejanjih in 2. izpremem-bah. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Igra je nad vse zanimiva in i)rivlačna in zalo naj se vsakdo odzove povabilu. „Legioimrji" so branitelji Avstrije za Časa Napoleonovih vojsk in že iz tega je razvidno, kako zanimivo jc dejanje te igre, kjer zremo naj-pestrejše sc,ene. kakor odhod legionarjev na vojsko, ali pa taborišče vojakov v romantično divji soteski, V te razburljive scene je vpletena ljubezen inŽenerja Basaja do Lavre, a to mehko razpoloženje uniČi naposled zločinska roka BonjaČa. Opozoi iti je treba iudi na smeh zbujajočo osebo vojak a-krojača ,)eža, ki bo ostal občinstvu gotovo dolgo v spominu. Ker se je ta igra do.s]ej povsod igiaîa z velikim usjie-hom, naj tudi pri tej priliki pokaže ob- činstvo svoje zanimanje za oder in se v velikem številu udeleži prireditve. — Sedeži od I. do III. vrsie 5 kron, od IV. do • Vil. vrste 4 K, od Vili. do X. vrste 3 K, stojišče 1-50 K. Predpiodaja sedežev v petek in soboto v kTijigariii g. Urb. Horvata, na glavnem tigu zraven rotovŽa, in' pol ure pred igro jtri blagajni. Slovensko narodno gledišče. Podpi-ratelji v Novem mestu. Tretji seznam prispevkov. Darovali so p. n. gospodje in • gospe: Adolf Panser, podžupan in posestnik v Novem mestu; Bohuslav Skalický, vinarski nadzornik in posestnik v Kandiji; Ivan Svetec, bj'ivec; Angela Šerko, prof. soproga; .losip Wester, ravnatelj državne gimnazije — vsi v Novem mestu — po 20 kron; Danica Merljak 10 kron; Olga Antonsich, sopioga elektrotehnikova 5 K v Novem mestu. Z deleži so pristopili: Adolf Panser, Bohuslav Skalický, prof. dr. Milan Šerko, po en delež (100 K. Skupna dosedanja vsota daril 896 K, deležev 1100 K, Brivnice v Novem mestu ostanejo, kakor dosedaj, vsako nedeljo dopoldne odprte. Ob pondeljkth popoldne pa bodo zaprte, da ima osobje potrebni počitek. Če pa je med tednom praznik, pa bodo briv-■ nice tudi ob pondeljkih popoldne odprte. Da ostanejo brivnice ob nedeljah od pol 7. do 12. ure odprte, je gotovo nsti'eženo kmeiíkenni ljudstvu, ki nima Časa prihajati ob delavnikiii v mesto. Ustanovitev Narodnega sveta. Dne IG. avgusta se je v Ljubljani sestavil „Narodni svet", ki bo štel 50 članov. V njem so zastopane vse jugoslovanske dežele naše državne polovice. Vseslovenska ljudska sti'anka je odposlala v Narodni svet 18 delegatov, od katerih pripadejo: 7 odposlancev S. L S. na Kranjskem, Ko-loški 2, Slov. Kmečki zvezi na Štajerskem 6 in )S. L. S. na Goriškem 3. — Dne 17. avgusta popoldne je prvič zboroval „Narodni svet" na slovenskih tleh. Seje se jc udeleži-lo veliko slovenskih gostov, Čehov, Poljakov, Hrvatov in Srbov ter ves Jugoslovanski klub. — Ljubljana je kaj ljubeznjivo sprejela slovansko goste ter okrasila svoje hiše z zastavami. Ustanove in podpore za učence državnih učnih zavodov. Kranjsko deželno di nštvo c. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote nam sporoča; 0. kr. ministrstvo za javna dela je z odlokom z dne 8. aprila 1.1., št. 10.398 XXIb, odredilo, da se je ozirati pri oddaji državnih ustanov in podpor za učence na obrtnih državnih učnih zavodih pri sicer enakih okolnostih na one učence, ki morejo dokazati, da so pohvalno opravljali vojaško službo pred sovražnikom ali so bili pa med isto ranjeni, ne da bi bili vsled tega vojni pohabljenci v smislu § 9 cesarske naredbe z dne 7. deceííibra 1916, drž. zak. Št. 364, in da se je v enaki meri ozirali na one uiience, katerih očetje so v tej vojni padli. Smrtni padec. Ko so je peljal pretekli teden vojaški transport iz Belekrajine, je padel med postajo Gradac in Metlika vojak 95. pp. Ivan Hawryszczuk tako nesrečno raz voza, da je obležal takoj mrtev. Nesrečnež je zaspal na zavoriiici, zgubil ravnotežje ter postal žrtev tragične smrti. V petek 16. avgusta impoUIne ga je grško-katoliški duhoven pokopal na novomeškem novem.pokopališču prav častno in z vojaško godbo ob navzočnosti vojaštva in civilnega občinstva. Ivan je bil rojen 1. 1884. v Sti'zatkowcih, okraj Borszczów v Galiciji ter zapušča ženo iň dva otročíča. Bodi mu lahka kranjska giuda! BíuqIíščq v strelnih jorhih. Ne morem ravno trditi, da vlada v teh vrstah vojaških bivališč Bog ve kako razkošje; manjka mi tudi oni fini Čut razislvovalne zmožnosti in veleizobrazbe, ki je v to svrho neobhodno potreben .in prepustim v nedovršeno delo ^nini, znan- atva polnim strokovnjakom, lu podajo t>o vojni gotovo cel kup nujlepšili in najsliko-vitejšili potez o tej točki. Ostiineiii mirno pred svojim podxem-skeiii stanovanjem in štejem glasom povelja, koliko aitilerijskih strelov odda Romun otistran Sereta na našo stiaii, odkod, s koliki topiči, koliko granat se razstreli in koliko se jili v svoj obstanek ohrani iii posadi v rodovitno zemljo?... Ostanem pn njej in hočem iiriprosto, kakor nii je Življenje v strelnih jarkih preprosto, v kratki skici podati celo bedo in bogastvo te vrste „hotelov". — Iz dva metra globokega strelnega jarka, vodi ravno tako globok stranski jarek v mojo vilo „Lnxus", ki bi jo moral skoro opoldan z hiíjo iskati. Dolg je deset korakov in širok kakorštia je debelina in obilnost moža, iz strelnega jarka le toliko oddaljena, kakor pravi Ki'anjec „beži stran!" — Viiod v vilo je majhen, nizek in le malo širši, kakor vhodni jarek. Nisem ravno velikega stasa, le toliko, da me je vojaška mera še doletela, a vendar moram v obliki vprašanja lesti v svoj tirad, zajedno spahia in si)]'ejeinna soba in povrhu tega tako neskončno nadležen telefon. — Nad vhodom visi tablica „vila ,Luxus' Mgk 11./27.", dame zasigura, da me v temni noči iskajoč svojega stanovanja in blodeči sodrug in sotrpin ne vrže direktno v strehi! jarek, češ, da je to njegovo in ne moje stanovanje; pa tudi po dnevu opravlja zelo visoko službo, da me sploh kdo najde. Vhod je približno en meter globok, s šestimi stopnicami, moker in hladan ter zajedno vsa okna vile. Tu je pravcata ataka dobrega in slabega zraka in se gotovo globoko oddahneš, ko prideš skozi ta inetež na prosto. — Ko stopiš v stanovanje, zadeneš pri vhodu na majlino pločevinasto vojaško peč, ki več kadi, kakor greje, vendar je treba biti precej previden, kadai' gori, da se ne ožgeš in osmodiš. Iz nje je izpeljan s pločevinastih cevi sestavljen dimnik v nhodni jarek, da sovražnika preveč po nepotrebnem ne izziva. Pri peči je „uradna" miza s telefonom, a seveda tudi noč in dan s svetilko, ker tu ne prcjetiiaiiio petroleja na karte, temveč na litre in ga ni škoda, ker bivamo pač v Romuniji. Polovico stanovanja delim s 13. telefonisti in Antonom, mojo desno roko, ki je za silo pregrajeno, kakor pri konjih, da se ne zbrcajo. V teh polovicah se nahajajo tako-imenovaiie ,prične', kjer se od časa do časa, kakor dopuščajo Časa razmere, oddahnemo. Kratka deska ob „postelji" mi služi kot miza za službene in privatne stvari, a večji del služi le svetilki. — To bi hilo piibližno bogastvo. Beda pa je zopet, da je streha, — eden in pol metia na debelo naloženih hlodov in potem močno zanmtano in zabito z zemljo, da ne pade lavno vsaka Železna razsti'eiina in šrapnelove, kakor infante-rijska kroglja na naša „komodna" ležišča in povrhu zametano z vejami in travo, da se izbriše vsak sled bivanja Ijudij — nima sicer nobene naprave, kar bi zastavilo vodo; in ko se ena takšna streha zmoči, imamo en teden dež... Tako približno izgleda naša .čast' v strehiem jarku, moža kakor i)oveljnÍkov, Če nas pusti sovj'ažnik opazovati taksne malenkosti, sicer pa je navaden dom strelni jarek bodisi suh ali poln vode ali blata. Daj nam mir, Gospod! Pesem za tri Ženske glasove iii orgle — se dobi pri i. ravnatelju A. KOSI-Ju, SredlSCe <ŠtaJ.) Partitura 80 li, pevska part. 30 h. Loterijske številke. Gradec, 14. avgusta IB G3 21 Si 60 SoIshB in druge knjižnice g lahko poš[jejo knjige v vezavo v pot platno, ker jim lahko hitro postrežemo. Tudi molitvenik! se sprejemajo v priprosto prevezavo. Knjigoveznica J. Krajec nasi, v Novem mestu. Razvedrilo. Tat. Nekteri si misli, da je korenjak, Če kterega zmore in vrže ga znak. Če sprazni kozarec naenkrat do dna in dim cigarete požirati zna. Jaz pa s tem se le malo pečam, a drugo junaštvo na svetu poznam; in tisti, ki misli, da nekaj velja, če sliši o meni, že ves trepeta. Tam daleč v goščavi si dom naredim, da bolj pred žandarji tu varno živim; četudi iz vej je in debel zložen, l)a vendar mi ljubši ne bil bi noben. Na polju tam kmetič se trudi ves dan, od trdega dela je moker potan; jaz pa veselo cigaro kadim in če se mi ljubi tud' malo zaspim. A kadar na večer odzvanja bom bim pa že za sosedovo mejo prežim. Družina je trudna in hitio zaspi, a, hud gospodar mi Že glasno smrči. Takrat pa smuknem korajžen, vesel, najlepša plečeta Že s klina sem snel ; če treba še kruba in moke, masti, pa tiidi kaj vijica, da gilo hladi. Úe strgam si hlače, me nič ne skrbi, saj vsaka ključavnica slabo drži, kot uren setii, smuknem brzo tja v hram in hlače že nove pri rokah imam. Iti kadar koiajžo pokazat želim, pa kar opoldan si kaj prisvojim. Kdor hoče pokliče rogatih naj sto za manoj si upal gotovo ne bo. A, če me zasači, takrat pa hčhé treba je brzo na urne peté! Ko trenil bi, jaz Že na varnem čepint, svojim sovražnikom iige molim! Če kdaj pa iztaknejo mirni moj dom, tiiď takrat v zapcčku jih čakal ne bom; le uren spet in — smuk na drevo, pod manoj so veje, nad manoj nebo. In če kdaj dobijo pa vendar me, žal, takrat bo konec gostije^in šal; puška mi poči — veČ mene ne bo! Lepo življenje kajneda je to! Samova. Kumin, brusnice, borovnice in vse zdravilne rastline na debelo in drobno, kupuje - ,;Herba" - zadruga za vzgojo in izkoriščevanje zdravilnih rastlin, korenja in sadežev - z o. j. ZAGREB, Jurišiceva ulica št. 18. - - Ponudbe z vzorci in cenami. - - QshM (majer) sreiliijih let, oženjen, vešč vse ))aiioge kmetijstva, žoli primerno službo. Niislov (Mive uredništv« Dol, Novic. Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi ornate portrete na platno, pastelne in akvarelne slike izvršuje se umetniško v atelierju H. DOLENCA, fotograf, Rudolfovo, glavni trg. Domača izdelava! Nikaka reklama s tujim delom in slikami! Zahvala. Za premnoge dokaze tolažthiega sočutja v bolezni in ob smrti naše iski'eno ljubljene matere, oziroma stare matere in tašče, sestie in tete, go^pe Berte Vojska vdove C. kr. vlšj. dež. sodnega svetnika ter za mnogobrojno častno spremstvo na zadnjem potu pokojnice izreka vsestransko najprisrčiiejšo zahvalo rodbina Vladimir Vojska Rudolfovo, meseca avgusta 1018. c. kr. ČrnOV. OSkrb. Oficijal. Metle brez palice tiolno sirkovo blago, t vťliki množini, se lahko tiaroia pri iipravnisivti Dol. Novic. Najiiiaiijo iiiiručilo 1000 komadov vrste po komadov). Naročilo se i/Trši, čfi se nabere dovolj odjemalcev, da so izplača vagon nietelj postaviti na dotični kolodvor, recimo zn Dolenjce v Novoiuesto, ('rnoiudlj in Metliko. POZOR Î Vso nabiralke ženskih las opozarjam, da ])lačain od i 5. julija, ëe višjo ccuo za zmešane laso. Kite iz tastnib las iwleliijcm. Opozarjam, kdor potrebuje tiurgit, izvrstno sredstvo proti kurjim očesom, naj si ga kupi, ker gaprinmtij-kuje, ravuotako drugih toaletnih stvari. liarviio zi\ lase „Kraljica vseh barvil" je Se v zalogi. I. Svetee, izdelovalec kit, Rudolfovo, glavni trg. G. hp. avstpijsfei IÚM za vdove in sirote zavarovalni oddelek — (pogodbena družba: c. kr. priv. življenska zavarovalnica Avstrijski Feniks na Dunaju) sprejema še nadalje ^ zavarovanji) m VIII. vojno posojilo ^ pod najugodnejšimi pogoji. posojila z malimi delnimi vplačil v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnimi posojili osme ali prejšnjih izdaj. Zahtevajte ustmena ali pismena pojasnila pri deželnem zavarovalnem oddelku v Ljubljani (Frančevo nabrežje 1,-11.), pri okrajnih zavarovalnih^oddelkih v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Liliji, Ljubljani (FranČevo nabrežje 1,-1.), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfovem in pri njih pooblaščencih - zastopnikih. Sprejemajo se spretni in zanesljivi akviziterji. Zavarovalni oddelek c. bp. avstpijshega vojaškega zaklada za vdove in sipote ipogodliona dnii!))a: c. kr. priv. življeiisko-zavarovaliia družba Avstrijski l-Vuiks iia Dnuajii) je izdal spis o vojnom posojilu, ki obsoga najproj vrsto izjav odličnih osebnosti o ponionii podpisovanja vo. uiU posojil iii vojnoposojilnili zavarovanj. ]>riigi oddelek govori o naloga i in delovanju zavarovalnega oddelka; zadnji odilelek oJijavlja mnogobrojna zaliva na pisma. Vujno zavaroraiijo je doslej podprlo skoraj eden milijon družili pri vojakili, vdovam in sirotam po umrlih in padlih vojakih jo dosodaj bilo izplačanih preko 30 milijon(M' kron. Nadalje se je dosedaj sklenilo mnogo nad 5()0,(KK> vojnih zavarovanj za preko SOO milijonov kron; izven tega je brez ozira na zavarovanje hilo nabranih preko 250 milijonov kron podpisov vojnega jiosojila, Sknpno je vojaški zaklad za vdove in sirote pomnožil uspeh podpisov avstrijskih vojnih posojil za već nogo eno milijardo kron. Tudi potoni vojnoposojihiih zavarovanj je' hilo preskrbljenih nad 100.000 vojaSkih di-užin za primer, da padejo njihovi reditelji v vojni. Zavarovanje vojaških siiot, s katerim ho v kratkem ćasn ])reskrhljonih "na ti«óéc sirot, je poklicano, tvoriti nekoč sklepni kamen vojaškega zaklada za vdove in siroto. Iz zahvalnih pisem, ki so natisnjena v knjižici, je i'azviilno, da se zavarovan, o izvi-Šnjo v niM-av socijiilnem duhu v blagor ljudstva in da se v premnogih slučaj h izplačajo vsote, ki presegajo pogodbeno ohvoznosti. Iz nekoga ili ngoga poročila istega zaklada j« razvidno, da so samo podpisi vkljnono sedanje uspohe pri Y1I1. vojnem posojilu im podlagi vojnoposojihiih zavarovanj .. ____1 _____ _ . 1. t jiiL ___ I____________.1 .. d^ijTii 1 ikd'k I' I^L^I.. .... «_____ !.. dosf presegli ziiesek 1100 milijonov kron iiida, do]M'inešonih k skupnemu uspehu aí;^tríjski tí hilo doslej po zakladu za vdove in sirote i vojnih psojil nad 1700 milijonov kron. rs|ioh podpisoviinja i)0 zakladu se ho še zna no stopnjeval, ker se v smislu pooblastila (Î. kr. poStno-liranilnionoga urada priglasi iz skupnih iiahiranj kiikor tudi zavaiovmijii, vojnoga posojila Še niidiil, vanjo vojnoga posojila i»r pisanim oziroma ziivaroviil e sprejemajo. '1'ndi vsak luidaljni podpis iit vsako zavarii-vojaSkem zakliulii za vdove in sirote zvišii s p<»lnim poil-hiiiii zneskom skujmi iispoh Vili. vojnoga posojila. viin.1 V KoČevji^ . , ...... _ . _ , Postojni, liadovljici in KiidoH'ovem ín njih poohhvščeni zastopniki.