v
Glasilo c. kr. kmetijskega društva
Ureduje: Ernest Klavžar.
,,Gospodarski List 'zhaja kot priloga „SoZe“ dvakrat na mesec in sicer vsak 1. in 3. petek. Udje c. kr. kmetijskega društva in naročniki „Soče“ dobivajo list brezplačno; drugače pa stano list na leto 1 golil. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku — Rokopisi se ne vračajo.
Štev. 13.
V Gorici, 6. julija 1888.
Leto Vlil.
Kdaj se odpuščajo zemljiščni davki vsied elementarnih nezgod ?
Te dni je državni zakonik objavil novo postavo z dne 6. junija 1888 zadevajočo določbe, po kterili se odpušča zeinljarina (zemljiščni davek) vsied elementarnega poškodovanja. Ker je ta postava jako važna posebno za našo poljedelsko deželo, ktero žalibog prepogostoma obiskujejo zdaj toča, zdaj slana, zdaj suša, zdaj trtne bolezni itd., pa še nimamo slovenske izdaje v rokah, hočemo tu samo glavne določbe priobčiti, da se bodo znali naši kmetovalci po njih ravnati, če jih zadene kaka uima rli Kugačna škoda na njihovem žemljiščnem posestvu. —
Kedar elementarne nezgode poškodujejo zemljišč-ne prdelke —, dovoljuje se olajšanje davkov, če je na kmetijskih zemljiščih parcelah obsegajočih do 4 hektarjev sveta, - jmanje četrtinka pridelka, na večih parcelah pa pridelek vsaj enega hektarja po toči, vodi ali ognji pokončan.
Pri gozdih dovoljuje se olajšanje davkov tedaj, kedar je najmanje četrtinka drvišča dotične gozdne parcele, pri parcelah z nad 40 ha površja pa vsaj drvišče 10 hektarjev po požaru pokončanih.
Kot požarna škoda se smatra tudi to, kedar se drvišča požgč v namen, da se no razširja poškodovanje po žuželkah (hrorcih).
Kedar na izreden način nastopajo drugi ne-odvračljivi dogodki, kakor zmrzal, vstrajna suša, dolgotrajno deževno vreme o času žetve, žužeLe ali miši v velikih množinah, trtna strmena rosa imenovana Peronospora viticola, ali grozdna glivica Oidium, tedaj dovoljuje lahko finančni minister, da se v zmislu te postave po obsegu škode olajšuje zemljarina, toda pod naslednjimi pogoji:
1.	Kedar so kmetijski pridelki v tolikem obsegu uničeni, tla je večina kmetij v dotičui katastralni občini zadetih in
2.	kedar znaša na poškodovani parceli uničen čisti dohodek več kakor tretjino skupnega čistega dohodka dotičnega kmetijskega trupla, ali
xr i 1 o 3»
3. kedar zgubd posamezni posestniki toliko zem-Ijiščnega pridelka, da pridejo vsied tega začasno v hude stiske.
Tudi kedar sneg v kakem gozdnem obsegu polomi drvišča na večih prostorih tako, da ni več pričakovati dohodka na njih, če se vnovič ue po-gozdč, dopušča lahko finančni minister, da se v primeri škode zbriše zemljariua.
Če se primeri nezgoda o takem času, ko so zemljiščni pridelki uže pod streho, ali pa po navadi dotičnega kraja na polji pospravljeni, — v takem slučaji se ne dovoljuje davčni izbris vsied poškodovanja požetih ali pobranih poljskih pridelkov.
Davčni izbrisi se odmerijo po škodi, ktero je kdo trpel na svojih kmetijskih pridelkih. Če je uničena ena četrtinka do polovice pridelka, odbije se 25 % letnega davka ; če je uničena polovica do % pridelka, odbije se 50 % ; če so uničene % pridelka, odbije se 75% če Je pokončan ves pridelek, izbriše se cel letni davek zadete parcele.
Vsako poškodovanje, vsied kterega hoče kdo prositi olajšanja zemljarine, mora v osmih dneh po nezgodi poškodovanec sam ali njegov pooblaščenec naznaniti davčni oblastniji prve stopnje (c. kr. okrajnemu glavarstvu).
Pismena naznanila je treba tako podajati, da so v osmih dneh uže v rokah dotične oblastnijc.
Če je škoda zadela več gospodarjev, podajo oni lahko skupno naznanilo po kakem pooblaščencu s pooblastilom brez koleka. ali pa po občinskem predstojniku, kteri se smatra za njihovega pooblaščenca.
Ako je občevanje med tistim krajem, kjer se jo zgodila škoda, in sedežem davčne oblastnije 1. stopnje vsied kake izredne zapreke pretrgano, podati jo naznanilo v določenem roku pri bliže ležečem davkarskem uradu.
Davčna oblastnija se ima o škodi hitro in zanesljivo še o takem času prepričati, ko je mogoče še celo škodo poznati.
Komisar, kteri pregleduje škodo, pritegne k ogledu trdi dva zvedena zaupnika iz dotične občine,
~ 50 —
kterima pa ne gre za to nikaka odškodba. Druge komisijske stroške pa nosi državni erar.
Na podlagi komisijskih pozvedeb dožene se, koliko davka se ima odpustiti. Kedar se je škoda zgodila po toči, vodi ali ognji, določi to deželna finančna oblastuija, v vseh drugih slučajih pa fiuan-čni minister.
Proti določbam dež. finančne oblastnije se je moči pritožiti na finančno ministerstvo.
Dovoljeni davčni izbrisi se odbijejo od davčnega dolga posameznih posestnikov; če so pa davke uže poplačali, vračunijo se jim za prihodnje leto, ali pa, če tako zahtevajo, povrnejo se jim v gotovem.
Ta postava je uže stopila v veljavo.
Bog daj, da bi je letos naši posestniki ne tre-bali v nobenem slučaji.
Preorajte strnišča!
Kedar požanje kmetovalee svoja žita, mora naj prej za to skrbeti, da preorje strnišča; kajti zelč napačno je, če pusti, da ležd nedotaknena cele tedne in mesece. Vsled te napake se pozgubi uže naprej precejšnji del prihodnje žetve, ktero imajo dati do-tična polja. Naslednjemu pridelku je to jako ugodno, če se struje poprejšnjega kakor hitro mogoče po žetvi prelomi ali preorje. Kmetovalcu vtegne sicer koristiti, če pusti, da ovce popasejo strnišče, preden se_ preorje; a to naj se zgodi takoj, ko se izpraznejo njive in naj bo določena za to le prav kratka doba.
Žalibog pa vidimo pogostoma, da ležč obširna strnišča nedotaknena do novembra in še dalje.
Na Angleškem so prišli do spoznanja, da je kmetovalcu v znamenito zgubo, če ostane strnisče dalje časa neobdelano. To isto v.elja tudi za naše razmere. Sicer je pomisliti tudi to, da postane delo tem težavniše, čem dalje je odkladamo in da se pozneje tuni zmanjša uspeh strniščnega preoran ja in se lahko tudi popolnoma pozgubi, ako nas prehiti zima. če preorjeino namreč strnišče, dosežemo s tem, da začne kaliti ono pleve1 no seme, ktero jo izpalo pred in med žetvijo in da večina plevelnih rastlin, posebno pirnica, zgubi svoje površne dele in se vsled tega pokonča. Zraven tega se struje in drugi ostanki pomešajo s6 zemljo in se tem bržč razkrojč, tako da služijo uže naslednji setvi v ploden živež. Slednjič dobi zrak prosteji vhod do zemlje in jo obrodoviti. Če ostane pa strnišče celo, ne-preorano, strdi se čedalje bolj in zrak ne more dobrodejno včiujati na zemljo.
Mnogi se izgovarjajo, da ne morejo strnišča hitro po žetvi preorati, ker je ravno takrat največ dela in torej nimajo časa. A če bi se poslužili za preoranje plugov z več lemeži, kakoršne rabijo v ta namen drugod razumni kmetovalci, šlo bi jim delo naglo izpod rok in mio bi toraj brez velike zamude opravljeno. Sicer pa se je na ta izgo»or
tem manj ozirati, če se pomisli, koliko časa in truda se mora pozneje za to porabiti, da dobi polje tiste lastnosti, ktere mu gotovo in razmerro prav lahko damo, če je preorjemo hitro po žetvi. Kedar izpade mnogo semena, pognoji se nam zemlja prav dobro tudi po dotičnih rastlina^ in to gnojitev lahko izdatno pomnožimo, če dosejemo nekoliko ajde ali repice. Če hočemo zraven tega dodati še dr’’go gnojitev in jo sč zeleno ob enem podorati, smemo se zanašati na tem močneji učinek.
Prav velik uspeh nam zagotavlja na pr. to, če zatrosimo med zeleno gnojitev primerno množino ugašene koščene moke.
Pred zimo preorana zemlja ostane tako razpostavljena podnebnim učinkom do pomladi, potem jo prevlečemo z brauo in jej uravnamo brazde. Tako obdelovanje ugaja v dvojnem oziru:
Zgornja zemljina plaso se strnjeni in gnojem vred se spravi ^.podej, spodnja, sveža zemlja pa pride na površje; zrak, svitloba, gorkota, zmrzal in vlažnost so lažej vhajali v preorano njivo ter v njej razkrojili, kar je bilo razkrojivega. ■ Žima je zem'jo bolj zrahljala, nego bi jo bil mogel zrahljati naj-krepkeji delavec z najboljim orodjem.
Vsled te rahlosti zamrzujejo se v tleh razv:ja-joči se plini in zemlja nateza kakor goba iz podnebja redilne snovi. Zato ohranijo tla jako koristno zims..o vlažnost, a se tem bržč posušč in je po^m pomladi ob ugodnem vremenu možno setev zgodaj opraviti.
Če delamo tako, ne zgodi se nam nikdar — kakor se nam mora zgoditi, kedar orjemo eukr t na jesen in enkrat pomladi, da pride na površje ista zemljina plast z vsem plevelnim semenom, km-ra jo bila v poprejšnjem letu na površji.
Pri takih razmerah se ni čuditi, da se celo polje tako zarase s plevolom, da se od^ daleč uiti ue more razločiti, kaj rase na njem. če pa kmetovalec razumno ravna sč svojimi strnišči, mu ni treba skrbeti, da mu plevel zaduši setve, ker je uže naprej plevelen zarod zatrl. Se ve, da je še bolje, če se po preoranji strnišča njiva v jeseni še enkrat globoko preorje; v tem slučaji pa naj se preorano strnišče z brano prevleče, da je potem mogoče plevel, ki iz njega zraste, po jesenskem oranji in po naslednjem zimskem mrazu uničiti.
___________ vLdw. Mth.“
Dornberška vinska razstava.
O tej razstavi smo sicer uže priobčili kratko poročilo; a zdi se nam primerno objaviti tudi strokovnjaško poročilo g. Josipa Bubbia. oskrbnika gif. Coronini-jeve grajščine na Vogerskem, ktero je podal c. kr. kmetijskemu društvu, ker obsega muogo pod-učljivega za naše vinorejce, zlasti za one na Dorn-berški strani.
Dornoerško vinorejsko društvo je priredilo letos svojo 14. vinsko razstavo. Društvo je ustanovljeno
— 51 —
Jeta 1871; prvi predsednik mu je bil čast. gosp. župnik Filip Kramer, razumen in jako marljiv tr-torejec. S početka je štelo društvo 30 članov, kteri so plačevali po 2 gld. letnine. Ti doneski so se rabili za nakup dobrih trtnih vrst itd. — Leta 1875 so je skrčilo število društvenikov na samo 15, kteri so imeli pa zadosta poguma, da so društvo ohranili, zavezavši se, da plača vsakdo trojno let-nino, to je po 6 gld. — Istega lota so zasadili društveno trtnico na občinskem zemljišči in en vinograd na Coronini-jevem zemljišči, vzemši obe zemljišči v zakup. Zdaj je 50 društvenikov plačujočih po 1 gld. letnine; vsaki pa je vplačal po 3 gld., da se je napravil vinograd na Coronini-jevem zemljišči, ktero je zdaj uže društvena lastnina. Za prvi rok kupne cene je plačal tudi vsak društveuik po 3 gld.
Komisijo c. kr. kmetijskega društva odposlano za pokušnjo vin in pregledovanje vinogradov so sestavljali naslednji gospodje: France pl. Gironcoli, dr. Mih. vitez Heutschel, Josip Stiegler, Josip \e-licogna, dr. France Verzegnassi in Josip Rubbia.
Kot zvedenca je pritegnilo c. kr. kmetijsko društvo gg. Mihaela Culota in Ignacija Kerševauija ; vinorejsko društvo pa je bilo zastopano po gg. Ferdinandu Perozziju in Andreju Bandeln ; Dornberško občino sta zastopala gg. župan Josip Šinigoj in France Berce.
Komisija si je izbrala predsednikom g. viteza Hentschel, poročevalcem pa g.,Jos. Rubbia.
Kakor vsakrat poprej, je komisija najprej obhodila več novo zasajenih vinogradov in je posebno skrbno opazovala način obdelovanja. Našla je vinograde v lepih legah, na dobrih zemljiščih, dobro skopaue in zasajene — trte pa so sploh nepravilno obrezane.
Oe se trto prav ne obrezujejo, zgube ono obliko, ktero bi morale imeti. Glavni poganjki, kteri bi so morali razvijati na zgornjem koncu trte, da zago-gotovč pridelek prihodnjega leta, se tu ne razvijajo in zato nemajo trte nobene prave oblike, so previsoke, imajo zelč šibko steblo, šibkeje od glave, ktera je puščena za zarod; vsled tega so trte revne gledč moči in oblike. Te napake je našla komisija v nekterih obiskovanih vinogradih. Zapazila je tudi, da puščajo nektcri trtorejci komaj triletnim trtam uže glave za zarod. Po našem menenji bi se morale trte v tej dobi obrezavati na pogon („na špiron“) in to tudi, kedar so razmerno močno, in ker se v vinogradu ne razvijajo vse trte enako čvrsto, morale bi se prva leta kratko obrezavati, da dobč vse 'trte enako obliko in pravilen razvoj.
Po vsem tem bi bilo jako želeti, da bi v Dorn-bergu večo skrb obračali na pravilno obrezavanje trt, kar bi se gotovo zgodilo, ako bi kak zveden in praktično izurjen kmetijski učitelj podučil tamošnje trtorejce in jim pokazal, kako naj ravnajo s trtami.
Navadna trtna podpora so v Dornbergu suhi
kolči. Nekteri trtorejci pa so se poprijeli skoro izključno drata ter rabijo prav malo lesu. To delo je jako dobro in ekonomično, če se prav izvaja. Toda kder vlada močan veter, kakor na Dornberški strani, ni previdno, da se trte privezujejo skoro samo na drat, mariveč je bolje, da se vsaka trta priveže k svojemu kolcu, kakor delajo na pr. na ital. oddelku kmet. šole v Gorici.
Vsakdo ve, da ni prav lahko, natezati drat v vinogradih na veče daljave; če se torej ne postavi k vsaki trti kolec in nategne drat od enega do druzega tako, da drži prav trdno, strese se drat, kedar koli potegne močan veter in mlade glavo in zeleni poganjki, ki so samo nanj privezani, odrgnejo se in ranijo, kar gotovo močno škoduje trti.
Ker se vinogradski zasadi čedalje bolj raztezajo, trebalo bo, da pomnože Dornberžani tudi število repov v svojih hlevih, da bodo imeli zadosta potrebnega gnoja, kterega jim uže zdaj primanjkuje; ali pa si bodo morali priskrbovati kemičnih in umetnih gnojev, ker drugače jim v kratkem opeša rodovitnost zemljišč.
Ko je komisija pregledala vinograde, lotila se je pokušnje vin. Gosp. predsednik vitez Heutschel je odprl zbor s pohvalnimi besedami za vinorejsko in sadjerejsko društvo izrazivši nado, da bo tudi letošnja razstava pokazala kaj napredka v vinarstvu. Gosp. župan Šinigoj je opazil, da so letošnja vina v obče nekoliko temneja in sladkeja od poprejšnjih let, ker je bilo grozdjo popolnoma zrelo. Na to je opomnil g. Velicogna, da Dornberška vina morajo imeti nekoliko močno barvo, ker sedanja domača kupčija zahteva, da so vina taka; nadeja se pa, da bodo konsumenti sčasoma premenili svoj okus in ne bodo več prašali po rumeno zarudelih vinih.
Letos je bilo razstavljenih G9 uzorcev vina, med njimi 52 belih in 16 črnih novih in 1 s^aro belo. Treh uzorcev ni hotela komisija razrediti, ker so dišali po plešnji (bomfi) in po pušči; 1 je zavrgla, ker jo bilo slabo napravljeno. 1, ker je vlekio na kis in 1 vino (štv. 27), akopram jako dobro in pravilno delano, ker je bilo presladko in se ni moglo vštevati med navadna vina, a je bilo premalo zrelo za višo vrsto likeruih vin.
Sploh je bilo letos težavno presojevati vina, ker so bila za časa razstave še vsa slatLa.
Gledč barve belih vin, zasluži društvo, da je pohvalimo, ker je bilo prav mnogo razstavljenih vin bledo rumene barve in nektero je bilo celč zele-nikasto, kakoršna zahteva velika kupčija. Nektera v steklenice pretočena vina so bila za spoznanje meglena, ko so bila v sodih popolnoma vedra.
Komisija je morala presojevati taka vina, kakor so bila razstavljena v stekleuicah. Društvo bi moralo torej priporočiti razstavljavcem, naj skrbniše delajo, kedar bodo v stoklenice pretakali vina za-razstavo, izbirajo primerne steklenice, čisto oprane in previdene z dobrimi zamaški.
— 52 —
Redar so steklenice dobro očiščene z vodo, naj se popolnoma posušč; a preden se napolnijo z vinom, dobro jih je poprej oplahniti bodi z vinom, bodi z aliioholom, a še najbolje s konjakom. Zamaški morajo biti oglajeni in vsaj na eni strani polni, da se prah, kojega je mnogo v luknjičastih zamaških, ne stresa v vino, kar je v veliko kvar njegovej vedrosti.
Med razstavljenimi belimi vini je bilo letos mnogo prav finih, kakor Renski Riesling, Vlaški Tiesling, Malvazija in Rulandec. Nektera so bila izborna n. pr. uzorec štv. 5 (Malvazija); štv. 24 (Renski Riesling); štv. 13 (Riesling); štv. 49 (Riesling); štv. 6 Rulandec; štv. 51 (Renski Ries-Jing mešan nekoliko z Muškatom); štv. 58 (rudeči Portugi/ ;). Eektera vina so bila sicer narejena iz finega grozdja, pa vendar niso popolnoma ugajala, ke- so bila bodi prezagatna, bodi kot fina pretemne barve.
Dornberški vincarji bi morali napravljati dve različni vrsti vin in sicer eno navadno iz domačega growdja za kupčijo v deželi in to vino je lahko nekoliko temneje, zagorele barve in zagatno, kakoršna so navadna, uže jako zboljšana Dornberška vina. Pino grozdje bi se pa moralo odmeniti za narejanje posebnih vin in bi se imelo ravnati ž njim po pose1" uem načinu, tako da bi se taka vina odlikovala po tistem značaju, koji je lasten dotičnemu grozdju, — to je, vsako fino vino bi moralo označeno biti po svojih posebnih lastnostih, bi moralo kazati svoj tipus. Dokler ne bodo tedaj Riesling, Traminec, Rulandec razločno kazali vseh svojih posebn:h lastnost1, ne pridobimo tem vinom kredita posebnih, far1', vin in do tega ne pridemo tako dolgo, dokler boi o grozdju ali vinu imenovanih vrst pridevali navadnega grozdja, ali navadnih domačih vin in dokler ne bomo napravljali takih vin po posebnem načinu, kakoršen pristuje raznim finim vinom.
In o tej resnici se je prepričala komisija po očitnem, znamenitem razločku vin iz finega grozdja, s nterimi se je pravilno ravnalo in onimi iz enacih grozdnih vrst, pa narejenim po navadi, kakor se delajo domača vina. Tako so bili n. pr. uzorci štv. 24, 49 in 5 izvrstni, ker je bilo vino pravilno napravljeno; uzorci 59, 38 in 67 pa, s kterimi se je po domače ravnalo, so bili uže revniši.
Pri črnih vinih se je pokazal tudi očiten napredek; med 16 raztavljenimi uzorci sta bila samo dva pretrpka in zagatna, ker je mošt predolgo vrel na tropinah, drugi in posebno št. 29 (Burgundec in modra Frankinja) in štv. 63 (Karmenet) so bili izborni.
Med domačimi vini sta se odlikovala uzorca štv. 36 (Refošk) in štv. 61 (Barzamin) in priporočati moramo trtorejcem, naj nikar ne opuščajo teh finih domačih trtnih vrst, pa tudi bele Malvazije ne, iiera daje prav fino vino.
Letos je vinorejsko društvo prvikrat razstavilo veče število uzorcev črnih vin in društveniki zaslužijo, da jih pohvalimo, ker tudi ta vina kažejo očiten napredek.
Po končani pokušnji je gosp. predsednik skleni1 razstavo s pohvalnimi in spodbujevalnimi besedami ter nazdravil presv. Cesarju, kojega vlada je s podeljenimi podporami zdatno pospeševala društvene namene.
Popoludne je komisija obiskala nektere kleti, da jo tudi iz sodov pokušala vina, in našla je v njih v vsakem oziru lep red.
Vinorejske razmero v Dornbergu so dobre, trtorejci so pridni in radi napredujejo kolikor v tr-toreji, toliko v vinarstvu; a dvomiti ni, da bi društvo lahko razvijalo veliko večo in uspešnišo delavnost, ako bi imelo svojo društveno klet, kder bi poseben učitelj praktično podučeval kmetovalce, kako pravilno ravnati z navadnimi in s finimi vini in o vsem tem, česar še treba za razumno vinorejo.
Poročilo sklepa sč soglasnim priporočilom komisije, naj bi c. kr. kmetijsko društvo še dalje svojo krepko podporo odmouilo vinorejskemu društvu ter mu izprosilo od vis. vlade, da mu pomaga do praktičnega učitelja in do društvene kleti.
Gospodarske novice
V deželno fllokserino komisijo je deželni odbor poslal gosp. odbornika d.ra Franca Verzegnas-si-ja kot svojega refereuta o kmetijskih zadevah.
Ta komisja bo imela v nedeljo 8 t. m. sejo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici, da se bo posvetovala o naredbah zoper razširjenje trtne uši na Goriškem.
Podporni odbor prodaja nekoliko bo-teljk vina „SUerry“ in „B*ortcr“, ktere je prejel od slavno znane tvrdke ^Vo8i’ V FranK-furtfii.
Kdor hi jih hotel vkupiti, naj se blagovoljno oglasi v pisarnici deželnega odbora v Gorici v pondeljek dne 9. t. m. o poludne.
Zal. c. kr. kmet. društvo
Tiska Paternolli