Moskva je hotela imeti vojno Angleži so sedaj razkrinkali boljševike - Sovjetija je sklenila avgusta 1939 z Nemčijo že leta 1939 pakt z Nemčijo, da bi pridobila časa za oborožitev proti Reichu - Dvojna igra moskovskih oblastnikov v luči angleških razkritij - Dokazane nemške ugotovitve Angleška poročevalska služba je javila te dni, da je Sovjetska Unija avgusta 1939 sklenila pogodbo z Nemčijo, ker je že takrat sklenila, vojskovati se z Nemčijo. Boljševiki so sklenili pogodbo samo radi tega, da bi pridobili na času in da bi se temu primerno oborožili. Z angleške strani je tedaj docela potrjeno, kar je bilo 22. junija 1941 dokumen-tarično potrjeno tudi z nemške strani: Da Sovjetija svoje pogodbe z Nemčijo ni mislila resno, temveč, da je s pogodbo hotela samo pridobiti na času. Angleška poročevalska služba pravi nadalje, da so bili sovjetski državniki v jeseni 1939 mnenja, da se bo vojna med Nemčijo in anglo-sovjetsko koalicijo predvsem odigrala med Nemci in Sovjeti. Boliševiki so radi tega izkoristili čas, ki je potekal po sklepu nemško-sovjetske pogodbe leta 1939. Najprej so anektirali vzhodno polovico Poljske in baltiške države. Nato so se vojskovali s Finsko in anektirali vzhodna področja Romunije. Svoje »prijateljstvo« z Nemčijo so boliševiki tolmačili anglosaškemu sve- tu v tem smislu, da hočejo tekom dveh let ojačiti svojo vojaško udarnost. Že leta 1939. je Stalin v nekem govoru izjavil, da si želi Anglija vojskovanja med Nemčijo in Sovjetsko Unijo, upajoč na ta način, da se bosta obe sili zrušili, nakar bi Anglija z najmanjšo uporabo sile lahko t Evropi igrala odločilno vlogo. Stalin je takrat odklonil tak potek zgodovinskega razvoja, kajti nauk boljševizma prihaja iz drugega izhodišča: Sovjetija — tako je rezoniral boljševizem — mora izkoristiti novo svetovno vojno v svoje namene, in sicer tako, da se pojavi na obzorju šele v odločilnem trenutku, kadar bo lahko vrgla vso težino svoje moči na tehtnico odločitve. S tega vidika je Stalin odklonil v poletju leta 1939. vsako pogodbo z Anglijo, čeprav so se Angleži še tako trudili v tej smeri. « Stalin si je takrat predstavljal potek dogodkov v bodoči vojni tako-le: Nemčija bo ▼ vojni s Francijo in Anglijo tako silno oslabela, da-bodo sovjetske armade s pomočjo ko- PK.-Kriegsber. Linden (Sch.). In der Luitschlacht abgeschossen. Unser Bild zeigt die Uöerieste eineß viermoto rigen USA-Bombers, der über dem Harzgebiet ab munističnih strank po vseh deželah z lahkot® osvojile Evropo. Ker je Stalin točno vedel, da hoče Anglija vojno z Nemčijo, in ker j« bilo istočasno tudi jasno, da se vojne ne bo dalo preprečiti, je Stalin na predvečer izbruha sklenil pogodbo z Reich-om. Pomisliti je treba, da je Sovjetska Unija celih 20 let kovala orožje in da je vse svoje ljudske in materi-jalne sile podrejala samo oboroževalnim vidikom. V to svrho je zapostavljala življenjski standard velikih mas, kajti orožje in izdelovanje orožja je bilo prvo, vse drugo se j« moralo ukloniti tej Stalinovi zahtevi. Znano je tudi, da je Stalin že leta 1937. »čistil« svojo vojsko. Ko je bil z mnogimi drugimi visokimi častniki ustreljen znani maršal Tu-hačevskij, je nastala v vodstvu rdeče vojsk« vrzel, ki jo je moral Stalin zamašiti. V to svrho pa je Stalin potreboval predvsem primernega oddiha. Politični položaj, ki je nastal na zapadnik mejah Sovjetije s porazom Poljske, je omogočil Stalinu, da je postavil izhodišča svojih armad bližje k mejam Velike Nemčije. S tem si je hotel pridobiti ugodnejše pozicije za svoj napad na Evropo. Stalin je bil poleg Angležev in Amerikancev eden izmed tistih, ki so v Belgradu pridno netili vojno razpoloženje. Istočasno je Bolgarijo in Turčijo na zelo drzen in izzivalen način svaril pred sodelovanjem z Nemčijo. Vse to se je popolnoma ujo-malo z daljnosežnimi zahtevami, ki jih je stavil novembra 1940 Molotov Fiihrer-ju o priliki svojega obiska v Berlinu. Te zahteve so so nanašale v gotovem obsegu na to, kar so Stalinu medtem koncedirali Anglo-Amerikan-ci v obliki takozvanega varnostnega pasu, sa-gajočega od Jadrana do Ledenega morja. Fiihrer je zahteve gospoda Molotova gladko odklonil. V obratnem slučaju bi bila Nemčija privolila k takojšnji boljševizaciji Finske ia Romunije in h kontroli morskih ožin po bolj-ševikih. Že takrat je bilo povsem jasno: Molotov v Berlinu nikdar ne bi bil stavil takih zahtev, ako Sovjetija že takrat ne bi bila hotela imeti vojne z Nemčijo. Stalin je pa vsekakor delal račun brez krčmarja, kajti Francija j« bila mahoma poražena, Nemčija pa je bila obenem razbremenjena. Ker je Nemčija razea tega obvladala velike dele Evrope, je bila ▼ istem zgodovinskem hipu jačja kot kdaj koli poprej. Ko je začel Roosevelt s svojo politiko provociranja in izzivanjem Nemčije v prizadevanju, da bi spravil Zediniene države ▼ vojno z Nemčijo ob strani Anglije, je Stalin -r^-in riorin d* Vo vninn sila Nemčije na dru- Erscheint einschl int jeden Samstag — Verlag und Schriftleitvng. Marbura (Draal, Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspr« I. 9 Rpf Postgebühr, Im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr — Ruf 25-67 — Bezugspreises In der Ostmark, vierteljährlich *M 1.20 ---- " ' " Postscheckkonto Wien Nr. 5503® Nr. 4 - IV. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 29. Januar 1944 Einzelpreis 10 Rpf Zmešnjava na Siciliji Pod anglo-ameriško okupacijo ae širita malarija te legar — Val draginje pljuska vedno višje — Promet je popolnoma ohromel Po poročilih južnoitalijanskih prebivalcev, ki so pobegnili iz »raja« anglo-ameriike okupacije, se Siri zlasti na Siciliji vedno večja zmešnjava. Predvsem je nevzdržno «dravstve-no stanje prebivalstva. Sedaj grasira v vedno večjem obsegu malarija, ker ni več nikakega razdeljevanja kinina. Samo v eni vasi so našteli meseca decembra nič manj kot par sto novih slučajev malarije. Prav tako ae širi med prebivalstvom legar. Zdravniki nimajo zdravil in zato tudi ne morejo pomagati bolnikom. Medtem pa so se Anglo-Amerikanci debelo zlagali v londonskem radiu, češ, da sta prispeli v Palermo in Trapani dve ladji * zdravili. Tudi s stališča finančnega položaja se je situacija silno poslabšala. Pomisliti je treba, da dobi vsak ameriški vojak v okupacijskem ozemlju 10.000 lir na mesec. Lahko si je predstaviti, kako so poplavili deželo 8 tem papirjem. V Palermu je treba plačati za avto-taksi in za kilometer 100 lir. Roparske tolpe •o se medtem tudi že pojavile in znana sirili janska »mafija« ali »camorra« opravlja svoje temne posle. Na dnevnem redu so čini privatnega maščevanja, prav tako pa tudi napadi na samotna veleposestva, kjer nastopajo ropar .p često na mehikanski način, z mašin-skimi pištolami in težkimi strojnicami. Trgovina Sicilije je popolnoma na tleh. To pa ne toliko radi pomanjkanja blaga, temveč v glavnem radi tega, ker je promet takore-koč popolnoma ohromel. Železniških zvez ni «ploh nikakih, ker ni premoga, Anglija.ga pa radi pomanjkanja ladij ne more spraviti v Sicilijo. Drugi vzrok ohromelosti prometa na Siciliji pa ie dejstvo, da so Nemci pri svojem umiku uničili vse mostove. Anglo-Amerikanci popravljajo samo tiste mostove, ki se jim zdijo važni za lastni dovoz. Pa tudi ti mostovi so bili baje tako površno in naglo popravljeni, da ne bodo držali, ko se bodo spomladi začele pojavljati prve poplave sicflijanekih rek. mest ima ie dovolj izkušenj v pogledu angto-ameriškega terorja. To prebivalstvo pravila» ocenjuje laži angleškega ministra, češ, da hoče njegovo letalstvo ohromiti samo nemško industrijo in nemški promet. Ubijanje nemškega civilnega prebivalstva je postalo pla-meneča obtožba proti gangsterstvu, M povzroča po Sinclairjevih besedah »ogromna rn»-rušenja in človeške žrtve«. Nezaslišana je pa njegova trditev, »da anglo-ameriški letalski gangsterji utirajo zasužnjenim evropskim narodom pot skozi evropsko džunglo groze in tlačenja v svobodo«. Mirovni načrti sovražnega tabora — tudi • teh je govoril minister Sinclair — se bodo razbili na dejstvu, da zmage zaveznikov kot prvega in največjega predpogoja nikdar ne bo. Morilci se perejo! Angleški letalski minister Sinclair brani ani»lo-ami*riPre teroriste Načrti ki nikdar ne bodo uspeli Preteklo soboto je imel angleški letalski minister sir Archibald Sinclair v mestu Plymouth govor. V svojem govoru je precej razočaral svoje poslušalce, ko je ugotovil, da se bori nemška vojska na vseh frontah izredno trdovratno in z njej lastno spretnostjo in odločnostjo. »O kakem padanju vojne morale nemškega naroda — tako je dejal minister — ni niti govora«. S prav angleško lažniivostjo in hlimbo pa je skušal gospod Sinclair v drugem delu svojega govora oprati brutalni terorizem anglo-ameriških letalcev nad nemškim civilnim ozemljem. Z nezaslišano drznostjo je izjavil Sinclair, »da je Anglija vse prej kot vesela spričo rušenja nemških mest in trpljenja, kateremu je izpostavljeno nemško ljudstvo«. Ponovno pa je Sinclair serviral staro, že davno razkrinkano laž, da je prišla grenka medicina, ki jo sedaj dajejo nemškemu narodu za piti, iz nemške kuhinje same. Toda treba se je spomniti, kolikokrat so že vodilni Angleži izrazili svoj vesel ie nad uničevanjem in ubijanjem civilne Nemčiie. Tu se je torej razgalila vsa lažnjivost angleškega ministra, ki prav dobro ve, da je Anglija začela z bombardiranjem mest in da ie Anglija preslišala vsa FTibrer-jeva svarila. Prebivalstvo nemških gih frontah toliko vezana, da bi jo avgusta 1941 — angleško razkritje govori o dveh letih — lahko že napadel. Stalin je bil menda prepričan, da bo njegov sunek proti vzhodnemu boku Evrope uspešen. Niti najmanjšega dvoma ni o tem, da' je bila rdeča vojska od vsega početka, zlasti pa po letu 1937., usmerjena kot orodje svetovne revolucije zgolj -na napadalne naloge. Že prvi meseci vojskovanja na vzhodu so pokazali, kako ogromne mase ljudstva in vojnega terijala je imela Sovjetija pripravljenega za napad na Nemčijo. Fiihrer-ju, ki je sunil v sovjetske priprave pohoda ter s tem razbil strašen plaz, se ima torej vsa Evropa zahvaliti, da je bila odvrnjena največja nevarnost za kontinent. Tretja vojna zima na vzhodu dokazuje, kolike mase je pripravila Sovjetija in kakšne gmote bi utegnila vreči v Evropo, akr. bi bila našla odprta vrata. Angleška poročevalska služba je tedaj na svojevrsten način razkrila predzgodovino težkega boja proti smrtnemu ogrožanju zapada iz smeri boljševiškega vzhoda. Doslej so Angleži vedno lagali, češ, Nemčija je napadla ubogo Sovjetsko Unijo, ki je gradila svojo politiko na fundamentu pakta z Berlinom, tako da je bila 22. junija 1941 povsem izne-nadena... Medtem je Anglija tako oslabela, da računajo v Londonu tudi z možnostjo, da bi Sovjetija morda le še dosegla cilj. ki je lebdel Stalinu pred očmi. ko so podpisovali v Kremlju pakt z Berlinom. Angležem se zdaj ne zdi več vredno, vztrajati troorno pri tisti stari laži o nemškem napadu na Sovje-tijo. Nasprotno: z nekim porogljivim zadovoljstvom bi Angleži hoteli svetu dopovedati, da je Stalin nameraval Nemce ogoljufati in kaj mu je pri tem uspelo? Slučaj Poljske je dokazal, da Angleži mirno prepuščajo Stalinu svobodne roke v Evropi. Zadostuje jim povsem, ako služi taka politika uničenju Nemčije. Na drugi strani pa vidijo sedaj vsi narodi Evrope, da je rešitev pred boljševiškim jarmom danes samo v rokah Nemčije. Ti narodi vidijo, da papirnati protesti nič ne zaleže jo, ker bo padla odločitev o tem samo na vzhodni fronti in nikjer drugod na svetu. Stalin se zaveda tega, in je že spoznal, da je Nemčija kot nositeljica svetovnega nazora, ki je že premagal boljševiSki strup v notranjosti, edini duhovni nasprotnik Moskve. V demokratijah zapada vidi Stalin samo'začetek sleherne boljševizacije. V to svrho naj bi Evropa postala »zrela« potom uvedbe raznih »ljudskih frnnt«, ki bi jih Imele spočeti in roditi plutokratične s>le. Tudi sa to trditev je Poljska pač najboljši dokaz. Evropa pa ima sedaj izbiro med tremi smrtnimi sovražniki in med prvoboriteljem njene svobode. Izbirati ima med življenjem in med samomorom. O njeni odločitvi ni nikakega dvoma. Boj, ki ga težko bojujejo na vzhodu Nemd, Romuni in Finci, je zgodovinska zasluga za Evropo. Angleži pa so s svojim strahopetnim izdajstvom Evrope storili zgodovinski zločin, ki se bo še bridko maščeval nad aneleškim narodom samim. Lord Halifax se boji razpada Velike Britanije Angleški veleposlanik je imel žalosten govor - Dve možnosti za bodočnost Angleški veleposlanik v Washingtonu, lord Halifax, je imel nedavno v Torontu govor, v katerem se je bavil z vprašanji bodočnosti angleškega imperija. Izhodišče njegovih izvajanj je bil takozvani westminsterski statut ali pravilnik, katerega je označil ne le kot izjavo neodvisnosti, temveč tudi kot izjavo medsebojne odvisnosti. Člani angleškega commonwealtha ali imperijalnega občestva se vsi navezani eden na drugega. Ko je izbruhnila sedanja vojna — tako je nadaljeval minister Halifax —, so bili dominijoni postavljeni pred vprašanje, ali naj vstopijo v vojno ali ne. Z izjemo Irske so se izrazili vsi dominijoni za vojno. V zvezi s tem dejstvom je ugotovil Halifax, da razpolaga sleherni do-minijon kot član angleškega commonwealtha s popolno svobodo svoje odločitve. Samouprava dominijonov je sicer zavarovana, potrebna pa je poleg skupne zunanje politike tudi skupna obramba. Ker je lord Halifax to poslednjo ugotovitev nekako podčrtal, je na-ftala domneva, da se posamezni člani angleškega imperija ne marajo podvreči zunanji politiki Anglije, zlasti ne sedaj, ko sprejema London z malimi izjemami sama povelja k VVashingtona. Lord Halifax vidi za bodočnost dve motnosti : ali se izolirajo člani imperija nacicmai-no ali pa se še tesneje združijo v angleškem commonwealthu. To poslednjo pot je lord Halifax zlasti priporočil angleškim pomožnim narodom. Jačenje tega partnerstva pa naj po njegovih besedah pomeni, da bodo dominijoni še bolj kot doslej sledili po vijugastih poteh angleške vojne politike. Ker tnU lord Halifax čuti slabost Anglije, je povdaril prav posebno, da se mora Anglija še bolj okleniti velikih narodov: Amerike, Sovjetske Unije in Kitajske. Četrta velesila v tej skupini bo po mnenju lorda Halifaxa Velika Britanija. V tej konstelaciji sil pa od angleškega upliva menda ne bo mnogo preostalo, kajti bistveni člani imperija kakor so Kanada, Avstralija in Nova Zelandija, že plavajo popolnoma v vodah Zedinjenih držav. Anglija m bo mogla preprečiti, da bodo temu primer« sledili še drugi člani imperija. Angleški imperij bo torej po ugotovitvi lorda Halifax« igral na koncu te vojne v sovražni koaMdjl zelo podrejeno vlogo, pod pogojem seved«, da se bo našim sovražnikom sploh posrečilo^ obdržati to koalicijo celo. D r ■ e k aatd V • r I t ( Marbnrfer Verlag» rtMf. Hnipi •chHft1«M«r: Frfedrich Golob ali« m M «rbor j/T>,« M|m<< Zur Z rti l«r Aaxe• Zaklonišča in javni bunkarji so se doslej v več kakor sto sovražnih letalskih napadih vedno zopet izkazali kot najboljša zavetišča pred bombami v urah nevarnosti! Naodoljiva radovednost in želja po senzacijah, ki misli, da v temnih globokih kleteh ne bo našla svojega zadovoljstva ter sili na nevarne ceste in ulice, nima nikakšne povezanosti s hrabrostio in junaštvom. To so ljudje, ki sta'vljajo svoje življenje v nevarnost ter škodujejo narodni skupnosti. Nekaj drugega je, če Luftschutzwart od časa do časa pogleda na cesto, če ni izbruhnil kak požar. To je važno in se ne sme ničesar zamuditi. Po tem razsodi Luftschutzwart, kedaj nastopi čas za zapustitev zaklonišča. Tudi ta potreba se pojavi pri požarih, ki se včasih razširijo preko ulice ali ceste. Drugače je pa zaklonišče zoper razdiralne bombe najboljša zaščita. Ko so v nekem našem starem mestu razdiralne bombe izbrisale cele vrste hiš ter so vse, kar je bilo prej trdno in pribito, spremenile v atome, je na stotine in stotine ljudi zdravih in nepoškodovanih zapustilo zaklonišča. Kletni stropi so izdržali vso težo velikih kupov razvalin, ki so jih obremenili. Red in preudarnost sta najboljša znaka dobre družinske skupnosti. Duh, ki. vlada v uri nevarnosti v zaklonišču, je merilo za zadržanje hišne skupnosti sploh. Da bi se v zaklonišče pri alarmu nanosilo mnogo prtljage, zabojev, vreč itd., nikakor ni na mestu. V zaklonišča se lahko vzame samo najnujnejšo letalsko zaščitno prtljago. Prostori za ležanje in sedenje se morajo prepustiti v prvi vrsti ženam in otrokom. 29. Januar 1941 »Štajerski gospodar« Seite 5. DER BETRIEBSBEAUFTRAGTE, NJEGOVE NALOGE IN DOLŽNOSTI Der Betriebsbeauftragte, to je delavski ln na-meščenski pooblaščenec aH zaupnik v podjetju, ima svoj izvoT v naciomalsocialističnem socialno-revolucionarnem gibanju. Prvi taki načelniki obratov so bili načelniki ceUc v podjetjih, ki ao jih nazivali Betrieb6zellenobmžnner. Ti ljudje so po delavnicah razvili zastavo socialne revolucije v času, ko se je nacionalsocializem še bojeval za dosego oblasti. Bili so to možje, ki so kljubovali vsemu -terorju nekdanjih delavskih strokovnih organizacij vseh mogočih barv in svetovnih nazorov. Organizirali in širili so po obratih na-cionalsocialističen socialen program Adolf Hitlerja, ne da bi se pri tem oziraU na nevarnost, ki je obstojala v odpustih iz dela in službe, v izgubi zdravja itd Energično in z vsem taktom so pobijali takratni razredni boj ter se potegovali za socialen napredek, ki ga je hotel nemškemu narodu prinesti nacionalsocializem. Formiranje takrat medsebojno se bojujočih, v razne smeri orientiranih podjetnikov v eno po-sado, združitev posade z vodstvom obrata v eno obratno skupnost, bi sp"loh ne bilo možno brez teqa predhodnega dela načelnikov obratov. Spraviti nacionalsocialistično miselnost v obratno skupnost je uspelo edino s pomočjo tega bojev-niško-revolucionarnega dela nad vse nesebičnih in požrtvovalnih pionirjev nacionalsocializraa. Ti ljudje so zajeli podjetja za nacionalsocializem in jih v isfem duhu ruvaio naprej. To je njihova naloga in po socialni revoluciji prevzeta oporoka. Temu duhovr^mu izboru odgovarjajoče, je položaj obratnega zaupnika še danes v prvi vrsti politično delovanje, ki je usmerjeno na oblikovanje P'^'1'čne nrselnosti in političnega duha v pod-jeti!h. Podjetje je produkcijska in storitvena skupnost, je pa hkrati tudi politična in socialna 6kupnost. Je pa še več. V kolikor predstavlja produkciisko in storitveno skupnost, je v veliki meri odvisno od politične skupnosti. Ravno zato pa potrebuje podjetje čuvarja in oblikovalca političnega zadržanja delovne posade. Politični duh, ki vlada v podjetju, je v svojem temeljnem značaju odtis političnih valov, ki se prelivajo skozi veliko ljudsko skupnost, določeni potom krvi, rase, skupne zgodovine, okolja ter velikih osebnosti in velikih dogodkov časa. Ta duh pa ni vedno 6am v sebi enake velikosti. Vsak človek ne misli, ne čuti, in si tudi ne želi eno in isto. Mnenja, občutki in nazori se medsebojno prerivajo, in šele vsota protibojujočih se sil končno določi držanje in značaj neke skupnosti. Ce imajo razdiralne sile večino, potem skupnost ne bo zmožna velikih storitev. Tam, kjer so pa prevladovale ustvarjajoče moči, se je skupnost v vseh dobah postavila z neverjetno velikimi storitvami Uvidevnost, spraviti obrat v «lužbo interesov velike ljudske skupnosti, potlači razkrojevalne ln slabotne duhove, dvigati optimiste, verujoče in močne — to je delo Betriebsbeauftragter-ja Pri tem gTe za cilj. da se ustvari najboljše zadržanje vseh članov delovne posade ali obratne skupnosti, na katero se bo narod lahko zanesel, tudi če nastopijo težke in najtežje preizkušnje, kakor n. pr. izredne zahteve v pogledu storitve, ali pa žrtve letalskih napadov, kar lahko slabi srčnost in zaupanje. V liberalni dobi ni bilo ni-kakšne politično-duhovne enotnosti v podjetjih. Kakor je bilo življenje naroda raztrgano, tako je Izgledalo tudi po tovarnah in delavnicah vseh vrst, ki so bile pozornice medsebojno se boju-jočih interesov. In nikakšno čudo ni, da so delavci in tovarne odpovedale, ko je prva svetovna vojna zahtevala, da bi se uveljavile. Zato predstavlja položaj Betiiebsbeauftragter-ja v podjetju popolnoma naravno ureditev, ki 6krbi, da teče delo in življenje po pravilni poti. Betriebsbeauftragter je garant, da se nikjer ne pojavijo kake slabe točke, ki hi znižale storitve. Betriebsbeauftragter je v primerjavi z liberalnimi navadami in metodami res nekaj revolucionarnega, ampak ne v upornem, temveč v obnovitvenem ln izboljšujočem smisla. Vsako priznavanje h skupnosti je za trajnost odvisno od ocene ln spoštovanja »d strani skupnosti. To velja naravno tako za malo obratno, kakor za veliko ljudsko skupnost. Naloga, ki jo ima Betriebsbeauftragter, je predvsem socialno-politična. V njegovo skrb spada, da se izvajajo in spoštujejo načela, ki jih po- stavlja Arbeitspolitisches Amt, kot čuvar socialna pravičnosti. S tem je v roke Betriebsbeauftiag-ter-ja položeno lepo število nalog, in sicer: zaščita in zdravstvena 6knb delavstva in nameščencev, poklicno in telesno izpolnjevanje in šolanje, skrb za mladoletne in žene, delovni red v podjetju, mezde in plače, stavljanja predlogov za izboljšanje in izpopolnjevanje dala in izumov in še mnogo drugih. V vsakem podjetju izgledajo ta naloge drugače ln vsaka naloga se zopet deli v dolgo vrsto manjših nalog. Posebno v večjih obratih se pojavljajo dnevno razni socialno-politični problemi, od malih do največjih, počenši pri negi dojenčkov do akordnih plač itd., ki jih je treba ugodno rešiti, da se ne razširi slabo razpoloženje aH nezadovoljnost. Naravno je, da se ne more Betriebsbeauftragter sam brigati za vsak posamezen slučaj. V obratih, kjer je vodstvo dobro ln na višini, vladajo splošna načela za pravilno urejevanje ena-kovrstnih zadev. Vsak slučaj pa kljub temu lahko povzroči posebnosti, ki so povod za nevoljo in potrebo za nastop, posredovanje in nspešno uveljavljanje Betriebsbeauftragter-ja. Večkrat se je tudi že slišala opomba, da je de- lo Betriebsbeauftragter-ja pravzaprav delo Bo-triebsfuhrer-ja, to je, voditelja podjetja 6ameg«. In res, že pred leti so v starem delu Reich-a poskusili združiti ti dve funkciji. Uspeh pa ni rodfl posnemanja. V vsakem podjetju obstojajo čisto naravne napetosti, ki se jih ne da odpraviti organizacijskim potom, temveč samo prevzeti, dirigirati In izravnati. Tako n. pr. lahko nastanejo razHčna mnenja, čo je delavec na pravem delovnem prostoru, dali mu je akordno dalo v pogledu predpisanega izdelovalnega časa pravilne odmerjeno, ako ne kaže delovni čas podaljšati aH skrajšati, aH ne bi morebiti poročene žen« imele svoj pralni dan v soboto aH v sredo itd. Taka vprašanja so bodo vedno pojavljala, se torej čisto naravna in logična ter seveda bre« vsake nevarnosti. Nevarnost lahko nastane, če se gotove napetosti ustalijo, če naraščajo in se jih ne odpravi. Za take in podobne zadeve potrebuj« delavstvo in nameščenstvo svojega zastopnika pil Be>triebsfuhrer-ju. Betriebsfiihrer stoji v takih zadevah namreč na drugi strani napetostnega področja. Betriebsfiihrer kot zastopnik delavcev in nameščencev bo svojo funkcijo najlažje opravljal in najbolj nspešno izvrševal, če uživa pri Betriebsfuhrer-jn veliko zaupanje, in če ga on smatra za svojega resnega 6otrudnika, ki se z njim vred trudi in poteguje za en i h isti interes. v veHkih podjetjih Betriebsfiihrer sploh ne bi bil v stanju, obvladati vseh nalog, ki so povezane i vodstvom ljndi in stvari. ENAJSTA OBLETNICA PREVZEMA OBLASTI PO NSDAP 30. januarja 1933 je sivolasi Reichspräsident von Hindenburg imenoval Führer-ja na-cionalsocialistiene stranke, Adolf Hitler-ja, Reichskanzler-jem. Minulo je torej že celih deset let, odkar vodi Adolf Hitler Veliko Nemčijo z vsem žarom svojega velikega nemškega srca. Toda pot, ki ga je dovedla do oblasti, ni bila lahka. Njegovo gibanje je belezilö tik pred prevzemom oblasti poraz, o katerem so že mislili, da je zapečatil uaodo stranke. Izkazalo pa se je, da so Führer-ja in njegovo gibanje razni udarci samo še bolj ojačili T veri in zaupanju, da bo gibanje prestalo vse težave in da bo ponosno korakalo k cilju svoje zmage. 30. januar letošnjega leta je že peta obletnica prevzema oblasti, ki Jo praznuje tiho in skromno ves nemški narod «redi boja na življenje in smrt. Kakor niso izgubili na-cionalsocialisti pred januarjem leta 1933. vere v zmago svojega gibanja kljub vnem udarcem usode, tako tudi nemški narod — istoveten s Fiihrer-jem in njegovim gibanjem — ni izgubil in ne bo izgubil svojega trdnega prepričanja, da je zmaga ▼ tej svetovni vojni na njegovi strani. Ftthrer-jevi sobojevniki se v letih pred prevzemom oblasti niso ustrašili dveh tucatov političnih strank, njih boj je veljal velekapitalu na eni, marksizma na drugi strani. Mimo tega je bilo treba odstraniti še celo vrsto zaprek v dotedanjem državnem vodstvu, predno je stranka lahko prevzela oblast. Prav tako je pot do nemške zmage še polna težav in zappek. To je povedal Führer- iev glasnik dr. Goebbels že v neštetih svojih člankih in govorih. Ali nemški narod se je odločil za borbo do konca, zato bo sledil vodstvu zvesto in fanatično, zavedajoč se, da je to edina garancija bodoče »nage. Te misli navdajajo nemški narod, ko praznuie gibanje 30. ianuarja obletnico. prevzema oblasti po Adolf Hitler-ju. □ Lavni čisti francoske prefektnr«. Prancoski uradni list »Moniteor« objavlja nič manj kot 33 prestavitev in imenovanj na'sedežih prefektur in podprefektur. Enajst prefektov je bilo stavljenih na razpoloženje. Vladnim komisarjem nacionalne kmetijske korporacije je bil imenovan namesto odistopivšega Buegue-a narodni svetnik in bivši prefekt Gnillon. □ Boljševlki pritiskajo na Badoglia. Iz zadnjih poročil, ki prihajajo iz Južne Italije, je posneti, da narašča komunistični upliv v področju, ki so ga zasedli Anglo-Amerikanci. Okupatorji še po-držujejo zaenkrat Badoglia in ne vztrajaio pri takojšnji abdikaleiji kralja, ker so se vojaški poveljniki z ozirom na sedanje vojaške operaci« izrekli proti spremembi režima. Pod vodstvom Stalinovega agenta Višinskega pa že žagaio poslednje veje, na katerih sedi Badoglijev režim. Badoglio bi rad pridobil na časn, zato vabi italijanske komuniste, naj vstopijo v njegovo »vlado«, toda boljševiki zahtevajo poprej kraljevo odpoved na prestol. Tako se Badoglio krčevito oklepa svojega stolčka, čeprav njegova vlada nima ni-kake avtoritete. Nevtralni krogi so mnenja, da j« Badoglio nekak »Kerenski Južn« Italije.« O Sovjetija s« zanima za severno Švedsko. Kakor poroča švedski list »Dagsposten«, so razvili sovjetski agenti zelo obsežno vohunstvo na severnem Švedskem. Zanimivo j«, da je po mnenja švedskega tiska Sovjetija že pred Izbruhom vojn« pokazala Izredno velik interes za vodno cesto v Sredozemskem morju. Nikakor ni izključeno, da bodo boljševiki nekega dne zahtevali »garancije« glede sovaroskandinavskega kota. S tem v zvezi spominja »Dagsposten« na tatvino švedskih vojaških dokumentov v nekem stockholmskem hotelu. DotičnP švedski poročnik, ki mu je bil ukraden kovček, je namreč opravljal svojo službe v Kiruni na gornjem Švedskem. □ Napetost med USA in Bolivijo. V VVashing-tonu so uradno objavili vest, da odklanja Rooso-veltova vlada priznanje nove vlade v Boliviji. O Turška ugotovitev. List »Džumhurijet« piše« Nemčija je s svojim načrtnim umikom na vzhoda ojačila svoj« obrambne črte. Anglo-Amerikanci morajo tedaj spoznati, da je debata o povojnih vprašanjih še preuranjena D Turški parlament bo predvidoma koncem januarja odšel na svoje počitnice. □ Seja hrvatske vlade. Pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Nikole Mandiča se j« vršila te dni štiriurna seja zagrebške vlade. Posvetovanja so se nanašala na politična in gospodarska vprašanja. • Racioniranje živil na Portugalskem. Portugalska vlada je bila prisiljena. uvesti racioniranj« živil, v glavnem olja in sladkorja. Racionirali so tudi mik». V kratkem je računati še z nadalj-nimi ukrepi. * Vrabci in golobi umirajo v New Yorku. V New Yorku 60 te dni opazili, da je poginilo na tisoče in tisoče vrabcev in golobov. Oblasti so zadevo preiskale in ugotovile, da so bili vrabci ip golobi zastrupljeni s krmo, v katero je nekdo namešal strihnina. Prfll t» »Štajerski gospodar« 29. Januar 1944. O' HRABROSTI V našem listu smo k to obstoječi razdelitvi čtiva «vedli stolpec »Hrabri Bpodnještajerci«. V njem objavljamo poročil« e odlikovanju naših najožjih rojakov, ki se kot FOhrer-jevi vojaki pokažejo junake v bojih z našimi nasprotniki in dobijo zato vidna odlikovanja Eisernes Kreuz I. in II. Klasse, Kriegsverdienstkreuz mit den Schwertern Hd Povod za to j« dalo veliko število hrabrih sinov naše lepe zelene Spodnje Štajerske, ker so prav redki tedni, da M naš tednik izhajal brez poročil o novih odlikovancih Sam Bundesführer organizacije Steirfscher Heimatbund je v svoji novoletni poslanici omenil, da je samo 1943. leta •d kakih 30.000 pod orožjem stoječih Spodnje-itajercev dobilo za na frontah izvršena junaška dela nad 600 mož odlikovanja Eisernes Kreuz I. In II. Klasse; število, ki je Spodnještajercem v čast ln ponos. To število p« raste iz dneva v dan. Saj so Spodnještajercl že od nekdaj hraber vojaški narod, katerega možje so se junaško bojevali v vseh vojnah, kadar je šlo za njihovo domovino. Najbolj živo v spominu so še junaštva spodnještajerskih regimentov iz svetovne vojne 1914-18, kjer so si očetje današnjih Führer-jevih spodnještajerskih junakov z uspehi izvoje-vali nepozabne vojaške sasloge za svoj narod in domovino. Pri tej priložnosti bo zanimalo, če spregovorimo o hrabrosti v splošnem, prav posebno pa o junaštvu nemškega naroda. Mnenje, da zadostuje, 6e dobi zdrav mož orožje ▼ roke in se mu pokaže, kako je z istim rokovati, da je potem že dober vojak, ne drži. Vojaški izvedenci lahko o tem mnogo povejo. Kakor vsak poklic, tako zahteva tudi bojevniški predvsem temeljite izvežbanosti, za katero ne zadostuje samo rekrutska izvežbanost. Kakor vsakega opravila, »e je treba tudi bojevanja dobro naučiti. Svetovna in sedanja vojn« sta pokazali, da so najboljši vojaki vseh armad in front postali pravi in dobri frontni bojevniki šele po daljšem opravljanju praktične frontne službe, ki je v njih, izpolnila splošno vojaško znanje. Ko je vse to znanje prešlo vojakom v misli, kri, meso in srce, •o šele postali dobri bojevniki. To je bila podlaga za hrabra dejanja. Junaška dela namreč lahko izvršijo večinoma le dobri in popolni vojaki. To pa še ni vse. Za jonaika dejanja je treba še drugih predpogojev. Največkrat postanejo dobro izvežbani ln v frontni službi utrjeni vojaki junaki, ki so sinovi hrabrih očetov ln dedov, torej možje, ki izhajajo iz hrabrega naroda. Narodi z veliko, vojaško tradicijo hu tgodoriso si lahko ustvarijo veliko več ln boljših junakov, kakor ljudstva, ki ne poznajo niti pravih vojaških obveznih slnib in nimajo nikake zgodovine is lastnih vojnih pohodov. Junaštvo v bojih najlažje razume, kdor je sam (Obdarjen s to razmeroma redko in plemenito lastnostjo in je imel tudi priložnost izvršiti junaška dela. Poučno bo slišati 6taro znano dejstvo, da so izkustva v prvi svetovni vojni pokazala poklicne in rezervne častnike, ki so v miru veljali za najzmožnejše vojake in poveljnike, ko je pa napočil trenutek, da bi se v boju uveljavili, niso bili niti v stanju, da bi v istem sodelovali, še manj pa, da bi bili hrabri bojevniki in duhaprisotni voditelji in poveljniki svojih podrejenih vojakov. Povprečen vojak je take ljudi označeval za bolnike, ki trpijo na frontah na neprestani »granatni mrzlici«. Ker smo že rekli, da je junaštvo v veliki meri nekaj prirojenega, Je jasno, da vsak človek me more biti junak. Hrabrost je odvisna tudi v veliki meri od živčnega ustroja, srca, inteligence, miru, vzgoje, samoobvladanja, energije ln podobnih okolnosti. Mi vemo, da zadostuje pri nekaterih ljudeh popolnoma nedolžno poročilo o precej oddaljenih sovražnih letalih, in že izgubijo svoj mir in postanejo nervozni. Na drugi strani pa* imamo ljudi živcev, ki med eamim bombardiranjem opravljajo nad vse nevama dela letalsko-zaščitnega značaja, kakor da bi se nahajali doma v svojih mirnih delavnicah ali stanovanjih. Pisec pričujočega članka Je poznal v svetovni vojni celo vrsto oseb, ki so v mirnem času ali pa izven frontne nevarnosti s svolo energijo, boje-vitostjo, nadarjenostjo ln podobnimi dobrimi in lepimi lastnostmi zdaleka nadkriljevali povprečne ljudi, ki so pa na frontah, predno «o slišali prvi sovražni strel, isgubiH vso razsodnost, vso tvojo voljo in energijo in niso biM niti v stanju, skloniti ln skriti se v trenutku, ko Je to bilo a« mestu ln potrebno. Hrabro in junaško zadržanj« v boju z nasprotnikom je možno tam kjer so podani vsi tozadevni predpogoji. S tem ni rečeno, da bi nikjer ne moglo priti do junaških činov po naključju, ker tudi slučaji lahko napravijo junake. To seveda niso junaki v pravem smislu besede, to so junaki sreče. V svetovni vojni smo imeli slučaje, ko «o komaj povprečni oficirji dobili visoka in težka odlikovanja, ker io se jim uveljavili nižji poveljniki njegovega moštva hi eo višja poveljstva nagradila tudi poveljnika takih oddelkov. Za pravo hrabrost v polnem smislu besede ne sna PK.-Kriegsber. Kurth (Sek.*. Mit Rommel sm Atlantikwall. Der GeneralfeldmarschaW bei der Besichtigung einer schweren Geschützstellung. Der Ober-geireite meldet die angetretene Bedienungsmannschaft. Auf jede Frage des Marschalls gibt er kurz und klar seine Antwort manjkati ne volje in ne veselja do stvari, za katero gre. Dobra izvežbanost, popolno prepričanje, da je boj potreben, pravičen in zmaga mogoča, neomejena volja in želja do uspešne izvedbe, Prepričanje, da gre za narod, domovino ia samega sebe in priložnost za izvedbo, lahko omogoči za nepoznavalca frontnega življenja naravnost čudežna in neverjetna junaštva, kakor Jih čitamo dnevno o nemških volakih. Pri vsem tem pa ne gre pozabiti, da 6o taki junaki na frontah ne samo velikanske koristi, kot najodličnejšd bojevniki in poveljniki, temveč tudi izvirek junaštva za manj hrabre vojake. Pogumen ln neboječ vojak ali poveljnik vpliva tudi na svoje tovariše in podrejene. V največ primerih jih potegne s seboj. Pri poveljniku-junaku so pa možna strategična veledela, kakor jih izvršujejo tisti nemški oficirji, ki dobivajo od Fiihrer-ja najvišja odlikovanja, Ritterkreuz itd. Bojevniki, ki se odlikujejo na frontah kot resnično pravi junaški možje, so na vsak način lastniki nekoliko boljših splošnih lastnosti, tudi, če se eden ali drugi prej tega še sam ni zavedal. To nam potrjuje tudi dejstvo, da se pri vojakih največkrat po vsakem izvršenem odlikovanju poviša junake v višje stopnje in položaje, ne da bi ae oziralo na starost, službena leta itd. Znak junaštva je legitimacija, da je mož zmožen tudi xa kaj drugega. Zato se takim odlikovancejn čisto pravilno tudi v mirnem času daje prednost in ugodnost pri odpiranju vrat, kjer gre za državne službe in podobno. Mnogokje se v vojni odlikovan« junake odškoduje za njihovo požrtvovalnost oelo x dosmrtnimi podporami v denarju ali dobrinah, in to je v redu. Prirojeno in prisvojeno junaštvo je potrebno in koristno samo na frontah ln v bojih, kjer gre za življenje in smrt. Srčnost, ki je istovetna z junaštvom, je dobra in potrebna tudi v vseh civilnih poklicih. Energičen mož, ki mu ne manjka hrabrosti in energije pri opravljanja svojega ročnega ali umnega poklica, bo gotovo več vreden, bolj koristen, uspešen in dobrodošel, kakor človek, ki mu teh lepih odlik primanjkuj«. Saj _vemo, da je potreben pogum in junaštvo pri vsakem delu, pa naj si gre za izvrševanje rudarskega, pisarniškega, kmečkega ali kakršnega koli poklica. Nnustrašljivost pred težavami, ki Jih povročajo poklici, mirno lahko lateuujemo pogum, srčnost ah junaštvo. Kdor je v «nrtnonevarnih bojih pravi junak na bojišču, predpogoje, da je lahko tudi junak roč-noga ali duhovnega dela v vsakem njemu primernem civilnem poklicu. Ker ima nemški narod, h kateremu spadamo tudi Spodnještajercl, odstotno največ Junakov, ki so o« v vseh naših vojnah, prav posebno pa v sedanji vojni odlikovali kot pravi junaki, ima ta narod najboljše šanse za uspešen izid te vojne. Da bo po uspešno zaključenem oboroženem sporu pri Uko visokem številu frontnih junakov tuda število Junakov mirnodobnega civilnega dela z roko in umom ogromno, je naravno in umevno. Saj je število takih junakov med nemškim narodom bilo i» vedno najvišje, kar nam potrjuje tudi sedanjost v obliki pogumnega in junaškega dela za vojne potrebe. Po končani vojni bodo pa vsa ta pogumna srca svoje roke in svojo pamet stavila v službo naroda in njegove boljše bodočnosti. Končno ne bo odveč, če se na tem mestu omeni I« junaštvo največjega Nemca Adolf Hitler-ja. Adolf Hitler je bal pogumen že v svoji prvi nežni mladosti. Junaka ae je neštetokrat pokazal kot prostovoljec v prvi svetovni vojni. Junaško delo j« bil njegov sklep, ko Je težko ranjen med pričakovanjem, da se mu povrne na bojišču izgubljali vid, v očigled nesrečnega zaključka vojne, kot neznan vojak, sklenil postati politik, da bi zopet dvignil Nemčijo in njen narod. Pogum mu Je omogočil pridobiti nemški narod za na-eiooalsociahzem in premagati vse* politične nasprotnike. Brez hrabrosti bi mu seveda ne bilo nikdar uspelo priti na oblast, še manj pa za svoj narod doseči to, kar Je dosegel v par letih svoj« vladavine. Velepogum, ki ga bodo pravilno ocenili šele naši zanamci, Je pa njegovo sedanje o vojskovanje zoper številčno in materija!-nadmočne sovražnike. Junaškemu nemškemu narodu j« v osebi Adolf Hitler-Ja zrasel iz njegovih vrst hraber Fflhrer, ki j« bil ln je junak a« bojišču ln pogumen tudi v vsem ostalem, za ajegov narod koristnem javnem delovanju. STROGA ZATEMNITEV TÜD1 NA DEŽELI! KAJ JE DRŽ AVA? O BISTVU DRŽAV, DRŽAVNEGA LJUDSTVA, DRŽAVNIH PODROČIJ, OBLASTI IN OBLIK Pito»« je pravno in politično urejen« ljudstvo a* organfeacija, ki «i j* izbral« skupnost za življenjsko podlago, ker pride posameznik me t organizirani «skupnosti do svojeg« pravega ivasa tm razvoja. Driava nastane potoma nastanka naroda na nekem gotovem prostra to potom ?revne organizacije, po kateri dotičad narod živi. ameljn« prvine držav® so: 1. driavno ljudstvo, t driavno področje ta 3. driavna oblast Na umi jI tivijo razna plemena, ki »e medsebojno razlikujejo eno od dragega po potovih laskih ta nagonih in odlikujejo po gotovih spo-aaboostih. Znano je, da zajema eno pleme ali rasa po več narodov in da tvori večkrat po več ras, «k narod. To se pravi, da ljudje enake vrete in «nakega plemena niso vedno enotno ljudstvo, k tega se vidi, da pomeni ljudstvo aH narod več kakor plemensko ali rasno skupnost. Ta v e č prihaja od prostora in od zemlje, ki veieta ljudi «ndkega plemena v svoji notranjosti ta jih povežeta zopet v enoto, pritiskajoč jfan od generacije do generacije vedno bolj viden In razločen pečat skupnosti. Tako nastane ljudska skupnost ali narod, ki najde svoj temedj v krvi, zemlji, Jeziku, kulturi, v navadah In &egah ter v gospodarskih stikih. Ce je liberalni svetovni nazor nekoč zatrjeval, da j« driavno ljudstvo nekaka po naključju sestavljena skupnost brez vseh tozadevnih predpogojev, je pri tem prezrl, da najde vsaka skupnost edino v skupni usodi tn v skupnih predpogojih svoj pratemelj in svojo upravičenost in da mora istega, ki nima deleža na tej skupni •sodi in ne nosi teh skupnih predpogojev, smatrati kot tujca. Državno ljudstvo je iz krvi ta zemlje telila skupnost ljudi enake plemenske ta duševne vfste, ki jo razen tega združujejo ta vežejo še Aupen jezik, skupna kultura, skupne »ege in skupno gospodarstvo. Za driavno področje se smatra življenjski prostor nekega naroda, na katerem se isti razvija, krvno razmnožuje, izoblikuje «voj značaj, širi svojo kulturo in svoje gospodarstvo, to je v prostoru, ki se nahaja v notranjosti njegovih meja. K temu se pa šteje tudi še izven mej leteča področja, in sicer trgovske ladje, gotova Črta obrežnega morja, zemljišča poslaništev v taozemstvu in zračni prostor nad državnim področjem. Driavno področje je torej v notranjosti drzav-x9i meja ležeči življenjski prostor ter vse, kar je izven tega ozemlja podvrženo državni oblasti ta ne pripada pod oblast kake droge države. Pomen, ki ga ima tak prostor za neki narod, je ie viden v tem, da je on tisti, ki omogoča, da «a pleme, v širjem smi»lu besede, razvije v na-lod Cim izgubi kak narod tak svoj prostor, je tegubll svoj oblikujoči vpliv. Tak narod neha potem obstojati, razpade najprej t razne sestavke dele in končno propade. Človek bi kot posameznik bolj teiko «ksistiral, ie bolj težko bi se pa razvijal ta izpopolnjeval. Zato je nekaj naravnega, da živijo ljudje v skupnostih. Življenje skupnosti pa ne more biti brez gotovega reda, ki urejuje medsebojne človeške razmere ta razmere posameznika napram skupnosti. Tean potrebam odgovarjajoče je iz ljudske skupnosti nastala redna oblast, ki veže posamezne, ljudi med seboj ta med skupnostjo ter oblikuje In predpisuje razmerje med njimi. To je državna oblast in moč, ki je zrasla « ljudske skupnosti, da oblikuje ln urejuje državo na znotraj in na «unaj. Ker je državna oblast nastala ta izšla iz ljudske skupnosti, je radi tega v svojih temeljih nerazdeljiva. Državno oblast lahko razdelimo po ■jenih funkcijah v tri dele: 1. Zakonodaja. 2. Pravosodje. 3. Uprava. Medtem ko je prvotno samo človeku prirojen pravni čut, ki mulahko rečemo prirojeno pravo, urejeval razmerje med ljudmi, se je iz istega sčasoma razvilo ta v praksi izvajalo neke vrste pravno ihrljenje, ki nJ bilo ne prirojeno ta ne pisano, temveč je nastalo iz navade ta ga imenujemo aakon navade. Iz tega pravnega razmerja se je rodi! nadaljnji razvoj državne oblasti ta gospodarstva, razvoj civilizacije ter z isto povezano razširjenje ta ojačenje razmer med ljudmi, potrebo, da so državne oblasti začele določati prav- ne predpis*. Te je bilo rojstvo pisanih zakonov ali zakonodaje po današnjih pojmih. Take predpise «h sakooe so navadno izdajali najvišji državni organi, to je voditelji držav, monarhi aH zastopstvo ljudstva. Vsak tak pisan zakon pa mora Imeti »voj izvor pri narodu in priti iz naroda radi potrebe, ker bi drugače ne Imel trdne podlage ta tudi ne dolge življenjske dobe. Zakon mora Mtl pravo in pravica skupnosti ter izdan v njenem interesu, torej v korist naroda. Naloga diiavne oblasti je tudi skrbeti za pravilno izvajanje obstoječih zakonov, in sicer v vsakem posameznem slučaju. To vršijo sodniki, ki razsojajo ta sklepajo neodvisno brez vsakega vpliva od kakrtae koli strani kot člani svoje ljudske skupnosti v smislu zakona in pravice, ki je namenjena ljndstvu. Odlok, rešitev ali sodba, ki jo izda eodnik, je sodba ljudske skupnosti ta ima kot taka tudi pravico, da jo v slučaju potrebe izvrši todi i sik». Pod driavno upravo razumemo izvrševanje ta izvajanj« ljudske skupnosti, v kolikor to ne gre za zakonodajo ali sod6tvo. Njena izvedba je v rokah oblasti, ki nastopajo kot organi narodne skupnosti. Volja, ki jo pravno izražajo, velja kot volja državne oblasti in ima pravico, da Isto v slučaju potrebe izvrši tudi nasilnim potom. Opisane tri funkcije državne oblasti tvorijo enotno oblast, ki je zrasla iz ljudske skupnosti in je neločljiva, kakor je nerazdelilna tudi ljudska skupno«! Njihova povezanost je neločljiva. Pravosodje ta uprava nista nič drugega kakor uporaba prava, torej nekakšen izliv zakonodaje. Iz preteklosti prevzetih načinov so se države navadno delile po svojem sestavu ter po oblastnih pravicah svojih najvišjih organov. Zgodovina pozna v glavnem dve veliki skupini državnih oblik, in sicer monarhije s cesarji, kralji, knezi itd. ta republike »11 ljudovlade s predsedniki. Razlika med tema dvema oblikama ni vedno enaka. Bistveno je, da ima v monarhiji državni poglavar svoj položaj na podlagi svojih lastnih pravic ter stoji nad svojim narodom, medtem ko je v republikah aM ljudovladah državni poglavar »amo mandator, torej pooblaščenec svojega ljudstva. V monarhijah odloča volja monarha, v republikah pa volj« naroda. Po nekod so delali tudi poskuse, uvesti poloiaj« monarhov brez dednih pravic do nasledstva. Monarhija j« lahko absolutna ali neodvisna, kjer je monarh edini nosilec državne oblasti. V njegovih rokah leži zakonodaja, uprava ta pra- POMIČNI mOBIZ □ Židovske »vstajenje« v Severni Afriki. Alžirski vladni odbor, ki mu načelu je znani De Gaulle, Je vpostavil zopet 1636 židovskih upravnih uradnikov, ki jih je svoječasno odstavila in odstranila vlada maršala Petaina. □ Sovjetske Izgube pri Vitebsku. Kakor j« razvidno 1« vojata poročil, skušajo boljševiki od 13. decembra dalje skoraj neprestano prodreti nemško fronto pri Vitebsku. To se jim nikakor nI posrečilo. Pač p« »o v tem času izgubili 1203 tankov. □ »Stalin bo diktator Evrope.« V ameriiki reprezentančni zbornici je izjavil poslanec Jesie Sumner iz driave Illinois, da je postal Stališ vsled udeležbe Sovjetske Unije v upravi Evropske komisije praktično diktator povojne Evrope. Krem-lju so po njegovem mnenju na ta način omogočili obvladanje največjega dela »osvobojenih pokrajin«. O De Ganile ta Tito v istem činu. Zastopnik not-kovske vlade se pogaja v Alžiru z znanim generalom De GauUe-om. Cilj pogajanj je priznanje De Gaulle-ovega vladnega odbora s strani Sovjetske Unije. De Gaulie bo torej predvidoma igral isto vlogo, ki jo igra na Balkanu Mnarlal« Tito. Kakor znano, je tudi njegovo »vlado« priznala Sovjetska Unija. □ AmerlSki republikanci upajo na volivne zmago. Novi predsednik odbora republikanske frakcije v ameriškem kongresu, Charles Hallack, se je nedavno zelo pohvalno izrazil glede izgledov njegove strank« pri prihodnjih prezidentsldh volitvah. Izjav« je med drugim, da so repubH- vosodj*. Slednjega izvršujejo po njem imenovani sodniki v njegovem imenu. Monarhija, je pa tudi lahko omejena, kjer monarh ni edini nosilec oblasti. V takih državah so pravice monarha v izvajanj« državne oblasti potom ljudske pravice, ki je izražena po ljudskih zastopnikih, takozvanih narodnih ali državnih poslancih, v gotovih ozi-rih, posebno glede zakonodaje, omejene. Tako-zvane omejene monarhije so lahko ustavne, v katerih je pretežni del oblasti v rokah monarha. V parlamentarnih monarhijah pa ima večino pravic v rokah ljudsko zastopstvo, to 60 narodni ali državni poslanci, ki tvorijo narodno predstavništvo ali parlament. Republik je več vrst. Zgodovina pozna aristokratske republike, v katerih so gotovi privilegirani krogi izvrševali državno oblast, kakor jo pozna zgodovina Benečanske republike. Danes republik v tej obliki ni več. V demokratskih republikah je državna obla6t v rokah ljudstva. Te se zopet lahko razdelijo na takozvane neposredne demokracije, kjer narod sam izvaja državno oblast, kakor je n. pr Švica, ali pa na reprezentativne demokracije, kjgr narod potom izvoljenih zastopnikov izvaja pripada jočo mu oblast. Pri tem je pa treba razločevati tri vrste demokracij: 1. Demokracijo ki razdeli oblast poedi-nih funkcij med razne neodvisne organe, ki nastopajo kot do precejšnje mere samostojne sile, kar nam prikazujejo Zecjinjene države Severne Amerike. 1 Parlamentarno demokracijo, kot izvršilnega organa 6 predsednikom repub!'ke in vlado, ki jih postavi parlament in jih seveda tudi lahko odstavi. Takšna republika je bila Francija. 3. Mešano predsedniško demokracijo, v kateri §o organi izvršujoča državna oblast, postavljeni deloma iz ljudstva samega, deloma pa iz parlamenta. Takšna republika je bila nekdanja Avstrija Republikam pravijo tudi, da so predsedniške republik«, če jim ndtelu:ejo predsedniki, in kolektivne «H «ikupinske če fim predseduje več oseb. Razen teh iz preteklosti prevzetih državnih oblik poznamo v najnovejši dobi tudi državne oblike, ki slonijo popolnoma na drugih temeljnih načelih. Predvsem gre za moderno d'žavno obliko, ki jo ima Velika Nemčija. Velika Nemčija si je svojo sedanjo državno obliko izbrala na podlagi svojih pravih germanskih temeljnih misli v obliki takozvane voditeljske državne oblike. Voditelj Nemčije je zrasel iz nemškega ljudstva ln vodi svoj narod in svojo državo. Vse funkcije državne oblasti, ki so zrasle iz naroda in njegovih potreb, 6o načelno in neomejeno prenesene v Filhrer-jeve roke. Končno je omeniti še obliko Sovjetije, ki je avtoritativno vladana država. Svetovni nazor, ki mu je sedaj podvržena, je pa smatrati kot nekaj prehodnega. kanci prepričani, da bodo jeseni zmagali prt prezidentiklh volitvah in porazili Rooseveltove demokrat«. Obenem — tako ie dejal Hallack — bodo imeli republikanci tudi pomembno večine v reprezentančni zbornici. D Nov »recept« za angleško prekomorsko trgovino. Državni tajnik za angleško prekomorsko trgovine J« izjavil te dni pred zastopniki izvozne tadu»trij«i, da se Anglija nikakor ne bo odpovedala svojim tradicijonalnim tržiščem. V to svrho si bo morala Anglija vsekakor prilastiti nekaterih metod, ki se jih doslej poslužujejo Amerik and. □ Senzacionalna tatvina važnih vojaških dokumentov. Kakor poroča »Svenska Dagbaldet«, j« nek poljski begunec v nekem stockholmskem boteta ukradel kovček, ki je bil last nekega švedskng« poročnika. V kovčku so se nahajali tako vaini vojaški dokumenti, da so oblasti odredil« najobsežnejšo akcijo. Aretirani Poljak j« izjavil, d« dokumentov ni ukradel, temveč, da jih Je v izpraznjenem kovčku pustil na nekem po-kopaHU«. Na dotičnem pokopališču «o našli pač prazen kovček, toda o dokumentih ni ne duh« ta n« sluha. □ Fordovi kemiki štrajkajo. Kakor poročajo is Zedinjenik držav, je zapustilo 700 kemikov ta metalurgov laboratorije Fordovih tovarn. □ Aretacija argentinskega konzula. V Trinida-du so angleške oblasti aretirale tamkajšnjega argentinskega konzula pod pretvezo, da je vohunil. Tako vsaj poroča pisarna argentinskega prezidenta. _ Seite 8. »Štajerski gospodar. 29. Januar 1944. 29. Januar 1944. »ŠTAJERSKI GOSPODAR« Seite 9. Bilder aus dem PK.-Kriegsber. Viitasalo-Atl.Sch. Finnische Nachtbomber. Bei beginnender Dunkelheit werden die Maschisen für einen Nachtbomberflug startfertig gemacht. Viele sowjetische Stützpunkte haben durch ihre Angriffe beträchtlichen Schaden erlitten. □ Roosevelt Je odpoklical svojega poslanika pri poljski emigrantski vladi. Prezident Rooeevelt je odpoklical svojega poslanika Anthony Bidole-a, »kreditiranega pri poljski emigrantski vladi v Londonu. Tako je prezident Zedinjenih držav dokumentiral tudi pred vsem svetom, da so zanj •veti sklepi teheranske konference. Poklon pred Stalinom mu je zares uspel tako, da ga Churchill lahko zavida. O Poljsko spoznanje. »Kurjer Warszawski« piše pod naslovom »Konec prijateljstva«, da je smatrati poljsko-angleško prijateljstvo in napovedano ljubimkovanje z Zedinjenimi državami kot zaključeno razdobje zmot in neizpolnjivih upov. Poljsko prebivalstvo je danes ogroženo s strani sovjetskega suženjstva, in sicer v trenutku, ko se pripravlja pošast na svoj zadnji skok na poljske hiše, cerkve, svetišča in delavnice. »Mi Poljaki — tako piše list — imamo samo eno izbiro. Spoznati moramo grozečo nevarnost in se v skupnem naporu postaviti poleg nemškega branika Evrope tn krščanske vere. Lahko pa tudi prekrižanih rok in * strahom v srcih čakamo na tujo pomoč, ki Je nikdar ne bo. V trenutku, ko se meri in tehta usoda sveta, je treba slišati glas razuma in častL Kot narod, ki je od pamtiveka katoliški, hočemo •tati sklenjeni v taboru branilcev krščanskega nauka v boju s hudičevim gospostvom«. Der erfolgreichste Jagdflieger der Welt, Hauptmann Nowotny erhält von Professor Tank, dem Konstrukteur des schnellsten Jagdflugzeuges der Welt, ein Modell der FW 190 überreicht PK.-Kriegsber. Lfickel — PBZ (Sch). auf Diese wicht] ße im Raum i 6chon oft da schewistis loser Folge 1 Nachschubkold fe Straße iichubstra-1 Newel war fi [tiger bol-ffe. In end- ■• deutsche f* „ > i zur k Imp- PK.-Kriegshngani (Sch). Deul In Kälte und Smetreiben hatten unsere Giiidier« in den ,, vordersten Lia Tag um Tag f. und Nacht tu Nicht aus, beseelt von etaK ocd entschlossenem Mhnrillen ge-gen den Feisdw ZWillsation, den Bokkirinnu». PK.4Crieg*fcpo»n* (Sch). jflü Von der Jagd ¿TereAomber mfct Die in da« UduflwiM «inge-llogenen Tarrortombar haben durch raten }4Ubwehr be-trächtHchai V«rtat« »litten. — PK.-Krlegrib. Wdtopi-AtL-Sch. Major Kall, Träger des Eichenlaubs mit Schwertern, verläßt nach seinem 250. LnfUieg seine Maschine. Der erste Graftoiaiit ist der Wart des Majors, dar lia von Feldflugplatz ru Feldflugplatz begleitet. PK.-Kriegsber. Eisner (Sch). PK.-Kriegsber. Muther-PBZ (Sch). Zivilkontrolle im Bandengebiet. In den bandenreichen Gegenden des sowjetischen Frontgebietes werden bei der Zivilbevölkerung immer wieder Kontrollen durchgeführt. Oft versuchen nämlich die Banden, die in ihren Dienst gepreßten Frauen als Kundschafter unter die ihrer Arbeit nachgehenden Bvölkerung zu schicken. O Sef mongolske vlade pri Stalinu. Ministrski predsednik in vojni minister zunanje Mongolije, maršal Cjorbirijansan, se nahaja po poročilu švedskega lista »Svenska Dagbladet« v Moskvi. V soboto ga je sprejel Stalin v navzočnosti Molo-tova. □ Roosevelt bo tudi četrtič kandidiral. Načel-stvo demokratske stranke Zedinjenih držav Severne Amerike — tako poroča njujorški dopisnik lista »Svenska Dagbladet« — je ponudilo prezi-dentu Rooseveltu četrtokrat kandidaturo za pre-zidenta. V posebni resoluciji hvali načelstvo demokratske stranke njegove izredne lastnosti in ga poziva »naj koraka i v bodoče po svoji poti dalje kot veliki prezident sveta«. □ Funkcije generala Eisenhowerja. Po uradnih poročilih iz Londona, ameriški general Eisenhower ni samo vrhovni poveljnik zavezniške inva-zijske vojske, temveč je tudi poveljnik ameriških čet v Evropi. Njegov namestnik v vodstvu ameriške vojske je generalmajor Ch. Lee. -Sef generalnega štaba Amerikancev kakor tudi zaveznikov je generalmajor Wedell Smith Ein U-Boot knackt drei Zerstörer In wenigen Minuten eine ganze Zerstörergruppe weggefegt Von Kriegsberichter Willi Sämisch. Bei der Kriegsmarine, im Januar 1944 (PK). Wie das Oberkommando der Wehrmacht im Wehrmachtsbericht mitteilte, versenkten deutsche U-Boote innerhalb von zehn Tagen im Atlantik 21 feindliche Zerstörer. Ein einziges deutsches U-Boot schoß allein drei dieser Zerstörer ab, davon zwei bei einem Angriff. Ein Zerstörer, der von einem Dreierfächei im Vorschiff, in der Maschine und im Achterschiff getroffen wurde, wurden im Bruchteil einer Sekunde buchstäblich in Atome zerrissen. Bei diesem Gefecht in den Abendstunden des Neujahrstages wurde innerhalb weniger Minuten eine ganze Zerstörergruppe vernichtet, da der dritte Zerstörer von einem Nachbarboot umgelegt wurde. Seit Tagen befindet sich U-X auf Marschfahrt in das befohlene Operationsgebiet. In den Decks sind die Weihnachtsbäume verstaut, deutsche Fichten, die am Heiligenabend im Kerzenglanz erstrahlen und an die Heimat erinnern sollen, die ebenso das Weihnachtsfest feiert und an ihre tapferen U-Boot-Fahrer draußen auf See denkt. »An Kommandant«... in wenigen Sekunden ist der Kommandant, ein Junger Oberleutnant, der jetzt seine zweite Fahrt als U-Boot-Kommandant macht, auf der Brücke. »Neuer Kurs... zig Grad!« Vorbei ist es mit der Weihnachtsstimmung. Jetzt gibt es nur noch eines: Ran an den Feind I Mit äußerster Kraft geht es in das Gefechtsgebiet. Hoch schäumt die See, spritzen die Brecher über das kleine, schlanke Boot. »An Kommandant! In... zig Grad Zerstörerschatten!« Die haben uns heute am Heiligen Abend noch gefehlt. Rohre klar zum Schuß! »Mensch, das sind ja zwei Schatten, eine ganze Zerstörergruppe!« Da setzt auch schon wütendes Artilleriefeuer ein. Die Zerstörer müssen in der ruhigen Nacht das deutsche U-Boot erkannt haben, das sich wie auf einein Präsentierteller v>3r der Kimm abhebt. Die Männer auf der Brück«! sind von den Leichtgranaten geblendet. Wegtauclen? Niemals! Steuer- und Backbord zischen Leuchtgranaten tn die See. Jetzt sind die Silhouetten der Zerstörer erkenn-bar. »Rohr drei fertig! Rohr drei los!« Der Aal zischt, von der Preßluft getrieben, los. Sofort geht das Boot auf Tiefe. Unendlich scheinen die Sekunden. Dann eine Detonation! Sie ist so stark, daß für Sekunden das Licht ausfällt. »Der ist getroffenl Unser erster Zerstörer!« ruft der Tiefenrudergänger. Ein Freudenschrei der Besatzimg. Da hagelt es Wasserbomben, die ihrer Stimmung keinen Abbruch tun können. Deutlich ist das Brechen der Schotten, das Zischen der entweichenden Luft und das Bersten der noch an Bord de>s feindlichen Zerstörers befindlichen Wasserbomben zu hören. »Der 6äuft ab, da hilft weiter nichts mehr!« meint lachend der junge Kommandant. »Wimpel Nummer eins ist fällig.« Weiter geht die Fahrt Heute ist Neujahr! Was wird das Jahr 1944 bringen? Ein jeder hängt seinen Gedanken nach, immer toller gebärdet sich die See. Die Brückenwache geht durchnäßt und durchfroren. Es i6t bitter kalt. In den Abendstunden des 1. Januar 1944 macht der junge Oberleutnant einen Zerstörerschatten aus. Zwei weitere Schatten werden gesehen. Schon wider «ine ZerstAwgruppe die aus U-Boot-Fah-sern das Leiben zw Hölle machen will. Mit kleiner Fahrt, im sich durch die helle Bogsee nicht zu vorraten, schleicht sich U-X an die Zerstörer heran. Diese »Sheet-Dogs« (Schäferhunde), wie di« Amerikaner sagen, die Jagd auf unsere »grauen Wölfe« machen sollen. Heute tot es umgekehrt! Längst sind die Rohre klar. Obwohl die Zerstörer das deutsche U-Boot im aufgetauchten Zustand gesehen haben, setzen sie nicht wie gewohnt zum Rammstoß an, sondern laufen ab, um uns mit ihrer Artillerie zu erledigen. Ein reger Morseverkehr zwischen den Zerstörern ist zu beobachten. Ehe die Männer auf der Brücke wissen, was eigentlich anliegt, heulen die ersten Granaten, über das Boot. Der Brite schießt sich ein, aber weit liegen die Einschläge. Der nächste Einschlag jedoch geht fünfzig Meter achteraus ins Kielwasser. Aber dann rauscht auch schon unser Dreier-Seher ab. Dal Ein fürchterliches Inferno. Die drei Torpedos haben den in der Mitte fahrenden Zerstörer In Vorschiff, Maschine und Achterschiff getrof-feni er zerreißt in drei Teile und fliegt dann, In Atome aufgelöst, in die Luft Im Bruchteil einer Sekunde i6t er von der Wasserfläche verschwunden, wie von Geisterhand v°igewischt. Und wäh- rend di« Männer die gute Wirkung ihrer Aale «r-leben, zischt der Bugtorpedo los. Nicht lange dauert es, da bricht Zerstörer Nummer zwei aus allem Fugen und sinkt unter Detonationen. Das Krepieren der uns zugedachten Wasserbomben ist eine beruhigende Sinfonie. »Schnell absetzen, Torpedos nachladen!« befiehlt der Kommandant. Fieberhaft arbeiten die Männer, während der dritte Zerstörer, der letzte der Gruppe, die Uberlebenden aus dem Wasser fischt, wird er von unserem Nachbarboot torpediert und sinkt in wenigen Minuten. So ist eine ganze Zerstörergruppe vernichtet. hn Funkschap setzt der Funkmaat die Erfolgsmeldungen ab. Kurz darauf kommt die Antwort vom Oberbefehlshaber: »Bravo U-X! Dönitz«. Wenig später sind wir trotz stärkster Bedrohung durch Flieger wieder im Stützpunkt. Feindliche Grossbomber nnter dem Schneidebrenner Pk. Der Rumpf eines von deutschen Jägern bereit« beim Anflug über den besetzten Westgebieten erfaßten und abgeschossenen Terrorbom-bers hat sich tief 'n das feuchte Erdreich einge- wühlt und ist mit zersplittertem Heck über dem etwas morastigen Untergrund stehengeblieben. Au6 dem Boden ragt nur der zerfetzte Rumpf wie der Stumpf eines Baumes heraus, in den der Blitz geschlagen ist. Mit Spaten und Spitzhacke gehen die Männer daran, die beiden Motoren 60 weit freizulegen, daß sie — einige Stunden später — mit Hilfe eines schnell erstellten Flaschenzuges aus dem Trichter emporgewunden werden können Nicht immer geht eine Bergung so schnell und reibungslos vor sich! Schwieriger ist es schon, wenn ein Feindflugzeug, vor der Küste abgeschossen, sich tief in den lockeren Boden von Sandbänken eingewühlt hat Dann gilt es, zur Zeit der Ebbe die wichtigen Vorarbeiten zur Hebung der Trümmer mit Hilfe eines Bergeprahms vorzunehmen. Arbeiten, die oft genug im Wechsel der Gezeiten sehr bald vergeblich geworden sind. In einem solchen Fall heißt es, von vorn zu beginnen, nachdem die Flut erneut der Ebbe Platz gemacht hat. Und noch schwieriger ist es, zuiii Absturz gebrachte feindliche Flugzeuge aus den Kanälen zu bergen, welche in dem Einsatzbereich dieses Zerlegebetriebes unserer Luftwaffe engmaschig das Land durchziehen. Sie sind wicht'ge Verkehrsadern, die nicht tagelang verstopft sein dürfen. Und so bleibt in einem derartigen Fall UMNI KMETO VA L E C__ m Ka) se ti kmetic, v nevarnost podajaš — sadjariti hočeš, — pa tega ne znaš ! ! Neposreden vzrok, da bodo naslednje vrstice zagledale beli dan, je bila tale resnična prigoda: Nekje na Spodnjem Štajerskem so bili povabljeni vsi sadjarji k enodnevnemu šolanju, kjer bi dobili najpotrebnejše znanja o oskrbi sadnega drevja, tako v besedi, kakor tudi nazorno. Strokovnjak, ki je v svojem poklicu prezaposlen, je žttvoval svoje delo, ter prišel po blatni ce6ti peš daleč v hribovsko vas, kjer naj bi ■ se to šolanje vršilo. Res je videl spotoma mnogo sadnih drevesc, res so bila vsa od kraja potrebna skrbnejše in pravilnejše nege — zato se je že v naprej veselil, koliko bo s svojim današnjim predavanjem lahko koristil napredku sadjarstva ... Toda glej! Ko prispe naš strokovnjak .na kraj, kjer naj bi se predavanje vršilo, najde par ljudi — pa še ti so čakali zunaj, češ, »notri tako nobenega ni« ... Ubogi strokovnjak je nekaj časa prevdarjal, ali bi se obrnil in odšel, ali pa naj predava šestim poslušalcem. Odločil se je za poslednje, misleč si: »Ti, ki so prišli, vendar niso krivi, da nichts anderes übrig, als im Taucheranzug hinabzusteigen und von dort unten die Bergungsarbeiten zu leiten, welche mit einem Schiffshebeprahm vorgenommen werden. Noch niemals ist die Menge der zum Absturz gebrachten und dann geborgenen Feindflugzeuge seit Bestehen dieses Zerlegebetriebes in den besetzten Weslgebieten so groß gewesen, wie jetzt — der Arbeitsanfall auf diesem Platz ist daher ein getreues Spiegelbild der in ihrer Härte und in ihren Erfolgen immer stärker werdenden deutschen Luftabwehr durch Jäger, Nachtjäger und Flak. Unter den Flugzeugen befinden sich neben den britischen Jagdmaschinen und Kampfflugzeugen, auch Terrorbomber der Typen Lancaster, Halifax und Stirling. Daß in den letzten Monaten nicht wenige der von den Amerikanern prahlerisch als unbezwingbar eingestellten Boeing nur von diesem einen Zerlegebetrieb geborgen werden konnten, gibt ein aufschlußreiches Bild vcm der harten Luftabwehr, der sich die Anglo-Amenka-ner gegenübergestellt sehen. An wenigen Flugzeugen nur 6ieht man noch deutlich, weil sie nach Beschuß notlanden konnten und daher noch einigermaßen gut rhalten geblieben sind, die handgroßen Löcher, welche die Geschoßgarben deutscher Jäger rissen, oder die klaffenden Öffnungen, die allzu deutlich von den Granaten unserer Flak zeugen. Die anderen Maschinen sind oft genug ein unentwirrbares Durcheinander von verknäulten, ineinandergeschobenen, zusammengepreßten Teilen und Teilchen, von zerbeulten und verbogenen Bordwaffen aller Kaliber, von zerfetzten, durchlöcherten und auseinandergerissenen Tragflächen, in die sich weißgebrannte Motoren .eingefressen' haben. Die Rümpfe sind verbrannt, verkohlt oder versengt, die Kanzeln oft bis zur Unkenntlichkeit zertrümmert, die Kugellager, Zahnräder und Triebwerke zu Klumpen zusammengeschmolzen. Es gilt nun, diese Rese der Feindmaschinen in dem Zerlegebetrieb der Luftwaffe auszuschlachten und die dadurch freigemachten Rohstoffe der Verwertung durch die deutsche Rüstungsandustrie zuzuführen. So stehen denn von frühmorgens bis zum Dunkelwerden die Arbeiter an den Trümmern, um mit schweren Äxten und Vorschlaghämmern letzte Hand an das Zerstörungswerk zu legen, das die deutsche Luftabwehr mit dem Al>schuß der feindlichen Flugzeuge begonnen hat. Und wo diese Werkzeuge in arbeitsgewohnten Fäusten nicht ausreichen, da tritt der Schneidbrenner in Tätigkeit. Diese Arbeit, die unter der Aufsicht deutscher Ingenieure und deutscher Soldaten durchgeführt wird, ist also'doppelt wichtig: sie führt den nichtdeutschen Arbeitskräften — und in ihnen einer breiteren Öffentlichkeit — nicht nur sehr überzeugend und im wahrsten Sinne des Wortes zum Greifen nach vor Augen, wie stark die deutsche Abwehr ist, und straft dadurch jede feindliche Agitation-Lügen, sondern stellt auch der deutschen Rüstungsindustrie wertvollste Rohstoffmengen zusätzlich zur Verfügung, damit sie die Waffenschmiede. die eines Tages in der Hand unserer Soldaten den Endsieg herbeiführen werden . Kriegsberichter R. Wolif. drugih ni bilo, zakaj naj bi bili torej kaznovani namesto njih e tem, da bi imeli zastonj pot sem in nazaj domovi?« Predavanje se je zatorej izvršilo, in ko je na koncu vprašal predavatelj navzroče, ali jim je žal, ker so prišli, so odgovorili: »Ne nam, onim naj bo žal, ki so ostali domal Gospod, pridite še enkratl Mi jamčimo, da bo dvorana polna poslušalcev...« Zal i— tega jim strokovnjak ni mogel obljubiti. Pač pa jim je zagotovil, da bo glavne misli svojega predavanja napisal in v obliki strokovnega članka objavil v »Štajerskem Gospodarju«, — v pouk vsem našim kmečkim gospodarjem, ki na strokovna predavanja ne pridejo, čeprav so pouka o pravilnem oskrbovanju drevja krvavo potrebni ... 1. Od česa vsega ]e uspevanje in rast sadnega drevja odvisna. »Večina naših kmečkih gospodarjev«, je pričel strokovnjak govoriti, misli, da je uspevanje, to je dobra rast in rodovitnost sadnega drevja odvisna edinole od pravilnega čiščenja krone in kvečjemu še od mazanja debel v jeseni z apne-nim beležem. Toda kako zelo se motijol Kajti na to, da-li sadno drevje uspeva ali ne, vpliva neštevilno okoliščin in vzrokov. Vsaj najvažnejše od teh moramo poznati. a) Podnebje: Ni vsako sadno pleme in vsaka sorta za vsako podnebje. Breskve, marelice, kostanj, žlahtni oreh itd. uspevajo samo v toplem vinskem podnebju, nekatera 6adna plemena samo v podnebju, kjer je dovolj padavin, druga spet samo v suhem podnebju z malo padavin. b) Lega: Uspevanje sadnega drevja je v veliki meri odvisno od lege Mrzle osojne severne lege sploh niso primerne za sadno drevje; a marsikatero sadno pleme in marsikatere sorte posameznih sadnih plemen ne uspevajo v nižinskih ravninah, druge sorte in plemena pa spet ne v strmih brežinskih legah, niti ne previsoko v gorah. c) Zemlja: Tudi kakovost zemlje za uspevanje sadnega drevja je velike važnosti. Mnoga sadna plemena in sorte uspevajo samo v lahki, druga plemena in sorte 6pet samo v težki, mastni zemlji) če je zemlja presuha, je večini sadnega drevja uspevanje v njej mogoče, a če je vlažna, premoč-vima, drevje v njej istotako ne more uspevati. Z ozirom na vse povedano lahko izvajamo prvo v-žno ugotovitev: Sadjar mora že pri izbiri sadnega plemena in sorte upoštevati dano podnebje, lego in femljo in sme saditi samo ona sadna plemena in sorte, ki so za dotično podnebje, lego in zemljo primerna. Dreves, ki ne uspevajo in se morda celo sušijo zaradi napačno izbrane sorte, nI mogoče z nobenim sredstvom prisiliti, da bi uspevala. Treba jih je čimprej nadomestiti z ustreznim sadnim plemenom ali sorto. Iz te ugotovitve sledi druga: Vsak sadjar mora poznati zahteve, ki jih stavijo najvažnejša sadna plemena in najvažnejše sorte posameznih plemen glede na podnebje, lego in zemljo, kajti sicer mu ]e i uspehom sadjariti nemogočel 2. Le zdrava, dovolj razvita in pravilno posajena drevesca lahko uspevajo! Medtem, ko so podnebje, lega in zemlja odločilni činitelji za uspevanje posameznih sadnih plemen in sort v obče, so 6pet nadaljnje okoliščine, ki so vzrok, da v enakem podnebju, legi in zemlji in pri isti sorti nekatero drevo lepo uspeva, a drugo ne. Ti vzroki so: a) Življenjska ali Tastna moč posameznih drevesc. Enako, kot ve vsak živinorejec, da sme pričakovati povoljnega razvoja samo od mladičev zdravih in dobro razvitih prednikov, prav tako lahko drevo uspeva le, če vsebuje dovolj že v semenu skrite življenjske moči. In prav tako, kot se pri živini nekaj mladičev istih prednikov (pri svinjah n. pr. celo istega gnezda) razvija hitreje in bolje, a drugi zaostanejo v rasti in razvoju, — prav tako je tudi pri sadnem drevju: Vsako drevo ima svojo lastno življenjsko silo, ki ni pri dveh drevesih enaka. Zato lahko izvajamo iz tega naslednjo ugotovitev: Doseči enotno rast in rodovitnost celih nasadov sadnega drevla je nemogoče, ker j« življenjska m o? vsakega posameznega drevesa različna. b) Sajenje in ravnanje z drevesci ob tajen)«. Jasno je, da bo bolje uspevalo drevo, ki sme zanj izkopali jamo pravočasno, in dovolj velika kjer Je zemlja lahko premrznila, in če smo jame vsaj 14 dni pred sajenjem zasuli, istočasio prt-mešali zemlji komposta in trdno zabiH tudi močan kol — kot pa, če tik pred sajenjem izkopi jemo za klobuk veliko jamo, v katero stlačim« korenine drevesca in jih zabijemo s svežimi grudami. Tudi je gotovo, da bo bolje uspevalo drevesce, ki smo ga previdno izkopali iz drevesnic«^ tako, da je ohranilo korenine kar se da nepoškodovane, in ako smo korenine zavili v vlažne vro če in Jih varovali pred soncem in mrazom, — kot pa, ako potegnemo drevesce iz tal s surove silo, tako, da se mu vse korenine odtrgajo in ga pustimo na soncu in mrazu mogoče ves teden, preden pridejo korenine, kar jih je še ostalo, spet v zemljo. Tudi ni vseeno, kako globoko posadimo drevo, kajti vsled preglobokega ali pa preplitvega sajenja je drevo ovirano v rasti aH pa se sploh posuši. Drevesce bo dobro uspevalo le, če ga posadimo prav tako globoko, kot je bilo posajeno v drevesnici. In končno moramo tudi pri privezovanju drevesc h kolu paziti, da se drevesce ne bo »obesilo«, ko se bo zemlja ob njem posedla, zato mora biti zanjka rahla ia na deblu višje kot na kolu. 3. Ucpevanje In rodovitnost drevesc Je v veliki meri odvisna od razpoložljive hrane v tleh, to ]e predvsem od gnojenja! Vsak pozna pregovor, da prazna vreča ne stoji pokonci. Enako je nemogoče, da bi drevo uspešno raslo in rodilo, če nima na razpolago dovolj hrane. Vemo nadalje, da dobiva drevje, kot tudi vse ostale zelene rastline del svoje hrane iz zraka potom vsrkavanja zračnega ogljika, a ostalo hrano (predvsem dušik, fosfor in kalij) iz zemlje. Vemo tudi, da v zemlji prav teh snovi, ki jih srevesa za svojo hrano nujno potrebujejo, navadno manjka in da moramo zato drevju gnojiti, če hočemo pospešiti njegovo rast ali rodovitnost. In sicer bomo gnojili z dušičnimi gnojili, če hočemo pospeSitl samo rast, a če hočemo pospeševati rodovitnost dreves, ki sicer bujno rastejo, toda ne rode, se bomo dušičnih gnojil izogibali in bomo uporabljali za gnojenje pečkatih sadnih plemen predvsem kali), za gnojenje koščičastega sadnega drevja pa tudi fosfatna gnojila, kajti fosfor pospešuje tvorbo zrnja, jedrc, koščic itd. Marsikatera sadna plemena pa ljubijo v zemlji tudi obilo apna, predvsem vsi koščičarji. Na rast in rodovitnost drevja torej sadjar lahko v veliki meri vpliva z gnojenjem; zato mora sadjar vedeti, kakšne vrste gnojil zahtevajo posamezna sadna plemena, pa tudi katera od gnojil pospešujejo rast, a katera od njih rodovitnost. 4. Obrezovanje mladega drevja je važnejše, kot obžagovanje starih dreves! Dosedaj smo ugotovili, da se rast in rodovitnost sadnega drevja ravna predvsem po tem, dar li je plemo in 6orta primerna glede na podnebje, lego in zemljo; nadalje potem, ali ima drevo samo dovolj življenjske moči. kakor tudi po tem. ali je bilo pravilno posajeno: v nemali meri pa, da je uspevanje sadnega drevja odvisno tudi od zadostnega in pravilnega gnojenja. »Toda — čemu za božjo voljo — pa je potem sploh še potrebno drevje obrezovati in obžalovati?!« «e boste gotovo vprašali Odgovor se glasi: Ako drevo samo od sebe pravilno raste ta zadostno rodi, ga sploh nI treba obrezovati in o!>-žagovatl. Vsako obrezovanje in obžaqovanje sadnega drevja ima namreč samo ta namen, da popravi)« nepravilnosti, ki se v rasti sadneqa drevja pojavljajo, prav tako, kakor ima vzgoja otrok predvsem namen, da odpravlja napake in slabe lastnosti, ki bi sicer kvarile značaj otrok. In kar velja pri vzgoji otrok, velja tudi pil sadnem drevju: najvažnejše je, da mu uravnam« rast in ga usmerjamo v pravilno obliko prva leta po sajenju. Kar je v teh letih zamujenega, vse poznejše obrekovanje ne more več nadomestiti. Zato obrezovanja mladega drevja ne smem« opustitll Kako pa na1 mlado drevje obrezujemo? Samo eno pravilo je, ki velja za obrezovan)« mladega sadnega drevja vseh plemen in sort brei izjeme, in to je: Z obrezovanjem moramo preprečiti, da bi dobilo drevo dvojen vrh, rogovile. PK.-Kriegsber. Wittmaak (Sch.) Verwundetentransport im Seenotflugzeug. Nach der Kapitulation des englischen Flottenstützpunktes Leros gingen deutsche Seenotflugzeuge in dem von felsigen Höhen umgebenen Hafen der Insel nieder, um Schwerverwundete der siegreichen Kampfgruppe in die Lazarette des Festlandes zu befördern. — Unser Bild zeigt den Transport der Verwundeten zum Flugzeug Kajti tako drevo se slej ko prej razčesne in s tem propade. V ostalem pa ima obrezovanje mladega drevja namen, da uravnoveša drevesno krono. Toda to ni tako enostavno. Treba je namreč vedeti, da ima vsako sadno pleme, da celo vsaka sorta svojo posebno rast in obliko, tako, da je nemogoče obrezovati mlado sadno drevje po enotnem vzorcu. Saj je tudi pri gozdnem drevju enako: smreka raste drugače kakor bukev, in leska drugače kot dren. Kdor hoče torej sadno drevje pravilno obrezovati, mora za vsako drevo vedeti, kakšne sorte Je, vedeti pa tudi, kakšno obliko drevesne krone delajo posamezna sadna plemena in sorte. Kdor si o teh dveh 6tvareh ni čisto na jasnem, stori najbolje, če ne poskuša obrezovati svojega-mladega sadnega drevja sam, marveč naprosi za to delo veščega človeka. Drugače je namreč treba obrezovati drevesca, ki jih hočemo vzgojiti v pokončno stožčasto krono (hruške), drugače ona, kjer naj bi bila krona trivrhna (breskve, češnje), 6pet drugač drevesca, ki naj dobe oblasto krono (večina jablan). Prav tako je treba drugače obrezovati drevesca, ki imajo po naravi gosto krono, kot pa drevesca, ki tvorijo redkovejnato krono. Pri vsakem obrezovanju pa se je treba zavedati: 1. da obrezovanje rasti drevja ne zadržuje, marveč pospešuje. Zato je treba — enako kot pri vinski trti — obrezovati šibko rastoče drevje bolj močno, a bujno rastoče malo aH pa nič. 2. da mora biti vsaka drevesna krona, bodisi te ene ali druge oblike, uravnovešena, to je, na vse strani enako daleč od debla v stran in v vi-iino segajoča. Pri obrezovanju krajšamo predvsem veje na oni strani \rone, ki je premočno razvita, da s tem pospešimo razvoj vej na šibkejši strani drevesai 3. da je vedno boljše, odrezati ali sploh odstraniti nepravilno rastočo vejo ie, dokler Je le še iiba, kot pa čakati, da zraste v debelo vejo. Vse hranilne snovi, ki jih je taka veja za svojo rast porabila, gredo namreč v niči i. Kaj pa saj odstranimo pri starejšem drevju ob čiščenju? Brez pomisleka samo suhe veje ln cela suha drevesa. Pa ie tu moramo prej ugotoviti vzrok, zakaj ee Je veja ali drevo {(osušilo. Vzroki so lahko prav različni: pozeba, rak, voluhar, neprava sorta, pregloboko sajenje, pomanjkanje vode ali pa hranilnik snovi v tleh, poškodbe po zajcu itd. na deblu in ie več drugih. Vzroke moramo skušati odpraviti, kajti sicer se bo sušenje vej nadaljevalo. Kar pa se živih vej na drevesu tiče, pa moramo biti z odž&govanjem prav previdni. Kar je odlagano, je izgubljeno, zato dobro premislimo, preden vejo odstranimo. Sploh pa morata biti pri efcžagovanju večjega drev}a, kjer se ne dajo vse veje doseči od tal, vedno dva delavca: eden je na tleh in določa, kaj in kje Je treba odžagati, a drugi na drevesu aH na lestvi, ki njegove ukaze fevr&uje. Pri uravnovešanju krone mora oni, ki Je na tleh, ogledati drevo od vseh strani, da dobi pravilno sliko o podobi krone in o tem, kaj je treba odstraniti. Seveda Je treba vsako odžagano vejo sproti Izvleči Iz drevesne krone ln nato spet od vseh strani ogledati novo nastali položaj v kroni, predan z obžagovanjem nadaljujemo. Paziti moramo, da se nam pri žaganju veje ne za-lomijol Zagajmo tik deblal Preveč obžagovatl nikar) Posebno ne močno rastočega drevja! Pač pa skrbno odstranimo vse divje, vodne poganjke ob deblu, ln to prav tik tal z ostrim nožem. Vodne poganjke v kroni pa odstranimo samo, če rastejo navpik ln če so pre-ffosti. Iz nekaterih vodnih poganjkov pa lahko, posebno pri koičičarjih, drevesno krono sčasoma pomladimo. Obenem s čiščenjem krone zamažimo in obve-fctmo tudi vse rane na drevesnem deblu in vejah, ki odstranimo tudi suhe, gnile plodove (monili-Jal), ter pograbimo listje izpod drevja ln ga eežgimo. Kdor more, naj da drevo poškropiti i drevesnim karbolinejem. Pri starem drevju pride v poštev tudi ostrganje starega hiba, vendar naj to delo opusti, kdor nima primernega orodja ln vestnih delavcev, kajti sicer mu bodo napravili več škode kot koristi •< tem, ker ranijo zdrav hib. Mešanje debel t apnom Je pozimi brat smisla in koristi, pač pa je umestno, mazati z apnom mlada sadna debele« spomladi, ker varajejo pred ■pomladansko poiebo. ^ HRABRI SPODNJEŠTAJERCI * Odlikovan vojak iz Ortsgruppe Egidi, Kreis Marburg-Land. Za hrabro zadržanje v bojih na fronti je bil odlikovan z odlikovanjem Eisernes Kreuz H. Klasse Soldat Johann Pfiffer iz Gois-segg-a v Ortsgrupp-i Egidi in den Büheln. * Junaka iz Ortsgruppe Peilenstein. Eisernes Kreuz II. Klasse sta dobila za hrabrost Soldata Martin Beutz in Viktor Wallant iz Ort6qruppe Peilenstein, Rreis Rann. * Odlikovana Junaka iz Ortsgruppe Hörberg (Kreis Rann). Gefreiter Franz Supanez in Obergefreiter Dominik Dobranz iz Hörberg-a sta dobila za izvršeno junaško delo na bojišču vidne znake hrabrosti, in sicer Eisernes Kreuz II. Klasse. * Ortsgruppa Herschbach ima pet odlikovancev. Soldatl Friedrich Kmetetz, Anton Onatsch, Friedrich Pemat, Alois Urbantschitsch in Vinzenz Golob i* Ortsgruppe Kerschbach (Kreis Marburg- Dr. V. J. Lukas: Kaufmännische Fachausdrücke in Ubungssätzen. 1. Es ist mir nicht möglich, Ihnen die Waren billiger zu berechnen. 2. Ich bestätige den Erhalt Ihres Briefes vom 21. d. M , J. Dia meine Bestände in den von Ihnen gewünschten Waren schon erschöpft sind, kann ich Ihre Bestellung nicht mehr entgegennehmen. 4. Diese Finna verfügt über ein ausreichendes Betriebskapital. j. Das Gewicht der Ware heißt Nettogewicht, das Gewicht der Verpackimg Tara- und das Gewicht der Ware und der Verpackung wird Bruttogewicht genannt. •.Dieser Betrag ist auf dem Warenkonto zu buchen. 1. Alle Buchungen müssen sorgfältig vorgenommen werden, so daß sie jederzeit überprüft werden können. t. Die Dividende dieser Aktiengesellschaft wurde in der Hauptversammlung für dieses Jahr anf 4% festgelegt. •.Bei Durchsicht unserer Bücher fanden wir, daß Sie uns noch einen Betrag von 10 RM schulden. Wir bitten Sie, diese Restschuld auf beigelegter Zahlkarte innerhalb dTei Tagen zur Anzahlung zu bringen. lt. Ja dem oben angeführten Betrag sand alle Spe- Land) so dobili Eisernes Kreuz II. Klasse, ker 60 se odlikovali v bojih na fronti. * Junaki iz Kreis-a Marburg-Stadt in Marburg-Land. Iz Ortsgruppe Lembach (Kreis Marbu g-Stadt) so bili odlikovani z odlikovanjem Eisernes Kreuz II. Klasse za hrabrost: Gefreiter Josef Felser in Soldat Johann Doki ter Oskar DomHtar. Oskar Domittar je pri izvrševanju junaškega dela padel na bojišču. — Isto odlikovanje je dobil Gefreiter Oskar Pernik iz Lorenzen am Bachern (Kreis Marburg-Land), * Junaški vojak iz Cilli-ja. Soldat Stefan Deni-schar iz Ortsgruppe Cilli-Schloßberg je dobil Eisernes Kreuz II. Klasse za hrabro zadržanje v boju na fronti * Hrabra Hohlensteiner-ja. Grenadier-ja Rudolf Weber in Gottfried Soitsch iz Ortsgruppe Hohlen-stein sta dobila Eisernes Kreuz II. Klasse, ker sta se v bojih na fronti izkazala kot neustrašna junaka. Ausschneiden! Izrezatil sen einschließlich Transport, Versicherung und Zoll inbegriffen. 11. Gemäß Ihrem Auftrage vom 3. d. M. übersenden wir Ihnen heute per Eilgut die unten aufgezählten Waren. 12. Sie haben zur Zeit bei uns ein Guthaben von 3721 RM. 13. Wenden Sie sich in Ihrer Angelegenheit di- „ rekt an die Handelskammer. 14. Zwischen Deutschland und Italien wurde ein neuer Handelsvertrag abgeschlossen. 15. Wir teilen Ihnen mit, daß unsere Bank in Veldes eine Zweigniederlassung eröffnen wird. 16. Die Messen von Leipzig sind auf der ganzen Welt berühmt. 17. Wir haben Ihnen per Post eine Musterkollektion unserer Artikel zugesandt. 18. Der bestellte Staubsauger ist heute per Nachnahme an Sie abgegangen 19. Infolge höherer Erzeugungskosten mußten wir eine kleine Preiserhöhung eintreten lassen. 20. Auf Ihre Anfrage teilen wir Ihnen mit, daß $e auf beigelegtem Zettel genannte Firma schon längere Zeit ihren Verpflichtungen nicht mehr nachkommt. 21. Wir werden Ihnen gerne alle Unkosten vergüten. 22. Leider müssen wir Ihnen 10% Verzugszinsen in Anrechnung bringen. Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično.) 56. Stunde. MALE VESTI " Razstava »Der Luftterror« v Marburgu. Ze od 28. januarja imajo v Marburgu v zborovalni dvorani Ortsgruppe VI razstavo o .letalskem terorju, ki bo trajala do 13. februarja 1944. Naši sovražniki skušajo z vsemi barbarskimi sredstvi terorizirati naše žene, otroke, bolnike in starčke, da bi na ta način skušali zlomiti nemško odločnost in voljo do zmage. V strahopetnem pobijanju neo-boroženih in vsake obrambe nezmožnih nedolžnih civilnih oseb iščejo nadomesilo za bojevniške uspehe, ki si jih radi svoje nezmožnosti in boječ-nosti ne morejo priboriti v odprtem, vitežkem in možatem boju, kot oboroženi vojaki zoper naše oborožene može. Fiihrer je že davno pred izbruhom sedanje vojne današnjim našim nasprotnikom širokogrudno ponudil predpogoje, da bi se za slučaj vojne letalske operacije omejilo samo na vojno važne objekte. Vse te človekoljubne predloge so pa ti gospodje brezobzirno odbili. Anglosasi so pač hoteli letalski teror. Danes pa morajo že uvidevati, da nam tudi s tem ne bodo odvzeli zmage. — Razstava nudi ohiskovalcu mnogo realističnih slik v obliki objektivnih dokumentov, ki dokazujejo zločine, izvršene po zračnih banditih nad našim nedolžnim narodom. Razen tega je na ogled cela vrsta slik, ki nam iz praktičnih primerov dajejo nauk. kako se nam je braniti pred morebitnimi napadi z zažigalnimi bombami itd. Priporoča se, da si vsi, ki jim je to količkaj mogoče, to potrebno, koristno povrh pa zelo zanimivo razstavo ogledajo. * Smrt znanega Spodnještajerca. V Marbui*g-u je umrl, star 82 let, Hofrat dr. Friedrich Ploj, ki je v nekdanji obdonavski monarhiji bil predsednik vrhovneqa upravnega sodišča v Wien-u, v bivši Jugoslaviji veliki župan in predsednik senata. Pokojni je bil v stari monarhiji eden tistih redkih c. in kr. uradnikov, ki je razmeroma hitro napredoval in bil eden najmlajših dvornih svet-n:kov ali Hofratov svoje dobi. Smrt najstarejše kmetice v Bad Neuhausu. V občini Bad Neuhaus pri Cilli-ju je umrla kmetica Uršula Recher. ki je dosegla visoko starost 94 let Dva meseca pred svojo smrjo je opravljala še kmetijska dela * Nekdaj in danes, Ce vstopim v kakšno knji' garno in se kakor diugi postavim ob prodajno mizo ali pa oziram po policah s knjigami, da vidim morebitne nove izdaje/ se nehote spomnim moje mladosti. To se ne zgodi, ker se najde po knjigarnah več ali manj vedno isti krog ljudi, ki liki prijateljem cvetlic, jemljejo ljubeznivo v roko cvet nemške literature, da jo prebirajo, temveč, ker izgleda dane«; po knjigarnah čisto drugače kakor nekoč. — Ze kot kodrast mladenič sem bil strasten obiskovalec knjigarn z novimi in 23, Wenn Sie sofort bestellen, können wir Ihnen einen Verzugspreis gewähren. 24 Wir geben Waren nur an Wiederverkäufer ab. 25. Wir bitten Sie, Ihren Bedarf in unserem Zweiggeschäft in Domschale zu decken. Wörter. abgehen (ist abgegangen) — oditi aufzählen (etwas) — našte|va)ti ausreichend — zadosten beilegen (etwas) — priložiti, dodati (kaj) bestätigen — potrditi Bestand (m) — zaloga Betriebskapital (s) — obratna glavnica Bruttogewicht (s) — kosmata teža buchen (einen Betraq) — vpisati, vknjižiti (znesek) Buchung (w) — vpis Dividende (w) — dividenda Erhalt (m) — prejem/ eröffnen (etwas) — otvoriti Erzeugungskosten (w) — stroški izdelovanja (pridelovanja) gewähren (etwas) — dovoliti, dajati Guthaben (s) — imovina Handelskammer (w) — trgovska zbornica Hanptversammluno fwl — glavni zbor # kaufmännisch — trgovski Messe (w) — (Ausstellunql — razstava Nettogewicht (s) — čista teža Staubsauger (m) — Sesalnik za prah Tara (w)"— tara, odbitek za posodo pri tehtanju Unkosten (w) — stroški vergüten (etwas) — povrniti starimi knjigami. In če sem se nahajal med knjigami ter čital njih naslove, je že to izpolnilo moje želje. Zal nisem bil vedno v stanju, da bi ti kupil dela, ki so me mikala, ker mi je navadno manjkalo denarnih sredstev. Se danes so mi pred očmi obrazi sivolasih »učenjakov in profesorjev, ki so takrat zahajali v knjjžne lokale. Prav malo mladine je bilo takrat videti po knjigarnah. Danes je vse drugače. Radostno opazujem danes pri m o] i h krožnih obiskih knjižnega trga mnogoštevilna dekleta m fante, ki se poglabljajo v razpoložljive knjige. Tako se spreminjajo časil — In še nekaj drugega sem pri' tem odkril. Med strankami, ki zahajajo v knjigarne, so tudi možje, žene, fantje in dekleta, ki se pridno ln vztrajno učijo nemščine. Z velikim zanimanjem zasledujejo bogate knjižne zaklade ter se že odločajo za lahke romane in mladinske povesti, ki jim naj omogočijo nadaljne korake v izpopolnjevanju nemškega jezika. Ko je pa prečitana prva knjiga, sledijo takoj zopet nadaljnje... — Ali ni sijajno, pomagati takim ljudem pri izbiranju knjigi N J. * Un ters t eirisch er Ka'ender 1944. Založba Mar-burger Verlags- und Druckerei Gesellschaft m. b. H. razglaša, da ne sprejema nikakšnih posameznih naročil na imenovani koledar. Koledar se lahko kupi edino v knjigarnah in trgovinah; ki troujejo s knjigami in časopisi, in to seveda samo kolikor je to v meiah morebii še obstoječih zalog možno V založbi in tiskarni ni nikakšnih koledarjev na razpolago, ki bi se posameznikom lahko pošiljali ter je naravno, da bo založba vsak denar, ki ga kdo pošlje za koledar, prisiljena vrniti naročniku. * Ovratniki iz celuloida samo za polkodovance od letalskih napadov. Po 1. januarju t. 1. je ustavljeno tudi prodajanje ovratnikov, ki so izdelani iz celuloida in niso podvrženi pranju. Doslej so se isti lahko kupovali na Reichskleiderkarte 3 in 4, doslej jih pa dobijo samo moški, ki Imajo Fl. Bezugschein. * Za zaščito gozdnih delavcev. Oblasti so Izdale odlo£, ki rma svoj izvor v uradu ReichsnShr-stand-a, da se mora širom Velike Nemčije pod-vzeti v6e korake za zaščito delovnih sil ln zdravja oozdnih delavcev. Predvsem se mora delavcem v oozdu preskrbeti primerna bivališča s nostav-lianjem zato primernih barak in podobnih bivališč, ki naj ščitijo pred vetrom, dežjem hi zimo. Lastniki gozdov morajo pri vsem tem skrbeti tudi za to, da se lesnim delavcem v gozdu omogoči sedenie na primernih stolih ali klopeh. * Poravnana hvaležnost ln nsfežljhrost. Neka starejša gospa v Stellingenu pri Hamburgu je zapustila vse svoje pohištvo in v stanovanje «padajočo opremo ter nekaj tisoč Reichsmark pri-štedenega denarja svojemu pismonoii tz hvale! nosti. ker je bil napram njej vedno prijazen tn ustrežljiv. Versicherung (w) (gegen Feuer) — zavarovanje (proti ogmju) , Verzugszinsen (w) — zamudne obresti Vorzugspreis (m) — izjemna cena Warenkonto (s) — blagovni račun Wiederverkäufer (m) — prekupec, prekupčevalec Zoll (m) — carina Zweiggeschäft (s) — podružnica Zweigniederlassung (w) — podružnica Redewendungen. die Bestände sind erschöpft — zaloge ao izčrpane eine Bestellung entgegennehmen — naročile sprejeti Buchungen vornehmen — vpisati, vknjitlh bei Durchsicht unserer Bücher — pri Trregledovari ju naših knjig ?ur Einzahlung bringen — vplačati in dem oben angeführten Betrage — v »ari navedenem znesku gemäß Ihrem Auftrage — po vašem nalog« per Eilgut — kot brzovozno blago eine Preiserhöhung eintreten lassen — povišanje cen dopustiti den Verpflichtungen nachkommen — obveznosti izpolniti * in Anrechnung bringen — všteti, vračunati den Bedarf decken — založiti, potrebo pokriti Wichtige Ausdrücke aus dem kaufmannischen Briefwechsel. 1. Ich bestätige den Eingang Ihres Schreibens vom 23. d. M. * Sijajen podvig dveh nemških padalcev. Kakor poročajo iz Berlina, je ■ uspelo Angležem pri neki naskočni operaciji ob jadranski obali v Italiji ujeti dva nemška padalca. Na poti v ujetništvo pa so Angleži z obema Nemcema prišli v nemški ogenj. Nemca sta bliskoma izkoristila situacijo na ta način, da sta iztrgala najbližjima angleškima vojakoma mašinske pištole, nato pa sta 22 Angležev prisilila v neirSko ujetništvo. Padalca sta torej z veliko duhaprisotnostjo izkoristila položaj in dovedla enega častnika in 21 mož v nemško ujetništvo. * To je pravo tovarištvol V nekem industrijskem podj. v Piesteritzu pei Wittenbergu je neki v vojni ranjen delavec potreboval prenos krvi, ker bi sicer bil lahko postal žrtev svoje bolezni. Ko so njegovi tovariši to sfišali, se je takoj prijavilo 23 delavcev, ki so vsi bili pripravljeni, dati svojo kri za bolanega tovariša. * Zastrupljeno maslo mu je pošiljala. VRoue-nu (Francija) je bila te dni obsojena neka zakonska žena na doživljenjsko prisilno delo. Obsojenka je hotela »rešiti« svojega moža, ki je nekje v Nemčiji v vojnem ujetništvu. V to svrho miu je pošiljala surovo maslo, v katerega je na-mešala strihnina * Navodila za kmetijsko pridelovalno bitko je minulo soboto izdal v Giazu Landesbauernfuhrer Hainzl vsem Kreisbauernfuhrerjem Kreisbauerin-nen, Wirtschaftsberateriem ter predsednikom gospodarskih zvez iz Spodnje Štajerske. Parola ie, da se mora naraščajoče potrebe zadovoljiti in podvzeti takoj vse, da se produkcija vsestransko dvigne * Smrtna kazen za tatvine na železn škl pošti. 431etni Johann Zeiler iz Ladendorf-a v Krais-u Mistelbach, je v času svoie službe pri železn ci ukradel velike količine blaga železniški pošti, :n sicer najmanj 70 poštnih paketov z raznim blagom in 40 vojno-poštnih paketov z raznim blaftom. tobakom itd., ter 5000 cigaret. Ko so odk«li njegova zločinstva, 60 oblasti v njegovem stanovaniu našla veliko zalogo ukradenih stvari, ki so i'h morali s poštnim vozom odpeljati. Ker je šlo za dolgoletne tatv ne, aa ie izredno sodišče v \Afcen-u obsodilo kot ljudskega škodljivca na smn Oddaja Jajc. Gauleiter oziroma šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem je izdal odlok, da se bo oddaja jajc v Gau-u Steiermark in na Spodnjem Štajerskem vršila odslej točno tako, kakor se Je doslej. Kakor so doslej, tako morajo tudi odslej vsi kmetijski rejci perutnine na Spodnje-štnjerskem oddati po 45 jajc letno od vsake kokoši. Nekmetijskim rejcem kokoši ostane po ena kokoš za vsakega družinskega člana svobodna, ne da bi bila podvržena oddaji jajc od ostalih kokoši je pa oddati po 60 jajc od vsake. 2. Wir haben Ihre Mitteitang vom 1. m. zur Kenntnis genommen. 3. Ihr Telegramm erreichte «na erst in den späten Nachmittagsstunden. 4. Wir sind Ihnen für Ihre Ansknnft sehr verbunden und bitten Sie ... 5. Bezugnehmend auf Ihr Rundschreiben vom 6. April teilen wir Ihnen mit, daß.. 6. Wir nehmen an, daß Sie uns auf Grand unserer gestrigen freundlichen Unterredung die Waren unverzüglich liefern werden. 7. Unsere Briefe haben sich wahrscheinlich gekreuzt. 8. In Beantwortung Ihre« Briefe« vom 1. V. erwidern wir Ihnen, dafl i.Jm Anschluß an mein gestriges Telegramm teile ich Ihnen weiters mit... 10. Ihrem Wunsche gemäß abersenden wir Ihnen die bestellten Waren per Frachtgut. 11. Ihrem Auftrag entsprechend senden wir Ihnen heute 2 Säcke Ia. Reis. 12. Wir beziehen uns auf unsere Aussprache mit Ihrem Vertreter Herrn Karl Schulte. 13. Ihre Anregung bezüglich eines weiteren Vertreters für das Gebiet nehme ich gerne auf 14. Wir bedauern außerordentlich, Ihnen nicht im vollen Umfange dienen zu können. 15. Ich bin davon überzeugt, dafl Ihnen der Wein zusagen wird. 16. Wir werden stets bemüht sein, Ihre Aufträga mit der größten Genauigkeit zu erledigen. 17. Wir stimmen Ihrem Vorschlage zu, können aber nicht alle Bedingungen annehmen. 18. Sie dürfen versichert sein, daß wir stet« bestrebt feind, Ihnen bestens z* dienen. • Storilke poštnih področij Nemčije. V zadnji hdajl »Štajerskega Gospodarja« smo med malimi vestmi poročali o novih predpisih za poštne naslove, ki naj olajšajo in pospešijo prevoz in do-»tavljanje poštnih pošiljk vključno poštnih paketov. Rekli smo, da se mora počenši s takoj poleg vseh doslej običajnih popolnih oznak naslovov, Jcvo od kraja, ki označuje zadnjo pošto, označiti v krogu, ki naj ima velikost kovanca od deset Ptennigov, številko dotičnega poštnega področja ali okraja, ki se mu pravi Postleitgebiet ali Post-leitbezirk. Ta oznaka bo na poštah olajšala sortiranje pošiljk ter bo poštam prištedila veliko nepotrebnega dela. V nastopnem prinašamo seznam vseh Postleibezirkov, kj jih imamo v Veliki Nemčiji: 1 Gau Berlin i 2 Gau Brandenburg in od Gaua Pommern Stadtkreis Schneidemühl ter Iandkreisi Arnswalde, Friedeberg (Neum) in Netzekreis; 3 Gau Mecklenburg; 4 Gau Pommerni 5a Gau Danzig — Westpreußen; 5b Gau Ostpreu-Ben; 5c Reichskommissariat Ostland; 6 Gau War-theland; 7a Generalgouvernement; 7b Reichskommissariat Ukraine; 8 Gau Niederschlesien ter od Gaua Sudetenland Ost, Landkreis Grulich; 9a Gau Oberschlesien; 9b Gau Sudetenland (Ost); 10 Gau Sachsen, Gau Halle-Merseburg ter od Gaua Thüringen Kreis Altenburg; ila Gau Sudetenland (West); IIb Protektorat Böhmen in Mähren; 12a Gau Wien Gau Niederdonau; Gau Steiermark; 12b Gau Kärnten, Gau Oberdonau, Gau Salzburg, Gau Tirol-Vorarlberg; 13a Gau Beyreuth. Gau Franken, Gau Mainfranken; 13b Gau München — Oberbayern,Gau Schwaben ter od Gaua Beyreuth okraj Niederbayern; 14 Gau Württemberg-Ho-hpnzollern; 15 Gau Thüringen; 16 Gau Hessen-[ Mossau Gau Kurhessen- 17a Gau Baden; 17b del 1 Gan=> Baden. Elsaß; 18 Gau Westmark; 19 Gau Magdeburg-Anhalt; 20 Gau Ost — Hannover, Gau ' Siid-Hannover-Braimschweig; 21 Gau Westfalen-Nord Gau Westfalen-Süd; 22 Gau Düsseldorf, G'u Essen Gau Köln-Aachen. Gau Moselland; ' Gau Weser-Ems in od Gaua Ost-Hannover Landkreis1 Bremervörde Wesermünde Verden , IA"er). Rottenburg (Hannover) ter Osterholz-Sriiarmbeck. Od Gaua Süd-Hannover-Braun-schweiq pa Landkreisi Grafschaft Hoya in Diepholz; 24 Gau Hamburg. Gau Schleswig-Holstein fp' od Gaua Ost-Hannover Landkreis! Land-Ha-deln Stadp T ür-AbiiT-a in w^mhiro ter mpsto Cuxhaven ^e nekaj o številkah poštnih področij, ki jSi je navajati na'naslovih. Kakor smo pisali v zad-, nii izdaji našega lista, in pišemo tudi danes na drugem mestu, je treba odslej vse naslove na p'srnih, dop'snicah in paketih, kl se pošilja(o v notraniost Nemčije ln pod nemško upravo sto-[ joče dežele, označiti še z navedbo številke Po«t-leitbezirka. V posebni notici prinašamo danes seznam teh številk in je najbolje, če si jih naši Postleitzahl beschleunigt Beförderung Zur schnellen und richtigen Beförderung von Postsendungen hat der Reichspostminister die Postleitzahl eingeführt, deren Angabe auf allen Inlandsendungen den Absendern nahegelegt wird. Die „Postleitzahl" ist aus unserer Karte über die Postleitgebiete zu ersehen, die im allgemeinen der Gaueinteilung entsprechen. Die Postleitzahl ^oll in der Anschrift in einer kreisförmigen Umrandimg, etwa in. der Größe eines Fünfzig-Pfennig-Stückes links neben den Bestimmungsort gesetzt werden. bralci tzreiejo in shranijo, da jim bo na ta način omogočeno pri morebitnem pisanju navajati točno predpisano števjlko. Dotični, ki imajo svojce in jim dopisujejo in jim ni znan Gau, v katerega pošiljajo pisma, naj blagovolijo takoj zaprositi svoje ljudi, da jim ti sporočijo ime Gaua, v katerem živijo in kamor jim dopisujejo. Komur je pri naslovljanju pisem znan Gau, v katerega je pismo namenjepo, 6i naj pogleda danes v našem listu natiskan seznam številk Postleitbe-zirkov, kjer bo našel številko, ki jo je treba vedno in na vsako pošiljko navesti, Najbolje je, če se na pisemski ovitek lev^> od navedbe kraja položi kovanec od deset Pfennig-ov, vzame svinčnik in napravi krog njega krog, nato pa v krog napiše številko Postleitbezirk-a t Naša Spodnja Štajerska je zapopadena v Gau-u Steiermark in nosi številko 12a * • Na otroke se mora vedno paziti. V Barnbachu pri Vcrttsbergu se je triletni Gottfrie,d Bednar pri prelivanju kuhane barve za barvanje tekstilnega blaga smrtno nevarno poparil. Otroka so zapeljali v bolnišnico, kjer je pa kmalu nato umrl. 19. Wir sind nicht in der Lage, Ihr Angebot anzunehmen und können auch Ihren sonstigen Wünschen nicht entsprechen. 20. Auf Ihren Vorschlag könne« wir leider nicht eingehen. 21 Wir hoffen, eine günstige Antwort zu erhalten. 22. In Erwartung Ihrer baldigen Antwort begrüßen wir Sie mit Heil Hitler. 23. Wir bitten Sie, sich in Kürze zu entscheiden. 24. Wir bitten Sie, die Angelegenheit als dringlich zu behandeln. - 25. Zu Gegendiensten stets bereit, zeichnen wir ... 26. Ich spreche Ihnen für Ihr freundliche« Entgegenkommen meinen besten Dank aus. 27. Entschuldigen Sie bitte da« Versehen. Wörter. Abschrift (w) — prepis, izpis Anregung (w) — pobuda Aussprache (w) — razgovor bemüht sein — truditi se, potruditi 6e bestrebt sein — prizadevati si . diktieren — narekovati Durchschlag (m) — kopija entscheiden (sich) — odločiti (se) erreichen — doseči, dohiteti Gebiet (6) — pokrajina, ozemlje, področje Gegendienst (m) — protiusluga Genauigkeit (w) — točnost, natančnost gestrig — včerajšnji Kohlepapier (s) — ogljeni papir kreuzen — križati Locher (m) — luknjač Mitteilung (w) — sporočilo Registratur |w) — registratura Rundschreiben (s) — okrožnica Tagesablage (w) — dnevno odlagališče Unterredung (w) — razgovor unverzüglich — nemudoma Versehen (s) — pomota, pogrešek versichert »ein — prepričan biti Redewendungen. den Bingang eines Schreibens bestätigen — prejem (dohod) pisma potrditi «ur Kenntnis nehmen — na znanje vzeti für etwas verbunden sein — zahvalen biti radi česa, zavezan biti , auf Grund — zaradi in Beantwortung — odgovarjajoč...; odgovorimo ... in In AnsobJuß an — v vzvezi z per Prachtgut — kot vozno blago Ihrem Auftroge entsprechend — po vašem naročilu sich beziehen auf — nanašati se na eine Anregung aufnehmen — pobudo sprejeti in vollem Umfange dienen — v polnem obsegu streči Aufträge erledigen — naročila opraviti auf einen Vorschlag eingehen — predlog sprejeti Bedingungen annehmen — pogoje sprejeti in Erwartung Ihrer Antwort — pričakujemo Vaš odgovor cdne Angelegenheit als dringlich behandeln — neko reč nujno obravnavati den Dank aussprechen — zahvaliti se einlaufende Briefe — dospela pisma' mit dem Eingangsdatum versehen — datum prihoda dati na kaj ein Austthi (von einem Briefl — Imi«. IzvWi-k Scherl-Bild>'d'.enst. * Ameriški zločinci so zvišali svoj »tdrif«. Ameriški dopisnik angleškega li6ta »Daily Mail« poroča svojemu listu, da je splošna draginja v Zedinjenih državah prisilila tudi poklicne zločince ali gangsterje k zvišanju svojih tarifov. Preje so v Čikagu računali za naročen umor 200 dolarjev, sedaj stane taka zadeva baje že 300 dolarjev. * Ladja z deco zadela na mino. Iz Rima poročajo: Neka sovjetska ladja, ki je tfansportirala 750 italijanskih otrok v starosti od 5—15 let v Sovjetsko Unijo, je nekje v Sredozemskem n>oT'-ju trčila ob angleško mino. Doslej še ni ugotov-ljenp, koliko otrok je pri tej nesreči u'omio * Angleški gangsjerji so bombardirali papeževo letno rezidento Preteklo soboto so angleški bombniki bombardirali ceio vrsto malih naselbin Srednje Italije z zažigalnimi in eksplozivnimi bombami. Pri tem so bombardirali tudi papeževo letno rezidenco v Castel Gandolfu. Mesto je bi,o tejjko poškodovano. * Obnova Kitajske. Kitajska vlada namerava na velikopotezen način obnoviti takozvani »cesarski prekop«, ki veže v dolžini tisoč kilometrov mes'o Peking s Hangčovom v pokrajini Čekijang. Kitajska vlada je stavila v to svrho na razpolago 1,2 milijard kitajskih dolarjev. Delo bodo pričeli na šestih odsekih v okviru petletke. Čim bodo dela. do^Jov^jtia, bodo na podlagi prekopa m°d Pj-p^gom li» reko Jangce vozile ladje s 300 tonami, dočim bodo na južni progi med reko Jangce in med Hangčovom vozile 1^3 i e z 900 'tonami. Na ta način bodo kitajske prometne prilike, znatno izboljšali * 14 roparskih morilcev tismrčenih. V Bukarešti so te dni usmrtili 14 roparskih morilcev, med njimi tri ženske. Vojna sodišča so jih obsodba radi umora in tatvine začasa zatemnitve na smrt. Med justificiranimi morilci se nahajajo tudi neki židje iz Cernovic. Izdajali so se za »policijske komisarje«. * Non stop-kino v Belgradu. V srbski prestolnici so te dni otvorili takozvani non-stop kino, ki igra vsak dan od jutra do večera. Obiskovalec kupi karto in gre poljubno ob vsakem času v dvorano. Takšna kino-gledišča imajo po vseh velikih mestih * Romunski kralj Mihael je bil te dni operiran. Imel je kilo. Zdravniški buletin je podpisal znameniti berlihski kirurg prof Sauerbruch skupno s tremi drugimi zdravniki. * Nova epidemija v Francoski Severni Afriki. Zdravniki v Francoski Severni Afrika so silno vznemirjeni radi pojava nove, gobavosti podobne nalezljive bolezni. To vznemirjenje je tem bolj razumljivo, ker za enkrat rte vedo, kako in 6 čim bi to bolezen zdravili. Gre baje za neke VTste sifilido, ki so jo zanesli v Francosko Severno Afriko ameriški črnci. V treh bolnišnicah v Al-žiru so zabeležili že več sto, slučajev te nove in ctr?i7rip hrjn-rni * Nezaslišano banditstvo v Parizu. Pretekli četrtek se je v Parizu ponesrečil poskus rešitve nekega židovskega obtoženca iz sodne palače. Osebe, ki so poskusile rešiti omenjenega Žida, 60 pobegnile neopaženo v dveh pripravljenih avtomobilih. Naslednjega dne je napadlo šest teroristov v predmestju Arg^nteuil nek tovorni avtomobil, na katerem se je nahajali 1,800.000 frankov za izplačilo mezd in plač neke tovarne. Ban: diti so prisilili z avtomatskimi pištolami vozača in njegove spremljevalce, da so ostali mirni. Zločinci 60 zbasali denar na svoj avtomobil in so jo jaderno odkurili proti središču Pariza. * Zdravilni vrelci v Budimpešti. V področju madžarske prestolnice daje 120 zdravilnih vrelcev dnevno 70 milijonov litrov vode. Polovica te vode ima temperaturo med 45 in 70 stopinjami Celzija. ~ Aretacija treh zloglasnih francoskih zločincev. Iz Vichyja poročajo: V bližini Parigeuy-a je policija prijela avtomobil, v katerem so se nahajali trije že dolgo časa zasledovani te?ki zločinci. V svojem avtomobilu so imeli cel arzena! stfe!-nega orožja. Aretiranci so v teku enega samega meseca umorili šest oseb. med njimi neko žensko * Težka gradbena nesreča v Madridu. V Madridu se je te dni porušila neka osemnadstropna, v gradnji se nahajajoča hiša. Pod razvalinami je ostalo 150 mrtvih. Rešilo se je le malo delavcev, toda ~ vsi so bili več ali manj ranjeni. » Iz 20. nadstropja je skočil v New Yorku ho-landski bankir Floris Termeulen na cesto Wail-street, kjer so ga našli kot popolnoma raz-mrcvarjen kup mesa in kosti. Termeulen je bil prijatelj holandske kraljice Viljemine in je v Ameriki zastopal njene interese. * Ogromen som. Dva ribiča sta v Sofinu (Hrvatska) ujela v Dorfavi soma, dolgega nad dva metra. Riba je tehtala 95 kilogramov 0 ^Jgv terorističen napad na bolgarsko ozemlje. V Sofiji so dpe 25. t. m., uradno sporočili, da so 24. t. m. sovražna letala preletela in bombardirala razha naselja Bolgarije Bombe so porušile razne kulturne zatfode, privatne hiše itd. Civilno prebivalstvo je beležilo «rtve. Letalska obramba je stopila pravočasno v akcijo, Zbitih je bilo več sovražnih Jetal. * Budistični duhovniki bodo delali po japonskih tvornicah. V 80.000 svetiščilkje zveza budističnih svečenikov, ki šteje 170.000 članov, poizvedovala za moške med 16. in 45. letom starosti. Te duhovnike bodo vtaknili Japonci v oboroževalno industrijo. V javnosti jih smatrajo za vzgled japon-skegT patriotizma._ * Strahovit teroristični napad ua italijansko .mesto Siena. V ponedeljek so anglo-ameriški letalski gangsterji s svojimi bombami napadli 2500 let staro, z umetniško-zgodovinskega vidika edinstveno italijansko mesto Siena Zlasti središče mesta, kjer se nahajajo srednjeveške in v svojem slogu nespremenjene palače in hiše, je bilo cilj sovražnih bomb. Številne hiše so bile do tal porušene. V bližini mesta Siena so A^v'meii-kanci s svojimi bombami razrušili tučli bazilii > nekega samostana z nenadomestljivimi umetniš kimi zakladi. Prebivalstvo Siene je imelo velike izgube. Obseg nesreče še ni dognan. * Modernizacija budimpeštanske kanalizacije. Mestna občina v Budimpešti je nabavila novo črpalnico, ki je stala 8 milijonov pengov, da bo z isto v severnem delu mesta lažje odvajala kanalni odtok. V zvezi s to črpalno napravo gradijo napravo za pridobivanje plina iz odpadne vode, ki bo stala 6,5 milijonov pengov ter letno izdelala dva milijona kubičnih metrov metan-plina. Mesto Budimpešta je namreč v posesti neke slične naprave, ki se "je imenitno obnesla in pridobi na isti način toliko plina, da bi lahko kril vse potrebe ene črpalne postaje kakega srednje velikega mesta. 4 Ustanovitev živinozdravniške zbornice v Srbiji. Srbska vlada je izdala odredbo o ustanovitvi živinozdravniške zbornice, ki ji lahko pripadajo vsi živinozdravniki, ki se bavijo z veterinarstvom. Zbornica predstavlja' stanovsko zastopstvo živi-nozdravnikov. 0 Tragična smrt odličnega veterana med bolgarskimi državniki. Sofijski listi prinašajo smrtno oznanilo znanega bolgarskega politika in publicista Mihajla Madjarova, ki je postal žrtev poslednjega terorističnega napada Anglo-Amerikancev na Sofijo. 90 letni Madjarov je bil svoječasno med drugim tudi notranji in vojni minister. Bomba gangsterjev je ubila njega, njegovo soprogo in hčerko ter vnuka in njegovo ženo POLHIČNE BELEŽKE O Vojni cilj Japonske. Šef japonske vojne zbornice je povdaril na eni izmed zadnjih sej japonskega parlamenta, da «i hočejo Anglo-Amerikanci zavarovati svetovno gospostvo. Trditev, da se borijo Anglo-Amerikanci samo za zavarovanje demokracij, pa je v najostrejšem nasprotju do njihovega vojskovanja, zlasti pa do njihovih terorističnih napadov na civilno prebivalstvo. Temu nasproti pa ima Japonska en sam vojni cilj: zavarovanje varnosti Vzhodne Azije. Šef vojne zbornice je končal svoja izvajanja z ugotovitvijo, da so priprave Japonske za uničenje sovražnika na najboljši poti O Stara bajka o Angliji kot zaščitnici mal.h narodov. Ravnatelj norveškega tiska Baggerund, je v svoji tedenski radio-kroniki polemiziral s stock-holmskim listom »Morgent.dningen«, ki je izredno hvalil »svobodo« angleškega imperijalizma. Beggerund je na podlagi zgodovinskih primerov dokazal okrutne'angleške metode pod jarmi j en j*a in izmozgavanja v okviru britanskega imperija. Pravo babjeverstvo je tedaj, ako si kdo predstavlja Anglijo kot zaščitnico malih narodov. Narodi Evrope cenijo svojo, svobodo tako, da so pripravljeni na največje žrtve, da bi se obvarovali stalnega ogrožania s strani boljševizma na eni in angleškega vmešavania na drugi strani □ Nemir v širokih masah- Anglije. Cim dalje traja vojna, tem večji je socialni nemir angleškega prebivalstva. Iz levičarsko usmerjenih tednikov, ki jim načelujeta »People« in »Tribune«, izhaja, da 'se bavi angleško delavstvo v rastočem obsegu s problemom socialnega oblikovanja po končani vojni. Delavstvo tudi ne more razumeti jalovega zadržanja laburističnih ministrov do socialnih .vprašanj naše dobe. Lahko si je predstaviti doloe obraze v delavskih krog;h, ko le minister za obnovo, lord Woolton, nedavno izjavil, da 6e vlada za enkrat ne more baviti s socialnim načrtom, ki ga ie izdelal Beveridge Nič čudnega torej ni, da pojema v Anali ji.v delavskih masah zanimam'e za vojne dogodke" Brez otipljive akcije v smeri socialne reforme pa ni možno aktivirati vojnega interesiranja v širokih masah angleškega delavstva. »To ie vtis, ki ga imajo vsi nevtralni dpazovalci v pogledu na notranji razvoi Anglije Napetost X' širokih masah pa ie poost/uje položaj na živilskem trnu. ker ie pričakovati novega zmanjšanja' obroka surovega' masla. To zmanjšanje se lahko poiavi, ako ne bo dovolj ladij za prevoz masla i/ Avctr=Vie in Nove Zelandije. (Atl, —Scher! Autoflei.l Betriebskundgebung mit deutschen und auslandischen Arbeitern. Zur Zeit finden in allen deutschen Betrieben, in denen fremdvölkische Arbeiter beschäftigt sind, Betriebskundgebungen statt. Sie stehen unter der Parole »Europa siegtl« — Unser Bild zeigt eine Kundgebuno in einem Berliner Rüstungswerk. — □ Takojšnja vrnitev angleškega veleposlanika v Moskvo. Kakor poroča politični dopisnik lista »Daily Mail«, se bo Sir Archibald Clark Kerr, angleški veleposlanik v Moskvi, vrnil takoj s svojega dopusta v Londonu v Moskvo. Clark Kerr je hotel ostati najmanj mesec dni v Londonu □ Državna žandarmerija v Bolgariji. Bolgarska vlada je sklenila ustanovitev posebne državna žandarmerije, neke vrste vojaške policijske organizacije, ki bo podrejena notranjemu ministru. Sestavljali jo bodo odredi pehote, konjenice in motoriziranih oddelkov □ Badoglio se ponižuje. Kakor poroča agencija Reuter in Napulja, je Badoglio ponudil zloglasnemu napuljskemu komunistu Eugenio Reale-u neko važno mesto v 6voji »vladi«. Eugenio Reale pa je to ponudbo zavrnil z utemeljitvijo, da mu koncesije, ki jih nudi Badoglio, ne zadostujejo ' □ »Nemški odpor se zvišuje.« V Londonu in v Washingtonu ugotavljajo" z nemalim iznenade-njem, da nemški odpor narašča, namesto da bi pojemal. Tako morajo Anglo-Amerikanci vsak dan pokopati po eno izmed svojih številnih iluzij. To mnenje pa prihaja v anglo-ameriških tiskovnih in radio-poročilih vedno bolj do izraza. Ugotavljati morajo, da se drži domovinska fronta prav tako trdno, kakor fronta v Italiji in na vzhodu. Tako n. pr piše vojni poročevalec Hsta »Chicago Sun« sledeče: »Podpolkovnik Andy Price iz Fort Worth-a (Texa6), ki sem ga srečal sredi razrušene vasi v sovražnem artilerijskem ognju, nr ia povedal z začudenjem: »Ti Nemci «e nikako ne pustijo omehčati. Kjer se umaknejo, nam nalagaio za vsak korak zemlje, ki jo osvojimo, visok, krvni davek Toda povsod, kjer se umaknejo, se rrrdi to na povelje in v najboljšem redu« V sl:rnora sm' "e v Ameriki 'n v Angliji sprašujejo, kako rto'no neki~bo nemški narod še vzdržal tak° nap- d» »Mi se nikakor ne smemo motiti, kajti po za-nesl'iv'h porof-il'h iz nevtra1p;h -virov so Nemci navdahnjeni s fdnim zaupanjem o,a*t> svoie bodočnosti Propi-'rani so. da iim ho wrv'o ohv'ad*it' proMem 'pta'ilrp obrambe Vsp «v"ie znan'e in oman^a^'cko sposobnost so v