Po&tnina plačana v gotovini Leto LXVTL, št. TJ Ljubljana, četrtek 5. aprila 1934 Cena Din 1.- iznaja vsak dan popoldne, izvzemči nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2JS0. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji Inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni tavek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UTRAVNIOTVO LJUBLJANA, Knafljeva nllca it. 6 Telefon it 3122, 3123. 3124, 3125 Is «126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani it 10351. Italijanski načrti V Rimu so uvideli, da je reševanje podunavskega problema brez sodelovanja Male antante nemogoče in skušajo s posredovanjem Francije priti do sporazuma Rfni, o. aprila, r. Odmev, ki so nanj naleteli v mednarodni javnosti rimski protokoli, podpisani med Italijo, Avstrijo in Madžarsko, so dali italijanskim uradnim krogom povod za vsestranska pojasnila in zatrjevanja, da ta akcija ni naperjena proti nikomur in da služi le gospodarski obnovi Podunavja. Tud« fašistični tisk na ves slas dokazuje, da predstavljajo rimski spor. ^umi samo osnovo za podunavski s^jorazuin. Ob oolnem sodelovanju Male antante naj bi se v Podu-navju organizira1 docela nov gospodarski sistem. Politične garancije držav, ki bi se pridružile temu sporazumu, naj bi zajamčile neodvisnost in obstoj Avstrije. Tudi Francija in An-. glija bi se na osnovi izjav o spoštovanim avstrijske neodvisnosti argažirali kot poroka samostojnosti Avstrije ter bi podpirali novi podunavski sistem tako na gospodarskem, kakor političnem polju. Nemčiji bi se v gotovi meri priznala pravica, de sodeluje na gospodarskem poLiu rasistični tis . naglasa, da bi bila to edino realna konstruktivna rešitev srednjeevropskega problema. Znana točka italijanske politike v Podunavju je v tem, da se za vsako ceno prepreči priključitev Avstrije k Nemčiji. Rimski protokoli naj bi prožili Avstriji možnost, da uredi svoje gospodarske prilike, istočasno pa sta se Italija in Madžarska obvezali, da bosta zajamčili neodvisnost Avstrije v od noša ji h do Nemčije. Madžarska pa se pri tem ni hotela preve: angažirati. Zakadi tega je oolitični protokol, ki je fcMl podpisan v Rimu, strani Madžarske tako zaklavzuliran. da nima več ono praktične važnosti, kakor se mu je sprva pripisovalo. Protokol naglasa samo načelo spoštovanja »neodvisnosti in pravic vsakr države«. S tem je ostala Madžarska nevtralna napram »zpremembam, k; bi mogle nastopiti v odnošajih med Avstrijo in Nemčijo. Že vsak najmanjši preokret bi porušil rimski blok. Baš iz tega razloga s] sedaj italijanska diplomacija prizadeva organizirati širši podunavski blok. Ce se ji to posreči, bi namreč jamčile za neodvisnost '-vstrije poleg Italije tudi vse ostale podunavsk države m tedaj tudi Madžarska ne bi mogla ostati nevtralna. Glavna akcija 'talijanske diplomacije bo zaradi tega v bližnji bodočnosti usmerjena v cilju zbližanja z Malo antanto, ki je v podtinavskem bazenu najodločilnejši činitelj, kar je bik) tudi s posebnim poudarkom naglašeno že na lansk' konferenci Male antante v Pragi. Za dosego tega cilja pa ie Italiji potrebet predhodni sporazum r-~~v 7-veTf * tp*n se komentirajo razgovori, ki jih je imel zadnje aui Mussolini s francoskim poslanikom. Kakor se zatrjuje je Mussolini izrazil željo, da bi se definitivno uredili vsi spori med Francijo in Italijo ter s tem postavil trden temelj tudi za zbllžanje z Malo antante Fašistični tisk naglasa, da je splošni položaj v Evropi za taka pogajanja sedaj zelo ugoden ta da Je tudi Francija pripravljena sprejeti italijanska inicijativo. Veliko važnost polaga fašistični tisk na skorajšn?" poset francoskega zunanjega ministra Barthouja, ki se bo po svoji turneji * Varšavi, Pragi, Beogradu in Bukarešti ustavil v Rimu. Pri tej priliki bost? z Mussolinijem razpravljala o vseh teh vprašanjih ter se bo, kakor poročajo listi, Barthou pri fei priliki zavze* tud* za rešitev vseh sporov med Jugoslavijo in Italijo, da bi se na ta način s posredovanjem Francije odstranile vse ovire za tesnejše sodelovanj Italije in Male antante. Istemu cilju služi tudi misija italijanskega državnega podtajnika Su vična v Londonu. Suvich ima nalogo pojasniti anglešk vladi stališče Italije glede Podunavja in Avstrije ter pridobiti tudi Angliio za italijanske predloge. Po informacijah italijanskega tiska *o začeli sedal tudi angleški krogi pra-'Hnejše razumevati srednjeevropski -oblem in obstoji nada, da bo Anglija -dorla akcijo za gospodarsko in noli-""c, tfredHev Srednje Evrope. Z zadovoljstvom podčrtava fašistični tisk tudi izjava češkoslovaškega zunanjega ministr-* dr. Beneša v pariških listih, da je Malr antante pripravljena sodelovati z vsemi drž^ pa tud« z Italijo, ako bo spošt« rta pravice Male antante ir se odrekh politiki, k« je bila dosedaj v glavnem naperjena proti interesom Male antante. Že sam način poročanja fašističnega tiska kaže, da so se v Rimu naposled sprijaznili z neizpodbitnim dejstvom, da predstavlja Mala antanta moč, ki se mora resrco upoštevat? Možnost desničarskega puča v Nemčiji? Senzacijonalne informacije angleških listov o naraščajočem odporu Reichswehra proti Hitlerjevemu režimu London, 5. aprila, r Berlinski dopisniki tukajšnjih listov soglasno poročajo, da se vedno boli oč*..o kaže spor, ki obstoja med narodno socialistično stranko ir Rei. wehrom. Po slej so ta ^por =krbro onkrivajl, sedn; pa so na obeh straneh oostsrtf hi?! 7vo-vornt in prihaiajV na dan senzpc'^nal-ne podrobnosti. Reichsvvehr ie zlasti nezadovoljna s tako,. _:io \r7hn * politiko Mtlerievskeea režima, predvsem nn s noc'~'*"f' čiio in Poljsko. V vrstah Reichsvvehra vedno boli narašča ugle ' bivšega kan- ce! a rja geooFftia Schieicherja, ki ga je potisnil Hitler docela ob stran. 3a;i- Teiegraph«] »Daily Expres« in še nekateri drugi l-sti objavljajo tudi izjavo bivšega ministra Hessa, ki io ie pod"! v svojem r.edeliskem govoru na ne!;em zborovanm in v kateri priznava, J a tanko pride v Nemčiii do desničarskega puča, ki bi ga vprl-zoril? monarhističn. kro«ri v zvezi z Reiehs\venrom. Ti krogi so naibol* nezadovoljni s sporpzumom s Polisko in politiko režima splnh. Liga za avtonomijo rajine Kako si italijanski republikanski emigranti zamišljajo rešitev problema jugoslovenske narodne manjšine v Italiji Pariz, o. aprha. r. Dne j!4. in komarca t. 1. se ie vršii v Lyonu kongres italijanske repub.ikanskc siranke v emigraciji. Na kongresu se je razpravljalo o razmh vprašanjih in zadevah protifašističnega značaja, giavno pozornost pa je kongres posvetil vprašanju Julijske Krajine. Italijanski republikanec iz Trsta Giuliano Viezzoli je ob tej priliki objavil, da je bila v Parizu osnovana »Lega per f amonomia della Venezia Giu ia«. t. j. Liga za avtonomijo JulijSK Krajine- Program te lige obsega sam-, nasiednje štiri ročke: 1. Člani lig« so lahko vsi Italijani in Slovani, bre. razlike vere, rodom iz Julijske Krajine ki se strinjajo s politično borbo z* republikansko, demokratsko in socialno vlado. 2. Teritorijalno se razume pod poj mom Julijska Krajina vse nove pokrajine, ki jih je dobila Italija na vzhodu leta 1918 razen Zadra in Lastova. 3. Cili lige je dosega popolne avtonomije, kulturne upravne in carinske za vse julijsko-kraiinsko ozemlje, absolutno Izenačenje in enakopravnost Italijanov in Slovanov v Julijski Kraji- ni tako v političnem, kakor v gospodarskem pogledi ter stremljenje po gospodarskem blagostanju, ki bi zadovoljevalo tudi najširše delavske sloje. 4. Za dosego tega cilja bo liga vedno na čelu vsakega pokreta, ki se s kakoršnimi koli sredstvi bori za demokratično in socialno svobodo. Kakor kaže statut te lige, niti itali-anski emigrant! ki so največji sovražniki fašizma, ne mislijo na revizijo me-ja napram Jugoslaviji ter so prepričani, da se da vprašanje nad do! milijonske jugoslovenski narodne manjšine v Italiji rešiti bre sleherne žrtve s strani Italije. Reširev tega problema v okvirju predlagane avtonomije je ena jnih formul manjšinskih teoretikov, ki se v praksi nikj°- ni dala izvesti. Značilno je tudi, di izključujejo Zadar in Lastovo iz te avtonomije. Seveda pred-ogi italijanski! emigrantov zaenkrat nimajo večjega pomena, značilni pa so za presojo njihovega mišljenja glede iugoslovenske narodne manjšine v Ttaliji. Napredovanje Beograd, 5. aprila, p. S kraljevini ukazom sta napredovala v višjo skupino direktor trgovske šole v Celju Fran Marin-ček in profesor srednje tehniške šole v Ljubljani Josip Kremešek. — Za pristava S. skupine pri upravi policije v Ljubljani je postavljen politično-upravni pripravnik Josip Fakin. Redukcije dvojnih zasiuž karjev Beograd, 5. aprila, p Danes je izela prva Številka novega beograjskega dnevnika >Narodne Novine«. Na uvodnem mestu poroča, da pripravlja vlada ukrepe za izvedbo novega proračuna ter da se je na zadnjih sejah pečala v prvi vrsti z ukrepi ki naj omogočijo zaposlitev brezposelnih inteligentov. V zvezi s tem 39 vlada odredila, da se zberejo točni podatki o premoženjskem in rodbinskem stanju vsakega posameznega državnega uslužbenca. Na osnovi teh podatkov bodo izdana navodi la. da se vsi oni, ki imajo vec zaslužkov odnosno niso odvisni od državne službe reducirajo in na njihova mesta nastavijo mladi inteligenti, ki že leta in leta čakajo nn namestitev Bivši turški minister umrl v Sarajevu Sarajevo. 5 aprila Snoci je preminul tukaj zadet od srčne kapi bivši turški pravosodni minister Ali Ruždi bej Katic. Pod Kema lovim režimom je bil iz znan iz Turčije ter se je pred več leti naselil v Sarajevu, kjer je poučeval kot profesor na šerijatski sodni šoli. Nova rusks prestolnica Pariz, 5 aprila AA Po vesteh iz angleških virov proučuje sovjetska vlada možnost prenosa ruske prestolnice iz Moskve v Svetlovsk. nekdanji Ekaterinenburg na t "ralu Ta svoj ukrep bo utemeljila s pre-obljudenostjo Meskve Moskva šteje zdaj 3 in pol milijona Dreb'valcev Obnova vojaških sodišč v Avstriji Dunaj, t aprila A A Kakor oišeio listi bodo no nov^Tn ničrtu avstrijski* ustave no novno uvedena vojaška sodišča, ki no do-^tianii ustavi v Avstriji ne nb^toie Siamski kn»lj v Turinu Turin. a-pr AA Doooldnp je prisoel *emkai eiameki kralievski nar Sprejeli so "> nflivišji zastopniki krajevnih oblasti. Zopet senzacijonalen proces v Novem mestu Jutri se prične obravnava proti posestnid Urši Romanovi, obtoženi umora lastne sestre Ane Goršetove. Novo mesto, 5. aprila. Dolenjska metropola bo jutri dopoldne zopet pozorišče senzacijonalnega procesa, ki po svojem obsegu ne bo mnogo zaostajal za razpravo proti Andreju in Tonetu Maliju. Pred velikim senatom se bo zagovarjala 54-letna posestnica Urša Rorma-nova, rojena Gorše, posestnik ova žena v Malem Slatenku, ki jo je državno pravd-nistvo obtožilo umora lastne sestre, 64-letne posestnice Ane Goršetove. Krvavi zločin, ki je bil izvršen v noči od 8. na 9. novembra na Slatenku. je naši javnosti gotovo še v živem spominu. Hiša, kjer je bila umorjena 1'rSa Rorma-nova. K hiši je prislonjena lestev, po kateri naj b\ btl prišel morilec v Izbo. Vas Slatenk je oddaljena kakih 5 km od Novega mesta. V hiši trdnega posestnika Franca Rormana so 8. novembra lickali koruzo in pomagala je tudi Ana Gor-šetova, sestra gospodarjeve žene Uršule. Gospodar, ki je že 80 let star, je že legel k počitku, njegova žena je pa baje okrog 11. odšla v č um nato k počitku, dočim je sestra Ana hotela dokončati delo. Nenadoma je v veži začula sumljivo hojo, kakor bi kdo bos hodil po hiši. Vzela je le-SČerbo in z njo v roki stopila v vežo. Ker tam ni nifiesar našja, je pohitela še v kuhinjo, pa tudi tam ni bilo nikogar. V terr. hipu so Rormanovi čuli pretresljiv krik Sestra Uršula je planila v kuhinjo, kjer j? z grozo opazila da leži tam sestra v mlaki krvi. Vsa prestrašena Je zbežala n"i podstrešje, od koder je glasno klicala sosede na pomoč. Ko so prihiteli sosedje, med njimi prv 41-letni Jože Seničar, sta mu Franc Rorman in žena Urša povedala, da je ne kdo ubil Ano Goršetovo. NesreCnica Je bi la zverinsko razmesarjena, morilec jr svojo žrtev večkrat udaril s sekiro po gla vi, en udarec, ki je segal od senc do spodnjih čeljusti, je bil smrten. O zločinu so bili obveščeni orožniki :n pa tudi ljubljanska policija. Orožniki »r takoj začeli intenzivno poizvedovati za morilcem, naslednjega dne popoldne so pa zaslišali tudi posestnico Uršo Rormano-vo, ki je bila še dopoldne tako pijana, da iz nje niso mogli ničesar spraviti. Zunaj pred niso so našli orožniki ob levem zadnjem vogalu prislonjeno majhno lestev, ki sicer ni segala do stresnega žleba, kljuV temu pa je bila na strehi opeka odstranjena in napravljena majhna lina. S tem je namreč hotel morilec fingirati, da je prišel po lestvi do strehe In zlezel skozi lino na podstrešje, od tu se je pa vtihotapil v hišo. ' Orožniki ao ugotovili, da ni nihče mogel skozi to lino in pozneje je tudi daktiloskop ljubljanske policije g. Podobnik ugotovil, da je pajčevina pred hnr ostala cela. Zasliševanje in razne okolnosti so vedri, bolj zgoščale sum proti pokojničini sestri Uršuli, ki so jo orožniki naslednji dan zvečer aretirali. Seveda je Ronnanova zločin odločno zanikala, prav tako tudi ves čas v preiskavi Toda indici, ki govore proti nji, so tako močni, da jo je državno tožilstvo obtožilo umora. O zanimivem procesu bomo jutri obftir-no poročali. Samomor ali nesreča? Vohunska afera v ČSR Ljubljana, 3. aprila. Včeraj ob 11.32 ie bila reševalna rosta-ja telefonično pozvana na pomoč v Be-thovnovo ulico 15. Tam so našli reševale: nezavestno 61-ietn- babico Marijo Grilo-vo, ki je po zatrjevanju domačih najbrž zaviha veronal Grilovo so nemudoma prepeljan v bolnico, kjer ^0 se zdiuvn.k zelo zavzeli zanjo. Izprah so 11 že;odec pa je bila vsaka pomoč zaman Gruova je ostala ves čas nezavestna in dane^ proti iutru ie zastrup-■jenju podleg a Ni še ugotovljeno ali gre za nesrečo ali samomor Pokojna Gniova ie bila v Ljubljan: splošno znana kot spretna babica. Iz policifske kronik V torek je sedel v kavarni »Central--upokojeni orožniški narednik in posestnih Valentin K i ivema sorodnikoma. Opolnoči je sorodnika spremil na kolodvor in se vrnil v kavarno, kjer je sedel k mizi, za katero je bil že neki neznanec Ta ga je začel nagovarjati, toda K ni bil pripravljen kramljati z njim. Ko je pa okrog 2. zjutraj K zapustil kavarno, jo je neznanec ubral za njim in mu sledil prav do kavame »Leon« v Kolodvorski ulici, kjer je spet prisedel k njegovi mizi. Neprestano je silil vanj, hotsč na vsak način navezati z njim pogovor Naposled se ga je posestnik naveličal in je okrog 3 zjutraj zapustil kavarno ter zavil proti glavnemu kolodvoru. Vsiljivi neznanec jo je ubral za njim Pred Mikli-čevim hotelom ga je dohitel, se postavil predenj. ga zgrabil za suknjo in zahteval, naj mu »vrne denar«. V naslednjem hipu sta bila že na tleh. K je klical na pomoč in slučajno je prišel blizu neki njegov znanec, ki ju je razdvojil. Prišel je tudi stražnik, ki je vsiljivega neznanca aretiral in povabil na policijo. Tam so ugotovili, da gre za Edvarda O., rojenega 1 1908. v Avberju pri Sežani na Krasu in pristojnega v Maribor Pri zasliševanju je zatrjeval, da ni imel namena posestnika K napasti, temveč je hotel nazaj samo denar, ki mu ga je baje ta vzel Seveda je to jalov izgovor, saj Že v -tavarni »Central* Edvard ni imel s čim plačati in mu je natakar vzel klobuk. Češ. ia ga dobro pozna Policija ga bo zaradi suma poskušenega ropa izročila sodišču * V torek ^rao poročali, da je bil areti ran 291etni Jakob čimžar. ki je streljal na svoja tovariša in kateremu so zaplenili tudi več vetrihov Na policijo je prišel popoldne orožnik iz Trboj in v Cimžarju spoznat mladeniča, ki je pred dnevi na begu pred orožniki vrgel proč aktovko polnr vlomilskega orodja Domnevajo, da Je Čimžar najbrž izvršil več vlomov v okolici Šenčurja ori Kranju. Dunaj, * aprila, r. Iz Prage poročajo da so policija in vojaške oblasti prišle na sled daleč razpredeni komunistični vohun ski in protivojaški organizaciji, ki j© raz širila svoje delo že na vse ozemlje češko slovaške refKit>li1o£. Kol en«Mra izmed vod' teljev te organizacije so aretirali urednika komunistične revije »Kovnost«, Franca Hampla. Aretirani je razpolagal z znatni mi denarnimi sredstvi in je dokončal tkzv Leninov tečaj v Moskvi. Posamezni zaup niki se med seboj niso poznali, delali 90 pod tujimi imeni in puščali svoje tajne spise na čim manj vidnih mestih, tako v raznih podjetjih odvetniških pisarnah, klinikah itd., kjer so jih tamkaj nastavljeni zaupniki odpremljali dalje Pri enem i%-rned Hamplovih zaupnikov so našli protizakonito ročno tiskarno za protivojaško propagandno gradivo in primerne razmno ževalne aparate Ker je na magistratu v Olomoucu brez sledu izginil važen voja ški spis. je bil aretiran šef gospodarskega referata v tem uradu svetnik Pokomv. dalje višji tajnik Patzel in tajnik §imek. Ka kor zatrjujejo, so listine izročili Hamplu. V Pragi ie bilo doslei aretiranih 22. v pro vinci pa 20 oseb. Vseh je bilo izvedenih okoli 200 hišnih preiskav Razen policije so tudi vojaške oblasti uvedle strogo preiskavo. Med - aretiranim sta neki arhitekt Jazenskv in odvetniški koncipijent dr. Ricgelhaupt. Vremensko poročilo JZSS Ljubljana, 5. aprila. JZSS je davi prejel naslednja pismena poročila po stanju od včeraj: Kofce: —10 jasno, solnčno. snega 70 do 150 cm. smuka prav dobra. Krvavec; —6, jasno, solnčno. zapadlo 10 cm suhega solnatega snega smuka zelo dobra, izgledi in smuka v planinah idealni. Planina na Kraju: —5, jasno solnčno. solnat sneg, v senci pršič snega dovolj, smuka idealna, izgledi v planinah prav dobri. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2314 84—2326.21, Berlin 1359.03—13«9.83, Bruselj 800.52 do 804.46, Curih 1108.35—1113.85, London 176.30—177.90. New York 3394.39 do 3422 65, Pariz 225 88—227.— , Praga 142.2!-do 143.15. Trst 294.35—296.75 (premi-28.5%). Avstrijski šiling v privatnem V rinri 9.10—9.20. INOZEMSKE BORZE. Čarih. 5. aprila. Pariz 20.&4, Loudon 15.94 Nework 308.75. Brusili 72.225. Mila-26.60. Madrid 42.20. Amsterdam 208.85 P lin 122.80. Dimai 56.80, Praca 12.845. V Sava 58.825. Bukarešta 8.06. Stran 2. /SLOVENSKI N A R O D«, dne 5. aprila 1934 -rev 77 Veliko rudarsko zborovanje NaroČil premoga le vedno ni, obrati počivajo, delavstva fte polašča razburjenje Trbovlje, 4. aprila. Dane« ito^oldao ob 15. uri ee ie vršilo * tukajšnjem Dela takem domj veliko rudarsko zborovanje, katerega ee i? udeleži'o okroe 1000 rudarjev, ki jih fe prignala ekrb za bodočnost na »bor. Na zborovanju eo namreč poročali delegati radarskega delavstva o intervenciji pri ministrstvih v Bpogradu v zadavi dobara premoga za državne rudnike. Kot prvi je obširno poročal o intervenciji načelnik II. skupine g. Pliberšek. Delavske strokovne organizacije in IT. skupina kot legalna zastopnica rudarskega delavstva so pravočasno zainteresirale s posebnimi vloeami vse merodame činitelie. da ie treba letos pravočasno ukreniti vse, da ne bo zopet delavstvo plačalo račjna zakasnelega zaključka nove dobavne pogodbe. Ker pa zadnfi *eden pred potekom star? posodbe ie ni bilo nobene vesti iz Beograda, da se dela na novi pogodbi, ie ljubljanska Delavska zbornica odredila dva rudarska delegata in sicer načelnika IT. skupine PliberŠkn in predsednika Narodne strokovne zvezo Jakoba £trura. ki ie obenem zastopal Delav. zbornico, da intervenirala v zadevi pospešenega zaključka nove oogodbe na merodaj-nih mestih v Beogradu. Deputaciia ie pretekli torek dospela v Beograd, kjer jih je spremljal po ministrstvih zastopnik centrale Delavskih zbornic g. K rek i ć Bogdan. Delegacijo so sprejeli minister osebne določbe, ker so prilike povsod različne. Tozadevni osnutek bodo prejele tudi delavske strokovne organizacije v izjavo. Želeti bi bilo, da bi se ta zakon uveljavil ža vso banovine z enakimi določbami, ker bi se le na ta način onemogočile vse zlorabe in izkoriščanja delavstva v zvezi z nesolidno konkurenco s cenami premoga na račun bednega delavstva. V tem pogledu čakaio delavsko strokovne organizacijo velike nalocp. ki jih bodo morale s potrebno strokovno spretnostjo in znanjem reševati. Nato jo govoril še predsednik zborova-nia g. Filip Mum o raznih lokalnih probio mih. nakar ie £< piibor^k §3 pripomni-, da je danes dopoldne dobil iz. Za«?oWa obvestilo, da so naročila wfi dosla. Kakor pa se ie po zborovanju z morodainega niesUi zaznalo, pogodba do danes Se ni podms.v na. zato jo tidi za ud rt odrejeno praznovanje, tako da se bo predvidoma v tekočem teđira obratovalo koma* pol delavnika! Zato so zastopniki delavstva poslali se nocoj ministru g. dr. Albertu Kramerhi brzojavko sledeča vsebinj Naročil premoga še vedno ni. Obrati TPD nočivaio. Mod rudarskim delavstvom veliko razburjanje. Prosimo nujnega posrbi ova m a. da se naročila premoga trboveljskim radnikom takoi oddalo.* — Podpifsnna * Pr?ds^dnlk NSZ &truc in načelnik II sknome Pliberšek. — Enako brzojavko jo jirojelo tudi prometno ministrstvo. Obupen klic s severne meje Zadnfi čas je, da se zganemo in priskočimo na pomoč prebivalstvu naših obrne!nih kratev. Maribor. 4. aprila. Za vsako državo je vprašanje meja najvažnejše. Vse osredotočijo kolikor le morejo svojo pozornost in delo na obmejno ozemlje, kajti od tega je odvisna njihjva moč, če ne obstoj. Pa pri nas, ali je to vprašanje tudi pomembno? Da niso na našem severu baš rožnate razmere, dovoij dokazujejo razna zborovanja obmejnega učiteljstva, na katerih je ta prob'em najvarnejša točka razmotrivanja. Mirno lahko trdimo, da se učitelji najbo'j udejsrvujejo v narodno-obrambnem delu. saj so tudi za to v prvi vrttl poklicani. OSmejni živelj prč&iVija težko krizo, ne samo gospodarsko marveč tudi moralno K Jo nam more bit: porok da jo bo tudi prebodi, le mti ne bbfno pomagali v skrajni sili? Kot rečeno, koncentrirajo države legalno in ilegalno izživljanje na meje, tako tudi naša severna soseda. Vprašanje je, kdo bo žel uspehe? Jasno, da samo in edino le tista država, ki bo posvetila mejam več pozornosti in tudi ljubezni. Zavedajmo se tega in pomislimo, delamo li dovolj v tem pogledu? Res je. da obstojajo ustanove, ki uspešno opravljajo važno misijo na severni meji, kateri že bije dvanajsta ura. Poglejmo pa. kaj vse stori nasa soseda. Severno mejo zastruplja polagoma ali vztrajno tujčeva drznost in nevarnost je, da se bodo tamošnji ljudje udali mamečim vabam. Tudi zgodovina nas uči, da je šel lačni proletarijat le za onim, ki mu je nudil kruha in iger. Ne pozabimo, da žive ljudje na severu v skrajno slabih razmerah Velike vrzeli so tam tudi v Šolah, kar je vsega obsojanja vredno. Sole, ki so edini steber, katerega se z zadnjimi močmi oprijema naš narod na severu, imajo ponekod le eno učno moč s samo enim razredom, pa še ta ni z vsem potrebnim opremljen. V ilustracijo, kako so ljudje na severni meji zaslepljeni od naših nasprotnikov, naj navedemo smo en žlosten primer. Neki ugleden kmet s severa je prišel po opravkih v Maribor. Tam ga je vprašal njegov znanec, kdaj bodo nastopili boljši časi. In kmet je odgovoril: »Veste, časi se bodo zboljšali. ko bo Hitler prišel k nam!« K temu je menda vsak komentar nepotreben Bomo li pustili da bo naš narod na tak način propadal? Streznimo se in opustimo zgolj nesmiselne fraze, katerih so ljudje že davno siti. Nehajmo se vendar že enkrat igrati predsednike in posvetimo vs. moči naši sveti obmejni gradi! Pri tako važnem delu mora prenehati vsako stran-karstvo! Vsi od duhovnika do liberalca morajo pomgati reševati narod* ki je po krvi in jeziku naš. Priporočati je. da bi se ustanovil poseben fond za reševanje severne meje. Tolikokrat čitamo, da darujejo mesto venca na grob umrlih denarne zneske raznim humanitarnim ustanovam, ki so namenjene često le potrebam ljudi v notranjosti države Ali bi ne bilo umestno, da bi se ta ali oni ob sličnih prilikah spomnil obupanih razmer na našem sevru in daroval v zato namenjeni fond? Premislite in delajte, kajti dvanajsta ura bije in gorje. Če bo odbila — nam v škodo! Posušena repa namestil gob Kako so prebrisani Dolenjci opeharili petičnega italijanskega trgovca Ljirbltana. 5. »priU. Italijani so od prve«a do zadnjica neznansko kulturni Jn pravi aristokrati med dragimi narodi, ki tudi vedo, kaj ie dobro, in šo taki izbirčni sladokjeei, da se znani francoski gurthani hiti ovi dalefc ne daio primerjati z niami. Posebno pa gredo italijanskim gurmanov v slast na§e žlahtne feo- in zato se e pv&eliivlmi očmi ozirajo Križem ha5e male domovine r.latfti po slastnih porušenih jurčkib. DoSertei eo bili eo-lidni italijanski trgovci vedno dobri odjemalci naših veUtfeovoett eobami. ki slove po \\*erri svefc! taradi svoje poštenosti. 5fc boli t>a po izredno ntekih e^nah. toda nekomu trgovcu iz Ttaliie je vendar prišlo na •vjišel, kakšna Skoda t* 18 Italijo. « on gobah zaslutijo tudi Alovenflki trgovcu m ko-raižno se je sam pripeljal Čez melo ter o. Nič kaj iim ni bilo všeč. da s*i namestj delikat nih posušenih jurčkov kupili našo narodno velikonočno alelujo. ki naS narod spominja težkih let lakote, ko si je tolažil glad za silo t repnimi olupki, in so se pritožili najini oblastim ter zahtevali najstrožje kazni ta brezvestne sleparje. Orožniki so imeli dosti opraviti, ko so brskali po suhih go-bftih za poe^spfio nakrhliano repo. a naSli niso ničesar Za alebijo ki so jo šaliivi dolenjski prebrisane! prodali samocoltnemu Italijanu, se ie ra4rvjla mala afera, ki ie prepričala tjdi italijanske troovce, da je tudi za nh'h koristno P? privo?Čijo tudi na-5im trgovcem fkmmen raslužek* .Te Oač križ. Če italijanski ?obnr ni ločil fnrekov od r«ne! Xa« pohotni in polteni kmet si je torei res prlto^čil italilanskega trgovca ter ga prav pošteno or*»baril že rodi. da t meJtan-iem nnkrbliane suhe ren* med s*ih» gobe skušajo podeželski gobarji pogosto goljufati tudi nase trgovce, toda brec isp> ha. ker naši vestni trgovci vse kupljeno blago natančno preuledaio in sortirajo, zato pa še ni bilo od nikoder prrtožb, če ie bilo blago kupljeno pn naših veletrgovcib. Kmetje naj se ne igrajo s eleparienjem. kor lahko v te« težkih časih isfrube £e ta vir dohodkov in bodo konftno morali nepošteni kmetski prodajalci gob jesti res le še samo alelujo. ker drugega ne bodo imeli. Naši trgovci so pa tudi strokovnjaki, ki se ne puste opehariti, zato je pa afera z gobami tudi najboljši naik, naj «e dobičkaželjni nestrokovnjaki ne spuščajo v take kupčije ter naj gobe kupujejo le pri naših solidnih tvrdkali, ki iamčijo m dobro blago. Naše gledališče DRAMA Začetek ob ŽO uri Četrtek, 5. aprila: zaprto. Petek. 6 aprila: Vtsoška kronika. Red C. Sobota. 7. aprila: Bratje Karamazo%i. Premijera Izven. Nedelja. 8. aprila: ob 15. uri INRI. -Izven. Poslednja letošnja vprizoritev. Cene od 6 do 20 Din. Ob 20. uri Bratje Ka-ramazovi. Izven. ■ Najznamenitejše delo svetovne literature, prirejeno za slovenski oder. V soboto dne T. t. m. bo premijera gigantskega dela »Bratje Karamazovi«, ki jih je po slovitem romanu Dostojevskega in z uporabo Levstikovega prevoda priredil za oder g. Ciril Debevec. Obsežno delo je zgoščeno na osem slik. ki jih uvaja in veže lektor. Režija je g. Ciril Debevčeva. Začetek je točno ob S uri zvečer, konec ob pol 12. uri. Odoi'>"i s • po 5. in 7. sliki. Premijera je : < i abonmaji Začet^h .,• i Četrtek, 5. aprilu: Tmvm'a . • • » trtek. Petek. 6 aprila: zapi • Sobota, 7. aprila: Viljem 'It;.. Utatuje ga. Zinka Kunčeva. Ite«! A. * Gospa Zinka Kunčeva, odlična članica zagrebške opere gostuje ponovno v naši operi v soboto dne 7. t. m. v veliki Rosslnijevi operi »Viljem Teli«. Predstava se vrši za red A. češki teden, ki ga pripravlja naša opera, bo posvečen spominu glasbenih velikanov: Smetane in Dvofaka. Kot uvodna predstava se bo uprizorila prvič na slovenskem odru Smetanova slavnostna opera »Libuša«. Mišljena sta tudi dva simfonična koncerta, eden z deli Dvofaka, takoj nato pa z deli Smetane. V okviru češkega tedna se bo vprizorila tudi na novo vprizorjena in prerežirana opera »Prodana nevesta«. Podrobnosti slede. ŠAH Glavni turnir LSK Ljubljana, 5. aprila. Šahovsko državno prvenstvo je končano. LšK je uspelo, da si je že drugič priboril ponosni naslov državnega prvaka. Rezultati proti Zagrebu in Beogradu so pokazali, da je tekmovalno moštvo Ljubljane kos tudi najtežjim nalogam. Moč kluba obstoja zlasti v dejstvu, da ima izredno izenačeno ekipo, v kateri ni med prvim in zadnjim skoro nobene razlike. V tem je ravno največja prednost pred drugimi klubi, ki zmorejo kvečjemu tri do štiri res prvovrstne igralce, dočim jim dela zasedba ostalih desk preglavice. Upamo, da bo pri-borjeno prvenstvo nadaljna pobuda k še živahnejšemu delovanju. L&K. nam zdaj pripravlja prvovrstno atrakcijo. V kratkem se bo pričeJ glavni turnir, ki ga smemo glede na izredno močno zasedbo, smatrati za nekakšno neofiri-jelno prvenstvo Ljubljane. Nastopili bodo vsi igralci, ki so s tako velikim uspehom zastopali klubove barve na državnem prvenstvu, pridružila se jim pa bj še ostala mlajša šahovska generacija, ki je že na zadnjih ožjih turnirjih pokazala, da bo težak nasprotnik tudi izkušenim starim borcem Kdo si bo priboril naslov klubovega prvaka, je težko reči. Igralci so preveč izenačeni in jim teoretska vprašanja ne delajo nobenih preglavic. Zadnji glavni turnir LŠK se je vršil L 1930. Takrat je zmagal Zdenko Rupnik. ki pa je potem zaradi študija opustil Kja-ljevsko igro. Pred finalno tekmo je ponovno začel trenirati in je njegov nastop v finalni tekmi z Beogradom pokazal, da je spet v formi Glavni turnir bo zlasti pridobil na pomenu, ker je za zmagovalca razpisan pokal, ki sta ga klubu v ta namen po klonila inž. Manda in Ciril Vidmar Pokal bo prehoden in bo ime vsakokratnega zmagovalca na njem gravirano. Turnir se bo pričel 13 t m. v kavarni Evropi. Prijavni-na znaša 15 Din, kavcija pa 30 Din Pismene prijave s priloženo prijavnino je posati na naslov tajništva: Mirko Pevalek. kavarna Evropa Prijave brez prijavnine ?e ne bodo uvaževale. Kavcijo je treba položiti do pričetka turnirja. Zadnji rok prijave ie 13. t. m. do 20., ko se bo vršilo žrebanje. Danes ob M. bo splošni brzoturnir za prestop v I. razred, jutri ob 20. pa brzoturnir I. razreda za aprilsko prvenstvo Ljubljane. K neuspehu v Zemunu »Slovenski Narod« je prinesel v številki od 4. aprila netočno poročilo o prijateljski tekmi Lj. šah. kluba v Zemunu. Ker med drugimi očitki zahteva od vodstva LšK, naj pozove oa odgovor krivce tega neljubega poraza, smo dolžni popraviti netočnosti v dopisu in dati naši javnosti pojasnilo. Naši igrači so morali po naporai vožnji nastopiti proti priznano močnemu Beograjskemu šah. klubu. Javnost ve, da so pri tej tekmi, ki je Ljubljani prinesla državno prvenstvo, dali vse iz sebe in sijajno zmagali. Po tekmi, ki je trajala skoraj do polnoči, so jih beograjski šahisti povabili na prijateljski večer. Jasno je, da tega vabila niso mogli odkloniti. Na banketu so ostali naši igrači do 2. ure po polnoči, nato so šli vsi brez izjeme k počitku Torej ne more biti govora o prečllti noči Naslednje dopoldae so si ogledali zemun-ski most. kakor tuđi prejšnji dan cerkev sv. Marka pod vodstvom univ. prof. dr inž. Kasala, popoldne pa so oastopill proti Zemunu, a le v prijateljski tekmi. Seveda je bilo tvegano nastopiti s silno utru jeninai igrači proti spočitemu Zemunu, ki ima priznano močne igralce, vendar iz gmotnih ozirov ni bilo mogoče tekme odkloniti Naši igrači so precenjevali svoje moči Ker so bili utrujeni in so mislili, da v prijateljski tekmi klub ne tvega dosti, so se kot na povelje spustili v riskantno igro, da bi tekmo eim prej koačati. Pri- pomniti je, da je imelo pet naših igralcev od osmih dobljene policije, pa radi utrujenosti niso našli pravega nadaljevanja. To je pokazala naknadna analiza. Is tega Je torej rasvidno, da ta neljubi in državnega prvaka nevredni pora* ni nič usodnega; čudno se nam pa zdi, da se sedaj podčrtava samo izid neke prijateljske tekme, dočim se ogromni uspeh, pri-borltev driavnega prvenstva, popolnoma omaloralnje. Vodstvo LSK torej nima nobenega p<» voda, da bi klicalo kogarkoli na odgovor, pač pa čuti prijetno dolžnost, da se zahvu li tem potom svojim požrtvovalnim Igral cem in kapitanu moštva, posebno pa A> g. banu in g. županu, ki sta s sVojo velika dušaostjo omogočila, da si je Ljubljana priborila po dolgem času driavuo prvenstvo v kraljevski igri. Za L»£K dr. Bajec, podpredsednik. Cena putki Ćudna, a resnična zgodba o kuri, Ljubljana, 5. aprila. Putke na nape m perutninskem trcu se zde našim Gospodinjam vedno predraae, zdai še tem boli, ker s3 ie zaklana perutnina pocenila. Toda soepodinje kupujejo se vedno žive kokosi ter peteline, z? zalo, >»da vedo, pri čem f*o in kaj pojedo«, živo kure #e pa drži tudi nekaj perja, ki ni bn? poceni v trgovinah. In mno^i meščani «>o perutnina rti, putke jim kokodakaio v drvarnicah in petelini kikirikajo kot tedai, ko ie Peter zatajil Krkftjsa. Liublian^ki petelini pojo v^o nor, tako dobro eo razpoloženi ter e*> najbrž ponosni na skrbne r>l-nicev ki jih pitajo s taksno nepopisno ljubeznijo. Zato se pa? uočjpodinie z?lo zanimajo za perutnino na tnru. Petelini eo po 30 Din, totete kokoši pa tudi ne dobiš lahko cenej?. Zato mornlo gospodinje tem bolj baranrati, a konrno mo-raio odšteti kljub vepimu po 25 dinarekov za kokoš. Nedavno je kupila izkušena gospodinja težko kuro za 28 Din. Kmetica je bila eeveda vedela, da ee ji je faap&ia posrečila. Toda ne dolgo. Kupovalka ie doetoum-«tveno odkorakala; kokoš ie tJtismila pod T^azdoho, najbrž ne preveč nežno, niti mož bi ee ne počutil dobro v takšnih škripcih. Kokoš pa ni kok od a jokala, mimo pe visela pod pacduho, kot da jo tišči jajce. Ko jo ie hotela gospodinja preložiti pod drouzo pazduho, ie ni več tiščalo. Gospodinja je odvihrala nazai h kmetici. — Nesiramnica. takoi denar nazaj! Kaj, takšna jajca nese vaša kokoš?« Poglejte, kakšen ie plašči Kdo bo mi povrnil škodo? Kmetica se je tnko prestrašila, da j? tiščala gospodinji ves denar, v ruto povezan. Gospa i'e pograbila drobiž ter odšla neznansko razburiena. Na kure ni vec mislila. Kmetica je pa kmalu zopeit prodala potuhnjeno kokoš, ki nese >iajca< brez kokodakanja. Cena ie padla na 25 TMn. Druga kupovalka je odšla za miši j-ena, kako imenitno se bo pjfka cvrla na ognjišču ter kako bo postajala čedalie bolj rumena. Ti, uboga kura. zdaj si še živa, iutri te pa ne bo več, re pomislila gospod in ia in se ogledala sočutno po nii. No*?e so ji zastale. Nekaj časa je premišljevala, kaj naj stori, na- je padala... ki jo je kupih) po vrst! pet gospodinj kar ee ie ogoriena obrnila ter io ubral.1 nazaj. — Tu imate vašo mastno kokoš! Le alei-te, kako so cedi mast od n}?\ Ve« plašč i-* pokvarjen! Kmetica ie tiščala drugi nef»reonici že pripravljen denar. Bol] neerečna pe pa bila putka, ki je zijala, kot da ie v zadnjih izdihljajih. Kljub temu jo je kmetica kma-iJ prodala tre t i i kupovulki, bila je pač po-i-eni, samo *2o I>iu. Tudi ta dama ie t>ti^n;-ia kokoš pod pazduho, da so ubogi putki zaškripale kosti in še bolj jo [a skroloviSlo po črevesju. Gospa se je ustavila na trgu. da ee nekoliko pomeni o križih, in težavah 1 znanko. — Kure eo se pa nekoliko invenile. Ta je precej lepa, 20 Din je vredna, — re de j jala gospa bahato. — Križ božji, gospa! — je vzkliknila znanka ter začela prost^emi vrt .•»ti oči. — No, potežkajte jo vendar! — Ln gr*sp« je ponudila kakoš znanki, ki se h* prestrašena jmahnila. — Oh, kakšna goljufija jo dandanes na vseh koncili in krajih, poglejte, gospa, kako leze iz kure! In gospa je v mešanih občutkih neeUi kuro nazaj. — Sramota! BMkika pokličem! Krznen plašč ponesnaž-n! Toda kmetica ji ie vrnila takoi denar »1 ji Še v tolažbo ter odškodnino nudila jaioe. Vendar zgodbe še ni konec. Čeprav resnična. Tudi Četrta kupovalka, ki ie vtaknil« pftrfko v eekar. se le vrnila razsrjena. ko \+ kmetica mislila, da &b te že vse srečne izteklo, ker fe ni bilo dolgo rm.«aj. — Nate svojo gnoj-tovarno! Vea živila so pokvarje*ia. telečji zrezek ponesnažen in ves apetit sem izgubila. Kmetice konkjrenrke eo se muzaie nesrečni prodajalki. Vendar se ji rs končno le nasmijala sreča. Kokoš je prodala gospodinji, ki \e deiala, da ie iskala Že dolgo takšno pasmo. Tn še pustila ji ie dinar, ker kmetica ni imela dovoli drobiža! — Kuro je stisnila pod pazduho. Vse prodajalke so gledale dolgo za njo. Putka se je borila s slabostio in se čisitila po slabi zimski hrani. Damin plaš^ je bil lepo pebervan. Skupno v smrt Kranj, 5. aprila. 13. marca sta odšli na delo v predilnico v Tržiču kakor običajno vsak dan ob pol 14. delavki Anica Debevc in Marija šarabonova, stanujoči na Ljubeljski cesti. V tovarno nista prišli in je za njima izginila vsaka sled. Dva dni pozneje so domači prejeli pismo, ki je bilo oddano na pošti v Brezjah in v katerem sta mladenki sporočili, da gresta skupno v smrt. Kolikor so mogli dognati, sta prenočili eno noč v Globoškem mlinu pod Kamno gorico, nadaljnja poizvedovanja za pogrešanima dekletoma so pa ostala brezuspešna. Napoved, da sta šli skupno v smrt, se je žal uresničila. Poročali smo že, da so eno pogrešanih mladenk, in sicer Sarabo-novo našli 28 marca blizu otoškega mostu in jo pokopali na pokopališču v Oto-čah. Na velikonočni ponedeljek so pa našli tudi drugo utopljenko — Ano Debev-čevo. V ponedeljek so se otroci igrali ob bregu Save pod vasjo Prebačevo pri Trbo-jah. Kar so v vodi opazili žensko truplo ln o tem obvestili orožnike, ki so v utopljenki na podlagi opisa in njene obleke spoznali pogrešano Ano. Truplo »o prepeljali v mrtvašnico v Trbojah, obveščeni so bili pa tudi njeni svojci v Tržiču. V torek je prispel v Trboje pokojničin brat, ki je v utopljenki takoj spoznal svojo sestro. Kaj je mladi simpatični mladenki gnalo v skupno smrt, ni znano. Jegulje v crnomorskih vodah? Ljubljana, 5. aprila. Piše nam prijatelj našega lista: Pred dnevi sem se mudil v Smarjetskih toplicah Skozi toplice teče potoček, ki mu nisem mogel zvedeti imena — menda ga sploh nima. Vem pa, da se ta potoček izliva v Krko. Pri dnevnih izprehodih sem na svoje veliko Iznenađenje opazil v plitvem blatnem tolmunčku — Jegulje, prave pravcate jeguljlce, dolge 20—25 cm; vseh je bilo okrog 30. Nisem verjel svojim očem, zato sem hitro našel neaega fanta, ki mi je ujel tri ribice, v katerih sem spoznal jeguljice. Da so to bile sigurno jegulje, mi lahko verjamete, ker sem Jih neštetokrat lovil v Skadarskem jezeru in v vanj izlivajočih se potočkih, tako n. pr. v Crnojevtča rijeki. Življenje in posebno plojenje jegulj je nad vse tajinstveno in šele zadnja leta je znanstvenikom z ogromnimi stroški uspelo ugotoviti, da se Jegulje plode (dr-ste) le v Atlantskem oceanu, in sicer na točno odrejenem kraju v ogromnih globo-činah. Ugotovljeno pa je tudi, da v naši državi jegulje žive samo v vodah, ki se izlivajo v Jadransko morje, dočim jih v vseh drugih rekah in potoKih Črnomorske-ga vodnega območja ni. To je že tolikokrat pribito, da ni treba ponavljati, žmar-jetski potoček pa se izliva v Krko, Krka v Savo, ta v Dunav in Dunav v Crno morje! Potemtakem bi bil opisani primer prvi, da Jegulje žive tudi v vodah črno-morskega območja. Mislil sem na prvi mah, da gre menda le za piškurje, toda bile so jeguljice. Zelo zani»ivo bi bilo, če bi se na tem meBtu javil še kak prijatelj narave in ribarstva in opisal slična opazovanja Gotovo pa pomeni to odkritje majhno revolucijo v znanstvenem pogledu glede na življenje jegulj. Nima mu kaj očitati. Žena: Tako pozno se vračaš iz krčme? Odkar si odšel, nisem zatisni-ia oči. Mož, ki ga ima precej pod kapo: Mar misliš, da sem jih jaz zatisnil? KOLEDAR Danes: Četrtek, 5. aprila katoličani: Vincenc, Dabiživ, pravoslavni 23. marca DAiNA&NJE PRIREDITVI Kino Matica: Csibi (Franci*Vh Gnal). Kino Ideal: Dekle z ulice. Kino Dvor: Tajnost modre sobe Kino Šiška: Dr. Mabuse. Koncert »Smetane« ob 20. v Uninnu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mt. Bahovec, Kongresni trg IZ Hočevar, Ljubljana VIL, Celovška cee ta 34 in Ustar, Sv. Petra cesta 78. J3an*oil sita V Pošteni vasi, občina Z.avlaka% »o možje po treznem prevdarku sklenili, da bi kazalo zgraditi ob potoku po dolini cesto. Tako bi zaposlili domače fante in može, ki morajo sicer držati roke in gobe križem, obenem bi pa dobiti namestu kolovoza cesto. Toda zgraditi cesto niso mačkine solze. Pa so sestavili Poštenova ščani pripravljalni odbor in je poslal ta odbor k Zavlačanom posebno deputacijo, da bi jih povabila v časten odbor in da bi gospod župan zavlaške občine prevzel predsedstvo ter sklical najprej slavnostno zborovanje, potem pa še primerno število občnih zborov in odborovih sej, da bi m na njih vprašanje graditve nove ceste vse stransko temeljito in stvarno prerešetalo. Zavlaški župan je takoj povabil občinske očete v Časten odbor in so se vsi čutili jako počaščene ter obljubili pomagati po svojih močeh pri ustanovitvi širšega odbora, ki naj pripravi vse potrebno za slavnostno večerjo, na kateri naj bi se vrstili kot slavnostni govorniki vsi ugledni doma čini in povabljeni častni gostje, da bo potreba nove ceste od vseh strani globoko utemeljena. Vse je šlo gladko od rok in so bili pra vočasno ustanovljeni vsi potrebni odbori in odseki, da naglica priprav za slavnostno večerjo ni trpela. Tudi govorov na slavnostni večerji ni bilo premalo in so vsi izzveneli v željo, da bi se začela prepotrebna cesta v doglednem času graditi. In bodoč.' cesta je za trdno obljubila, da bo tej želji po možnosti ustregla, če ne bo nobenih ovir in tehtnih pomislekov proti temu, dn bi se začela sama graditi. Okradena cerkev Na velikonočno soboto zjutraj je opazil cerkovnik pokopališke cerkvice sv. Simo na Ln Jude na Viču, da se je nekdo ponoči splazil v cerkev In jo oropal. Tat Je odnesel kelih, monstranco z relikvijo, bel mašni plašč, Crn oltarski prt, več koma dov perila Ln albo. Vse to je večinoma pospravil z oltarja, pobral je pa tudi vse sveče in odtrgal tudi nabiralnik. Po vlomu je kar zunaj na pokopališču razbil nabiralnik, pri čemer sta padla na grob dva dinarja ln ju Je pustil ležati, na kose je pa razbil tudi monstranco ln kelih ter posamezne dele razmetal po grobovih, deloma pa skril med ciprese ter izginil brez sledu. Policija je šla takoj na delo in je poizvedovala na vse strani, da bi Izsledila drznega zločinca. To se ji sicer še ni posrečilo, pač pa so bili vsi ukradeni cei i-iveni predmeti včeraj popoldne najdeni. Ko sta namreč okrog 14. delavka tobačm tovarne Marija ZaloUarjeva in Tletna učen ka Marija Bernikova ob potočku, ki se izliva v Glinščico. nabirali regrat, sta ' betonski cevi pri izlivu opazili nekaj bele ga. Pregledali sta cev in na dan je prisi« vse nakradeno cerkveno blago, tako «;* koaov sveč. dve celi sveči, črn mrtva* prt, mašni plašč, alba in 12 prtov. Obvestili so policijo. k1 Je ukradei blago vrnila u ralu pokopališke cerkvi • ^tev 77 »SLOVENSKI NAROD« dne 5. aprila 1984 Stran S. Pride najnovejii velefilm! CUzabet Beraner „Elitni kino Matica44 DNEVNE VESTI — Proti priključitvi občine Ribnik metliškemu aresu. V Metliki so pokrenili akcijo, da bi se občina Ribnik v karlov-škem srezu priključila metliškemu srezu. Občinski odbor občine Ribnik se je pa takoj sestal na sejo in je to akcijo ostro obsodil. Sklenjeno je bilo napeti vse sile, da ostane občina Ribnik v karlovškem srezu. — Ameriški poslanik v Zagrebu. V petek prispe v Zagreb ameriški poslanik na našem dvoru Charles Wilson, da poseti predsednika jugoslovenske Standard Oil Gompagnv, VValkera, ki ima na Trškancu krasno vilo. Poslanik ostane v Zagrebu več dni. — Ferijalni učiteljski prosvetni tečaji. Zagrebška sekcija JUU priredi tudi letos med počitnicami v juliju in avgustu v Zagrebu, Crikvenici in Novem Vinodolskem počitniške učiteljske prosvetne tečaje. Taksa znaša 300 Din in se plača naprej. — Živahen tujski promet v Hrvatskem Primorju. Za velikonočne praznike je prispelo na Sužak okrog 3000 letoviščarjev. Največ se jih je odpeljalo v Crikvenico ln Rab. — Zagreb ima 206.000 prebivalcev. Po zadnji statistiki ima Zagreb 206.000 prebivalcev. Zdravstvene razmere so v splošnem ugodne, tuberkuloza popušča, pač se pa rak vedno bolj širi. — Gledališki dinar v Zagrebu. V Zagrebu in tudi po drugih mestih se je začel pobirati s 1. aprilom takozvani gledališki dinar v kinematografih, pobiral se bo pa tudi od vseh športnih prireditev. Lani je posetilo zagrebške kinematografe 2,080.000 ljudi, leta 1930 pa 2,744.000. Letos je pa poset kinematografov še bolj padel in tako tudi od gledališkega dinarja ne bo pričakovanih dohodkov. Prenapeta struna vedno poči. — »Galerija«, mesečnik za internacijo-nalno umetnostno fotografijo, se je med dobrimi fotoamaterji tudi pri nas tako razširil, da smo dobili tudi jugoslovensko izdajo te najlepše in največje fotografske revije na svetu. Za ugled naših umetnostnih stremljenj v inozemstvu nam je ta revija silno koristila, ker je v vsaki številki prinašala tudi vsaj po eno reprodukcijo kakega jugoslovenskega fotografa-umetni-ka. Na žalost se pa »Galerija« ni dosti razširila in tako smo z najnovejšo številko dobili tud! zadnjo jugoslovensko številko te važne revije, nadalje se bomo pa morali naroČiti na nemško izdajo, če bo dosti naročnikov, bo mogoče spet oživeti na-šg i/dajo, zato pa opozarjamo vse amaterje in tudi kavarne ter restavracije in knjižnice, naj revijo naroče, da ta za naš kulturni ugled prevažni list obdržimo. V nuirčni številk! imamo dola fotografov iz Češkoslovaške, Kanade, Anglije, Severne Amerike, Poljske, Nemčije, Avstrije, Dan-ske, Uelgije, Švice, Madžarske, Španije in ta lije, vendar pa mora priznati vsak strokovnjak, da jo šolnčna »Kavarna* našega Anteta Korniča na prvem mestu med vsemi ostalimi deli. Tudi tekst je prav zanimiv, iate pa revijo, ki se naroča pri Oto-karju Hrazdirl v Ivancu, priporočamo tiaj-topleje. ker nam edino povišanje števila naročnikov spet omogoči jugoslovensko izdajo. 2ivčno bolnim in otožnim nudi mila naravna y>Franz Josefova« voda dobro prebava, jasno glavo Ln mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Josefove« i;renčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefovaa« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Nov tednik, v Subotici je začel izhajati nov tednik »Naše slovo«. Urejuje ga Lazar Stipič. List obravnava lokalne ?robleni^ in društveno življenje Subotice. — Nov grob. V Kresnicah je umrla včeraj dopoldne ga. Frančiška D o 1 i n s e k. Pokopljejo jo jutri ob 9. na farnem pokopališču v Kresnicah. Bodi ji lahka zemlja, :ežko prizadetim svojcem naše iskreno >ožalje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestalno, zmerno hladno vreme. Včeraj je deževalo v Beogradu ln na jugu. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 18. v Splitu 14, v Sarajevu in ^koplju 13, v Zagrebu 10, v Mariboru 8 8, v Ljubljani S.4. Davi je aazal barometer v Ljubljani 757.8, temperatura je znašala —1.6. — V šali ubila moža. Iz Nove Bukovice poročajo o tragični smrti 271etnega občinskega uslužbenca Jožeta Bega. Na velikonočni ponedeljek je stal z ženo pred hišo. izgovarjala sta se. naenkrat je pa žena P (♦•gnila iz njegovega žepa revolver, mislec" da je prazen, in pomerila na moža. • il je strel in mož se je zgrudil zadet v čelo mnev pred prestrašeno ženo. — 1 motorjem v voz. Ko se :'c v torek /več-r vračal trgovec in gostilničar France ^.iicrajc 'z Torr.ačevega na motorju s petletnim sinčkom s Trojan domov, mu je pfivožij naproti vOz kateremu šc ni mogel H lil:. Pri karambo u ie otrok zletel z vo* za. Sme-rajc ;e pa odlete! z motorja, pri ^emer se rhu je zapičila v levo nogo za-; JL'na preklja na vozu s takšno silo, da rna je pfe^od]a meso in so jo morali odlagati, a en del je še ostal v nog!. Sme-rjjca so prepeljal: v bolnico, kjer so ga operira!:. Poškodba ni preveč težka, ker kost ni bila poškodovana. Sreča v nesreči e bi!a. da je osta' otrok nepoškodovan. — Na Češkoslovaškem aretiran Jugo-sloven. V soboto popoldne je bil v Hrani« fah na Češkoslovaškem aretiran neki Voj-t^h Novak, rojen leta 1910 v Beogradu in tja pristojen, po poklicu trgovski pomočnik. Fant M je sumljivo vedel. Neka žena ga je hotela ovaditi policiji, izkazal se ii je a ju«06loveri6kim potnim listom, po-'pT»i jo je pa pahnil od sebe in zbežal. Kmalu so ga pa ujeli ln našli pri njem dva nabasana revolverja. Orožniki so prepričani, da imajo opraviti z nevarnim vlomilcem. Novak govori gladko češko, hrvatsko, francosko, nemško in madžarsko. Ni tudi izključeno, da gre za pobeglega terorista. Iz Ljubljane —u enega Opozarjamo na nocojšnji koncert najboljših čeških moških zborov »Smetane« iz Prage. Praški pevci koncer-tirajo pod vodstvom prof. Spilke ob 20. uri v unionski dvorani in Izvajajo naslednji spored: I. del, Baicar: Goram, Foer-ster: Mamici (ciklus treh zborov), Petfe-la: Noč pri morju. Smetana: Pesem na morju. II. del, Axman: če bi bil jaz konjski pastir, Milojevič: Triptih. Hegar: Tabor mrtvih, Zich: Kozmična pesem, Slovenska narodna: Rože je na vrtu plela in Je pa davi slan'ca pala. IK. del, Dobronič; Nagovarjanje, Jindrich: Jaz nimam v tem klenči, Polašek: Jaz pastir, Vomačka: Trozveznica, Pokorny: Pasel Janko, Spil-ka: Vojaška, Malat: Deva modrooka. Sedežev vseh vrst in cen je še dovolj na razpolago. Ker je zbor na najboljšem glasu in bodo imeli vsi posetnibi velik umetniški užitek, ponovno opozarjamo na ta koncert Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni in na večer koncerta od pol S. ure dalje pred vhodom v unionsko dvorano. —!j Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani posluje od 6. t. m. dalje za stranke predpoldne od 8. do 11.30, popoldne od 15. do 17.30. Ob sobotah pa ne-deljeno od 7.30 do 13. VELIK GREH imate, če ne naročite takoj najboljše slovenske družabne revije „NAŠA POTA" Ljubljana, Poštni predal 114 i — Spored bogoslužja velikega tedna v pravoslavni kapeli Sv. Nikolaja. Na veliki četrtek bo sv. liturgija na Golniku, ob 18 pa bedenje s čitanjem evangelija v Ljub Ijani. Na veliki petek bodo ob 9. »carski časovi«, ob 16. »večernja s polaganjem pla štanic«, ob 19. pa bedenje in Kristusov pogreb. Na veliko soboto bo sv. liturgija v kaznilnici v Begunjah, ob 17. pa večerna pobožnost v Ljubljani Na prvi dan velike noči ob 16. zjutraj bo »jutrenjec, ob 10. pa sv. liturgija Drugi dan velike noči bo ob 17 večerna pobožnost. ob 7. zjutraj jutranja, ob 10. sv liturgija, ob 17 pa večerna pobožnost Tretji dan praznikov pa bo sv liturgija na Golniku. —li Javni nastop ljubljanskih lutkarjev. V gobo to ob 20. priredi Jugoelovenski lutkarski savez v dvorani Delavske zbornio* prvi lavni nastop, na katerem bodo sodelovali Ijublianski lulkovo' odri s sledečim programom: *Jurček dvnrni norec« (izvaia Sokol Vič); >Dolgi. Široki. Bistrooki ©e udeiestvureno v sportu^ (izvaia Sokol T.K-,Gnšperrek Zmagovnlee« (izvaia Csl. Obet v LVubliani). Razen tega nastopi Cel. Obe? v Liubliani s svoiim novim gledališčem ročnih lutk. Med sporedom igra geniba Sokola T. Ta večer bo torei nekako tekmovnme Hiblianskih lutkovnih odrov, ki hoceto iav-no pokazati ©vo« napredek v tej panogi in obenem tudi dokumentirati vzgojni in prosvetni pomen lutkovne umetnosti, ki se v vseh evropskih državah že d2vno smatra za naiboli učinkovito vzgomo sredstvo. Večer bo nudil odraslim in malim udeležencem dovoli prijetne zabave. Na i nihče ne zamudi izredne prilike in se orepriča o pomembnosti te precizne odrske umetnosti! Blagajna se odpre ob 19. uri. Na 6videnie v GašnerČkovem kraliestvu sani in pravljic! — V nedelio ob 10 bo na v restavraciji Zvezda (klet) redni občni zbor JLS. ki se ga lahko 'jdeleži vsak interesent. — Odbor JLS. —Ij Najugodnejši čas za gradbena dela je zdaj, vendar neizrabljen, ker pač ni dela. čas je tudi že za obnavljan:*- fasad, vendar so tudi dela zelo redka, včeraj so postavili odre ob enonadstropni vili na vogalu Blelweisove ceste Ln Puharjeve ulice, da bodo obnovili fasado. V mestu zdaj še ne delajo drugje kot na stavbah, ki eo jih začeli graditi lani. Samo še dane« zabavni velefilm s FRANCISKO GAAL CSIBI Napeta in vesela dejanja, lepe popevke, razkošna oprema ELITNI KINO MATICA Predstave ob 4., 7 U in 9 V* uri zvečer Predprodaja od 11.—%13. Dodatek: Smučarske tekme v Planici —Ij Razrvane ceste še vedno čakajo na tlakovanje. Obnovljena tramvajska rroga leži po večini ha cestah, ki so bile prej tlakovane; pri gradnji proge so razkopali tlak, kdaj ga bodo popravili, pa še nihče ne ve. Mestno cestno nadzorstvo tlakuje le pokvarjena in v manjšem obsegu raz-kopana cestišča, zdaj n. pr. v Frančiškanski ulici. Ceste ob tramvajski progi bo pa najbrž tlakovalo zasebno podjetje. —li Elizabeta Beraner v filmu >Carica Katarina« nam pokaže siiai rjsketga dvora in razkošno življenje v ntem. Katarino Veliko, kakor nam io pokaže Bersrnerieva v tem filmu, nam ie niso pokazali doslej niti naiboliši poznavalci one dobe. Veličastna slika razkošia ruskega dvora ie podana tako, da človek kar strmi. —Ij Občni zbor pomofnigke*a »bora združenja trgovcev v Liubliani se bo vriil v &4rlefc dne 19 aprila 1934 ob pol 20. uri v dvorani Trgovskega doma t običajnim dnevnim redom Člani bodo vabljeni še pismeno. — Odbor. —li Uprava Naredaeg* gledališča vljudno prosi tvoje p. n. abonente, da poravnajo aprilski obrok abonmana do 14. t. m. —li* Mestna ženska CM podružnica priredi v soboto dne 7. aprila popoldne in v nedeljo dne 8. aprila dopoldne zbirko >dan bon bon okov«. Gospe in Gospodične bodo prodajale bonbon čke in odkupne znake. — Kdor le amore. naj ne odreka prosilkam, aai se uporabi cela zbirka za rsvno Šolsko deeo. —fl' Sokol I, Ljubljana Tabor, sporoča avoMnu članstvu, da ie preminul nieeov doleoletni član br. Josip Toni, mesar hi posestnik. Pogreb blagopokojn-eca ee vrSi v petek ob 16. uri izpred bile žalosti. Poljanska cesta 36. Bratje m sestre, spremite blaeopokomika na njegov? zadnji poti. — Udeležba v civilu z znakom. Uprava. —li Redni občni zbor društva Narodni dom bo v petek, dne 6. aprila ob 20. v Narodnem domu. Iz Celja —c Tajski promet v Celja v zadnjih mesecih stalno narašča. V marcu ie obiskalo Olje 971 tiicev (naoram 783 v letošnjem februarju 716 v latnsk^ marcu). Jugoelove-nov je bilo 726. inozemcev pa 245. med temi 130 Avstrijcev, 36 C'ehoslovakov, 34 Nemcev, 18 Tta!ilanov. 13 Rusov, 4 Poljaki, po 3 Švicarji. Madžari in Turki ter 1 Grk. Po poklicu je bik) 416 trgovcev odnosno trgovskih potnikov. 163 uradnikov. 147 obrtnikov. 39 inženierjev. 25 odvetnikov. 13 in-dustriicev. 13 jciteljev. 11 dijakov. 9 novina riev, 7 profesorjev. 5 zdravnikov in 3 lekarnarji. 120 oseb pa je bilo br» poklica. —c Delovni trg. Pri ekspozituri lavne borze dela se ie od 21. do 30. marca na novo orijavilo 45 brezposelnih (36 moških in 9 žensk), delo f3 bilo ponujeno za 18 ose*> (10 moških in 8 žensk), posredovanja 6o bila izvršena 4 (za 2 moška in 2 ženski), odpotovalo je 25 oseb (19 moških in 6 žensk), odpadlo je 127 brezposelnih (110 moških in 17 žensk). Dne 31. marca je ostalo v evidenci 745 brezn>oselnih (686 moških in^ 59 žensk) napram 856 (781 moškim in 75 ženskam) dne 20. marca. Delo dobi 5 zidarjev, 2 pleskarja. 1 kuTiač. 1 pek, 2 kuharici (1 za Budimpešto). 2 služkinii in 1 kmečka d-kla. —c Srčni kapi je podlegla v torek dne 3. t. m. v Celju (Prešernova ulica 6) v starosti 56 let poštna uradnica gdč. Ana Rih-teišičeva iz Ljubljane. Za praznike ie obiskala v Celi j svojega očeta šolskega upravitelja v pokom g. Rihteršiča in tu jo je nepričakovano dohitela smrt Pokojni bodi ohranjen blag spomin, rodbini naše iskreno sožalie! _c Izgubljeno. Od 1. do 2. t m. ie bila na poti od Žalca do Celja izgubljena delavska kniižica na ime ključavničana Avgusta Ipavca iz Ljubljane, dne 2. t. m. je bila med vožnio po cesti od Tremerja do Celja z motornega kolesa izgubljena evidenčna tablica s Štev. K—5.056. dne 3. t. m. med 10. in 11. dopoldne pa je bila med vožnio po cesti od Creta do Celja izgubirJ-na z voza 250 Din vredna dežna plahta. ■ko, odnosno že predlansko leto v surovem stanju dograjene. Vzrok, da se nič ne gradi, je ta, da ljudje ne dobe v denarnih zavodih svojega, še manj pa izposojenega denarja v gradbene svrhe. Iz Metlike Iz Ptuja — Nove uradne ure pri sodišču. Od 1. t. m. so uradne ure pri tukajšnjem sodišču od 8. do 12. in od 15. do 18- ure. — Vlom. V torek ponoči je bilo vlomljeno v hišo posestnika Znidaršlča Filipa v Gorišnici; gospodar rabi hišo za spravljanje poljskih pridelkov. Vlomilcem so morale biti razmere gotovo dobro znane, ker je bilo v hiši mnogo ajde in prosa. Vlomilci so se poslužili vitriha ter odnesli iz hiše nemoteno nad 1400 kg ajde ln nad 200 kg prosa, tako da je Znldaršlč oškodovan za več kot 1400 Din. Orožniki so našli pri nekem fantu vitrih ter ovadili tantd sodišču, vendar on trdovratno zanika vsako tatvino. — Napad s kolom. V ptujsko bolnico so prepeljali 251etnega kočarskega sina Janeza Letiča iz Pristave z zlomljeno desno roko Ln z lažjimi telesnimi poškodbami. Sam je izjavil, da ga Je napadel Božičko Alojz, posestniški sin iz Pristave. Fant bo imel opravka na sodišču. — Nesreča. Posestnik Matija Turk iz Apač je bil zaposlen s presrivanjem strehe. Nenadoma mu je na lestvi spodrsnilo, padel je io si zlomil desno roko. Prepeljan je bil v ptujsko bolnico. — Vinotoč v veži. Na veliko soboto je nastavil v neki veži v Aškerčevi ulici v Ptuju neki K. »I. sod vina (161 1) brez točilne pravice. Ker je bilo vino zelo poceni, so se hoteli mnogi založiti s ceneno pijačo za praznike; zato je K, vino tudi hitro iztočil Nedovoljena kupčija pa je prišla na uho ptujskim stražnikom ln finančni kontroli, ki je fantu takoj zaplenila 32 litrov vina. kolikor ga je še imel. K. bo imel seveda sitnosti. Z Jesenic — Nov grob. Po daljši bolezai je preminula v cvetu let ga. \malija Pristov, žena tovarniškega delavca Jožeta Pristo-va z Jesenic. Zapustila je enega nepreskrbljenega otroka. Bodi ji ohranjen blag spomin, težko prizadetim preostalim naše iskreno sožalje! — Nesreča v tovarni. V torek zjutraj se je pripetila v tovarni KID na Jesenicah na prostornem oddelku huda nesreča^ ki bi kmalu zahtevala življenje mladega delavca. Pri razdiranju starih železniških lokomotiv je bil med drugimi aaposlen 21-letni Alojzij Sušnik, ki je imel opravka s sežigalno pištolo. Pri tem pa ee je nenadoma vnel na nepojasnjen način acetilen, ki Je povzročil siLno eksplozijo. Nekatere dele lokomotive je raztrgalo i« razneslo na vse strani, šipe na oknih sosednih delavnic so bile na mah zdrobljene, Sušnika samega pa je hud zračni pritisk z vso silo vrgel ob tla. Pri tem je za-dobil hudo poškodbo na nogi, v obeh uae-sih sta mu počila bobenčka, v levo oko pa se mu je zapičilo več malih železnih drobcev, ki pa mu k sreči niso poškodovali ro-ženice. Fanta so nemudoma prepeljali v boLnioo bratoveke BklaoLnice, kjer mu je zdravnik dr. Schvvab nudil prvo pomoč, drugi dan pa je bil poslan na očesni Oddelek ljubljahske splošne bolnice. — Slaba gradbena sezona se nam obeta. Na Jesenice prihaja dan za dnem precej delavcev, ki bi radi dobili delo v tovarni la pfi gradbealh podjetjih. Toda skoraj vsi prihajajo na Jesenice zaman, ker v tovarni sprejmejo le redko katerega, gradbena podjetja pa skoraj nobenega, ker ni dela in Ker je domačih delov* nih moči brezposelnih dovolj. Prejšnj- leta je bilo v tem pogledu mnogo boljše. Gradili bo hiše na vseb koncih in krajih, letos pa se najbrže ne bo gradilo nič, kvečjemu se bo na zunaj ometalo in na znotraj uredilo nekaj hlS, ki so bile laA- — Toča nas Je obiskala. V nedeljo je april takoj pokazal svojo moč. Popoldne okrog dveh je začela naankrat padati to-ea, ki pa ni napravila poeebne škode. Vreme je zadnje dni sploh sila muhasto in so dnevi že precej topli, a noči še vedno hladne. Zadnje dni je bila poneKod tudi močna slana, ki pa tudi ni Škodovala na polju. — Mestna godba. Naša mestna godba pod vodstvom marljivega voditelja g. Ivana Drobnica prav lepo napreduje. Plod svojega neumornega zimskega dela je pokazala že na Jožefovo, ko je priredila svoj prvi pomladanski koncert z res izbranim novim sporedom. Na velikonočno nedeljo nas je zbudila s prav lepo koračnico iz sna, a v ponedeljek je koncertirala na Pungartu, kjer so seveda igrali tudi tradicionalno metliško kolo. Naši meščani si žele še večkrat take prijetne zabave. — Nova grobova. Na velikonočno nedeljo popoldne je umrla v tukajšnji hiralnici Straus Angela, stara komaj 18 let; doma je bila iz Straže pri Novem mestu. Do zadnjega je bila pri zavesti in si je sama držala mrtvaško svečo. — Na velikonočni ponedeljek je nenadoma umrla lSletna hčerka vpokojenega pismonoše Majzlja j Fančika. Pogreb se je vršil v sredo n& domače pokopališče. — Bodi Jima i.ib-. n zemlja, žalujočim svojcem pa naše isKre-no sožalje. — Dela na novem mostu bodo lahko nadaljevali, ker voda ne bo nagajala. Doslej je neprenehoma naraščala ln padala, tako da je skoraj vsako večje delo onemogočala in so napravili šele en sam opornik. Upamo, da bo do Jeseni novi most že uporaben, ker je njegova potreba zelo velika. Zakaj se pri pranju jezite ? Res, mnogo muke je, predno je perilo oprano. Toda odkar ima Vaš trgovec na zalogi >PERION< pralni prašek, si delo lahko olajšate. »PERION« je brez klora ln Vašemu perilu ne škoduje in g-a opere brez truda. Bodočnost socijalnega vprašanja Predavanje dr. J, Birse pod okriljem emigrantskega društva »Tabor« Ljubljana, 5. aprila. O tem predmetu je v okrilju emigrantskega društva »Tabor« snoči na reaUi predaval ravnatelj ljubljanske podružnice »Avaie« dr. J. Birsa. Po naslovu bi morda kdo sodil, da gre za to, kakšna in katera bodo socijalna vprašanja v bodočnosti. Toda predavatelj je govoril predvsem o sociologiji in socijalnih gibanjih, o nekaterih pojavih družbenega razvoja, ki posegajo več ali manj v gospodarsko in politično strukturo držav — torej o socijalnih vprašanjih splošno in teoretično, čeprav je skušal preiti na konkretno področje. V uvodu je dejal, »da bi rad opisal, kakšna je svetovna situacija sodobnih socijalnih stremljenj in kakšna bi utegnila biti ssromna prognoza za bližnjo in daljno bodočnost.« Pravi, da najdemo na vprašanje, kaj je socijalno vprašanje, nešteto odgovorov, kar dokazuje, da še ni jasnega pojmovanja o njem. Našteva konkretne primere socijalnega vprašanja: suženjstvo starega veka, dalje fevdalizem, vprašanje socijalnega zavarovanja, zavarovanje za primer nezaposlenosti in pravi, da je vendar težko najti točno skupnost med vprašanjem suženjstva in nezaposlenostjo. Skuša dokazati, »da ves svet govori o socijalnem vprašanju, ki je pa v bistvu nekaj nedoločnega, na kar odgovarja vsak po svoje.* Prehajajoč od opredeljevanja socijalnega vprašanja h konkretnim vprašanjem, govori, da je bilo suženjstvo dejstvo in da je torej v resnici obstojalo socijalno vprašanje, ki ga pa po njegovem mnenju niso odpravili sužnji, nego Krščanstvo kot ideja. Na podlagi tega trdi, da so mogoči veliki socijalni prevrati brez sodelovanja subjekta tega vprašanja, delavca, češ, da družbo lahko preoblikujejo diktatorji in med drugimi činitelji tudi stroj. Pri kratkem obravnavanju fevdalizma prav tako trdi, da fevdalnega sistema niso odpravili neposredno prizadeti. Govoreč o industri-jalizmu, naglasa, da industrijalizem ni istoveten s kapitalizmom. Pravi, da je vzporedno z razvojem industrije rasel konzum Blagruje industrijalizacijo, Češ, da je pocenila blago, potrebščine in da je industrija zaposlila nešteto delavcev, čeprav sta povzročila industrijalizem in kapitalizem silno revščino, vendar Je, po preda-vateljevem mnenju, življenjski standard delavstva zdaj neprimerno višji kot v fev- dalni dobi, kar torej govori v prllo« kapi talizma. Pobija kritiko industrijalizma in kapitalizma, kritiko, ki se po njegovem mnenju dotika izkoriščanja kot osrednjega vprašanja, nakar trdi, da Je Izkoriščanje ne^aj relativnega in da izkoriščajo tudi delavstvo v Rusiji, češ, da je slabše plačano kot v kapitalističnih državah. Po njegovem mnenju izkoriščanja ni mogoče odpraviti s podružabljenjem zasebne lastnine. Za primer je uavedel železnice v družabni in zasebni upravi. Čudi se, da pri kritiki industrijalizma ni še nihče načel vprašanje konzuma. češ, Konzum je odločujoč činitelj, namreč industrijalizacija se je razvila po predava-teljevih izvajanjih zato, ker so Jo zahtevale čedalje bolj rastoče potrebe po potrošnji in ne nasprotno. Nasprotniki Industrijskega kapitalizma bi torej morali propo-vedovati askezo, povratek v primitivne razmere. Predavatelj nadaijo pravi, da je Marx trdil, da bo socijalno vprašanje rešeno avtomatično, nakar to Izpodbija, čes, da je bilo treba za vse socijalne pridobitve hudih bojev. Tu je prešel na politične državne sisteme, na fašizem. Trdi, da Je fašizem državni sistem, podprt z vojaško silo in da je prav malo verjetno, da bi se mogel zrušiti zaradi ljudske preorijentacije. V državah z avtoritativnimi režimi prehaja reševanje socijalnih vprašanj od ustanov in strank na državo, kot tudi ure jevanje odnošajev med delom in kapitalom. Kaj sledi temu? Bavi se z razmerami v Rusiji ln pravi, da tudi tam niso odpravljena socijalna vprašanja, kot niso v Nemčiji ln Italiji. Nadalje trdi, da bodo socijalna vprašanja obstojala, dokler bo človek imel toliko po treb in zahtev ln zlasti Se v tej dobi, ko stremi za čim boljšim in lepšim življenjem in ko ima čedalje več kulturnih potreb. Oblikovanje socijalne strukture v Evropi je odvisno od bodočnosti Evropa same, od njenega političnega življenja Težko je prorokovati, kakSna Je usoda E\ rope. Predavatelj se ogreva za tehnokraetjo. Z razvojem tehnike pod vodstvom tehnokratov se nam obeta ogromen prevrat socijalnih razmer, češ, da bo prekosil ta razvoj tudi uspehe vseh socijalnih revolucij vseh časov. Iz Kranja — Na torkov živinski sejem je bilo pripeljanih vsega 130 glav živine in sicer 23 volov. 20 krav. 1 bik 5 telic 2 teleta in 79 prašičev, prodanih pa je bilo komaj 41 glav živine- Vzrok tako malega prometa pa je vsekakor pripisovati dejstvu, da so ljudje še založeni z velikonočnimi šunkami :n da je povpraševanje po mesu le neznatno. — Otvoritev nogometne sezone. Za otvoritev sezone se Korotan ni strašil »tro škov in je sprejel v dvodnevnem 'Letovanju prvaka celjskega okrožja in liana pod-savezne lige SK Celje, torej /sekaKOr vsega vpoŠtevanja vrednega nasp otnika, proti kateremu izgledi na zmago niso oVJ haš rožnati. Hvalevredno je stremljenje n*šib športnikov z dobrimi klubi na eni strani nuditi publiki užitek, na drugi pa v težkih borbah preizkušati in vežbati svoje m.»či. kajti lahke zmage športnika le razvajajo in pomehkužijo. V nedeljski 4eKmi se je pri lepši kombinatorni igri in stalni lahki premoči simpatičnih gostov^ domačim s požrtvovalno igro posrečilo obdržati remis (3 : 3). dočim so drugi dan gostje, o|a!eni s par novimi močmi, na težkem terenu izrabili prednost svoje preciznejše lgr3 m z nekoliko sreče zmagali s 5 : 1 (eo ivtogol domačih). — vendar pa je treba priznan, da je zmaga popolnoma zaslužena. — Gostje imajo dobro vigrano enajstorico z odločnim startom, lahkotnim pa oreciznim podajanjem in srniselno kombinacijo, tudi strelcev jim ne manjka in opazili «nc nekaj prav lepih taktičnih potez Prepnčsui smo, da so naši fantje v teh tekmah r.inugo pridobili ln da bodo tek >m sezone s pr d nim in skupnim treningom spraviM v ena»-storico skladnost ln poveza^wt in odpravili vse nedostatke v startu 41 komb:nac ji igre. ter se tako usposobili za l^nejše poleta ifa boje s res kvalificiranimi raspi t-niki K vstopu v razred boljlib naših '<'u-bov ne manjka sicer mnogo, vendar U ono, kar §e manjka — bistveno. T Puolika ki je je bilo oba dneva precej, ni SteoNa Z nepristransko pohvalo in je po^rčna v na- petem razpoloženju tako goste kot domače, izvzemši onih par. k sreči osamljenih n«\»-jačev, ki jih fanatizem vede preko dostojnih meja. Ljudje s slabimi živci naj drugič ostanejo raje doma. ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30 Danes ob 4„ 7. in U. ari zvečer kriminalni velefilm Tajnost modre sobe H« \. v. &chJettow, Tbeodor Looa, Else Elster, Betty Bird. — Izredno naoet film, samo za močne živce! SOKOL — 2irerskj Sokol v Ljubljani. Sokol \ Zireh slovi po veei Sloveniji že od tedai, ko ©i ie postavil svoi dom, ki je sploh prvi So koliki dom v v&ei naši državi. Pa eo prišli težki časi, ko so po vod nji razdrle Žirov-sko dolino, a tjdi čevliarji zaradi oirromn«-konkurenca velikih tovarn prav za prav nimajo več kruha. Tako ie tudi Sokolsko dru&vo prišlo v težak položai in ima naj večjo skrb s sanacijo evoi«»a doma. V ta namen priredi Zirovek' *^okol v soboto ob 90. v veliki dvorani na Taboru v Liubliani telovadno akademiio. fcier nastopijo moška in ženska deca in naraščaj ter Slani in članice e prostimi vajami in tudi ■ na orodiu. Liubliančani naj *e v največjem Številu odzovejo povabilu poirlvovalneca Sokola, ki h zvesto na frtraži na^ meri. in m i tako pomagajo premagati težke skrbi. Zirovei bodo na Taboru tudi dokazali, da eo vredni podnore, sai ie niih društvo med naldelav nejšimi v vsei banovini. NI tako hudo. — Torej, oče tvo>e izvoljenke Odi ničesar več slišati o tebi? — No, sai ni tako hudo. Oni dan me je staer res zopet postavil kap. deTa! pa, đa ie Mte to rn?^ »SLOVENSKI NAROD«, dne 5. aprila 1934 trn 77 Ponsoo do lerrail Zdravnikova tajna Konto Tedaj je sir WilUams izpraznil novo steklenico bordeauxskega v spomin na Edgara Poe, potem se j« pa zavalil pod mizo. XVI. Sir John Happer je torej odšel v park. Bila je jasna noč, na nebu je sijala luna. Mladi Anglež je držal roke v žepu in s cigaro v ustih je zavil v park. Kažipot mu je bilo razsvetljeno okence smolarjeve hišice. To okence ie že dobro poznal, saj je bilo razsvetljeno vsak večer kadar se je bližal hišici. Cim bolj se je sir John bližal hišici, j da bi vstal. Jeaane ni odgovorila. Pomahala mu je z roko v slovo in odšla. John je hotel stopiti za njo, pa je biJ tako pijan, da so mu no*e odpovedale pokorščino. Hotel je vstati, pa je omahnil nazaj na klop. — Prokleto vino! — je zagodrnjaJ. Anglež je bil filozof. Ker so mu noge odpovedale službo, se je zleknil na klop in zamrmral: — Mak) bom zadremal, pa bo zopet vse dobro. Jeanne se ie pa vrnila v očetovo hišico in vrata so se zaprla za njo. Naenkrat, ko ie imel John flapper oči še odprte, so se vrata zopet odprla- — Zal ji je, da je bila tako kruta, — je pomislil baronic — in zdaj se vrača, da mi to pove. Toda zaman je napenjal vse sile. tem močneje mu je utripalo srce. Ko je pa prišel do veznih vrat, jih je našel zaklenjena in v hišici ie bilo vse tiho. Pred hišico je stala klupica. Sede! je na njo razočaran in puhai počasi dim predse, v duhu ie pa vide! zapeljivo dekle. Kar je zamolklo vzkliknil, kajti pred njim je stala Jeanne. držeč prst na ustih v znak. naj molči. Presenečenje sira Johna Happera je bilo tako veliko, da ni imel moči, da bi vstal. Jeanne je stopila k njemu. Smolarjeva hči je slabo govorila francosko, pač ji je pa gladko šla angleščina, kajti kot dekletce je preživela dve leti pri neki angleški rodbini, bivajoči v njenem rojstnem kraju blizu morja. To ie bil morda tudi vzroK, da se ie tako hitro seznanila z lordom Helmutnom, ko je prišla z očetom v grad Maisonneuve. Jeanne je položila Johnu Happeru roko na ramo in mu dejala v gladki angleščini: — Govoriti moram z vami, lord; samo prosim vas, da mi ne posegate v besedo in pa mirno sedite. Moj oče spi. Ce bi se prebudil in naju presenetil — bi me ubil. Jeanne je prijela sira Johna za roko in ga potegnila za seboj v drevored za hišo. sredi katerega je stala druga klopica. John Happer je bil v sedmih nebesih. Dogodki so se razvijali tako, da se mu je kar v glavi vrtelo. Ko sta prispela do klopice, mu je Jeanne namignila, naj sede. Sama je pa obstala pred njim. — Dragi moj lord, — je dejala, odkrito se moram pomeniti z vami. Njen glas je bil miren in sir John Happer se je ob njem zamislil. Pa vendar ne misli govoriti z njim o ljubezni? — Prišli ste sem pred tremi dnevi, lord. — je nadaljevala, — in prvo, kar so vam povedali, se je tikalo mene. — Gospodična, — je zajecljal John Happer. Namignila mu je. naj molči, sama je pa nadaljevala: — Pravili so vam, da me je lord Helmuth zapeljal in da sem bila tri leta njegova ljubica. To je res, lord. No, in ker ste mladi in bogati, če pa ne, boste prav gotovo jutri, ste pomislili: Zakaj naj bi bil manj srečen od lorda Helmutha? In hoteli ste me videti. Očividno sem vam bila všeč. kajti že tri dni me neprestano zalezujete noč in dan. — Ljubim vas, — je dejal sir Happer. hoteč poklekniti pred njo. Zadržala ga je. — Morda me res ljubite. — je dejala. — toda ne ljubite me toKko, da bi me mogli vzeti za ženo; jaz sem pa prisegla... — Prisegla? — je ponovil Anglež in prebledel. — Da, — ie odgovorila hladno. — Kaj ste pa prisegli? — Prisegla sem pri spominu na lorda Helmutha, ki sem ga ljubila in ki ga še vedno ljubim. — O! — je vzkliknil mornariški kadet bolestno. — Prisegla sem, da bom pripadala samo možu, ki me vzame za ženo. — In kaj če bi bil ta mož jaz? — je dejal John Happer navdušeno, malo pa tudi pod vplivom vinjenosti, kajti nasrkal se je bil dobrega starega vinca. Jeanne je počila v smeh. — Ne. dragi moj lord, bodite iskreni. Saj se sploh ne zavedate, kaj govorite. — Prisegam, gospodična ... — Sem kmečko dekle, vi ste pa plemič... Poroka med nama je izključena. — je dejala odločno. — Lepo vas torej prosim. k>rd. da nehate misliti name. — Saj vas vendar ljubim! — je vzklikni! mornariški kadet. Iz smolarjeve hišice je stopila ženska postava in se previdno ozrla na vse strani. XVII. Ženska, ki je bila baš stopila iz hišice, je bila Srnca. Kam je bila namenjena? Ko je bila dobrih dvajset korakov od hišice, je John Happer spoznal v nji Caravalovo deklo in mislil je, da jo pošilja k njemu Jeanne. Znova je poskusil vstati, pa ni šlo. Toda čudno, Srnca je šla mimo njega, ne da bi ga opazila. John Happer je hotel krikniti, toda jezik mu je bil tudi odpovedal pokorščino in tako ni mogel spraviti iz sebe nobenega glasu. Končno so se njegove oči zaprle in pogreznil se je v trdno spanj-e- Ko mu je vino iz glave izhlapelo, se je sir John prebudil. Ni se bilo še zdanilo. Baronica je zeblo. Smolarjeva hišica, kjer je spala kraljica njegovega srca, je bila še vedno pogreznjena v temo in tišino. Sir John je vstal in začel hitro hoditi po parku, da bi se segrel. Kar je zaslišal za seboj korake. Ozrl se je in zagledal sira VVilliamsa Disburyja. Sir Williams, ki ga je tudi rad cu-kal, se je bil tudi zbudil in prišel na svež zrak. da bi pregnal mačka. — Ah, končno sem vas našel! — je zaklical svojemu bratrancu Johnu Happeru v pozdrav. — Kaj ste me iskali? — Da in ne! — Kako to? — Ker sem vas pa srečal, vam pojasnim svoj sistem. — Kakšen sistem? — je vprašai mornariški kadet, ki se je v duhu veselil, da se sir VVilliams ne čudi. da je že tako zgodaj zjutraj v parku. — Sijajen sistem, ki bo nama pomagal, da prideva kmalu resnici do dna. — Kakšni resnici? — je vprašal sir John flegmatično. — Prave krivce odkrijeva. — Kakšne krivce? — Tiste, ki so umorili najinega bratranca. — Bežite no, dragi bratranec, saj je samo en krivec in ta je bil že obsojen. — Motite se, dragi moj. bila sta dva. — Oho! — Kaj niste čitali poročila o obravnavi? — Ne! — Škoda. Sicer pa nič ne, de. Saj boste kljub temu kmalu zvedeli, da sta bila krivca dva. — No, zdaj sem pa res radoveden. — je pripomnil sir Happer. Sir Wiiliams ga je prijel za roko in potegnil za seboi v nasprotno smer od smolarjeve hišice, rekoč: — Sedaj pa le dobro poslušajte! XVIII. Sir John Happer, zaljubljeni moi-nariški kadet, bi bil raje ostal blizu hišice, kjer je spala njegova vroče ljubljena Jeanne, toda sir VVilliams ga je neusmiljeno vlekel za seboj. — Pomnite, — je začel sir VVilliams, — če je storjen zločin in je pravica le malo iznajdljiva, mora napeti vse sile, da dožene, kakšen je bil nagib zločina. Navadno more zločinci iz treh nagibov: da kradejo, da se osvetijo. ali pa imajo kak drug mračen nagib. — Seveda. — je pritrdil John Happer raztreseno in se skrivaj ozrl na smolarjevo hišico. — Najin bratranec je bil umorjen iz osvete ah' iz koristoljubja. — Kaj bi bil pa mogel storiti temu beraču? '— Ta berač je bil samo morilčeva roka. Dokaz, da ga e morilec najel in mu piačal nagrado, je onih tisoč frankov, ki so j:h našli v mošnji z njego- j vim imenom. Burno življenje Aleksandra Staviskega Slepar najde sebi vrednega zaveznika v osebi pustolovca Alberta Dnbarryja Slepar Stavisky ni delal madžarske propagande samo s sijajnimi gledališkimi produkcijami. Madžarski ideji je služil, kjer je le mogel. Tudi s filmom. Po vse i Evropi razširjeno filmsko veseloigro »Paprika« s slokonogo madžarsko plesalko Iren* de Zitahi je financiral Staviskv. Skoval se je pri tem za SIC Societe Internation- al, de Cinema v rue Montaigne. Glavno pozornost propagandista je moral pa posvečati dnevnemu tisku. Novine, novine, novine — to šele pomeni imeti vpliv na javno mnenje. Povedali smo že. da je bila postala glavni steber za to akcijo Staviskega radikalna »Volonte«. Ne povedali bi pa vsega, če bi si ne ogledali od blizu zgodbe njenega ustanovitelja in ravnatelja. V življenju in delovanju Alberta Duba rryja je skritih vse polno elementov, ki pojasnujejo, zakaj je bilo to ali ono v Franciji naše dobe možno. Albert Dubarry je Gaskonec. Rojen je bil 19. maja 1872 v Isle-en-Jour-dain kot sin bivšega vseučiliškega profesorja. Lahko pero je bilo pri njem že od zgodnje mladosti združeno s težnjo po lahkem življenju in njegov gaskonski temperament ga je lahko prenaša! preko moralnih in družabnih zadreg, v katere ga je spravila njegova vrtoglavost. Prišel je v Pariz študirat pravo, toda bolj ga je vlekel novinarski poklic. Sodeloval je pri mnogih dnevnikih, tednikih in revijah, izdatno je pomagal v volilni kampanji poslanskim kandidatom, ki so dobro plačali, toda vse to* živo delovanje, dopolnjeno z avtorstvom enodnevnega dramatskega poskusa v Theatre Cluny, so spremljale take zmešnjave v finančnih zadevah, da jih je bilo težko razlagati z bohem-sko brezskrbnostjo. Kupiti na obroke pohištvo in prodati ga za vogalom, pobegniti z neporavnano najemnino, izginiti z dolgovi, takih grehov so polni policijski protokoli tiste dobe. In vse to je izpopolnjeno še z lastnoročnim pismom iz tistih časov, ki je bilo pozneje objavljeno: »Jc*z podpisani izjavljam, da plačam ju.ri v ponedeljek zvečer M. Sauzayu 35 frankov, kolikor mi je še ostalo od H00 frankov, ki sem mu jih ukradel na domu v rue R i voli.« Za take talente ima Francija veliko zavetišče — kolonije. V francoskih kolonijah, ki imajo mnogo slabšo upravo, kakor angleške, je široko polje za najrazličnejše karijere. Kolonije so pogosto za to tu, da se potolaži v njih pohlep po denarju onih ljudi, ki doma niso mogli spraviti tega hrepenenja v sklad z evropskimi razmerami. Iz kolonij se tudi vrača v Francijo epidemija pohlepa po zlatu ne glede na moralne pomisleke. Ne samo na dnu velemesta, temveč tudi v boljši družb: deluje mnogo poedin-cev. ki njih brezhibne družabne forme in ugleden položaj le s težavo zakriva burno naturo, ki se je v mladosti utrdila in prebila skozi nebrzdano življenje v kolonijah. Tudi Dubarry, ki si je bil v času ugladil pot do uredništev, je ubral to pot. S protekcijo je bil sprejet v kolonijalno upravo in 30. maja 1902 je postal generalni tajnik II. stopnje. V novembru se je pa odpeljal na afriško obalo francoske Somalije. Tam mu je bilo poverjeau nekakšno vladno zastopstvo v Dire Donahu in večkrat je potoval po Afriki. Ta potovanja so se zaključila z disciplinarno preiskavo in guvernerjevim odlokom, naj takoj pošlje nekoga v tiste kraje, da zagladi neprijetne sledove njegovih potovanj. Potem je sledilo več večjih tatvin v ondotni kolonijalni upravi, ki jih je bil Dubarry tako močno osumljen, da je guverner prosil, naj ga premeste. Tako je prišel na Guadeloupe baš v času, ko so se tam pripravljale leta 1905 občinske volitve. Med njimi je prišlo do burnih incidentov. Množice so ople-nile magistrat in razpršile orožništvo, med demonstracijami je bilo ranjenih več uradnikov. Guverner kolonije je obdolžil Dubarnria, da je glavni inicijator nemirov, in zahteval je od pristojnega ministrstva, naj ga odpuste iz službe* odnosno premeste. Vročekrvni Gaskonec se je moral znova vkrcati na parnik. Poslali so ga + Globoko užalodčeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 4. aprila ob 10. uri po dolgotrajni bolezni nenadoma, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala naša nenadomestljiva soproga, mamica in stara mamica, gospa FRANČIŠKA DOLINŠEK Predrago mamo bomo spremili k večnemu počitku v petek ob 9. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Kresnicah. Kresnice-LjuUjana, dne 5. aprila 1934. Rodbine: DOLINŠEK, CEDILNIK, ŠIMENC, SOKL1C ČOLNI NA LJUBLJANICI se že izposojajo na Trnovskem pristanu ob izlivu GradašČice. 1468 MOŠKO KOLO zelo dobro ohranjeno, ugodno naprodaj. — Moste, Klunova ulica 11 (za Mladinskim domom). 1464 SPECIJALNA PRKJSOJEVALNICA izdeluje vse kroje (šnite) po meri in žurnalu; izgotavlja prvovrstne obleke, kostume in plašče ter poučuje krojenje. — Jožica Kumelj, izvežbana v inozemstvu, Ljubljana, Gledališka ulica 7, pritličje. 1462 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert — »prvovrstne pjevačice«. 17/T ZELO POCENI se obleče te prt PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta ftt. 14. 6/T PISALNI STROJ »ADLER« popolnoma nov, naprodaj. — Mrak, Sv. Petra cesta 8. 1452 OPREMLJENO SOBO čisto, solnčno, z eno ali dvema posteljama ter souporabo kopalnice oddam. — Aleksandrova cesta 7 .n. nadstropje, levo. 1451 v Guyano v Ameriko, toda ta zloglasna kazenska kolonija se mu je zdela za načrte njegovih predstojnikov sumljiva. Uprl se je in protestiral, dokler končno ni krenil na pot. Toda čez nekaj tednov so ga poklicali iz Amerike nazaj v Pariz, kjer je bila uvedena proti njemu disciplinarna preiskava. Dubarry je Doskusil zateči se pod zaščito Edgarda Combesa, za katerega je nekoč agitiral, toda proti njemu zbrani dokazi so bili porazni: poneverbe carine, izsiljevanje »posojil« od podrejenega uradništva itd. Pa niti po vsem tem se kolonijalna uprava ne more odkrižati moralno propadlega uradnika. Afera se konča z ukori. Za kazen je bil v aprilu 1908 poslan na Martinique, v novembru je pa guverner že prosil, naj ga zopet premeste, češ da je zagrizen politikam, ki se zveze z vsakomur, samo če se mu obeta korist. Dubarry je bil poslan na Reunion, toda od tam so ga morali poklicati v centralo. Sledila je doba zadnjih poskusov: zapadna Afrika in Dahomej. Pa tudi iz teh najbolj divjih krajev so ga morali odpoklicati. Tako skoraj ni bilo več kolonije, kamor bi za bili lahko poslali. Po novem disciplinarnem postopanju ga .ie obdržalo ministrstvo v centrali, da bi lažje pazilo nanj. Štiridesetletni Dubarry se torej naseli v Parizu, kakor da je to kolonija. Sredi vojne ga je moral minister Maginot odpustiti. Dubarrv ustanovi defašistiČni tednik »Carnet de la Semaine« in ob njem ter po njem se dokoplje do raznih tajniških funkcij pri gledališčih in v zasebnih podjetjih. Njegova »umetnost živeti« je dozorela. Nekdanji drzni načini preskrbovati si denar so davno zavrženi, predvojna preteklost v kolonijah pozabljena in v Parizu neznana. Pariz odkrije novega Dubarrv-ja, nedosegljivega družabnika, zgovornega govornika, veselega in dovtipne-ga pripovedovalca. Spozna se na ljudi in na oblasti, povsod si igraje pribori dostop, z vsakim se sporazume, vsakemu zna storiti uslugo. Skratka, ta Gaskonec je v svojih 50 letih zavidanja vreden dečko. Ima zveze povsod od ljudi z ulice gori do ministrov, v njem je očividno mnogo energije in spretnosti, ki bi bilo greh ne izrabiti je. In tako naleti Dubarrv povsod na prijateljsko podporo, ko se pripravlja ustanoviti svoj dnevnik. Leta 1924 se pojavi na pariških ulicah »Volonte« in kjer je kak tiskovni ali propagandni fond v tem ali onem ministrstvu, črpa stari Gaskonec iz njega pod vsakim režimom z najprijaznejšim smehljajem-Kabineti ministrov in državnih tajnikov so mu odprti za zaupne migljaje, s katerimi zna mož, na zunaj bojevnik levice, imenitno gospodariti. Nasprotno pa prinaša on svojim prijateljem zgoraj vse polno koristnih vesti in informacij, za katere si jih tudi v njihovih osebnih interesih ovija okrog prsta. Vidimo torej, da je to idealen dečko, ki bi lahko baš sleparju Staviskemu dobro pomagal. Ta dva se morata najti, morata se združiti. Vse je bilo pripravljeno za njuno zavezništvo. Epidemija hripe 1. 1946 Hripa je ena onih nalezljivih bolezni, ki se pojavi od časa do časa v takem obsegu, da po številu žrtev ne zaostaja daleč za manjšo vojno. Čeprav ji posveča zdravniška veda vso pozornost, se še ni posrečilo najti proti nji učinkovito sredstvo, niti ne ugotoviti povzročitelja te zahrbtne bolezni. Najnovejša teorija o izvoru hripe je ona angleškega zdravnika dr. Iio\var-da Wiseja, zanimiva v tem, da bi se dalo, če bi bila pravilna, preprečiti v bodoče širjenje hripe, ki ga napoveduje dr. Wise za leto 1946. Po njegovem mnenju prihajajo zarodki hripe iz Kitajske, odkoder se širijo po vsem svetu, tudi v one države, ki imajo najstrožjo carinsko kontrolo in zaporo za kitajsko blago. Zarodki hripe se rode v blatu 2ol-te reke. Po velikih povodnjih ostane na bregovih te kitajske reke mnogo blata, ki se izpremeni na solncu v prah. Veter raznaša prah daleč naokrog in tako pride tudi na ladje, ki ga odpeljejo na vse strani. In v tem prahu so zarodki hripe. Angleški zdravnik podpira svojo trditev z dejstvom, da je bila hripa razširjena najboli baš v letih, ko je Zolta reka močno prestopila bregove. Te poplave nastanejo vsakih 28 ali 29 let. Zadnja velika poplava Zolte reke je bila v letih 1889 in 191S. torej baš v letih, ko je kosila epidemija hripe. Dr. Wise pravi, da se nam obeta huda epidemija hripe zopet leta 1946. Preprečili jo bi lahko samo s tem. da bi Žolto reko regulirali. Ker pa z regulacijo te reke n! mogoče računati, se moramo pripraviti na nov naskok hripe. Časa imamo dovolj in morda booo zdravniki dotlej našli učinkovito sred-srvo oroti tej nevarni bolezni BOLNE NOGE SALTRAT ^ODELL Z uporabo i novega sredstva, olajšanje v treh minutah Na tisoče ljudi v Franciji se poslužuje danes novega sredstva, ki naglo in z lahkoto odpravlja vse težave in bolečine nog. Še drevi pomočite noge enostavno v vročo kisikovo kopel Saltrat Ro della. Občutljivost bo minila takoj, ko bo kisik prodrl v kožo. V treh minutah popolnoma prenehajo vsa vnetja in otekline. Kurja očesa se omehčajo tako, da jih lahko odstranite popolnoma i koreninami brez bolečin in nevarnosti. Nosili boste lah ko lepe čevljt manjše itevilke ter z lahkoto hodih ves dan, ali pa plesali vso noč. Saltr; Rodell se prodaja jamstvom po neznatni ceni v vseh lekarnah, drogerijah In parfumerijah BREZPLAČNO. Na podlagi posebnemu dogovora z izdelovatelji lahko sedaj vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat RodeUa. Pfftite se dane«. Ne pošiljajte denarja. Naslov: M. Neum&nn, service 20—A, Zagreb, BoSkovičeva al. 44. Tenorist proti brezplačnim vstopnicam Velik sovražnik brezplačnih in vstopnic po znižani ceni je tenorist Villabella, kije pel te dni v g^Jahšču v Cannes. Človek bi mislil, da pevca prav nič ne briga, koliko gledališče kasira. Toda Villabella je imel z ravnateljstvom dogovorjeno, da dobi poleg honorarja 2000 frankov še 30^ čistega inkasa in zato mu je bilo seveda mnogo ležeče na tem, da bi vsi ljudje plačali gledališke vstopnice. Ko so delali po njegovem prvem gostovanju račune, mu je ravnateljstvo pojasnilo, da so slabi časi, da mora izdati mnogo brezplačnih vstopnic in pa znižati cene, da ljudje sploh pridejo v gledališče. Poleg tega pa zasionjkarjem vsako gledališko delo bo1 i ugaja, kakor onim, ki morajo plačaj. Zastonjkarji navdušeno pripovedujejo drugim, kako lepa je bila predstava in tako marsikoga privabijo v gledališče. Tenorist je zaenkrat molčal,1 drugič je pa stopil k blagajni, da bi videl, kako gre prodaja vstopnic. Mnogi, ki so hoteli dobiti vstopnice po normalnih cenah, so morali oditi brez njih, ker je blagajna prodajala vstopnice le po znižanih cenah odnosno delila brezplačne. To je pevca tako razjezilo, da je odpel v »Seviljskem brivcu« prvo dejanje, potem je pa izjavil, da nastopi v drugem šele, ko mu bo plačalo ravnateljstvo njegovih 30%, kakor da bi bilo gledališče polno občinstva, ki je plačalo vstopnice po normalnih cenah. Ravnateljstvo je pa to zahtevo odklonilo in občinstvo je moralo domov, ker Villabella ni hotel več peti. Spor se bo obravnaval pred sodiščem. Emir se zabava Zajordanski emir Abdullah ibn Hus-sein je vesele narave in kot iraški emir ni sovražnik evropske mode. Doma v svoji palači v Amanu nosi seveda črno haljo in turban, za pasom pa z dragulji okrašeno bodalo. Znan >e kot izvrsten sabljač in šahist. V njegovi palači, stoječi na hribu, vzbuja pozornost dvoje konkavnih zrcal, postavljenih na koncu hodnika. Zrcali ne stojita tam brez pomena. Gost, ki pride prvič v emirjevo palačo, presenečeno obstane na hodniku in zdi se mu, da vidi v zrcalih prikazen- Prestraši se, ko zagleda v zrcalih svojo zveri-ženo postavo in spačen obraz. In baš tega se veseli emir, drži se za trebuh od smeha in čim bolj gost strmi, tem večje je njegovo veselje. Ker pa ta zabava ni draga, si jo lahko privošči vsak gost, če je pač pri volji. Kdor se hoče emiru posebno prikupiti, mora na ves glas zaklicati, kako se je ustrašil, ko je zagledal v zrcalih tako čudno prikazen. To je največja zabava čudaškega iraškega emira in ker ni draga, mu ie nihče ne zameri. Pristopajte k -,V<*iitMfr<*vf družbi44 Uitjoje: Josip Zupmntot Se >Marođno tMunoc: Prao J — Zrn uprave Id tnearatnt del deta: uiod wtirtatoi — vsi o L, ju ni jazu