občina krško | St. 4 ¦ Letnik X - 28. marec 1989* Janez Stanov nik v tovarni Videni t ¦ Predsednik predsedstva SRS Janez Stanov-nik se je v začetku marvca mudil na obisko v krški občini, med aktivisti in vodstvenimi delavci TCP Djuro Salaj. Seveda je bil osnovna tema razgovora polo-laj v naši družbi in vsa možna dogajanja, ki se nad nami grmadijo. Kljub temu pa je izkušeni gospodarstvenik in politik želel svojim po- Obisk v pobrateni li;ij i ii i Bašti Na osnovi obojestransko izražene potrebe po informiranju o dogajanjih v naši domovini, je delegacija predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine Krško v ponedeljek, 13. marca odpotovala v Bajino Bašto. Delegacijo so sestavljali: Branko Pire - predsednik OK SZDL, Franc Dular sekretar OK ZKS in Ida Novak Jerele - predsednik OK ZSMS Krško. Po prisrčnem sprejemu seje delegacija srečala s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in s predstavniki vseh zborov Skupščine občine Bajina Bašta. Beseda je tekla o vseh dogajanjih v naši republiki, ki so v tem času deležna posebne pozornosti v jugoslovanskem prostoru: od alternativnih gibanj, vprašanj vezanih na vsebino pojma civilno služenje vojaškega roka, pa o odnosu Slovencev do JLA, pisanje tednika Mladine o JLA, pa pisanje Mladine nasploh, ustanavljanje različnih zvez. v Sloveniji, pro-hlikovunje Socialistične zveze in preoblikovanje Zveze komunistov, nastopi posameznih govornikov na zborovanju v Cankarjevem domu in vluka bratstva in enotnosti. Povzetek bi lahko strnili v ugotovitev, da razlike obstajajo, a namen obiska ni bil, da razlike anuliramo, izničimo, se jih izognemo, ampak spoznanje, da je potrebno imeti do njih primeren odnos in da upoštevanje razlik pomeni tudi kvaliteto odnosa. In v tej smeri gre tudi sklep, da nadaljujemo z izmenjavo mnenj, saj je bilo sprejeto povabilo naše borčevske organizacije, da pride na obisk v našo občino delegacija borcev iz Bajine Bašte. še enkrat pa je bil potrjen prihod predstavnikov sindikalnega in mladinskega predsedstvu v našo občino, kar je že postalo stalna oblika izmenjave mnenj. Nesporno skupna ugotovitev pa je. da sodelovanja med pobratenima občinama ne more skaliti nič. tudi aktualna politična dogajanja ne. še posebej pa to velja za vlak bratstva in enotnosti, ki ne bo nikoli obstal, saj se je porodil iz nerazdružljivega prijateljstva med slovenskim in srbskim narodom. slušalcem opisati tudi svoje videnje naše poti iz gospodarskih zagat. Tudi nove (danes že znane) Markovičeve vlade se je dotaknil. Ni sicer mogel povedati ničesar o njeni sestavi, je pa zagotovil, da imajo njeni potencialni člani - ne glede na to, kdo bo prišel v končni izbor - znanje in sposobnosti, da se uspešno spopadejo s problemi. Imajo tudi podporo, nekje bolj načelno, drugje pa bolj konkretno, kar je v življenju pač razumljivo. Bati se je le tega, da si ljudje obetajo preveč lagodnih in naglih rešitev in da jih bo prvi šok "ohladil" in obrnil proti ZIS-u. Zavedati se moramo, da po desetletjih poti navzdol rešitev ni možna ne hitro ne lagodno. Zato moramo sprejeti Markoviče-vo skupino za svojo in verjeti v končni pozitiven izid. Spomniti kaže, da so nekateri dosedanji, sicer redki poskusi stabilizacije gospodarstva kaj radi propadli ravno zaradi strahu pred nezadovoljnimi množicami v stiski. Morda je Markovičeva napaka ravno to, da svoj pogled (program) reševanja razlaga javnosti na strokoven način in ne konkretno, kot je to storil pokojni Winston Churchill, ki je na začetku predsednikovanja otočanom kar naravnost obljubil "kri in solze". Vsekakor se bo začela dirka na dolgi progi s številnimi ovirami in mnogimi nešportnimi (Foto: Č. Čargo) udeleženci, a za vse to se mi vsi že dolgo načelno zavzemamo. To je zakon tržišča in načelo, ki ga mnogi pri nas opevajo - v poslovno uspešnem svetu, ki bojda dobro živi. TC Videm in papirnica v T. Drvarju: Dveletno uspešno sodelovanje Zastavljeni cilji se uresničujejo, čedalje bližje pa je in mora biti tudi Evropa '92 V Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj so 3. marca s skromno slovesnostjo obeležili dve leti uspešnega sodelovanja s papirnico v Titovem Drvarju. Dve leti delovanja krške inženiring ekipe v T. Drvarju sta obe stranmi očitno prepričali, da ima smisel tudi proslavljanje tako skromnega jubileja. Zaradi zadržanosti predsednika KPO Silva Gorenca je navzočim spregovoril član tega organa Miloš Medved. "Dve leti. ki ju skupaj preživljamo, je zelo kratko obdobje, je pa še kako pomembno, ko poskušamo narediti inventuro na projektu, ki smo se ga lotili skupaj in v katerega smo vsi skupaj doslej vložili veliko truda, prizadevanj in denarja, da bi dosegli cilj. zuaradi katerega smo sploh začeli razmišljati o sodelovanju. Še tako droben jubilej pa ima v današnjih, nič kaj prijetnih časih, dodatno dimenzijo, ki jo lahko zelo na kratko označimo kot dokaz, do česa pride, če se združijo ljudje iz sicer različnih sredin, z istim ciljem. Ta cilj pa je: dobro delati in bolje živeti. Po teh dveh letih je prav. da omenimo dosežke, ki so tudi po objektivnih kriterijih pomembni in veliki, da o tistem subjektivnem delu. ki nas je zbližalo in hkrati odprlo nova spoznanja in nove perspektive, niti ne govorimo. Vendar bi bilo do kraja narobe, če bi tudi te. objektivno velike uspehe postavljali na prvo mesto in govorili samo o njih. Živimo v prepričanju, da je prav. da rečemo vsem tistim, ki so kakorkoli prispevali k uspehu tega projekta, da je bil njihov napor velik, da je dal rezultate, a da je to v bistvu šele začetek. Začetek pa zaradi tega. ker z nikakršnim dosežkom ne smemo in ne moremo biti zadovoljni in bi vsakršno samozadovoljstvo pomenilo stagnacijo, oddaljilo bi nas od tistega, za kar smo se skupaj odločili. To pa je: skupno pripraviti moderno proizvodnjo papirja, takšno proizvodnjo, ki bo konkurirala doma in na tujem in ki bo v končni posledici zadovoljevala tiste, ki jo ustvarjajo. Naš glas 4, 28. marec 1989 Dejstvo je, da smo zadnji čas vsi, Titov Drvar pa praktično z obema nogama, v Evropi. To pa je le enosmerno sodelovanje. Zavedati se moramo,"je nadaljeval Miloš Medved, iz solidarnosti do gostov, v hrvaščini," da morajo biti odnosi z Evropo obojestranski. Čim več moramo od nje dobrega pobrati, a tudi dati ji moramo samo najboljše. To terja delo in razmišljanje v dveh smereh. Ena gre preko vrhunske organizacije dela na ravni celotne TCP, ki bo dajala optimalne rezultate, druga smer pa je marketinško pojavljanje naše organizacije v Evropi in v Jugoslaviji. Za tak pristop bomo morali angažirati tudi nekaj podjetij, ki bodo z našo sestrske in ki nas bodo z našim in tujim kapitalom, čim tesneje povezovale. Projekt TCP '92 je sedaj v fazi nastajanja in zanesljive so le naše želje. Postr#is|je so organizacijske stvari. Važna je učinkovitost in kako s čim manjšimi stroški doseči čjnfCpčjo učinkovitost - s povečano kakovostjo kot skupno izhodiščno točko. Vse bolj postajfljasno, da je ravno Titov Drvar tista perjanica, ki bo morala nadaljevati naš skupni prodor v tujino, saj gre že danes preko 60% vaše proizvodnje v izvoz." Slavnostnemu delu je sledila tiskovna konferenca, na kateri smo izvedeli, da si v TCP Djuro Salaj od t.i.sestrskih firm obetajo injekcijo tako v mentaliteti (načinu razmišljanja) kot tudi pri transferu znanja in kapitala. Kljub vsem dosežkom niso v celoti razvili niti zaželenega asortimana niti prestrukturiranja proizvodnje v T. Drvarju. Eden od vzrokov je tudi visoka cena kapitala, ki pa ga nujno vežejo velike zaloge surovin, neogibnie za nemoteno zagotovitev proizvodnje. Seveda se je med novinarji (kolega Sabljič iz Oslobodjenja) pojavilo vprašanje: zakaj Papirnici v T. Drvarju ni uspelo poslovati uspešno v okviru SOZD UNICEP. Odgovor: TCP se z zgodovino ne ukvarja, ker ima dovolj drugih problemov. Očitno pa je, da je bilo vprašanje surovinske baze slabo rešeno. Krčani so bili kategorični: slovenski recept je floskula, sintagma vseh tistih, ki ne želijo dobro. Od tu do očitka, da so Slovenci prišli delat red za drage denarje je samo korak, ni pa to resnica. Osnova našega sodelovanja je ekonomski interes na obeh straneh. Vzrok vsemu je, da je TCP Videm začela svobodneje razmišljati o zahtevah trga, ugotovila, da enega dela povpraševanja nima pokritega, medtem ko so želeno našli v tovarni papirja v Titovem Drvarju. Cena je bila taka, da so jo še lahko prenesli. Seveda pa ni šlo lahko, saj so bili odpori na obeh straneh. Tudi brez pokritja dolgov iz preteklosti ta projekt ne bi mogel zaživeti. Slovenski recept je mogoče le v poskusu transfera delovnih in tehničnih navad (discipline). Tovarna v T.Drvarju ni imela kontinuirane proizvodnje, brez tega pa ne gre. O svojem videnju problema je na kratko spregovoril tudi direkltor drvarske papirnice, Stojan Dronjak:"Naša temeljna organizacija je od ustanovitve leta 1966 poslovala pozitivno samo leta 1974. Temu primerno so delavci tudi težko živeli - z zajamčenimi osebnimi dohodki. Od integracije v TCP pa je njihov materialni položaj boljši, je nad povprečjem SR Bosne in Hercegovine. Posledica je seveda tudi pritisk na zaposlovanje pri nas". Krško Zgledno sodelovanje papirničarjev Natanko dve leti potem ko je v Titov Drvar prišla inženirska ekipa krškega Djura Sala-ja in pognala stroje, ki so stali pol leta. se že kažejo pomembni rezultati, ki ne pričajo zgolj o uspešni sanaciji papirnice v Titovem Drvarju, marveč tudi o smiselnosti medrepubliškega sodelovanja. Skoraj 700-članski bosanski kolektiv stopa v to leto poln optimizma, saj so že lani dosegli načrtovani obseg fizične proizvodnje, povečali delovno in tehnološko disciplino ter izboljšali organizacijo dela. Posebej pomembna je finančna konsolidacija, kadrovska ustalitev in vse večja kakovost brezlesnih in satiniranih papirjev, uvrščenih v višji cenovni razred. V Titovem Drvarju, kjer je od lani tudi največja temeljna organizacija krškega D/ura Sala/a. bodo letos proizvedli 31.500 ton različnih papirjev, kar že pomeni 92-od- stotno zasedenost proizvodnih zmogljivosti, v izvoz na konvertibilne trge pa namenili 10.000 ton različnih vrst brezlesnih papirjev. Mimo tega bodo proizvedli še 4.000 ton papirnih vrečk ter komercialne embalaže. Ob vsem tem so stvarna pričakovanja, da bodo ob letošnjem polletju prvič poslovali brez izgube, kajti ob koncu leta 1988 je je bilo še 3,7 milijarde dinarjev. Uspešna sanacija papirnice v Titovem Drvarju je lep primer, kaj vse je mogoče storiti, kadar na obeh straneh prevladuje ekonomski interes, ne pa zgolj besedičenje o sodelovanju, o vlaganjih v druge republike in koriščenju sredstev iz sklada za manj razvite. Sodelovanje Krškega in Titovega Drvarja je lahko prava receptura za reševanje delovnih organizacij iz iste panoge. Gotovo ne gre za »slovenski primer«, kar lahko v sedanjem času kaj kmalu dobi nega- tivni prizvok, marveč zgolj za spoštovanje trga in tržnih zakonitosti. Prav nobene ••čarovnije« ni bilo vmes, ko sta se za sodelovanje odločili dve republiki in njuno gospodarstvo. Krški Djuro Salaj je Titovemu Drvarju zagotovil le surovino, tržišče in vodilno ekipo ter v kratkem času ustvaril pogoje za proizvodnjo, ki je že v prvem letu dala tudi kakovostne izvozne papirje. To je vsa »znanost«. Zaradi vsega tega bi kazalo zgledni primer sodelovanja globlje proučiti. Morda bo zato že priložnost ob koncu tega meseca, ko bo v Bihaču simpozij o uspešni sanaciji dveh bosanskih kolektivov ter sodelovanju Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško in papirnice v Titovem Drvarju ter Gorenja in Bire. Vzporedno z razvojem in utrjevanjem Djura Salaja Krško se bo lahko krepila tudi papirnica v Titovem Drvarju. Obveljati bo seveda morala ekonomska soodvisnost, kajti Djuro Salaj, bodoči Videm, želi leta 1992 postati sodobno podjetje, katerega sestavni del bodo tudi mešana podjetja, pri čemer bo prihajalo do še večje izmenjave znanja in kapitala. Krški sistem je že sedaj v Evropi, želi pa postati resnično njen sestavni del. K temu jih prav nič ne sili novi zakon o podjetjih, ki bo moral dobiti še mnogo spremljajočih dokumentov, marveč gospodarske razmere doma in v svetu. Od tod tudi veliki načrti za obsežna vlaganja v posodobitev opreme. V takih načrtih ima enakopraven status in svoje čvrsto mesto tudi kolektiv iz Titovega Drvarja, kjer so »Slovenci iz Krškega« spodbudili še širša razmišljanja, tudi o sodelovanju Kompasa in nekaterih drugih slovenskih delovnih organizacij. Vlado Podgoriek ~~* GRE ZGOLJ ZA GOVORICE... Potem ko so v naši komercialni službi slišali, kako se v tovarni govori, da nam je eden največjih, odjemalcev, beograjska Politika odpovedal nakup našega časopisnega papirja, so nam sporočili, naj objavimo, da te govorice nimajo nikake podlage in da poslovno sodelovanje s Politiko povsem normalno poteka. NAŠ GLAS NAŠ GLAS-SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE- Izdaja: INDOK center Krško - Naklada: 25(K) izvodov - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 12. 68270 Krško, tel. (0608) 31-768 - Tisk: TCP »Djuro Salaj«. TOZD Papirkonfekcija Krško -skupne delegatske informacije Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republi- škega komiteja za informacije št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980-Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! Naš glas 4, 28. marec 1989 Žirija za podeljevanje priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Krško na podlagi Pravilnika o podeljevanju priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za občino Krško RAZPISUJE podelitev priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1989. 1. Priznanje Osvobodilne fronte slovensega naroda je namenjeno tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju naše socialistične samoupravne skupnosti, še zlasti: - pri udejanjanju vloge Socialistične zveze, naslednice Osvobodilne fronte slovenskega naroda, kot fronte delovnih ljudi in občanov in njihovih organiziranih socialističnih sil; - pri ustvarjanju pogojev za uveljavitev delovnih ljudi in občanov kot nosilcev samoupravnega odločanja na vseh ravneh in področjih družbenega življenja in dela ter možnosti vplivanja na pomembne družbene odločitve ter pri uveljavljanju in preverjanju uresničevanja demokratično sprejetih sklepov, in to še posebej v zvezi z uveljavljanjem in razvijanjem delegatskega sistema; - pri zagotavljanju možnosti, da se v okviru Socialistične zveze uveljavlja pluralizem socialističnih samoupravnih interesov in da Socialistična zveza postane mesto soočanja in usklajevanja različnih pobud in mnenj, ki na podlagi demokratičnega dialoga in argumentov ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj naše socialistične samoupravne skupnosti ter krepitev bratstva in enotnosti ter enakopravnosti naših narodov in narodnosti; - za dosežke pri povezovanju interesov delovnih ljudi in občanov tudi v neformalnih oblikah delovanja, če so s tem bistveno prispevali k razreševanju posameznih družbenih vprašanj v okviru Socialistične zveze; - za prispevek pri udejanjanju nalog Socialistične zveze pri hitrejšem gospodarskem, družbenem in kulturnem razvoju naše socialistične samoupravne skupnosti ter pri graditvi socializma po meri ljudi, pri uveljavljanju vsebin in oblik vzajemnosti in solidarnosti ter humanih odnosov med ljudmi, 2. Predlog lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge delovne ter samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij v občini, družbene organizacije in društva ter občani. 3. Pisne predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo je potrebno uskladiti v krajevni organizaciji SZDL. od koder je predlagani kandidat oziroma organizacija. Žirija bo upoštevala le tako usklajene predloge, ki bodo prispeli najkasneje do 3. aprila 1989 na občinsko konferenco SZDL Krško. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Krito Boštjan M. Zupančič med pravniki Posavja: Razlike med našim (Evropskim) in Anglosaksonskim pravosodnim sistemom Pravniki Posavja se očitno krepko zavedajo, da brez nenehnega izpopolnjevanja znanja in strokovnega napredovanja lahko človek samo stagnira, kar objektivno pomeni nazadovanje. Zato se kar ptidno držijo naloge, ki so si jo zadali ob ustanovitvi svojega društva. Med sebe vabijo različne strokovnjake, ki jim lahko s svojim znanjem in izkušnjami posredujejo najnovejša znanja, potrebna pri njihovem delu ali pa le zadovoljijo njihovo vedo-željnost z informacijami o tisti hip aktualnih dogajanjih pri nas in v svetu. Poslednji tak dobrodošel obisk so organiziorali ob občnem zboru (24.februarja), ko so poslušali predavanje profesorja ljubljanske pravne fakultete Boštjana M. Zupančiča o razlikah med Anglosaksonskim in evropskim pravosodnim sistemom. Predavanje bi bilo gotovo zanimivo tudi za marsikaterega nepravnika, saj iz posredovanih spoznanj predavatelja, ki si je petnajst let služil kruh kot predavatelj v Združenih Državah Amerike, veje marsikaj, kar dela Ameriko v naših očeh tako ameriško. Svojo razlago je namreč predavatelj začel s primerjavo (poudaril je, da gre le za poskus ponazoritve!) med pismenostjo tistih, ki uporabljajo kakršnokoli abecedo in tistih, ki uporabljajo kitajske ali japonske pismenke. Prvim zadostuje poznavanje največ 28 črk, drugim pa za silo 20CK) do 3(KX) znakov, medtem ko so jih mandarini morali poznati precej več. Tako se mo- Dr. Zupančič je tretji z leve, poleg njega pa sedi predsednik društvu pravnikov Posavja Frane Pipan. rajo pri nas pravniki naučiti člene zakonov in predpisov (seveda zelo grobo povedano!) in skozi te lahko ocenjujejo dogajanje v življenju s pravniške plati. Po drugi plati sicer pravniki onkraj kanala in luže poznajo svoje normativne predpise, le da ti niso tako dosledno razvejani in namnoženi na čisto vsa področja življenja. Lahko bi rekli, da pravna praksa temelji na pravni praksi (precedensih), na vseh predhodnih podobnih in enakih pravnih primerih, ki so se skozi zgodovino pripetili in na rešitvah, ki so jih tožilci, sodniki, odvetniki poiskali. Stvar sposobnosti, vztrajnosti in iznajdljivosti vskega udeleženca v procesu je, da poišče zase ali za svojo stranko najugodnejšo rešitev. Seveda se je skozi čas nabralo toliko arhivov, da brez ustrezne računalniške podpore pač ne gre. Res je pa tudi, da velja "tam" načelo, da je pravica v funkciji spora. Če na primer pri nas stranka (tožilec) odstopi, se s tem za (ob)toženega stvar kaj prida ne spremeni, saj sistem še vseeno skuša priti stvari do dna (do resnice). "Tam" je pa s takim odstopom od tožbe proces zaključen, (ob)toženi je prost seveda samo krivde, ki mu jo je skušal naprtiti tisti določeni proces. Seveda so stvari s tem le načelno povedane in vse skupaj gotovo ni tako skrajno preprosto, ko se da v nekaj v besedah povedati a razlika je le očitna. 4 Naš glas 4. 28. marec I9TO Ivan Kozole Novi direktor krškega Agrokombinata Od začetka letošnjega leta vodi krški M-Agrokombinat nov generalni direktor. To je inženir agronomije Ivan Kozole, rojen leta 1942, ki je doslej vodil eno najuspešnejših in najprodornejših temeljnih organizacij na področju kmetijstva: TOK KTS. Sam zase pravi, da je začel delati leta 1959. na nekdanjem posestvu Matije Gubca in da je prešel tako vse stopnje - začenši od praktikanta naprej -kakor tudi, da je preizkusil vse razvojne faze našega kmetijstva od takrat do danes. Od skupno skoraj 30 let delovne dobe jih je zadnjih 10 preživel na TOK. Pravi, da se ni včlanil v Slovensko kmečko zvezo, ker se ta ukvarje s stvarmi, s katerimi se on osebno ubada že dvajset let. Zaveda se pa, da mora imeti kmet svojo bazo in organizacijo, v kateri bo deloval z dušo in telesom. Tako, kot potrebuje delavec močan sindikat, potrebuje kmet močno kmečko zvezo. "Zato bo slovenska kmečka zveza tudi v naši delovni organizaciji vedno imela dovolj razumevanja in podpore. Sem pa seveda za tako kmečko organizacijo, ki bo razvijala napredno, dobro, a ki bo tudi razbijala samo tisto, kar je slabega, ne pa vsevprek." Slišali je bilo, da se vam vaši nekdanji sodelavci niso hudo radi odpovedali. Ali to pomeni, da organizacija, kjer ima velik del kadra vsaj diplomo prve stopnje, kljub temu ni posvetila dovolj pozornosti njihovi menadierski vzgoji in dodatnemu usposabljanju? "Kadarkoli sem se v svoji karieri premaknil na drugo delovno dolžnost, sem imel smolo, da je to bilo v pogojih, ki so bili izredno nenaklonjeni okolju, ki sem ga zapuščal ali pa je bila družba v krizi. Tako je bilo tudi tokrat. Kljub temu pa tr dim. da smo v desetih letih, kolikor sem jih prebil kot direktor TOK. storili ogromno za napredek družbenega kmetijstva. Uresničili smo veliko programov, zgradili hleve za prašiče, stojišča za živino, na novo uvedli pridelavo jagodičevja in sadja v zasebnem kmetijstvu. Danes je to pomembna proizvodnja, ki daje letno 3(KI vagonov obojih pridelkov! Včasih smo lahko računali na 3t KISI X) pitancev letno, sedaj jih je v naši TOK 2S(X). Ogromno smo storili tudi na področju agrarne kooperacije, saj smo v proizvodnjo vključili preko I.MH) ha zemljišč. Tudi na področju trgovine smo napredovali: zgradili ali obnovili smo precej novih zmogljivosti v Brestanici. Velikem Trnu. na Raki. Poseben pomen ima nov oskrbni center v Zadovinku. pripravljeni so programi za prenovo naših objektov na Senovem in v Dolenji vasi. medtem ko v Krškem v soseščini upravne zgradbe že naslaja prostor za preselitev sedanjih prodajaln repromateriala. delikatese in zelenjavne trgovine. Razširili in izpopolnili smo ponudbo servisnih delavnic, ki jim bomo priključili tudi konsignacijsko prodajo, v Kozjem smo pripravili prostor za novo mehanično delavnico. Skratka: vse tri enote (Kooperacija s HKS, Trgovina in Servisi), ki bi prej samostojno težko preživele, imajo danes kljub težkim časom osnovo za povsem normalen samostojen obstoj in delo. Celo za upravo smo zgradili nove prostore ob centru v Zadovinku, saj naši dejavnosti danes ni več mesto tu, kjer je bila doslej. Tam bo treba nekatere stvari še dopolniti a letos bi se morali preseliti. Ne glede na to, da ima vsak.novi človek tudi svoje zamisli o tem, kako bi bilo bolje delati, bo določene organizacijske spremembe narekoval Zakon o podjetjih. Kaj si obetate od morebitne reorganizacije v kmetijstvu? "Mislim, da je sedanjo organiziranost čas preživel. Sprememba naj bi nas prilagodila novim razmeram, da bomo fleksibilni, hitro prilagodljivi tržišču in vključili v kmetovanje čim več ljudi. Mislim, da so temeljne organizacije pregrobe oblike in da bi to morale biti manjše, proizvodno in ekonomsko zaključene enote. Te bomo morali tudi dokumentirano spremljati in njihovi rezultati jim morajo biti stimulacija za boljše delo. Ne glede na to, da velja za reorganizacijo načelo "hiti počasi", bomo morali zelo pohiteti z reorganizacijo dveh poslovnih funkcij: marketinga in razvoja. Zaživeti morata čim prej in z ničemer ne bosta motili reorganizacije, saj sta v vsakem primeru potrebni. V občini Krško potrebujemo veliko dobrih strokovnjakov. Ni jih vedno dovolj na voljo niti za najbolj pomembne funkcije, nikar da bi se z njimi razmetavali v TOZD. Po drugi strani imamo v naši delovni organizaciji 48 ljudi z visoko in višjo šolo in 16(1 s srednjo šolo. To znanje moramo za sebe izkoristiti brez razmejitev na TOZD ali na družbeni in zasebni sektor. Na proizvodu, ki pride na trg, se tega nič ne vidi. Pomembna je le količina, kakovost, cena... Glede na našo ustaljeno proizvodnjo menimo, da je trg v Sloveniji in celo v Jugoslaviji za nas premajhen in da je naša pot lahko usmerjena predvsem na zahodni trg. V mislih imam Skandinavijo, kjer so naravni pogoji za pridelavo slabši, kupna moč pa velika. Tudi v okviru EGS bomo morali biti konkurenčni - drugih možnosti pač ni a ravno to je kruti trg. Mislim, da bi pri marsikaterem proizvodu to zmogli, seveda pa bomo morali za to še veliko postoriti: pri proizvodnji sadja se bo npr. treba prilagoditi asortimanu. ki ga ta trg sprejema, enako je z jagodičevjem. vinogradništvom, živinorejo... Gre predvsem za upoštevanje njihovih normativov kakovosti." Če se vrneva k reorganizaciji: koliko se vam zdi podjetništvo z načeli o majhnih, lahko prilagodljivih proizvodnih enotah, združljivo s tako velikim sistemom, kot je Mercator? "Zakon o podjetjih nam omogoča reorganizacijo na manjše proizvodno zaključene Ing. Ivan Kozole enote, ni pa dorečen na področju zadružništva. Zaradi tega bo treba počakati na zakon o lastnini in na zvezni zakon o zadružništvu. Na njegovi podlagi bo sestavljen tudi republiški, ki bo osnova za nas. Nekateri se res obregajo ob velike sisteme, kot je Mercator. Osebno mislim, da smo v primerjavi s trusti. ki le dobro funkcionirajo, mi prava malenkost. SOZD Mercator ni bil nikoli politična asociacija, ker gaje združeval ekonomski interes. Postal bo pač združeno podjetje, zasnovano na ekonomskih načelih in, kolikor jaz vem, še nihče ni izrazil želje, da bi izstopil. Verjetno bodo obveljali kapitalni interesi: kolikor boš težak, toliko sa-moupravnmioh pravic ti bo pripadalo. S tako razvejano trgovsko mrežo pač nobenemu pametnemu gospodarstveniku ne bi smel priti na misel izstop - kvečjemu obratno! To velja tako za našo družbeno kot tudi zadružno proizvodnjo, saj se moramo zavedati, kam gre vse to. kar pridelamo: meso. mleko, sadje, jagodičevje. vino... Poleg tega moramo upoštevati tudi možnosti finančne politike - vsakodnevna likvidnost - ki je kmetijska organizacija, kot je naša. glede na morebiti potrebna vlaganja, ni sposobna vedno zagotoviti. Skratka: od SOZD bomo imeli toliko, kolikor se bomo z našo strokovnostjo in sposobnostjo znali vključiti. Zavedati se moramo, da to ni dobrotnik, ki bi sam kaj delil, ampak organizacija, ki se bo obnašala izključno tržno. Prepričan pa sem. da nam bo v veliko oporo, saj igra Mercator v Sloveniji, zlasti v osrednji, odločilno presk-rbovalno vlogo." Naš glas 4, 28. marec 1989 Podatki govorijo o večji učinkovitopsti zasebnega kmetijstva v primerjavi z družbenim. Kje vidite vzrok in kakšna bi bila po vašem mnenju rešitev? "Delal sem na obeh področjih in obe dobro poznam. Res je, da družbeno kmetijstvo ni uresničilo sanj nekaterih naših politikov o kolhozništvu. Drži, da smo vse od leta 1945 vodili zgrešeno politiko do obojega kmetijstva, žal pa je ta zgrešena politika trajala še dlje do družbenega kmetijstva kot do zasebnega. Posledice bomo zelo dolgo odpravljali. Trenutno si tudi ne znam predstavljati reforme, ki bi odpravila napake, začete s povojno kolektivizacijo in zaključene s polproletaria-tom, ki nam le navidezno zagotavlja socialni mir. Tudi z razdelitvijo vse družbene zemlje, ki je je v okviru občine Krško le 5%, ne bi veliko razrešili. Na drugi strani moramo vedeti, da ima Agrokombinat razmeroma malo zgrešenih investicij in da je pri nas proizvodnja v večini primerov skrajno intenzivna - zgledna tudi za razmere izven Jugoslavije. Na nekaterih področjih že pripravljamo koncept vključitve dislociranih zemljišč ali hlevskih zmogljivosti v t.i. družinske kmetije. S tem bi maksimalno izkoristili del slabo izkoriščenih zemljišč in zmogljivosti. Mnogo večji problem bo v zadružnem sektorju: s povprečno kmetijo (na območju SO Krško) izpod 3 ha in s parcelami, velikimi po 20 a, bo ta proces združevanja, ¦ intenziviranja izkoriščenosti zemljišč in kolobarjema mnogo težji in dolgotrajnejši. Ne glede na velika vlaganja zadnjih desetih let in nepovratna sredstva, ki jih je bilo deležno zadružno kmetijstvo, ne beležimo pričakovanega učinka na tržišču. Ta problem bo prisoten vseskozi, čeprav imamo seveda tudi zgledne primere." Gotovo ne smeva mimo vprašanja o vašem stališču do ekoloških problemov! "Žal mnogo prepozno a k sreči smo v Sloveniji o tem začeli razmišljati vsi. Kmetijstvo je, ne glede na sektor, eden izmed onesnaževalcev okolja. Z uporabo pesticidov in intenzivno prirejo vnašamo v okolje naravi tuje snovi. Tega problema se vsi zavedamo in možno ga je zmanjšati z nenehnim opozarjanjem, osveščanjem delavca-kmeta o pravilni uporabi in uporabi t.i. integralne zaščite. Največ škode na tem področju naredijo vikenda-ši. Nekaj je temu vzrok nezadostno znanje, nekaj pa dejstvo, da njim ta sredstva zaradi manjših količin ne predstavljajo pretiranega stroška. Medtem ko so oni pri tem široko-grudni. kmeta zaradi velike količine nezmerna uporaba sredstev udari po žepu, zato mora z njimi ravnati veliko skrbneje. Zavedam se, da vsi štejejo za največjega onesnaževalca farmo v Pristavi. Morda je, morda pa tudi ni. Gre za organske snovi, ki naravi niso tuje, problem pa je v koncentraciji. Te smo se sedaj ponovno lotili in na podlagi študije, ki jo je izudelala Biotehnična fakulteta, bi ta problem lahko rešili z gnojilno-nama-kalnim sistemom, s kombinacijo čistilnih naprav, pravilnim kolobarjenjem poljščin, s strokovnostjo pri delu. ki samoumevno po- meni natančnost, doslednost... V vsakem primeru se strinjam s tem, da je farma veliko breme. Je pa tu, vanjo so vložena velika sredstva, Slovenija ta proizvod potrebuje. Res bi bilo možno njeno proizvodnjo prestrukturirati v zasebni sektor, a to terja čas in denar. Prepričan sem, da bi z dobro voljo vseh uporabnikov tega prostora lahko ta gnojnica bila veliko manjši problem, kakor je sedaj. Žal se ga popolnoma sanirati ne da, drži pa tudi, da še nihče ni predlagal prestavitve za druge naše onesnaževalce. Ekološka sanacija je pogoj za ekonomsko. To bo rešil trg. Doslej je bilo tako, da je ceno gotovim proizvodom določal ZIS, repromate-rialu pa tržišče. Zato imamo tudi že pripravljeno varianto delitve tržnega rizika. Proizvodno - tehnološko tveganje mora prevzeti stroka na farmi, tržnega pa sovlagatelji-kup-ci. Ko namreč prašiči pridejo na tovornjak in v Ljubljano, nimamo več vpliva na to, v kaj bodo predelani, zato tudi ne moremo nositi rizika. Vinogradniki so imeli likvidnostne teiave, pa tudi sicer ni vaši dejavnosti prizaneseno s stalnim primanjkljajem sredstev za investicije. Kako gledate na to? Sanacije vinogradništva se lotevamo, saj je bilo lani ponovno v zgubi. Njihova možnost je v spremembi poslovne politike, da ne bodo odkupovali le grozdje pač pa tudi vino. S tem bodo zmanjšali zaloge. Proizvodne zmoglji- Delavska univerza in knjižnica Krško razpisuje Vpis v šole in tečaje - osnovna šola za odrasle (sedmi in osmi razred) - ekonomska srednja šola - študij ob delu (prvi razred) - višja upravna šola - študij ob delu (prvi razred) - pedagoška akademija - za učitelje razred-nerga pouka (tretji letnik) - tečaj varstva pri delu -osnovni, obnovitveni, nevarne snovi) - tečaj za strojnike centralnega ogrevanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za voznike motornih čolnov - strojepisni tečaj - začetni tečaj angleškega jezika - začetni tečaj nemškega jezika - začetni tečaj ruskega jezika - začetni tečaj francoskega jezika - tečaj nemškega jezika za turistične in gostinske delavec - tečaj kletarjenja in steklcničcnja vin - tečaj za mentorje pripravnikom - tečaj za mentorje proizvodnega dela - seminar radiestezije in bioterapije - seminar o biovrtnarjenju Prijave sprejema Delavska univerza in knjižnica Krško do II).aprila 1989 osebno ali pa po telefonu na številko 31-152. Tam dobite tudi vse želene informacije! 5 vosti bodo morali izkoristiti tudi uslužnostno: za stekleničenje vin velikih proizvajalcev, posojanje cistern... S prenovo vinogradov se bo treba odločiti za pridelavo kakovostnih in vrhunskih vin, nikakor pa ne smemo opustiti našega osnovnega proizvoda: cvička. Prenova bo morala steči intenzivno tudi v zadružnem sektorju. Pomemben je sistem sajenja: terase imajo premalo število trt, zato je treba preiti na gosti nasad z vertikalnimi vrstami, kar daje večji pridelek po hektarju. To nam sedaj omogoča mehanizacija, ki je pred 30 leti nismo imeli. To se mi zdi izvedljivo, ker zaenkrat še obstajajo nepovratna sredstva, namenjena pripravi zemljišč. Na področju naložb nas čaka veliko nalog tako v primarnem kot tudi v sekundarnem delu, zato bo izjemno pomembno iskati kakovostne vire. Pri tem moram povedati, da smo kmetijci v naši občini prizadeti zaradi njene razvitosti. Ob vseh naravnih katastrofah izpa-demo iz lestvice za delitev sredstev solidarnostne pomoči. Spremembo tega načela bomo morali doseči, saj je to velika ovira za naše strokovne delavec. Ti na terenu lahko ponudijo le nesprejemljivo druge kredite, drugje pa omogočajo dodeljevanje nepovratnih sredstev. Tudi to je bil eden od vzrokov, da se je Agrokombinat v preteklih letih izčrpal: za odpravo posledic naravnih nesreč je moral uporabljati nesprejemljivo draga sredstva. V Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja Obiščite informacijski center NE Krško Že nekaj let je v nekdanjem razstavišču krškega kulturnega doma postavljena stalna razstava fotografij in drugih eksponatov (maketa elektrarne, sod za odpadke, zaščitna oblačila, osebni dozimetri itd.) o graditvi, obratovanju in vplivih Nuklearne elektrarne Krško na okolje. Informacijski center NE Krško so doslej obiskovale predvsem najavljene skupine obiskovalcev iz cele Jugoslavije, ki jih je bilo tudi do deset tisoč letno. Od začetka marca je center odprt tudi za posamezne in nenajavljene obiskovalce: ¦ vsako sredo od 17. do 20. ure - vsak petek od 17. do 20. ure • vsako nedeljo od 17. do 19. ure V centru si lahko ogledate tudi video filme o remontu in menjavi goriva v nuklearki, o radioaktivnih odpadkih, spremljanju vpliva elektrarne na okolje in druge. Na voljo so vam tudi različne brošure in drugo informativno gradivo, ki ga boste skupaj s priponko in razglednico prejeli brezplačno. Center je odprt v času, ko je v domu največ prireditev in filmskih predstav, zato lahko izkoristite čas pred ogledom predstave in obiščete tudi informacijski center Nuklearne elektrarne Krško! 6 Naš glas 4. 28. marec 1989 Krški karate klub Je lani prinesel krškim barvam najboljše rezultate, torej so bile naše razvojne usmeritve pravilne. Prvi skupini pa sledi tudi veliko naraščaja," pravi trener Ljubo Božovič. Krškemu karate klubu je v zadnjih dveh letih uspelo zagotoviti tako visoko kakovost kakor tudi množičnost v svojih vrstah. Klub, ki je že doslej častno zastopal krške barve z osvojitvijo republiških in državnih prvenstev ter medalj na evropskih prvenstvih, je lani in predlani pridobil nekaj novih tekmovalcev iz drugih okolij. Gre za športnike, ki v svojem okolju niso imeli zagotovljene eksistence, tu pa so jim pomagali poiskati službo in stanovanje ter s tem pridobili kakovostne tekmovalce in trenerje. Dragoljub Minič in Jovan Kljajič sta tu že dve leti. sledil jima je Šalih, pred kratkim pa še njegov brat Hadžo Sinančevič in že dosedanji rezultati njihovega dela so potrdili, da je bila odločitev o vključevanju svežih moči pravilna. Njihovo delo pri šolanju domačih tekmovalcev že daje sadove, saj Bojan Rogič in Bojan Arh sodita v republiški vrh, na mladinskih tekmovanjih redno osvajata odličja. "Seveda se borimo z vrsto težav." pravi Ljubo Božovič. trener kluba, predsednik Mediteranske karate zveze in član predsedstva Jugoslovanske zveze karatistov, "in pri tem ne mislim zgolj na finančne, ki pestijo tudi vse ostale. Včasih smo žal tarča napadov nekaterih zavistnih krogov. Na drugačen način si namreč ne znam razlagati dejstva, da odbor za tekmovalni šport pri ZTKO Krško naših lanskih rezultatov ni rangiral skupaj z dosežki ostalih športnih ekip, naš absolutni rezultat pa je bil v občinskem merilu brez konkurence: ekipno smo zasedli 4. mesto v drugi zvezni ligi. Če že športni laiki ne vedo. kako močno je razvejan karate šport v Jugoslaviji in ne znajo oceniti resnične vrednosti tega rezultata, nepoznavanje vsekakor ne bi smelo biti izgovor za člane takega strokovnega odbora." Po uradnih podatkih Zveze tclcsnokultur-nih organizacij Jugoslavije je karate v naši državi s preko tisoč klubi na petem mestu po razvejanosti in množičnosti. Od tega jih SO deluje v SR Sloveniji. Tekmovanja potekajo v ekipni in posamični konkurenci in je vrhunski rezultat res težko doseči. "Lani so bili naši člani tako ekipno kot posamično brez prave konkurence v Sloveniji. V tekmovanjih šestih težnostnih kategorij smo osvojili pet medalj." pravi Božovič. Težava je v specifičnosti karate športa. Ne more ga pomagati širiti in razvijati nihče, ki ga že prej ni skozi trening in tekmovanja obvladal. Zato je tudi močno zmanjšana možnost selekcije in usmerjanja otrok že pri osnovnošolski telovadbi. Vse količkaj nadarjene in spretne otroke učitelji telovadbe lahko pravočasno, na podlagi rezultatov šolskih izbirnih tekmovanj, usmerijo v kateri koli šport, ki ga poznajo: atletiko, plavanje, roko- vadbe. Kandidati se bodo lahko prijavljali kar na teh treningih. Šolo bosta vodila brata Sinančevic. Po državnem prvenstvu (aprila) pa bodo začeli treninge z mladinsko skupino na leskovški šoli, kamor se bodo lahko vključili tudi učenci krške srednje šole. Mnogi med njimi si to želijo že vrsto let. (Foto: Ljubo Božovič) met, nogomet..., medtem ko so o< kandidati za trening karateja. Med njimi so talenti bolj izjema kakor pravilo, v nenadarjene pa je treba vložiti ogromno trdega dela, če naj se iz njih razvijejo dobri športniki in uspešni tekmovalci. Seveda potem toliko bolj godi priznanje staršev in samih tekmovalcev, ki so se po tej poti razvili iz nebogljencev v močne, vzdržljive in ne nazadnje tudi na videz lepo raščene mlade ljudi. S tem pa se potrjuje eno izmed zlatih klasičnih načel karateja in večine vzhodnjaških borilnih športov: zasnovani so na načelih samoobrambe, humanosti in elegantnih gibov - kljub navidezni grobosti. Osnovna prednost večine teh športov je, da se skozi trening pri njih lahko usposobijo za učinkovito samoobrambo in samokontrolo tudi fizično šibke ali prizadete osebe." Leta 1986 so s pomočjo osnovnošolskih učiteljev telovadbe opravili spretnostne teste pri 840 učencih in rezultate s strokovno pomočjo Miroslava Štrublja obdelali v računalniškem centru NEK. Vse. ki so se uvrstili v zgornji del lestvice, so z vednostjo staršev povabili k sodelovanju (treningu). Odziv je bil skromen, a tisti, ki so se odločili, so tvorili daleč najobe-tavnejšo skupino doslej. "Žal." priznava Božovič."smo morali delo z njenimi člani nekoliko potisniti v ozadje, ker je bilo treba najprej opraviti vrsto drugih nalog. Sedaj nas čaka tudi okrepljeno delo s podmladkom." Trenutno vključuje klub v svoje delo okrog 60 aktivnih članov, pričakujejo pa. da bo to število do konca aprila vsaj še za toliko povečano. V kratkem bo namreč pričela na Senovem delovati sekcija karate šole, kjer se že vrsto let kaže interes za ta šport, pa žal ni bilo možnosti, da bi ga razvili. Organizirali bodo javni trening prve ekipe in najboljših pionirjev. Takrat bodo objavili natančen urnik in razpored Zaradi tradicionalno uspešnega tekmovanja kaže ZTKO zadnja leta za njihovo delo precejšnje razumevanje, res pa je, da so glede na svojo številčnost še vseeno cenen šport: potrebujejo svoj kimono in prostor za vadbo. Tradicionalna vzhodnjaška skromnost bosonogih borcev je njihova prednost. Pionirji vadijo trikrat tedensko po uro in pol, člani pa šestkrat tedensko po uro in četrt. Trenutno imajo člansko ekipo in zelo okrnjeno mladinsko, ker je nekaj njenih pripadnikov na služenju vojaškega roka (tudi Rogič in Arh), in zelo obetavno vrsto starejših pionirjev v Osnovni šoli Jurij Dalmatin. Ukvarjajo se tudi z rekreativno vadbo za ne več ravno mlade člane (nad 30 let) v leskovški telovadnici. V letošnjem letu so si zastavili zahtevno nalogo: postati hočejo prvaki druge zvezne lige in si s tem priboriti mesto v prvi zvezni ligi. Konkretno to pomeni osvojitev štirih posamičnih medalj na republiškem prvenstvu in dveh na zveznem. Imajo pa tudi organizacijske želje in načrte: klub nameravajo okrepiti z novimi močmi, zlasti iz vrst staršev, ki bi pomagali pri samem delu kluba, ob koncu maja ali v začetku junija pa bodo po nekaj letih orgnizi-rali veliko mednarodno tekmovanje, ki bo ponovno pritegnilo večje število gledalcev, ki bi jim prikazali tekmovalne zmožnosti in dosežke svojih članov. NAS GLAS SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Naš glas 4, 28. marec 1989 7 N#§ 8fc#§ Si SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE I s ¦ -¦--• ~~~Z7\ Sklic sej zborov SO Krško Zbori bodo zasedali v četrtek, 30. marca 1989. Seje se bodo začele ob 15. uri. Delegati bodo obravnavali: - zapisnik februarskega zasedanja zborov SO Krško /ZZD,ZKS,DPZ str. 7 - izhodišča razvojne politike v občini Krško za leto 1989 /ZZD.ZKS.DPZ str. 8 - poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja občin Brežice, Krško in Sevnica za leto 1988 /ZZD,ZKS,DPZ str. 8 - poročilo o delu Sodišča združenega dela Brežice /ZZD,ZKS,DPZ str. 9 - poročilo o delu uprave za družbene prihodke v letu 1988 /ZZD.ZKS, DPZ str. 11 a) poročilo o izvajanju programa nalog sklada stavbnih zemljišč občine Krško za leto 1988; b) program nalog in finančni načrt sklada stavbnih zemljišč za leto 1989; c) posebni program za koriščenje sredstev nadomestila, zbranih po 17.b členu odloka, s sklepi in stališči izvršnega sveta k programu porabe posebnega dela sklada stavbnih zemljišč ter sklep o načinu poravnave in porabe nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po posebnem programu sklada stavbnih zemljišč občine Krško /ZZD,ZKS,DPZ str. 14 - predlog odloka o proračunu občine Krško za leto 1989 /ZZD.ZKS str. 18 - predlog odloka o turistični taksi za leto 1990 /ZZD.ZKS str. 19 - predlog odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Krško polje I v k.o. Senuše in k. o. Veliki Podlog /ZKS str. 24 - predloge za izvolitve in imenovanja /ZZD,ZKS,DPZ str. 24 - predloge in vprašanja delegacij /ZZD.ZKS, DPZ str. 26 Iz zapisnika Na februarskem zasedanju so delegati zborov občinske skupščine poleg poročila o stanju v zdravstveni skupnosti obravnavali še nekatere osnutke in predloge odlokov ter -sklepov, kot je predvideval dnevni red tega zasedanja (gl. NG 3/89). Po razpravi so sprejeli: - predlog sprememb in dopolnitev občinskih družbenih planov z zatrditvijo delegaciji M-Agrokombinata, da je njihova pripomba glede trase plinovoda upopšteva-na; - osnutek sprememb in dopolnitev obeh družbenih planov in sklep o 30-dnevni javni razpravi; konferenca delegacij TCP je predlagala, naj strokovne službe še enkrat Komisija za odlikovanja in občinska priznanja skupščine občine Krško objavlja na podlagi 15. in 16. člena pravilnika o izvajanju odloka o občinskih priznanjih RAZPIS za podelitev priznanj občine Krško za leto 1989 1. Občinska skupščina podeljuje posameznikom, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter njihovim organom, skupinam in drugim organizacijam ter enotam oborotenih sil SFRJ naslednja občinska priznanja: a) VELIKI ZNAK OBČINE KRŠKO -za iivljenjsko delo in za izredne dosež-ke na področju drutbenega in ekonomskega razvoja občine; b) ZNAK OBČINE KRŠKO - za dose-iene uspehe pri delu ali za dejanja, ki v občini zaslutijo splošno priznanje ali imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine; c) PRIZNANJE OBČINE KRŠKO - za primere, ko niso izpolnjeni pogoji za podelitev znaka občine, pa je družbeno priznanje utemeljeno. 2. Predlog lahko dajo: občinska skupščina in njeni organi ter delovna telesa, družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela, krajevne in interesne skupnosti, enote NOV Jugoslavije in oboroženih sil SFRJ ler druge samoupravne organizacije in skupnosti. Pobudo lahko dajo tem organom, organizacijam in skupnostim tudi delovni ljudje in občani. .?. V predlogu mora biti navedena vrsta priznanja, za katero se predlaga, obrazložitev in podatki o predlaganem kandidatu, iz katerih je moč nesporno ugotoviti utemeljenost predlogu. 4. Predloge je treba poslali komisiji za odlikovanja in občinska priznanja skupščine občine Krško najkasneje do 10. aprila I9S9. pretehtajo variante za najustreznejšo lokacijo šRC Krško, saj bi bila z izgradnjo tega centra na sedaj predvideni lokaciji uničena najbolj rodovitna zemlja v KS Leskovec; - odlok o razglasitvi grajskega kompleksa Kostanjevica z vplivnim območjem za kulturni spomenik; - osnutek odloka o proračunu občine Krško za leto 1989 (pojasnila pripomb iz razprave 8 sp v obrazložitvi predloga odloka v tej številki NG); - sklep o prenehanju obstoja javnega dobra na parcelni številki 696/4 v k.o. Dovško; - delovni program zborov SO Krško, dopolnjen s poročilom o ekologiji in poročilom o obratovanju NEK; - sklepe o izvolitvah, razrešitvah in imenovanjih: Zvonko Kranjc je bil imenovan za delegata v zbor delavcev Centra za soialno delo Krško; Maks Unetič je bil razrešen članstva v pokrajinskem odboru in pokrajinskem komiteju za SLO in DS; za člana pokrajinskega odbora je bil imenovan Raj-mund Veber, za člana pokrajinskega komiteja za SLO in DS pa Bojan Gričar. Delegati zbora krajevnih skupnosti niso sprejeli odloka o prenehanju lastninske pravice na območju obrtne cone Leskovec, medtem ko je bil v zboru združenega dela ta odlok sprejet. Delegati zbora združenega dela niso sprejeli družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč v SR Sloveniji. Razlog za tako odločitev je 9. člen omenjenega dogovora, ki predvideva, da dobi sredstva solidarnosti posamezna občina le, če škoda presega 4 % družbenega proizvoda celotnega gospodarstva. Stališče proti temu določilu je delegatom posredoval že izvršni svet, enakega mnenja je bila tudi delegacija M-Agrokombinata. Silvana Mozer je ob tem povedala, da je bila že v preteklosti posredovana pripomba k dogovoru, da naj bi se v obračunu izpada družbenega proizvoda upoštevala samo panoga kmetijstva. Predlagala je, da pripombo oz. pobudo za spremembo dogovora pripravi izvršni svet skupaj z M-Agrokombinatom, s čimer so se delegati strinjali. Izhodišča razvojne politike občine Krško v letu 1989 Med ukrepi, ki naj bi omogočili uvedbo gospodarske reforme v Jugoslaviji, je bila tudi sprememba zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. Ena od sprememb je tudi ta, da se več ne sprejema resolucija kot letni planski akt, ampak kratkoročni programi ukrepov ekonomske politike in drugi ukrepi, s katerimi se zagotavljajo možnosti za uresničevanje družbenih planov. Tako sta komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora ter komite za družbene dejavnosti pripravila v naslovu omenjena izhodišča, ki temeljijo na izhodiščih ekonomske in razvojne politike za leto 1989 v SR Sloveniji (Poročevalec št.34/ 88) ter na rezultatih poslovanja, doseženih v občini Krško v preteklem letu. Gospodarstvo občine Krško je v primerjavi s predhodnim letom lani doseglo nekaj ugodnih rezultatov. V celotnem prihodku se je povečal delež prihodkov, doseženih na tujih trgih, od 15,4 % na 20 %. Izvoz na konvertibilno področje je bil večji za 24 %, uvoz z istega področja pa za 12 %. Fizični obseg industrijske proizvodnje se je povečal za 4%. Za akumulacijo je gospodarstvo razporedilo za 396 % več kot I. 1987 (skoraj 48 milijard din), njen delež v dohodku pa se je z 10,8 % v I. 1987 lani povečal na 17 %. Razporejena sredstva za bruto osebne dohodke in skupno porabo delavcev so v strukturi delitve dohodka skupno sicer pridobila 0,7 strukturne točke, vendar pa je delež čistih osebnih dohodkov skupaj s skupno porabo v dohodku ponovno upadel, in sicer za 4,9 strukturne točke. Povprečni čisti osebni dohodek je v občini Krško lani znašal 794.000 din (171 % več kot leto prej), kar je 10 % več od povprečja v SRS. Ob upoštevanju življenjskih stroškov za leto 1988, ki so v SRS porasli skoraj za 200 %, so realni osebni dohodki v občini Krško upadli za 9,4 % (v SRS za 11,4 %). Sedem organizacij združenega dela iz krške občine je imelo lani 15 milijard in pol din izgub ali 496 % več kot leto poprej, v njihjebilo 1400 delavcev ali 13 % vsehzapo-slenih. Kot ključne usmeritve razvoja na ravni občine v letu 1989 izhodišča navajajo naslednje: - dosledno izvajanje reforme gospodarskega sistema s ciljem uvajanja tržno naravnanih proizvodnih poslovnih programov gospodarstva; - pospešeno ustanavljanje delovnih organizacij tam, kjer je to ekonomsko upravičeno; - proces nastajanja novih manjših in fleksibilnejših gospodarskih enot s ciljem prestrukturiranja gospodarstva in zaposlitve tehnoloških viškov delovne sile; - nastajanje novih enot drobnega gospodarstva ter prenos proizvodnih in storitvenih programov v enote drobnega gospodarstva. Povsem konkretno pa so v izhodiščih razvojne politike opredeljene naloge (ravno tako tudi njihovi nosilci), ki naj bi jih v tem letu opravili na področjih stanovanjskega, komunalnega in cestnega gospodarstva, prometa in zvez, pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč, urejanja prostora in varstva okolja ter družbenih dejavnosti. Izhodiščem sta dodani dve prilogi. Prva je razvrstitev obrtnih dejavnosti v skupine, ki bo podlaga za obdavčevanje na novo ustanovljenih enot, druga pa program dela sklada stavbnih zemljišč. Izhodišča razvojne politike občine Krško v letu 1989 izvršni svet predlaga delegatom Naš glas 4, 28. marec 1989 SO Krško v potrditev, opredelitve iz njih pa bi potem morali upoštevati temeljni nosilci planiranja s področja SIS materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti ter njihovi izvajalci pri oblikovanju svojih programov za leto 1989. Poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja Družbeni pravobranilec samoupravljanja je skupni organ občin Brežice, Krško in Sevnica, njegova naloga pa je preventivno delovanje in uporaba ukrepov v okviru pooblastil v zvezi z varstvom samoupravnih pravic in družbene lastnine. Enkrat letno poroča o svojem delu skupščinam imenovanih občin in DPO, namen poročila pa je, da se ti organi seznanijo s problematiko dela ter se opredelijo do nakazanih problemov in odprtih vprašanj. Poročilo obravnava le najpomembnejša vprašanja in problematiko s posameznih področij, ki so povezana s celovitim varstvom samoupravnih pravic in družbene lastnine. V povzetku poročila navajamo naslednja področja: - spremembe samoupravne organiziranosti, - razporejanje dohodka, čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke, - motnje in izgube v poslovanju, - delovna razmerja. Na področju sprememb samoupravne organiziranosti je imelo delo pravobranilca predvsem preventiven značaj, njegov namen pa je bil doseči dopolnitev gradiv glede utemeljenosti predlaganih sprememb in preprečiti nezakonitosti pri izvajanju postopkov, povezanih z odločanjem delavcev ob statusnih spremembah. Ob reorganizacijah, ki jih je bilo precej zlasti v drugi polovici preteklega leta, družbeni pravobranilec ugotavlja veliko pomanjkljivost v tem, da v nekaterih okoljih reorganizacija ne pomeni nič drugega kot ukinjanje temeljnih organizacij in uvajanje visoke stopnje centraliziranosti. Zato meni, da je sporno govoriti o resni reorganizaciji, če gre le za "podiranje tozdovskih plotov". Pozitivno v vseh teh spremembah pa je, da se je lani Posavska stanovanjska zadruga izločila iz delovne skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti Krško in so bili tako postavljeni temelji za njeno zakonito delo. Za področje dohodkov so bili tudi v preteklem letu značilni administrativni posegi, ki so v precejšnji meri omejili možnosti samoupravnega urejanja razporejanja dohodka in čistega dohodka, kar je tudi povzročilo motnje pri samoupravnem odločanju delavcev o delitvi sredstev za osebne dohodke. Nadalje pravobranilec ugotavlja, da so bile precej številne in največkrat tudi upravičene zahte- Naš glas 4, 28. marec 1989 9 ve delavcev za ponovno preverjanje skladnosti sprejetih analitičnih ocen del in nalog s sprejeto metodologijo. Nezakonitosti se pojavljajo tudi pri izplačevanju "posebnih" akontacij OD v decembru; to izplačilo se navadno prikazuje kot redna akontacija, dosežena na podlagi rezultatov dela in poslovanja tega meseca oziroma zadnjega obračunskega obdobja. Pri tem pa je nekorektno prikazano obdobje in tako so prikrajšani delavci, ki jim je prej prenehalo delovno razmerje; ta izplačila bi namreč morala biti prikazana kot rezultat prispevka delavcev k skupnim rezultatom dela iz poslovanja OZD v celotnem obračunskem obdobju. In še dve nezakonitosti sta omenjeni v poročilu. Prva je določanje višine OD po dejanski, t.j. višji stopnji izobrazbe, kot pa jo za opravljanje določenih del in nalog določata zakon in samoupravni splošni akt, druga pa je povečevanje osnove osebnega dohodka delavcem v zadnjih letih pred odhodom v pokoj ne glede na njihove rezultate dela in delovno zmožnost. Na podlagi dokumentacije in opravljenih razgovorov s predstavniki OZD, ki so poslovale z motnjami, je družbeni pravobranilec ugotovil naslednje: 1. Bilance uspeha v večini teh OZD s poročilom IPO delavcem niso bile izkazane tako, da bi delavci imeli podlago za razpravljanje in ugotavljanje rezultatov dela in poslovanja. Kazalci uspešnosti v poročilih niso bili izkazani, primerjave s sorodnimi OZD, podskupino dejavnosti idr. poročila običajno niso vsebovala, ocene poslovanja so bile pretežno opisne (npr. "manj uspešno poslovanje od pričakovanega", "relativno uspešno poslovanje" ipd.). 2. Večina OZD v svojih samoupravnih splošnih aktih nima opredeljenih osnov in meril za ugotavljanje nastopa motenj v poslovanju, tiste, ki jih imajo, pa jih ne uporabljajo kot podlago za ukrepanje. 3. Samoupravni splošni akti večine OZD niso usklajeni z zakonom o sanaciji in prenehanju OZD, čeprav je rok za uskladitev potekel že 1.3.1987. 4. Postopkov ugotavljanja odgovornosti za poslovanje na meji rentabilnosti delavci ne uvajajo. 5. Motnje v poslovanju združeno delo obravnava kot normalen pojav v gospodarjenju, ki sicer terja tekoče ukrepanje in racionalno ravnanje v poslovnem procesu, odklanja pa uvajanje predsanacijskega postopka. Področje delovnih razmerij prevladuje pri aktivnostih družbenega pravobranilca tako v preventivnem delovanju kot tudi pri uporabi pravnih in nepravnih sredstev. V primerjavi s preteklimi leti se vsebina spornih razmerij bistveno ne spreminja. Novost zadnjega časa pa je problematika, ki nastaja zaradi pojavljanja ekonomskih in tehnoloških viškov delavcev. Veljavna zakonodaja predpostavlja, da obstajajo delovna mesta v drugih organizacijah, da sta ponudba dela in povpraševanje po delu več ali manj usklajena in da je mogoče z ustreznimi postopki preko skupnosti za zaposlovanje ali z lastnim iskanjem in z mo- rebitnim prekvalificiranjem dokaj hitro ustrezno poiskati novo zaposlitev za viške delavcev. Žal dejansko stanje ni takšno. Število delavcev, ki jih ne moremo produktivno zaposliti, narašča, potreb po zaposlitvah pa je v celoti vse manj in manj. Nimamo pa zgrajenih učinkovitih mehanizmov hitrega razreševanja tega velikega problema, zato se mora z njim spoprijeti celotna družba. Problem je še toliko težji, ker na listi presežkov prevladujejo delavci, ki v glavnem nimajo skoraj nobene strokovne izobrazbe. Družbeni pravobranilec v svojem poročilu za leto 1988 opozarja na še vedno nerešeno vprašanje organizacije in kadrov te institucije. Ugotavlja, da je svet posavskih občin sicer obravnaval predlog njegovega sporazuma o ureditvi vseh teh vprašanj, vendar pravobranilec sam na to obravnavo ni bil povabljen niti ni bil obveščen, kakšni zaključki so bili sprejeti na tej seji. Vztraja pa, da se predlagani sporazum obravnava, da ga skupščine občin tudi sprejmejo in s tem med drugim omogočijo tudi to, da se dokončno reši financiranje tega organa, ki je že dalj časa pereč problem te institucije. Iz poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja Poročilo o delu Sodišča združenega dela Brežice Sodišče je imelo v letu 1988 največji obseg dela v vseh letih svojega obstoja. V skupnem številu pripadlih zadev je bila občina Krško udeležena z 48 odstotki, kar je razumljivo spričo gospodarske moči, števila gospodarskih subjektov ter delavcev v tej občini glede na Posavje. Največ je bilo disciplinskih, odškodninskih in stanovanjskih sporov ter sporov s področja SIS. Sodišče lahko spor razreši na več načinov, statistični podatki pa kažejo, da je približno po četrtino vsakih zadev, ko je bilo zahtevku ugodeno, ko je bil zahtevek zavrnjen oziroma spremenjen, ko je bil sprejet umik zahtevka in sklenjena poravnava. Skoraj polovica zadev je bila rešena v času od 2 do 4 mesecev, okoli 10 odst. pa jih je bilo v reševanju nad pol leta. Spori, ki se pojavljajo, so vedno zahtevnejši in so za udeležence, predvsem delavce, eksistenčne narave. Večje je tudi število statusnih sporov, predvsem v zadnjem času zaradi urejanja medsebojnih razmerij ob izločitvi TOZD. Vse to so spori, ki jih ni mogoče razrešiti brez natančnega, zapletenega in zato dolgotrajnega razčiščevanja in ugotavljanja dejanskega stanja in pravnega stanja, tudi ob pomoči izvedencev in izvedenskih ustanov, kar vse podaljšuje postopke. Tendenca porasta sporov je zagotovo izraz že več let trajajoče krizne situacije, v ka- teri postanejo gospodarski subjekti in delavci še posebej občutljivi za svoje pravice (bolj za pravice kot za obveznosti), če menijo, da so le-te kršene. Vsaka sprememba delovnih pogojev zahteva zamudno spreminjanje samoupravnih splošnih aktov od razvida del in nalog do pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in analitične ocene del in nalog. Vsaka takšna sprememba pa običajno povzroči tudi določeno število sporov pred sodiščem združenega dela, ko se delavci ob prejemu individualnih odločb o določitvi osebnega dohodka zavejo, da so se dosedanja razmerja med osebnimi dohodki različnih del spremenila. Vprašanje je, ali je razvid del in nalog sploh lahko samoupravni akt, ko pa je njegova vsebina organizacijskega značaja in podvržena nenehnim spremembam, ki nastajajo z razvojem tehnologije in delovnih procesov. Razvid del bi lahko bolj hitro in prilagodljivo določala stroka (poslovodni organ) in je stvar nove delovnopravne zakonodaje, ki bo temeljila na zakonu o podjetjih, da se opredeli do vprašanja, ali bo delavec sklepal delovno razmerje za opravljanje točno določenih del in nalog kot doslej ali pa je bolj smotrna ureditev, da sklepa delovno razmerje za svoj poklic oziroma znanje in delovne zmožnosti, ki jih ima. S tem v zvezi bi bilo potrebno razmisliti, ali je še smotrno, da ostane sodno varstvo delavcev tudi vnaprej neokrnjeno. Po našem mnenju ni nobene potrebe, da ostanejo tudi za najlažje kršitve pravic in obveznosti v veljavi kar štiri stopnje odločanja. Normativna deregulacija bi morala nujno potegniti za seboj tudi deregulacijo preveč razvejanega in zapletenega sistema različnih postopkov, v katerih se lahko uveljavlja sodno varstvo. Opozoriti je treba še na problematiko tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev. Z ustavnimi amandmaji, spremembami zakona o združenem delu in delovnopravno zakonodajo, ki se pripravlja, je predvidena v tem pogledu drugačna ureditev od dosedanje. Delovno razmerje ne bo več v vsakem primeru varovano. Preciznemu normiranju, katera določila zakona o združenem delu s sprejemom zakona o podjetjih še ostanejo v veljavi, se je zakon o podjetjih elegantno izognil z določilom, da prenehajo veljati tista določila zakona o združenem delu, ki so v nasprotju z določbami zakona o podjetjih. Zaradi takšne nepopolne določbe pa bo v praksi prihajalo do neslutenih težav zaradi različnih tolmačenj in uporabe veljavne zakonodaje ter je vprašanje zagotovitve socialne varnosti presežkov delavcev le eno izmed njih. To bi bilo pri nadaljnjem izgrajevanju delovnopravne zakonodaje umestno razširiti, na primer, še s pravico do skrajšanega delovnega časa, s pravico do začasne prekinitve dela z ohranitvijo delovnega razmerja, z začasno razporeditvijo na dela v drug kraj s pravico do nastanitve in še kaj, kar je vse boljše kot pa to, da ostane delavec brez dela na cesti. 10 Naš glas 4, 28. marec 1989 Ob neokrnjenem sodnem varstvu lahko rpičakujemo, da se bodo delavci, ki bodo postali tehnološki ali ekonomski višek delovne sile, za varstvo svojih pravic več ali manj množično obračali na sodišče. Teh sporov bo toliko več, kolikor manj bo precizna in popolna ustrezna zakonska in samoupravna normativna ureditev problematike zaposlovanja presežkov delovne sile. Na tem področju nas čaka še veliko dela, jasno pa je, da s sodnimi postopki ne bo mogoče razreševati in odpravljati težav, ki jih lahko pričakujemo. Obstoječa sodišča združenega dela niti v kadrovskem niti v materialnem smislu niso usposobljena za reševanje množičnih sporov, ki lahko nastanejo, če ne bo zagotovljena ustrezna socialna varnost delavcem, ki jim bo prenehalo delovno razmerje. Skrajšano poročilo Franca Jankoviča, predsednika Sodišča združenega dela PLANINSKO DRUŠTVO "VIDEM" 195. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V petek. 17.marca, popoldne se Je v konferenčni dvorani JRapIrkonfekctJe zbrala nepričakovano številna množica ljubiteljev planin Iz naše tovarne In gostov - planincev, ki so bili priča ustanovitve E'lanlnskega društva Videm, in to v letu, ko največji krški delovni kolektiv TCP DJuro SalaJ nuje 50-letnico v znamenju vztrajnega razvoja. Skoraj stotim zbranim je spregovoril predsednik tovarniške sindikalne konferenco Marjan ŠPE5 o ton\, zakaj so se tovarniški planinci odločili za ustanovitev PLANINSKEGA DRUŠTVA VIDEM, v okviru katerega bodo poslej združeno delovali vsi ljubitelji planin in neokrnjenih lepot narave. Tovarniški sindikat je dal pobudo, ki jo je nato iniciativni od-t»r za ustanovitev tovarniškega planinskega društva začel uresničevati. Pripravili so vse potrebno za ustanovni sestanek - nagovor prrxisednika iniciativnega odbora Vinka NOVAKA bodočim članom PD Videm (v njem je posebej poudaril, da bodo. kolikor se bo največ dalo. sodelovali z dosedanjim matičnim društvom - PD Bohor Senovo!), delovni in finančni plan ter statut društva, in seveda tudi predlog kandidatne liste za izvršni in nadzorni odbor. Vse je teklo, kot je treba. Ustanovni občni zbor PD VIDEM je pozdravil predsednik Planinske zvezo Slovenije tovariš OBLAK in mod drugim povedal, da je PLANINSKO' DRUŠTVO VIDEM 175. slovensko planinsko društvo. Ude-ložei\'x>in rojstnega srečanja PD VIDEM je orisal številne načrte slovensko planinske organizacije in jim zaželel plodno delovanje. Ob njem se je ustanovnega občnega zbora udeležil tudi vodja splošnih služb pri Planinski zvezi Slovenijo Janko PRIBOŽIČ. Vzpodbudno nagovore so imeli Predsednik nadzornega odbora tudi gosljo - funkcionarji planin- je Franc PAVLIC, člana pa Zlala skih društev iz SEVNICE (Lojze BOŽIČNIKin Jože MIHORIC. MOTORE se je še posebej zahvalil Zapišimo se. da se je na samem za dolgoletno sodelovanje nekate- začetku v PD VIDEM vpisalo 77 rim tovarniškim planince«, ki so planincev iz tovarne (med njimi je Jž> OBVEŠČEVALEC '~~~~ ¦"** atao mam murne amozt j »m* mam bili člani 1JD Lisca Sevnica, poimensko pa Ivanu Špesu), BREŽIC (Marija VEDLE) in DOLA pri Hrastniku (tovariš KOZOLE) in koordinalorica tovarniške mladinske organizacije Maja BAŠKOVIČ. Ko se je nekaterim že kar čudno zdelo, kako da ni nobenega pozdrava in želje po dobrem sodelovanju iz ust katerega od predstavnikov dosedanjega matičnega društva tovarniških planincev -PLANINSKEGA DRUŠTVA BOHOR SENOVO, so spoznali "ukano" Hinka URŠIČA. Naročili so mu, naj kot prvi pozdravi novoustanovljeno PD VIDEM. Ker so ga predstavniki drugih društev na videz prehiteli, je najprej pojasnil takoj za tem, ko je bil sprejet statut PD VIDEM: "Zdaj. ko ie statut sprejet, je društvo ustanovljeno, in dovolite mi, da ga kot prvi pozdravim..." (Tako nekako je povedal!) In tudi on je zaželel dobro delo in plodno sodelovanje med "starejšim in mlajšim bratom". Na ustanovnem občnem zboru PLANINSKEGA DRUŠTVA VIDEM so v izvršni odbor izvolili: Vinka NOVAKA za predsednika, Lojzeta STIHA (zapišimo, da je zelo učinkovito vodil ustanovni občni zbor kot delovni predsednik) za podpredsednika, ki bo koordiniral sodelovanje s PD Bohor, Sonjo KOSTEVC za tajnico in Milko RAUŠL za blagajničarko, za člane pa Marjana ŠPESA, Jožeta NOVAKA (oblikoval je znak novega planinskega društva), Jožeta MOTORETA. Bojana BOZICNI-KA in dipl. ing. Borisa BADOVIN-CA. rudi peščica mladincev). Ostali pa se lahko vpišejo vsak delavnik od 6.30 do 7.00 pri Milki RAUŠL v Razvojni službi in ob petkih od 14.00 do 14.30 v sindikalni dvorani DO. Naš glas 4, 28. marec 1989 11 Delo uprave za družbene prihodke v letu 1988 V obsežnem poročilu o svojem delu v letu 1988 je občinska uprava za družbene prihodke podrobno predstavila izvajanje svojih del in nalog ter problematiko, s katero so se njeni delavci srečevali na posameznih področjih. Pregled vrednostnega obsega odmerjenih obveznosti od dohodkov iz kmetijstva in obrti kaže, da je indeks rasti pri davkih praviloma nižji kot indeks rasti družbenih obveznosti; to ne velja le za redne pavšaliste (ti si sami izbirajo davčno osnovo) in advokate. Najvišji indeks rasti izkazuje davek za pavšaliste - postranski poklic in znaša 394, to pa v poročilu razlagajo kot rezultat povečanega prometa. Indeks rasti za davčne olajšave je najvišji pri zavezancih iz kmetijske dejavnosti, to pa predvsem na račun neodmerjene četrte akontacije vseh obveznosti (ok. 500 milijonov din) zaradi hude suše, pozebe in toče, ki je lani prizadela kmetijske proizvajalce. Zavezanci iz obrti so uveljavljali olajšave na račun vlaganj, izvoza, zaposlenih delavcev, začetništva v dejavnosti itd. Leta 1987 je 61 zavezancev uveljavljalo znižanje davčne osnove za vlaganja v nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev. Znižanje odmerjenega davka je bilo v tem letu priznano 38 zavezancem kot olajšava za na novo zaposlene delavce, učence in študente na delovni praksi, za začetnike, za gostince, ki dosežejo več kot 40 % celotnega prihodka s strežbo hrane. V strukturi odmere davka in družbenih obveznosti za leto 1988 zavzema delež davkov 24, delež družbenih obveznosti pa 76 strukturnih točk (leta 1987 je bilo razmerje 27:73). Davčna inšpekcija je lani pri obrtnikih proizvodno- storitvenih dejavnosti opravila 70 vmesnih kontrol poslovanja in poslovnih knjig, težišče njenega dela pa je bilo na letnem pregledu poslovnih knjig za leto 1987. Ob vmesnih kontrolah so več pozornosti posvečali zavezancem, ki so lani prvič začeli poslovati, namen pa je bil poleg kontrole tudi usmerjanje v pravilno vodenje poslovnih knjig. Inšpekcija je vodila tudi posebno evidenco o vrsti, količini in vrednosti opreme, ki jo lahko proizvodni obrtniki (obdavčeni po dejanskem dohodku) kupujejo kot osnovna sredstva brez plačila prometnega davka. Oprostitev plačila pa je pogojna - obrtnik pet let po nakupu te opreme ne sme prodati oz. je odtujiti; v nasprotnem primeru plača kazen v višini 5-kratnega zneska davka, ki ob nakupu ni bil plačan. Omenjene olajšave se je lani poslužilo 13 zavezancev, inšpekcija pa ni ugotovila nobene kršitve na tem področju. Davčna inšpekcija opozarja tudi na problematiko, s katero se dnevno srečujejo ti zavezanci. To so med drugim težave pri plačilni sposobnosti zavezancev, saj po veljavni zakonodaji organizacijam ni treba spoštovati 15-dnevnega roka plačila realizacije tudi za zasebni sektor. Na stagnacijo te (proizvodne) panoge obrti vpliva tudi nenehna rast cen reprodukcijskega materiala, omejenost pri sklepanju pogodb, neustrezno vrednotenje osnovnih sredstev, ki ima za posledico nizko amortizacijo, ta pa tehnološko zaostalost. Pogoji po sedaj veljavni zakonodaji ne dopuščajo zavezancem nakupa reproma-teriala brez prometnega davka, kar jih sili v združevanje v obrtne zadruge, to pa je spet povezano z določenimi stroški , ki gredo v breme zavezančevega dohodka. V gostinstvu in prodaji na drobno je bilo lani 113 kontrol. Kljub precejšnji pogostosti nadzora pa inšpekcija ugotavlja, da je težko zajeziti neevidentiranje prometa. Ugotovili so tudi nekaj kršitev obveznosti plačila prometnega davka od pijač (ki je odslej republiški in zvezni). V avtoprevozništvu je bilo lani opaziti odliv zavezancev te panoge v druge republike zaradi izredno visokih stroškov registracije vozil, posebno pa prispevka za cestni sklad. V nadaljevanju poročila je podrobno predstavljena odmera davka na promet nepremičnin, dediščine, darila in takse ter davka od premoženja, dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, prispevka za zaklonišča ter nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, vendar je ta del prepoln raznih podrobnosti, zato ga tu ne bomo povzemali. Za prisilno izterjavo družbenih obveznosti je v poročilu ugotovljeno, da je razmerje med številom vseh obiskov pri zavezancih in uspešnimi izterjavami visoko, to pa pripisujejo slabšanju življenjskega standarda občanov. Sklepne misli poročila o davčni politiki, njeni učinkovitosti in neučinkovitosti, o večnih nejasnostih o njeni pravi vlogi v ekonomiji države navajamo v celoti: "Davčna politika bi morala predstavljati eno izmed 'politik' v sklopu ekonomske politike določene države. Izhajajoč iz tega bi morala biti zasnovana tako, da bi imela v prvi vrsti ekonomsko funkcijo in šele nato fiskalno (ter po potrebi oz. v izjemnih primerih socialno - o čemer pa so, upravičeno, mnenja deljena). Vendar v naši državi še do danes nismo razčistili, kakšno vlogo naj bi imel instrument davkov, oziroma kaj želimo s tako ali drugače zastavljeno davčno politiko doseči, zato lahko trdimo, da v naši državi nimamo konsistentno in dolgoročno vodene davčne politike. Imamo le davčni si- stem (ki meji že na nesistem), ki avtarkič-no in stihijsko zagotavlja le izvajanje fiskalne funkcije (pa še te ne najbolje). V danih okvirih (to je v okviru obstoječe zvezne in republiške zakonodaje je bila na občinskem nivoju v letu 1988 upoštevana usmeritev k ekonomski funkciji davkov na področju obrtništva (na druge segmente v bistvu sploh ne moremo vplivati) in šele v drugi vrsti zagotavljanje fiskalne funkcije. V pogojih tako visoke inflacije, kot se pojavlja pri nas, pa je izredno težko zasledovati tako prvi kot tudi drugi cilj, saj so vsi vrednostni kriteriji izničeni, ni meril in metod za učinkovito in realno analizo dejanskega stanja na terenu in tudi indeksi rasti (bodisi celotnega prihodka, materialnih stroškov bodisi odmerjenih obveznosti) so v bistvu slab pokazatelj, ker igra izredno pomembno vlogo dinamika obremenitev oz. plačil. Skratka, ugotavljamo, da je v inflator-nem gospodarstvu zelo težko vzpostaviti učinkovit in 'pravičen' sistem obdavčevanja nasploh. Davčna politika se ponavadi tesno povezuje s poplavo besed o razvijanju drobnega gospodarstva. Menim, da je prav, da tudi na tem mestu še enkrat opozorimo, da se je treba lotiti vseh segmentov oz. vseh politik hkrati, kajti le sočasne spremembe bodo dale določene pozitivne rezultate. Davki sami po sebi, gledano v absolutnih zneskih, niso zaviralni moment pri razvijanju drobnega gospodarstva in njihov delež v skupni obremenitvi zavezanca se iz leta v leto rapidno zmanjšuje. To dejstvo pa ne rezultira v povečevanju števila obratovalnic, saj se pri razvoju obrti pojavljajo druge ovire, kot na primer dragi bančni krediti, visoki prispevki SlS-om; zapiranje organizacij v svoje okvire, saj gospodarske razmere narekujejo organizacijam, da se odpovedujejo kooperacijskim poslom in se lotevajo tudi takšnih programov, ki se jim pred kratkim sploh ne bi izplačali; diktiranje plačilnih pogojev s strani OZD; razčlenjena in razširjena zakonodaja; nesorazmerje med vhodnimi in izhodnimi cenami; nemožnost nabave repromateriala brez plačila prometnega davka itd." Poročilo je zaključeno z mislijo Janeza Jerovška: "Socializem bo treba slej ko prej redefinirati. Postati mora družba varnosti. S katero lastnino bomo to dosegli, pravzaprav sploh ni pomembno." Sestav-Ijalec poročila pa dodaja, da bo treba v sklopu tega definirati tudi temu ustrezno davčno politiko in jo uokviriti v učinkovit davčni sistem. NAS GLAS SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE 12 Naš glas 4. 28. marec 1989 LANI SMO IZVOZILI PREKO 88.850 TON SVOJIH IZDELKOV IN ZANJE IZTRŽILI PREKO 55 MILIJONOV AMERIŠKIH $ NASE BLAGO V 41 DRŽAV Na tuja tržišča smo poslali 44.844 ton celuloze, 32.085 ton krškega in 10.472 ton titovodrvarskega papirja, 1.337 ton flutinga itd. Ob vseh, ki so poskrbeli za kvalitetno proizvodnjo izvoznega blaga, je seveda potrebno dati vse priznanje članom našega kolektiva, zadolženim za izvozno dejavnost. Veliko sposobnosti in naporov take ali drugačne vrste je bilo potrebno, da so uspeli plasirati na tuje trge tolikšne količine raznovrstnih artiklov številnim tujim kupcem, seveda po zadovoljivih cenah. NAJVEČ CELULOZE NA MADŽARSKO V minulem poslovnem letu smo največ celuloze poslali na Madžarsko, in sicer preko 30.000 ton. 10.621 ton celuloze smo plasirali na italijansko tržišče, v Avstriji je našlo kupca 4.134 ton, manjšo količino pa smo prodali celo v Indijo (skupni izvoz z Radečami). Smrekove celuloze I.a smo izvozili 24.984- ton (pretežno na Madžarsko, le S18 ton pa v Italijo), smrekove celuloze II.a pa 3.S4S ton (na Madžar sko). Precejšnji delež v izvozu je imela tudi bukova celuloza kar 16.314 ton. Pretežna ko ličina je je Šla na italijanski trg, v Avstrijo 4.134 ton. na Madžarsko 1.990 ton, 86 ton p.i v daljnjo Indijo / večino celuloze smo tržili na tujih tržiščih v okviru kooperacijskih poslov z madžarsko firmo Lignimpe\ in italijansko firmo Imexco, v obliki rednega izvoza pa smo na tuje plasirali 15.673 ton celuloze. Vrednost lani izvožene celuloze je znašala 28 milijonov 110 tisoč dolarjev. PRENJAČITA BULKY STANDARD IN LIBNA PRESS W Na tujih tržiščih so našle kupca naslednje vrste oz. količine krškega lesovinskega papirja: bulky standard - 15.873 ton, Libna press W - 7.242 ton, nevvsprint SOF - 4.638 ton, Libna press SW - 2.185 ton, roto gravur SC - 1.328 ton, bulky Sava - 728 ton ter manjši količini BI ofset in SC ofset. Več kot pol papirja je šlo na tuja tržišča v okviru kooperacijskih poslov z italijan sko firmo Imexco in avstrijsko firmo Obir ter v obliki kompenzacij, rednega izvoza pa je bilo 13.337 ton. Krški lesovinski papir je minulo leto kupovalo 15 <.\r žav: Italija 10.058 ton. Francija 4.619 ton, Indija 3.479 ton. Zvezna republika Nemčija 2.809 ton, Grčija 2.609 ton, Sudan 1.984 ton, kitajska 1.976 ton, poleg teh pa še Egipt, Zimbabve, Šri Lanka, Belgija, Poljska, Turčija, Etiopija in Švica. Vobliki skupnega izvoza je krški papir prišel tudi na ho-landsko tržišče. » Fluting sta kupili: Italija -939 ton in Malezija - 398 ton. Vrednost na tuja tržišča prodanega krškega papirja, s flutingom vred, je znašala preko 18 milijonov 900 tisoč ameriških dolarjev. PAPIR IZ T. DRVARJA KAR V 33 DRŽAV Pri prodaji brezlesnih papirjev iz papirnice v Titovem Drvarju so bile izvozne oblike najbolj pestre: redni izvoz-5.160 ton, kooperacijski posli z našim italijanskim poslovnim partnerjem Imexco ter z avstrijskim Obirjem - 1.486 in 2.184 ton, običajne kompenzacije 1.567 ton in sejemske kompenzacije - 72 ton, dode lava 525 ton in skupni izvoz 801 tona. Iz TD smo izvozili največ ovojnega papirja Unac: v zvit kili I 252 ton. tiskovnega papirja Krka \ formatu I 202 toni in tiskovne«--, papirja Krka v zvitkih 994 ton. Ob teh pa smo poslali na tuja tržišča še 9 drugih vrst pa pirja. Največ TD papirja je kupila Italija 5.991 ton, ostale uvoznice pa so bile: ZR Nemčija, Avstrija, Grčija, Belgija, Turčija, Francija, Nizozemska, Anglija, Švica, Pakistan, Jemen, Taivan, Japonska, Alžir, Malta, Filipini, Saudska Arabija, Nigerija, Oman, Maroko, Iran, Združeni arabski emirati, Šri Lanka, Singapur, Egipt, Španija, Libanon, Ciper, Hongkong, Sovjetska zveza, Libija in Združene države Amerike. 11.799 ton izvoženih brezlesnih papirjev je navrglo preko 9 milijonov ameriških dolarjev. (»™,iik tcp> Naš glas 4. 28. marec 1989 13 Monografija o odlikovanjih SFRJ Iz komisije SRS za odlikovanja so nam poslali naročilnico (posredovano iz pisarne odlikovanj pri predsedstvu SFRJ) za nabavo priročnika Odlikovanja SFRJ. Priročnik, ki ga je izdal Uradni list SFRJ konec 1987, je priporočila komisija predsedstva SFRJ za odlikovanja vsem, ki delajo na področju odlikovanj. Po mnenju komisije SR Slovenije za odlikovanja je priročnik primeren za delo komisij za odlikovanja, z motnostjo nabave pa naj bi seznanili OZD in skupnosti na območju naše občine. Tako vam v prilogi pošiljamo naročilnico in kratek oris vsebine priročnika z željo, da ju objavite v Našem glasu. S tovariškimi pozdravi! Predsednik komisije za odlikovanja Drago Šterban, l.r. NOVINSKO-IZDAVAČKOJ USTANOVI SLUŽBENI LIST SFRJ 11000 BEOGRAD Jovana Rističa br. 1 Poštanski fah 226 IZAŠLO IZ ŠTAMPE ODLIKOVANJA SOCUALIST1ČKE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE U drugom delu knjige dat je valeči Zakon I drugi akti o odlikovanjima, novelirani 1985/86 godine, sa objašn|enJima po-jedmih odredaba. posebno novina koje ti akti donose, kao I prečiščeni tekslovi zakona o osnovnim pravima lica odlikovanih Or-denom narodnog heroja. Ordonom Karadordcve zvezde s ma-čevima. Ordenom Belog orla s mačevima I Zlatnom medaljom Obilica. U prilogu je pregled odlikovanja ratnih jedlnlca. ustanova I organizacija, sa (aksimilima prvih odluka I ukaza o dodeljlvanju odlikovanja. Režime na engloskom, francuskom i ruskom jeziku omogučava stranim čitaocima da so mogu koristiti knjigom. Na kraju, na Imoj bozdrvnoj hartiji štampane su fotografije u boji ordena i medalja, njihovih minijatura, skica l ranijih tipova nekih odlikovanja, Spomenice 1941, Maršalskog znaka l dr. Namena knjige jeste da poslužl kao priručnlk onima koji rade ili če roditi na popovima odlikovanja I svtma koji mogu da učestvuju u predlaganju i izboru kandidata za odlikovanja. Krl-tičke primedbe na neka ranija normativna rošen|a i praksu uka-zuju na polrebu doslednije primeno novih propisa. Kn|iga treba da doprinese podruštvljavanju politike odlikovanja, ujednačava-nju prakse predlaganja i dodeljivanja odlikovan|a u zemlji i da podstakne nova izučavanja u ovoj oblasti. Pored praktičnog značaja zo društveno subjekte koji su zakonom ovlaščenl da pokrenu predlog za odlikovanje, knjiga može korisno poslužiti za negovanje slobodarskih i revolucionarnih tradicija, i razvijanj društvenih i ljudskih vrednosti koje se odlikovanjima po-tvrduju. Knjigom se mogu koristiti sredstva javnog Informlsanja, muzeji i slične ustanove, škole, vojne jedinico, naši kulturni centri i klubovi u inostranstvu, biblioteke, odnosno pojedine! zainto-resovani za istoriju odlikovanja i istoriju umetnosti, posebno. S obzirom i na kvalitetnu opremu. knjiga se može poklanjati u zemlji i u inostranstvu. Cena 20.000.- NARUDŽBENICA Adresa i žiro rn. poručioca___________________ ((•o "* O' Ovim neopozivo naručujemo: Odlikovanja u SFRJ __________Vem Plačanjo računa u zakonskom roku. Fizička lica pouzečem U slučaju spora nadležan je odgovarajuči sud u Beogradu U_________________________198___g. (M.P.) Potpis poručioca. IZAŠLO IZ ŠTAMPE ODLIKOVANJA SOCIJALIST1ČKE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE Autor; Stojan Rudež Reconzenti: Ljublša Kcroč I dr Vonccslav Ghšič Strana 100, tormat 17 x 24, broširano, latinica. • U ovoj jodinstvenoj. bogato ilustrovanoj monograh|i i pn-ručniku, po prvi put u nošoj zemlji prikazana je istorijska dimenzija nastanka I razvoja odlikovanja SFRJ I Istovromono su obradona aktualna pitanja primeno propisa o odlikovanima. U uvodu je data geneza ordana i modai;a. pojava domačih odlikovanjb na jugoslovonskom tlu, progled odlikovania Kraljovino Jugoslavije i neka razmatranja o odlikovanjima uop-što (opravdanost postojanja Institucije odlikovania, moguco devijacije u praksi i dr.). U prvom, Istorijskom delu, podrobno jo osvotlion rszvoi ove vrsto društvenih priznanja, od prcolašavan|a narofmn ho-roja 1942/43. ustanovljenja. likovnih rojenja, izrade i d .deljiva-nja prvih odlikovanja 1944/45. posleratnih kolektivnih i individualnih odlikovanja Jugoslovana I stranaca za ratno zasluge, do opstog prikaza posleratnih zakona I drugih akala o odlikovanjima, sa razvojem noklh zakonskih instituta, kao i prodloga da so ustanovi ordon sa imenom i likom Josipa Groza Tito. ordena dodol|onih drugu Titu I odlikovania koja jo Tito nosio kao predsednik Ropubliko. Posebno su prozentirani podaci koji so odnoso na tzv. .ličnu kartu* svakog ordena I medaljo, od usta-novljavanja do dodoljivanja zaključno sa 1985. godmom. imoni-ma prvoodlikovanih, brojčanim I drugim podacima o odlikovanim Jugoslovonlma I stranclma. o autorima likovnih rešenja, lipovima I vorzijama nekih ordona i medalja, opisima znakova I simbola, proizvodačima I matorijalima od kojih su odlikovanja izradona. Prikazana je I Spomenic* 1941, MarJalskl znak, Spo-men-modalja 1941-1945 I dr. 14 Naš glas 4. 28. marec 1989 Delo sklada stavbnih zemljišč Iz poročila za leto 1988 Sklad stavbnih zemljiič občine Krika je v preteklem letu opravljal naloge iz svojega programa, ki je temeljil na resoluciji za leto 1988. V skladu s 17. b čle nom odloka o nadomestilu za uporabo stavb nega zemljišča ter v soglasju z IS SO Kri ko je sprejel tudi posebni program dela s sklepom o njegovem izvajanju. Naloge sklada v preteklem letu so bile: pridobivanje stavbnih zemljiič, priprava temeljne urbanistične dokumentacije, urejanje in opremljanje stavbnih zemljiič. Te naloge so se -financirale iz sre dstev nadomestila za uporabo stavbnih zem ljiič, po pogodbah o združevanju sredstev ter s komercialnimi posojili. Pretežni del prihodkov je bil uporabljen za pridobitev nepremičnin, nadomestne gradnje, za sovlaganje v izgradnjo infrastrukture, ki je primarnega pomena za nadaljnji razvoj, za opremljanje stavbnih zemljiič v mestnem jedru, IC žadovinek, Sp. Griču II ter za pripravo urbanistčne in tehnične dokumentacije. Sklad nepovratno vlaga v prenovo mestnega jedra sredstva v višini 40 X vrednos ti komunalne in zunanje ureditve, kar pre dstavlja prispevek družbenopolitične skup nosti za hitrejio oživitev in prenovo sta rega mestnega jedra kot enega temeljnih ciljev občine Kriko v tem srednjeročnem obdobju. V letu 1988 je imel sklad dobrih 10 milijard din prihodkov, pretežno od nadomestila za uporabo stavbnega zemljiiča. Vseh odhodkov je bilo nekaj čez 8 milijard din; med njimi predstavljajo sicer največji delež raznovrstni stroiki za stavbna zemljiiča (3.900 milijonov din), vendar so ti le za slabih 200 milijonov din večji od obresti za kredite. Za investicijska vlaganja je sklad lani namenil 6 milijard in pol din. Najeti krediti so znaiali 3 milijarde in pol din, za vračilo kreditov pa je bilo porab ljeno nekaj manj kot 2 milijardi din. Redni del program nalog za leto 1989 Sklad stavbnih zemljiič bo v letu 1989 pridobival stavbna zemljiiča na ureditvenih območjih naselij v občini Kriko, pred vsem pa na območjih naslednjih prostorskih ureditvenih načrtov: - zazidalnih načrtov Leskovec-Gmajna, Bre stanica-Dorc, Kostanjevica-grajska cesta in UN Otok, Videm (naselje in mestni center, Obrtna cona MDB Leskovec, Brestanica Sejmiiče; - ureditvenega načrta ožjih ureditvenih območij starega mestnega jedra Krikega; - na novo sprejetih ureditvenih in zazidalnih načrtov, ie posebej v IC Vrbina in na območju Narpla; - za potrebe samoupravnih organizacij in skupnosti ter druge potrebe, usklajene s srednjeročnim družbenim planom in finančnimi možnostmi sklada. Sklad bo financiral in poskuial začeti z izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov, določenih za začetek izdelave v tem letu po programu izvršnega sveta (Ur.list SRS, it. 9/87. Po že sklenjenih pogodbah so to: - zazidalna načrta črneča vas, čičov hrib in Partizanska-Senovo; - ureditveni načrti Brestanica-trg, Grajsko območje Kostanjevica, Staro jedro Leskovec in ureditveni načrt ožjega ure ditvenega območja II starega mestnega jedra Krikega. Ostali zazidalni in ureditveni načrti so ie tisti, ki so bili v programu izvr-inega sveta za leto 1988, pa niso bili re alizirani, in tisti, ki so načrtovani za leto 1989, a ie ni zanesljivo znano, ali bo zanje mogoče zagotoviti sredstva. Izdelavo lokacijske dokumentacije bo sklad financiral za posege v prostor na območjih, kjer so sprejeti veljavni prostorski izvedbeni načrti po prejinji zakonodaji . V tem letu bo sklad urejal in opremljal stavbna zemljiiča na vseh območjih, kjer so sprejeti zazidalni in ureditveni načrti in niso v celoti realizirani, ie posebej pa bo njegova aktivnost usmerjena: Naš glas 4. 28. marec 1989 15 " na zapolnitve v veljavnih prostorskih izvedbenih načrtih; - na območje ureditvenega načrta ožjih ureditvenih območij II, III, IV in V starega mestnega jedra Krškega; - na območja zazidalnih načrtov Spodnji Grič II, Obrtna cona MDB Leskovec in Brestanica. Za redni del dejavnosti v letu 1989 načrtuje sklad nekaj čez S milijard din prihodkov, ki bodo skoraj v celotiname-njeni za odkup, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč. Posebni program Ta program temelji na srednjeročnem družbenem planu občine KrSko za obdobje 1986-1990 in izhodiščih razvojne politike v občini KrSko za leto 1989. Na podlagi 17.b člena odloka se predvi deva priliv sredstev od nadomestila v višini 21 milijard 254 milijonov din . Ta sredstva se razporedijo za realizacijo naslednjih nalog: 1. za plačilo že nastalih obveznosti in investicij v teku v DPS:....v 000 din a) nepovratna sovlaganja DPS v ureditev starega mestnega jedra Krškega -ožjih ureditvenih območij II,III, IV, V.....................1.500.000 b) sofinanciranje izgradnje v obliki nepovratnih sovlaganj v izgradnjo komunalne inf rastrukture avtobusne postaje Krško............: 1.000.000 c) sovlaganje v izgradnjo primarnih PTT naprav v obliki nepovratnih vla ganj ....................i 2. 500. 000 č) nepovratno sovlaganje v izgradnjo sistema KATV .............2.000.000 d) nepovrat. sovlaganje v izgradnjo ko munalnih cest z OSC KrSko:1.000.000 e) odplačila anuitet .......:7.000.000 -f) študije in urbanistična dokumentacija za razvoj Kostanjev.:2.000.000 SKUPAJ 1: ....................:17.000.000 2. za plačilo predvidenih obveznosti pridobitve, priprave in opremljanja stavb nih zemljišč z objekti in napravami primarnega in sekundarnega značaja, na domestnih gradenj itd . (nepovratna vlaganja): a) sofinanciranje priprave območja obrtne cone MDB Leskovec ,.:500.000 b) sofinanciranje opreme območja Sp. Gr i ča 11....................: 2.350.000 c) sovlaganje v nadomestno gradnjo ZD Krško 8.000.000 č) sovlaganje v iz gradnjo primarnih komunalnih naprav (vodovod, kanalizacija, čistilne naprave, kom. ceste in ulice) .........................:2.000.000 d) priprava urbanistične dokumentacije ...........................:500.000 e) stroški svobodne menjave dela (del. skupnost občinskih upravnih organov) .....................:2.200.000 od tega za: - redno dejavnost..........:200.000 - zagotovitev novih delovnih mest in adaptacije stavbe CKž 12 .......................:2.000.000 SKUPAJ 2: ....................:15.550.000 3. naloge po programu TCP Djuro Salaj KrS ko..........................il.932.620 SKUPAJ 1+2+3: ................:34.482.620 Primanjkljaj v višini 13 milijard se pokrije s kratkoročnimi in dolgoročnimi posojili (5.000.000.000) ter iz drugih virov, pridobljenih s posebnimi aktivnostmi sklada in izvršnega sveta (preostali del). Sklepi in stališča izvršnega sveta k program porabe posebnega dela sklada stavbnih zealjiii - delet Nuklearne elektrarne Kriko Izvršni svet ugotavlja, da so v preteklih dveh letih sredstva posebnega dela sklada - kot nepovratni delež pri posamez ni naložbi pomenila in povzročila hitrejši razvoj posameznih dejavnosti. V finančni konstrukciji projektov pomenijo sredstva sklada pomemben, vendar ne edini vir. Ob tem pa izvršni svet spre jema naslednja izhodišča kot plan lastnih aktivnosti in nalogo investitorjem za leto 1989: I. Naložbe v teku - nosilec sklad stavbnih zemljišč 1. Infrastrukturni objekti v starem mestnem jedru te končajo v obsegu, ki pome ni funkcijsko zaokrožitev začete stano vanjske gradnje. 16 Naš glas 4, 28. marec 1989 2 . In-frastrukturni objekti ob avtobusni postaji se končajo po projektu za l.fa zo, kar pomeni, da se dela iz 2. faze (izvedba ceste) ne nadaljujejo v tem srednjeročnem obdobju. II. Sovlaganje v posodobitev cestne infra strukture in sanacijo komunalnih naprav se nadaljuje z realno manjšo udeležbo sre dstev sklada. S KIS in občinska skupnost za ceste si morata pridobiti dodatna sred stva predvsem pri institucijah izven obči ne. Zaradi primanjkljaja sredstev si je potrebno intenzivno prizadevati za pridobitev novih virov pri občanih, krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in predvsem institucijah izven občine. Nosilci: Samoupravna komunalna interesna skupnost, Kostak, Občinska skupnost za ceste, Cestno podjetje Novo mesto. III. Sovlaganje v izgradnjo PTT sistema dopolnjuje vire, ki dotekajo po druibenem dogovoru o izgradnji PTT omrežja in letos je to največja naložba, saj se mora nabaviti nova centrala v Krškem. Predvideni viri morajo biti dopolnjeni Se z zbiranjem denarja v obliki cene priključka ali impulza v organizacijah združenega dela v občini. Nosilec: odbor za spremljanje izvajanja dogovora, PTT Novo mesto. IV. Sovlaganje v izgradnjo kabelske televizije dopolnjuje vire interesentov. Sred stva občanov morajo ostati glavni vir financiranja omrežja. Nosilci: krajevne skupnosti na območjih predvidene izgradnje kabelske televizije. V. Za hitrejii razvoj in možnost gradnje tudi izven Krškega bo delno sofinancirana urbanistična dokumentacija tam, kjer zaen krat se ni nosilca razvoja (turizem v Kos tanjevici in naselja izven Krikega, obrtna cona v Leskovcu). Na ostalih področjih se morajo izvesti konzorcialne oblike financiranja dokumentacije. Nosilec: komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora občine Krika. VI . Gradnja zdravstvenega doma v Krikem bo v veliki meri sofinancirana kot nadomestna gradnja iz sredstev sklada. Ob tem. pa bo potrebno sprejeti Se naslednje skle pe: - naložba je nujnost in potreba vseh delavcev občine, zato morajo tudi ostale delovne organizacije poleg Nuklearne elektrarne Krško prispevati sredstva za izgradnjo; - glede na pobudo predstavnikov krajevne skupnosti Kriko se v KS Krika in Leskovec uvede samoprispevek, namensko za iz gradnjo zdravstvenega doma; - sklad nameni sredstva odprodaje starega zdravstvenega doma za izgradnjo novega. če se pridobijo navedena sredstva in Se dodatni viri sklada, bo imel zdravstveni dom realne vire za financiranje novega ob jekta po obstoječem projektu. Kriterije in pogoje dodatnega zbiranja sredstev v organizacijah združenega dela pripravi izvršni svet. Za izvedbo referenduma sta zadolženi krajevni skupnosti KrSko in Leskovec s koordinacijo OK SZDL. Investitor Zdravstveni dom Krško pripravi investicijski program, izbere izvajalca in vodi investicijo. VII. Sredstva za opravljanje del in nalog sklada se po sporazumih namenijo v vi Sini 10 X za svobodno menjavo - na razpolago družbenopolitični skupnosti. En odstotek teh sredstev se nameni za moderniza cijo in tekoče stroške delovne skupnosti, ostali del pa za projekte pridobivanja in razvoja novih enot gospodarstva Nosilec: izvršni svet. VIII . Politika zadolževanja sklada mora biti zmerna in glavnica ne sme preseči 25 % pričakovanega priliva. če dodatnih sredstev sklad ne bo mogel pridobiti, bo moral izvršni svet program spremeniti „in ga Se bistveno zmanjšati . M#i Sfc#i SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Naš glas 4. 28. marec 1989 17 Anton Koršič, nov predsednik krške podružnice: »Slovenska kmečka zveza nebo sociala!« "Drugje po svetu imajo zemljo v pušči samo, kadar stroka tako odredi, pri nas pa kar po domače" Tone Koršič (levi - z brado) med kooperanti - sodelavci Krška podružnica Slovenske kmečke zveze in Slovenske kmečke mladine je na svojem občnem zboru (19.feb.89) izvolila svoje novo vodstvo. Novi predsednik petnajst članskega upravnega odbora je ing. Anton Koršič, ki je sicer v Mercator- Agrokombinatu zadolžen za melioracije. Pobaramo ga, kako lahko združuje interes organizacije, v kateri je zaposlen in kmetov, ki so ga izbrali za svojega predsednika? "Ko sem videl program, napisan kot vabilo ob ustanovitvi Slovenske kmečke zveze sem kot kmetijski strokovnjak tu videl svoje mesto. Vsi mi, mlajši kmetijski strokovnjaki vemo, da naše kmetijstvo ni urejeno. Ta organizacija je za sedaj še stanovska in politična, ko pa bodo ljudje lahko svoje politične interese lahko uresničevali drugje, bo ostala zgolj stanovska. Na žalost je danes pač tako. da moraš problemn spolitizirati, če ga hočeš rešiti in naše kmetijstvo ima problemov dovolj. Vsi mi. člani SKZ v Krškem smo prepričani, da je treba samo urediti pošten odnos družbe do kmeta in kmeta do družbe. Stvar delovanja trga pa je, kdo bo preživel med proizvajalci in kdo ne. Za kandidaturo sem se odločil zadnji hip. ker so nekateri potencialni kandidati odstopili. Prej namreč nisem o tem nikoli razmišljal in zbal sem se oz., zaskrbelo me je zaradi programa. Dejstvo je, da imajo ponekod člani zveze probleme s kmetijskimi strokovnjaki, ki so morali skozi zgodovino (v dobri veri) marši kaj postoriti in sedaj preprosto nimajo več moči, ne upajo si naprej. Mi mlajši smo z zgodovino neobremenjeni in to nam je prednost. Zmagana tako demokratičnih tajnih volitvah, kot so bile v Krškem, pa je zame zadoščenje. Je dokaz, da smo doslej moji kolegi in jaz dobro delali in da ugleda, ki ga pospeševalci očitno imamo, ne smemo zapraviti. Večina nas je (ne pa vsi!) tudi včlanjenih v SKZ." Koliko vas pa je vseh skupaj, ali morda veste, koliko zemlje je lahko organizirane v vaših vrstah? "Članov imamo preko 250, ne bi se pa upal spustiti v ocenjevanje obsega zemlje, tudi pri-vližno ne, medtem ko podatkov nimamo še urejenih. Med člani je okrog 10% čistih nekmetov ter okrog 50% čistih kmetov. Nekme-tje so predvsem različne sorte intelektualci iz vseh strok, od učiteljev, zdravnikov, kmetijskih strokovnjakov, do upokojencev. Sedaj je verjetno njihov delež (10%) upadel, ker zadnji čas pristopajo v naše vrste predvsem kmetje." Česa se boste najprej lotili? "Zagotoviti je treba smotrno izrabo prostora, saj vemo, da so na območju krške občine predvideni ogromni posegi: gradnja hitre ceste in železnice, verige savskih elektrarn, širitev Tovarne celuloze in industrijske cone, gramoznice... Zagotoviti si bomo morali čisto in zdravo okolje, k čemur lahko in moramo tudi kmetij-ci prispevati delež, da ne bo Krško in Posavje postalo leglo svinjarije. Možnosti za kaj takega je obilo: Sava sicer priteče že zamazana a zamažemo jo Slovenci in mi jo moramo tudi očistiti predno jo z gradnjo akumulacij ob elektrarnah iz kanala spremenimo v greznico. Ravno tako moramo doseči, da bodo elektrarne ostale v strugi reke - zaradi ohranjanja zemlje. Tu sta še farma in Tovarna celuloze, svoj delež pa priuspeva k onesnaženju tudi Jedrska elektrarna, pa čeprav se ta onesnaženost omeji le na psihološki moment, ki nas močno ovira pri trženju naših pridelkov. Prizadevali si bomo za ustanovitev kmetijske zadruge, ki bo delovala po načelih klasičnega zadružništva. Zadruga naj bo taka. da se bo v njo kmet vključil predvsem zaradi izboljšanja svojega ekonomskega položaja. Tudi pospeševalna stroka po našem prepričanju ne sodi v kmetisko zadrugo ampak bi morala biti organizirana pri kmetijsko-gozdarski zbornici Zato smo tudi proti izvjanju kakršne koli reorganizacije, tudi v skladu z novim zakonom o Podjetjih, vse dotlej, dokler ne bo sprejeta zakonodaja za naše področje: republiški in zvezni zakon o kmetijstvu. Zaradi tega tudi nismo za usklajevanje organizacije Agrokombinata z določili Zakona o podjetjih. To stališče smo sprejeli tudi na zadnjem zboru SKZ v Ljubljani. Kmetje v Krškem so se zavzeli tudi za tako solidarnostno delitev sredstev odškodnine v primeru naravnih nesreč, ki bo v vsej Sloveniji temeljila na obsegu škode, nastale v kmetijstvu, ne pa da bo višina dobljene pomoči obratno sorazmerna z ekonomsko močjo posamezne občine. Tudi to zahtevo smo podprli udeleženci zbora ZKZ (v začetku marca) v Ljubljani." Na občnem zboru ste kot dekoracijo v DKI) E.Kardelja izpisali geslo iz vašega pro-grama:"Za delo in stroške plačilo!" Koliko bi se dali stroški proizvodnje hrane racionalizirati? "Povečanje učinkoviosti in zmanjšanje stroškov pridelave hrane je možno doseči z večjo vključitvijo stroke, znanja, povečanjem in zaokroževanjem površin ter specializacijo kmetij..." Kaj pa praksa, da so doslej kmetje morali imeti najmanj tri različne proizvodnje, če so si hoteli zagotoviti vsaj nekakšno eksistenco in se obvarovati pred neugodnimi presenečenji? "Problem je v tem, da v Jugoslaviji ne vlada tržna pač pa dogovorna ekonomija. Zato mora kmet nositi breme, ki mu ga v urejeni ekonomiji ne bi bilo treba. Država bi morala nastopiti, če pride do neskladja med proizvodnimi stroški in kupno močjo potrošnika. Vsaka pametna država ščiti svojega kmeta povsod po svetu in tako bi moralo biti tudi pri nas. 18 Naš glas 4, 28. marec 1989 Subvencioniranje kmeta ne pomeni, držati ga na ravni preživetja, pač pa mu omogočiti dostojno življenje in zagotoviti vsaj enostavno reprodukcijo. Sedaj tega pri nas ni, čeprav bi moralo veljati zlasti za osnovne prehrambne pridelke:vrtnine, mleko, meso, kruh... Ostale panoge še niso v tako globoki krizi. Časi, ko je bilo možno na kmetiji preživeti s tremi do petimi kravami so dokončno minili ne le v svetu ampak tudi pri nas. Rešitev je le v povečanju količine in boljši kakovosti proizvodnje, za to pa moramo ustvariti tako družinsko kmetijo, ki bo sposobna preživeti. Tudi drobnjakarstvo v proizvodnbji je posledica slabega sistema. Če se je kmet n pr.pred leti odločil samo za prašičerejo, je moral doslej propasti, če ni imel nobene druge proizvodnje za čas krize v prašičereji. Država bi morala te krize prebroditi, saj ni res, da prašičev ne bi potrebovali. To je pokazalo tudi kasnejše pomanjkanje mesa, ki smo ga morali tudi prebroditi in ki tudi ni bilo zastonj. Za primer lahko navedem recimo čas, ko so v ZDA pridelali preveč pšenice. Država jo je plačala, zvozili so jo v morje, kmetje sicer niso obogateli, propadli pa tudi niso. V letih, ko je bilo v ZR Nemčiji preveč masla, so ga v prodajalnah delili zastonj, kmetom pa ga je država plačala. Krizo so prebrodili. Kmetje nikakor ne potrebujejo miloščine in socialne podpore, pač pa samo ceno, ki bo priznala stroške in vloženo delo. Žal je država lahko posegla v reševanje socialne politike samo na področje kmetijstva, ker so vsi drugi močnejši. Strateški pomen hrane je v Sloveniji vsaj nekoliko olajšal položaj kmetijstva z intervencijskimi nepovratnimi sredstvi. Žal pri nas nikakor ne moremo priti do tega. kar ve že ves svel: država, ki ima urejeno kmetijstvo in ne revno, ne bo nikoli revna. Celo Japonci, ki kmetujejo na posestvih, velikih 1-2 ha in ki sami pridelajo zelo malo hrane, imajo kmetijstvo urejeno." V programu imate zapisano tudi zahtevo po izenačitvi pogojev gospodarjenja v družbenem in zasebnem kmetijstvu! '"Družbeno kmetijstvo je postavila v današnji položaj država, kmet pa se je moral do njega sam dokopati. Družbeno kmetijstvo se mora usposobiti, da bo konkurenčno na trgu. zmanjšati stroške svoje proizvodnje in delati brez dodatnih ugodnosti. Če tega ne znajo ali ne zmorejo, naj zemljo oddajo v najem ali v odkup. Nujno je takoj obračunati dejansko izkoriščenost zemljišč in objektov, ki so last družbenih kmetijskih organizacij. Kmetje nimajo ničesar proti dobro organiziranim družbenim kmetijam. Te so na trgu konkurenčne, kar je vedno zdravo. Konkretno v Krškem nima nihče nič proti sadjarski proizvodnji, za katero vemo, da je v samem Evropskem vrhu. Nihče se vanjo ne namerava vmešavati. Boli pa nas slaba, nezadostna izkoriščenost njiv in prazni hlevi, v katere je bilo vloženega ogromno družbenega denarja." Iv na izmed zahtev vašega programa je tudi razdelitev zemlje, ki je bila vključena v družbene posesti. Kaj si obetate od tega? "S tem ne mislimo zemlje, ki je bila odvzeta preko zemljiškega maksimuma, da se razumemo, ampak tisto, kije bila kasneje vključena v zadruge. Pa še nekaj:Slovenska kmečka zveza nima namena igrati sociale in podpirati netržno naravnane pridelovalce. Kdor ima malo kmetijo, naj se temu primerno preorien-tira na vrtnine, jagodičevje, sadje, semenski material, zdravilne rastline... To dela cel svet in tudi na 3-4 ha zemlje lahko kmet solidno živi. Vidite, da so se že v Sovjetski zvezi dogovorili, da bodo dajali zemljo v zakup brez omejitve velikosti, pač glede na proizvodnjo. Očitno so že tudi tam ugotovili, da po starem več ne gre... Evropska gospodarska skupnost je v Španiji in na Portugalskem postavila pogoj ukinitev veleposesti, tako z ekonomskega kot tudi ekološkega stališča. To pomeni, da dajejo prednost družinski kmetiji in kmetu kot podjetniku. Vsa arondirana in odvzeta zemlja, ki je je precej, naj bi bila vrnjena pod istimi kupnimi Proračun '89 Skupščina občine Krško je na svoji seji dne. 16.2.1989 obravnavala osnutek odloka o proračunu. V razpravi na sami skupščini in pozneje je bila dana le pripomba na višino zagotovljenih sredstev za geodezijo. Predlagamo, da se znesek teh sredstev zaenkrat ne spreminja, kljub temu da so potrebe na tem področju dosti večje. Predvidevamo, da bo v prvih šestih mesecih možno pokriti del teh nalog iz naslova proračuna, preostali del pa bo realiziran v drugi polovici leta, ko bodo, vsaj tako predvidevamo, bolj jasne usmeritve na področju financiranja splošnih družbenih potreb. Za potrebe priprave analize razvoja gospodarstva v občini Krško na podlagi sklepa izvršnega sveta z dne 2.2.1989 predlagamo, da se za ta namen v postavki "sredstva za razvoj gospodarstva" nameni 80.000.000 din. To pomeni, da se tekoča proračunska rezerva zmanjša na 20.784.000 din. Tako oblikovana višina sredstev naj bi zadostovala za financiranje splošnih družbenih potreb v prvi polovici tega leta, oziroma do prenehanja veljave zakona o začasnem omejevanju splošne in skupne porabe. Za nadaljnje nemoteno delovanje vseh proračunskih uporabnikov pa bo takoj v začetku druge polovice leta potrebno pripraviti rebalans odloka o proračunu občine Krško za eto 1989. Glede na usmeritve, da se splošna in skupna poraba čedalje bolj omejita, je republiški izvršni svet predlagal vsem upravnim organom, da pripravijo programe za racionalizacijo državne uprave. Pripravljajo se tudi izhodišča, po katerih naj bi se opredelili kriteriji za število delavcev v podobnih občinah in poenotila organizacija občinskih upravnih organov, upravnih organizacij in strokovnih služb med podobnimi občinami. Zaradi tega, predvsem pa zato, ker bodo ta izhodišča pogoji, pod kakšnimi je bila odvzeta. Zenlja je namreč omejen dejavnik, je pa osnovno produkcijsko sredstvo v kmetijsatvu. Zemljišča, ki so bila kmetu odvzeta za izgradnjo infrastrukture, se mu ne dajo nikoli več vrniti. Treba je pa čim več storiti za to, da omogočimo proizvodnjo na zemljiščih, ki za kmetijstvo sicer niso idealna, bi pa ob določenih posegih (melioracije, namakanje, gnojenje...), postala uporavna. To so sicer zelo dragi posegi, tako finančno kot ekološko, so pa še vedno cenejši kakor škoda, storjena z graqdnjo. Tu sedaj moramo uporabiti zakonodajo -primerna za to je zlasti ustrezna davčna politika- ki mora lastnika zemlje prisiliti, da jo bo obdeloval najbolje ali pa bo zanj ta posest postala pre draga. Zemlja mora biti obdelana ali pa odvzeta, to počne ves svet in to bi morali tudi mi. Razdeliti jo moramo tistemu, ki jo bo obdelal in to bo bolje tako za klmeta kakor tudi (dolgoročno) za potrošnika. upoštevana tudi pri oblikovanju dovoljene vi-šineobčinskih proračunov, bo potrebno do leta 1991 z ustreznimi ukrepi doseči takšno organizacijo občinskih upravnih organov in tudi drugih proračunskih uporabnikov, ki bo usklajena s temi izhodišči. Ko bodo ta izhodišča dokončno opredeljena, bodo posredovana v vednost skupščini. Izvršni svet SO Krško na na seji 16.3.1989 obravnaval predlog odloka o proračunu občine za leto 1989 in predlaga, da ga skupščina sprejme. Strokovna služba za splošno porabo Videoteka A & V Na cesii 4. julija 60 v Krškem sta odprla izposojevalnico video kaset Andreja in Viki Richter. Izposojevalnica ima že 70 članov, ob nedeljah je zaprta, sicer pa delajo vsak dan med 17,00 in 19 JO ter ob sobotah med 10. in 12. uro. Doslej sta lastnika nabavila 250 kaset, na vsaki izmed njih pa sta posneta po dva filma. Vsi filmi so snemani z mastrov, tako da zagotavljajo izredno kakovostno reprodukcijo. Vsak mesec nabavita po 20 novih kaset (t.j. 50 filmov) in skušata sledili sodobni produkciji. Zato zatrjujeta, da filme, za katere TV program vrli propagandne spote, lahko pri njiju že dobite in sicer po konkurenčnih cenah (2500 din za dan, 3500 za 2 dneva in 5000 za 3 dni). To je tudi edini strošek, saj člani ne plačujejo članarine, imajo pa pravico do kataloga in njegovih dopolnitev. Pravita, da gredo trenutno najbolj v promet filmi Caming to America, Die Hard, Rain Man, Dead Pool, Moj prijatelj je vampir, lron Eagle //., O.C. TheStings, Tmns, vsi filmi o Jamesu Bondu t007)... Naš glas 4. 28. marec 1989 19 Potapljaški klub . "VIDEM" Krško je ustanovljen Glede na razmere, ki veljajo v naši zbiro-kratizirani družbi, smo se krški potapljači, zaradi zagotovitve sredstev za delovanje, bili prisiljeni lotiti ustanaljanja potapljaškega kluba s sedežem v krški občini. To smo. ob obilni pomoči članov potapljaške sekcije Kajak-ka-nu kluba LIPA iz Krške vasi, 3. marca letos tudi storili. Na ustanovnem sestanku se nas je zbralo okoli dvajset ljubiteljev podvodnih tišin. Tako kot to predpisi zahtevajo, smo soglasno imenovali izvršni odbor z Mitjo De Glerio kot predsednikom kluba ter podpredsednikom Vilijem Pfeiferjem. Na istem sestanku smo začrtali usmeritve za nadaljnje delo, med katerimi je vsekakor pomembna tista, ki pravi, da smo potapljači, člani našega kluba, dolžni na enakopravni osnovi sodelovati s potapljači iz ostalih posavskih občin, predvsem pa s potapljaško sekcijo KKK LIPA - kluba, kateremu gre zahvala za razmah potapljaške dejavnosti v celotnem Posavju. Turistična taksa v letu 1990 Odbor udeleženk družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v obdobju 1986-1990, ki deluje pri Turistični zvezi Slovenije, je priporočil poenoteno višino turistične takse v SRS za leto 1990. V skladu z družbenim dogovorom o namenski porabi turistične takse (Ur. list SRS, št. 1 /86) se 90 odst. zbranih sredstev uporabi skladno s programi turističnih društev na ravni občine(npr. za urejanje poti, zelenic, za izvedbo turističnih prireditev, informativno in propagandno dejavnost itd.), 10 odst. zbranih sredstev pa se uporabi za sofinanciranje nalog s področja splošnih turističnih storitev na ravni republike. V okviru MGZ Posavja je odbor za gostinstvo in turizem sprejel sklep, da vsem trem posavskim občinam predlaga, naj določijo višino turistične takse za leto 1990 v višini 2.500 za domače goste in 5.000 din za tuje. (Turistična taksa za letos znaša 1.000 oziroma 2.000 din). Višina turistične takse se določi s prejetjem občinskega odloka , v katerem je poleg zneskov takse določeno tudi, kdoje dolžan plačevati to pristojbino in kdo je oproščen plačila, kdo takso obračunava in pobira ter kakšne so kazni za tiste, ki ne ravnajo v skladu z določili odloka. Predlog odloka o turistični taksi za I. 1990 je pripravila uprava za družbene prihodke, izvršni svet pa predlaga delegatom, da odlok sprejmejo v eni fazi zaradi pocenitve postopka. Krško gospodarstvo v letu 1988 Devet desetin posavskih izgub Lani je v Posavju z izgubo poslovalo 11 organizacij združenega dela. Njihova skupna izguba je znašala 16 milijard in pol dinarjev, kar je skoraj sedemkrat več kot leta 1987. Iz občine Krško je negativno poslovalo 7 organizacij, znesek njihovih izgub pa predstavlja več kot 91 odst. vseh izgub v Posavju. Sprejeti program dela je zahteven. Med drugim, kot bistvo terja od vseh potapljačev, da do konca letošnjega leta opravijo najmanj po 15 potopov, kolikor jih je po PROLAR-ju (Pravilo Obuke Lakih Ronilaca -jugoslovanski predpis o pogojih šolanja potapljačev, njihovi kategorizaciji, zdravniških pregledih, izdanih potrdilih ipd.) obveznih za potrditev kategorije. Istočasno smo se zaradi tako zastavljenih ciljev ter pomanjkanja opreme za letos odpovedali izvajanju tečaja za mlajše potapljače razen za tiste, ki v preteklem letu niso potrdili kategorije. Veliko pomoč pričakujemo od Poklicne gasilske enote in njen predstavnik nam je že obljubil polnjenje potapljaških jeklenk - ugodnost, ki jo poleg nas uživajo še člani potapljaške sekcije KKK LIPA. Dejavnost kluba bodo večinoma financirali sami člani, razen nabave večje opreme, kjer nam je pomoč obljubila Tovarna celuloze "VIDEM" iz Krškega, katere znak je sestavni del našega emblema. Klub bo izvajal svoje aktivnosti na vseh notranjih vodah naše države, kakor tudi na morju. Pri svojih aktivnostih bomo predvsem upoštevali tendence današnjega časa - ohranjanje in varstvo kulturnega in naravnega podvodnega bogastva. Pet organizacij je bilo takih, ki so izkazale izgubo že v zaključnih računih za leto 1987. To so: Rudnik Senovo, Elektrarna Brestanica, Elektrodistribucija ter Agrokombinatovi temeljni organizaciji Vinogradništvo - kleti in Poljedelstvo - meso. Tem sta se ob koncu leta 1988 pridružila še DO Transport in TOZD Papirkonfekcija. Vse organizacije razen Vinogradništva so celotno izgubo pokrile že ob sestavitvi zaključnega računa, TOZD Vinogradništvo pa ima še dve tretjini nekrite izgube. Iz poročila SDK - podružnice Krško 20 Naš glas 4. 28. marec 1989 Značilnosti socialnega razvoja romskih otrok na osnovnih šolah VIO osnovne šole Novo mesto Prispevek posvečamo 8. aprilu, svetovnemu dnevu Romov 1. Značilnosti vključevanja romskih otrok v šolsko delo Pri vključevanju romskih otrok v šolsko delo se vrsta delavcev šole srečuje s številnimi težavami. Največji problem, ki stalno zelo ovira vzgojno-izobraževalni proces, je pogosto izostajanje teh otrok od pouka. Otroci, ki do vstopa v šolo niso skusili niti nekajurne ločenosti od staršev, potrebujejo za prilagajanje na za njih popolnoma nove situacije izredno veliko časa. Približno 85 odst. vpisanih otrok namreč v predšolskem obdobju ni obiskovalo male šole in niso vajeni ritma, ki ga pouk zahteva. Zaradi slabega obiska je delo učiteljev temu primerno oteženo. Učitelji se pri poučevanju Romov pogosto upravičeno sprašujejo, kako naj učijo otroke, ki izostajajo od pouka celo po trikrat v enem tednu, kaj naj počno s tistimi, ki pridejo prvič v šolo sredi šolskega leta, kako naj razporedijo učno snov zgodaj spomladi in v začetku jeseni, ko otroci ostajajo doma in s starši nabirajo zelišča... Težave pri vključevanju v šolsko delo zaradi nerednega obiska imajo učitelji vseh razredov. Na specifične probleme pri delu z Romi pa naleti učitelj "čistega" romskega oddelka, saj mora zaradi izrazitega primanjkljaja v osnovnih socializacijskih prvinah uvajalno obdobje močno razširiti. Okolje, iz katerega otroci prihajajo, se odraža v šoli v izjemno slabi higieni, slabih delovnih navadah, neprilagojenosti, nepoznavanju jezika -pogosto celo osnovnih izrazov, negativnem odnosu do svoje in tuje lastnine. Temeljna ovira pri vključevanju je jezik. Učenci slovenščine ne obvladajo, ne dojamejo učne snovi in se zelo slabo izražajo. Učitelji jim ne morejo pomagati, ker njihovega materinega jezika ne poznajo. Marsikateri izmed učencev ravno zato izgubi še tisto malo vztrajnosti, ki jo ima na začetku. Poleg nepoznavanja slovenskega jezika prinašajo učenci od doma ležernost, hitro naveličanost. Interes za delo sicer pokažejo, vendar ta hitro uplahni. Učitelji morajo delo prilagajati trenutnemu razpoloženju otrok, njihovim željam, interesom. Romski otroci so izjemno zahtevni, pričakujejo učiteljev odziv, njegovo konstantno pozornost. V "čistem" romskem oddelku učitelju to še uspeva, če le otroci kolikor toliko redno prihajajo v šolo. Tu se učitelj lažje prilagaja hitro spreminjajočemu se bioritmu otrok, njihovim željam, pričakovanjem. Otroci ne dovolijo, da bi bili objekti, sicer prenehajo delati, postanejo apatični. Ne marajo pretiranega govorjenja, ampak hočejo akcijo. Učitelj pri urah učence le usmerja, jim zastavi cilje, uro pa vodijo sami. Romski oddelek je za učitelja velika preizkušnja. Drugi učenci na šoli so namreč vajeni, da se kljub neprimernim metodam dela ne uprejo, ampak-se kar sprijaznijo. Romi pa zvezke zaprejo in jasno pokažejo, da niso zainteresirani. Ker otroci nimajo osnovnih navad, učitelj zelo počasi širi vztrajnost, se prilagodi vsakemu učencu, njegovim reakcijam ali čustvenim izbruhom. Zaradi izrazite nekritičnosti otrok do lastnega dela učitelj gradi na temelju vzpodbud. Otrokom posreduje pisno oceno dela, ker številčnega ocenjevanja ne marajo. Oceno dela hočejo imeti takoj. Pričakujejo predvsem pohvalne besede. Na kritiko nezrelo reagirajo. Romske otroke je težko motivirati za delo, njihova pozornost je kratkotrajna, pri delu niso samostojni. Zato sta najuspešnejši frontalna in zlasti individualna oblika dela (vodeno opazovanje, demonstracija, pogovor...). Ker je treba tem učencem veliko ponazarjati, bi učitelji potrebovali še več didaktičnih sredstev, predvsem pa besedila, pesmi, literaturo, ki se navezuje na način življenja Romov. Romi imajo zelo radi avio-vizualna sredstva. Ker slabše razumejo, hočejo ponovna predvajanja. O vsebini se med seboj pogovarjajo v romščini. Pritegnejo jih teme, ki so jim blizu. Neznano (npr. prazniki, spominski dnevi, obletnice...) odklanjajo. Učitelj mora torej poglabljati tiste teme, ki so otrokom že znane in jih lahko podoživljajo. Vključevanje v delo v romskem oddelku se zelo razlikuje od vključevanja v neromske oddelke. Učitelj ob 25 do 30 ostalih učencih enostavno ne zmore biti usmerjen v posameznika, še posebej če otrok prihaja k pouku "sezonsko". V teh razredih romski otroci ne morejo več sami izbirati, kaj, kdaj in kako bodo delali. Učitelji skušajo upoštevati drugačnost otrok. Vendar pri tem pogosto naletijo na hude ovire. Takrat se obrnejo po nasvet k učiteljici romskega oddelka, ki otroke najbolje pozna. Specifičen pristop je mogoče izvajati le v primerih, ko učitelj ni vpet v obveznosti do ostale "mase" otrok. Glede poučevanja in ravnanja z Romi pa je še vedno preveč nejasnosti, negotovosti, neizdelanosti kriterijev. Nemalokrat mora učitelj ravnati po lastni presoji. Program naše osnovne šole je za večino romskih otrok namreč prezahteven. Učitelji delo sicer individualizirajo, vprašanje pa je, kako program prilagajati in do kolikšne mere. Izdelava osnovnih smer- nic ravnanja z romskimi učenci bi olajšala delo pedagoških delavcev. Zaenkrat pa skušamo primanjkljaj v zvezi s potrebami in zahtevami Romov premostiti s pomočjo učitelja romskega oddelka, ki poleg poučevanja svojih prvošolcev izvaja tudi dopolnilni pouk romskih učencev v ostalih razredih. Pristnejše kontakte romskih učencev s šolo skušajo vzdrževati tudi socialne delavke. Na OŠ XII. SNOUB Bršljin socialna delavka, če le utegne, enkrat tedensko zbere Rome, ki niso vključeni v romski oddelek, v svojem kabinetu. V tem času ima priložnost, da se preko vodenih in usmerjenih razgovorov približa otrokom. Teme pogovorov se omejujejo na način življenja otrok v naselju, romske navade in običaje in v zadnjem času predvsem na spoznavanje jezika. Učenci so namreč izredno dobro in burno reagirali, ko jim je socialna delavka predstavila tekste in pesmi, napisane v romskem jeziku, ki nam jih je dala pedagoška svetovalka OE Zavoda za šolstvo Vladka Škof. Ker bi otrokom radi omogočili, da bi imeli v šoli vsaj minimalen stik s svojim jezikom, je socialna delavka ob pomoči otrok izdelala koncept krajšega romsko-slovenskega slovarja (150-200 besed). Ta naj bi zajemal besede, ki se najpogosteje pojavljajo v berilih za 1. in 2. razred osnovne šole s prilagojenim programom in osnovne šole. Slovarček naj bi služil kot pripomoček učitelju, kadar prvo-šolcem ob branju teksta v slovenskem jeziku ne bo mogel hitro in enostavno razložiti pomena neznane besede. Za prihodnje šolsko leto bomo izdelali tudi posebne plakate, na katere bomo napisali posamezne sezname besed v romskem in slovenskem jeziku, npr. izraze za barve, smeri, dele telesa, letne čase, mesece, dneve, števila do 20, osnovno prehrano... Plakate bomo skušali opremiti z ilustracijami, da bodo pritegnili pozornost otrok. Obesili jih bomo v romskem oddelku 1. razreda. Upamo, da bodo pri prvošolcih naleteli na ugoden odziv in uspeli ustvariti delček domačnosti ob vstopu romskih otrok v šolo. 2. Posebnosti vključevanja v razredni kolektiv Zaradi običajne prakse, da romski otroci pred vstopom v šolo vrtca ali male šole ne obiskujejo redno, večino prvošolcev vključimo v "čiste" romske oddelke. Ti oddelki so nekakšne pripravljalnice, v katerih otroci pridobijo osnovne higienske in delovne navade, se privadijo delu in zahtevam vzgojno-izo-braževalnega procesa, ustvarjajo kontakte z romskimi sošolci in ostalimi učenci na šoli. Prehod v neromske razrede pa predstavlja specifičen problem za otroke, ki prihajajo iz romskih oddelkov. Vsi Romi namreč težijo po druženju z romskimi vrstniki. Komunikacija z ostalimi sošolci v neromskih razredih je otežena predvsem zaradi slabega znanja slovenskega jezika. Učitelji morajo biti zelo pozorni na to, kako jih drugi otroci sprejemajo. Romski učenci so zelo občutljivi Naš glas 4. 28. marec 1989 21 in morda bolj, kot mislimo, čutijo, kdaj so sprejeti. V nižjih razredih se primeri, da najdejo prijatelja tudi med slovenskimi otroki. Ta prijateljstva trajajo, dokler jih ne izničijo predsodki, posmehovanje in opazke na obeh straneh. Težave pri vključevanju v razredni kolektiv pogojujeta tudi zgodnja zrelost romskih otrok nasploh in dejstvo, da so ti otroci navadno večkratni ponavljalci in običajno leto, dve ali celo tri starejši od svojih sošolcev. Vključevanje je zelo ovirano zaradi pogostih izostankov Romov od pouka, športnih in obrambnih dnevov, izletov, letovanj. Navezovanje pristnejših stikov ob rednih obiskih žal ni mogoče. Drugi otroci nemalokrat sploh nimajo priložnosti, da bi spoznali romskega sošolca in ga zato tudi ne morejo sprejeti medse. Najpogostejša značilnost odnosa ostalih učencev do Roma je brezbrižno obnašanje. Če pa romski otroci redno prihajajo v šolo, se odnosi do njih ne razlikujejo od tistih, ki jih učenci običajno ustvarjajo med seboj. Rome, ki prihajajo v šolo, sošolci večinoma sprejmejo medse. Pri pouku jim radi pomagajo, pri igrah se skupaj igrajo. Zelo koristno je, če romski učenec v razredu sedi z uspešnim sošolcem, čeprav starši temu včasih nasprotujejo. Važno je tudi, da otrok sedi tako, da je blizu učitelja. Sošolcem in njihovim staršem mora učitelj včasih spregovoriti tudi o romskih učencih. Konflikti med učenci niso pogosti. Vzgojna problematika pa se izraziteje pokaže v 4. razredu, ko interes za šolanje zaradi prezgodnje fiziološke zrelosti dramatično pade. Pri vključevanju romskih otrok v razrede moramo upoštevati enega najpomembnejših dejavnikov, ki lahko odločilno vpliva na uspeh vključenosti. To je učiteljev odnos do romskega učenca. Pozitiven odnos se odrazi v pozitivnem načinu mišljenja in reagiranja celotne razredne skupnosti v ravno tolikšni meri kot negativen odnos v obratni smeri. Kljub prizadevanjem, da bi tudi starši romskih otrok pripomogli k zmanjšanju problemov, ki ob vključevanju učencev v vzgojno-izobraževalni proces nastajajo, njihov odnos do šole še naprej ostaja na mrtvi točki. 3. Značilnosti socialnega obnašanja oziroma socialnega razvoja Drugačnost romskih otrok ima svoje korenine v njihovem drugačnem socialnem razvoju. Način življenja Romov je strogo vezan na izoblikovane navade naroda, kateremu pripadajo. Ena temeljnih značilnosti socialnega razvoja otrok je življenje v zelo široki skupini ljudi. Osnovna socializacija sicer poteka v ožji družini, izredno velik vpliv na potek pa ima celotna skupnost pripadnikov te etnične skupine na zaokroženem teritorialnem območju. Življenjske razmere romskih šolarjev so različne, a v glavnem slabe. Čim bolj v otrokovem okolju, v katerem živi, prevladujejo tradicionalne navade, tem bolj je otrok vezan na življenje v njej in izoblikovanje osebnosti na njenih temeljih. Norme, ki jih otrok sprejme pred vstopom v šolo, so dostikrat tako močne, da povzročajo velike težave pri prilagajanju na tuje, novo - šolsko okolje. Na boljšem so gotovo učenci, katerih staršem je uspelo ustvariti "boljši" standard. A žal je teh izredno malo. Pri večini Romov socializacijske prvine, ki zažive v ostalih učencih že pred vstopom v šolo, prvo leto šolanja šele utirajo pot. Zlasti v začetku zahtevajo drugačne kulturne, delovne, higienske navade poseben pristop. Otroci prihajajo v šolo z izrazitim primanjkljajem na marsikaterem področju. Skupnost, v kateri živijo, jih sicer obogati s čustveno toplino. Starši so na svoje otroke navezani, posvečajo jim veliko pozornosti in ljubezni. Ekonomska beda in način življenja pa puščata sledi na ostalih razvojnih področjih. Otroci prihajajo v šolo brez delovnih navad in z nepoznavanjem osnovne higiene. Ob vstopu v šolo imajo vrsto težav s prilagajanjem. Hitro postanejo naveličani, utrujeni, apatični. Učitelji v šoli prevzamejo dve vlogi - učitelja in vzgojitelja. Poleg običajnega dela otroke navajajo na uporabo stranišča, mila, glavnika, zobne kreme, jedilnega pribora. Otrokom skušajo vzbuditi občutek skrbi za obleko, šolske potrebščine. Učence navajajo na pozdravljanje, trkanje na vrata, zahvaljeva-nje, prošnje, čakanje na uslugo... Na vseh šolah se na teh področjih ob vztrajnem delu učiteljev dosti hitreje pokaže uspeh kot pa pri izobraževanju. Značilnost socialnega ponašanja romskih učencev je izrazita zahtevnost, ki pa je ni mogoče razložiti. Starši nimajo izoblikovanega odnosa do družbenih dobrin, zato tudi otroci neodgovorno ravnajo s šolsko obleko in šolskimi potrebščinami. Močno razvit pa imajo občutek, da jim posamezne stvari samoumevno pripadajo, čeprav jih ne cenijo. Ker se zavedamo, da ima pojav svoj izvor v slabem socialno- ekonomskem položaju, mar-ginalnem okolju, iz katerega otroci prihajajo, jim skušamo na preprost način pojasniti sistem pridobivanja denarja, potrebnega za njihovo šolanje, in jim vcepiti skrb tako za njihovo kot za tujo lastnino ter smisel in vrednost dela. 4. Učinkovitost vzgojnih ukrepov Zakon o osnovni šoli določa vzgojne ukrepe, s katerimi lahko šola kaznuje učence. Ne glede nato pa iz leta v leto ugotavljamo, da se pri romskih otrocih teh ukrepov ne poslužujemo. Izoblikovali smo sistem ukrepov za starše romskih otrok, ne pa za učence. Običajna praksa je, da Romom ne dajemo pisnih opominov, ukorov... Najpogostejši ukrep, ki ga uporabljamo, je manj primerna ocena iz vedenja na koncu šolskega leta - pa še to predvsem zaradi neopravičenih izostankov od pouka. Tak pristop smo izoblikovali na podlagi ugotovitve, da pri romskem otroku največ dosežemo s stalnim ustnim opomi- Delavski kulturni dom Edvard Kardelj Krško Filmski program za april 1989 1. sobota ob 18. uri RAMBO MAŠČEVALEC II., ameriški akcijski 2. nedelja ob 18. uri RAMBO MAŠČEVALEC H. 4. torek ob 20. uri IGRA V PODZEMLJU, ameriška kriminalka 5. sreda ob 19. uri RDEČE ŽARENJE (A. Schwarzeneger) ob 22. uri DUH PORNO ZVEZDE, ameriški erotični 8. nedelja ob 18. uri KURIR, angleški policijski 11. torek ob 20. uri FANTAZIJSKI UBIJALEC, angleška kriminalka 12. sreda ob 19. uri PRINC ODKRIVA AMERIKO, ameriška komedija 14. petek ob 22. uri IZKUŠNJE UUBKE VDOVE, italijanski erotični 16. nedelja ob 18. uri NEVERJETNI MALCOLM, avstralska komedija 18. torek ob 20. uri BREZ MILOSTI, ameriška grozljivka 19. sreda ob 19. uri KROKODIL DUN-DEE II., ameriški avanturistični 21. petek ob 22. uri SEKS IGRE V INTERNATU, nemški erotični 23. nedelja ob 18. uri TEKS VILER, italijanski western 25. torek ob 20. uri ROXANA, ameriška komedija 26. sreda ob 19. uri RAMBO III., ameriški akcijski 28. petek ob 22. uri POPOLDANSKE STRASTI, ameriški erotični 29. sobota ob 22. uri POPOLDANSKE STRASTI 30. nedelja ob 18. uri POVRATEK NA-VAHO GROMA, italijanski avanturistični Vstopnice za predstave ob 18.. 19. in 20. uri - 5.000 din. Vstopnice za predstave ob 22. uri - 7(XK) din (ob 22. uri ogled filma mladini do 18. leta ni dovoljen). 7. april ob 19.30. uri VOZI ME VLAK V DALJAVO, v izvedbi plesne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane. 14. april ob 20. uri KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV. 28. april ob 19.30. uri SLAVNOSTNI KONCERT MePZ VIKTOR PARMA KRŠKO ob 15-let-nici. VABLJENI K OGLEDU! Uprava 22 njanjem, nadzorovanjem njegovega vedenja, če je le možno, pa skušamo na učenca vplivati s pohvalo, spodbudo, saj so zelo radi pohvaljeni. Pohvala še posebej učinkuje, če so z njo seznanjeni tudi starši. Pisni opomin pa tako otrokom kot njihovim staršem prav nič ne pomeni. Starši ne reagirajo niti na pozive k sodniku za prekrške, kaj šele da bi jih vznemirili pisni opomini zaradi slabega vedenja otrok v razredih. Glede na pičle učinke prijavljanja sodniku za prekrške zaradi izostankov od pouka bi radi na šolah ta način kaznovanja staršev opustili ali pa izvedli maksimalno dvakrat v šolskem letu. Opažamo namreč, da že večkrat kaznovani starši kljub ponovnim prijavam otrok ne pošiljajo v šolo. Zgolj administrativnega urejanja brez učinkov pa ne potrebujemo! Dolgoletna praksa nam je pokazala, da so pri postopku prijavljanja staršev udeleženi številni subjekti, ki s skupnimi močmi niso prispevali k izboljšanju stanja (od socialnih delavk ali učiteljev, ki so zbirali število ur, tajnic, ki številne prijave tipkajo in pošiljajo k sodniku, do socialnega delavca Centra za socialno delo, ki je skrbel, da so starši prihajali na zagovore; v primeru izogibanja pa je na pomoč priskočila še milica...). Ukrep, ki ima dosti boljši učinek, je ukinitev družbene pomoči otrokom za tekoči mesec. Starši kljub nizkemu znesku sredstev (16.400 din na otroka) "fasngo" željno pričakujejo. Če bi bil znesek višji, bi se motivacija za obisk otrok gotovo povečala. Učinkovitejši pa bi bil tudi ukrep odvzema. 5. Odnos staršev romskih otrok do šole Splošna ocena sodelovanja staršev romskih otrok in šole je slaba. Stanje se sicer močno razlikuje glede na naselja, v katerih Romi živijo. Ponekod so kontakti dobri, saj Program "MINUS 10 %« Ker smo tudi mi spoznali, da prometne nezgode ne pomenijo samo tragičnega dogodka v družini zaradi izgube človeškega življenja in zdravja, temveč tudi veliko izgubo za družbo, saj moramo poleg materialnih stroškov upoštevati še stroške zdravljenja, invalidska in pokojninska izplačila, socialo. izgubljene delovne ure. pri mrtvih pa tudi celotni družbeni strošek vzgoje in izobraževanja, saj pokojni družbi vloženega ne morejo vrniti; smo se v naši občini zavestno odločili, da pristopimo k izvajanju nacionalnega programa za zmanjšanje prometnih nezgod za 10% v povprečju zadnjih treh let. Za območje občine Krško je ugotovljeno, da imamo po gornjem kriteriju povprečno na leto kar 81 prometnih nezgod, kjer nastopa kot posledica telesna poškodba ali morda celo smrt (14). V ta podatek niso zajete prometne nezgode, kjer je nastopila kot posledica le materialna škoda. se starši zanimajo za delo svojih otrok, njihov napredek in v skladu s tem otroke redno pošiljajo v šolo. Pred leti smo na vseh šolah vključili predstavnike staršev romskih učencev v svete šol. Rezultati pa nam kažejo, da se sestankov niti eden izmed izvoljenih ne udeležuje. V naseljih, kjer je socialno-ekonomski položaj družin najslabši, je tudi sodelovanje na nizki ravni. Starši so vajeni, da šola "pride" k njim. Obratnega načina navezovanja stikov niso vajeni. Poslužujejo se ga le takrat, ko od šole zahtevajo in pričakujejo usluge (npr. "fasngo"). Kljub temu pa ne moremo reči, da na področju navezovanja kontaktov nismo prav ničesar dosegli. Zadnja leta starši socialne delavce ob obiskih v naseljuobvestijo, koliko časa bodo otroci izostali od pouka v času nabiranja zelišč, ob smrti v družini, zaradi bolezni otrok ali začasnih, kratkotrajnih obiskov v bližnjih naseljih. Ker poskušamo odnose utrditi, obiski socialnih delavcev in učiteljev, ki poučujejo romske oddelke, niso redki. Posamezne šole izvajajo roditeljske sestanke kar v naseljih. S tako obliko dosežejo premik v pozitivni smeri, ki pa je, žal, kratkotrajen. Pri prepričevanju staršev, naj otroke pošiljajo v šolo, naletijo na odziv, so pa tudi primeri, ko starši otroka ne pošiljajo v šolo in iščejo za to najrazličnejše izgovore. V takih primerih ne zaleže prav noben ukrep (ne prošnje ne prepričevanje ali prijava sodniku za prekrške). Ti starši povedo, da se jim zdi šolanje nesmiselno in nepotrebno, saj otrok kasneje v življenju nima nič več kot tisti, ki v šolo ni hodil. Nekateri med njimi pa imajo do šole nemogoče zahteve, za uresničitev katerih ne bi zadostovala niti znatno višja sredstva, kot jih imamo na voljo. Socialne delavke VIO OŠ Novo mesto Darja Padovan, OŠ XII. SNOUB Bršljln Kako smo se organizirali? Pri predsedstvu občinske skupščine smo ustanovili neinstitucionalno skupino pod nazivom "Odbor za izvedbo programa MINUS 10%'*. kjer smo zbrali vse. ki se v občini na nek način ukvarjajo s prometom. Prva seja je bila že v januarju letos, na njej so bile sprejete minimalne usmeritve in naloge. S posebnimi dokumenti smo k sodelovanju povabili vse delavne organizacije oziroma njihove dela.ki se ukvarjajo s področjem prometa, vzgojno-izobražcvalne ustanove, organe za kaznovanje prekrškov, preventivo in pregon, družbe-no-politične organizacije ter institucije in sredstva javnega obveščanja. Števila članov odbora nismo omejili, temveč smo napotili apel posameznim sredinam, da v svojih okoljih aktivirajo vsa razpolagajoča znanja za dosego cilja. Tako predvidevamo, da bodo opredeljene sredine izdelale svoje konkretne načrte nalog in aktivnosti iz svojega delovnega področja. Vsa zbrana dokumentacija pa bo služila kot osnova za izdelavo občinskega programa. Ker je namen akcije, da spodbudimo dru- _____________________Naš glas 4. 28. marec 1989 »Kaj veš o prometu« Kviz tekmovanje z zgornjim naslovom organizira Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško vsako leto. Letošnje tekmovanje je bilo 23. februarja v Osnovni šoli Leskovec, potekalo pa je po starostnih skupinah za mlajše osnovnošolce, starejše osnovnošolce in za srednješolce. V znanju iz cestnoprometnih predpisov so se letos pomerili tekmovalci iz osnovnih šol Raka, Koprivnica, Kostanjevica, Leskovec, Brestanica, Senovo in OŠ dr. Mihajla Rosto-harja Krško ter tri ekipe iz Srednje šole .Krško. V mlajši skupini so prvo mesto osvojili tekmovalci OŠ Brestanica, ki sojo zastopali Andrej Sluga, Vlado Sotošek in Jurij Šerbec. Na drugo mesto se je uvrstila OŠ Kostanjevica in na tretje OS Senovo. Med starejšimi osnovnošolci so bili najboljši Kostanjevičani (Primož Strajnar, Tomaž Pincolič in Matjaž Drmaž). za njimi Brestaničani in na tretjem mestu Koprivnicam. Od srednejšolcev pa je največ točk zbrala ekipa, v kateri so tekmovali Janko Petan, Sandi Petrišič in Drago Švaj-ger. Od učencev osnovnih šol so prejeli denarne nagrade (60.000, 40.000 in 20.000 din) vsi, ki so zasedli prva tri mesta, med srednješolci pa samo člani prvouvrščene ekipe (po 60.000 din). gačen odnos do varnosti v prometu in ustreznejše obnašanje udeležencev v vseh kategorijah, kakor tudi pri vseh tistih, ki glede na svoje strokovno znanje in delovno mesto lahko in morajo prispevati svoj delež k učinkovitejšemu razreševanju problemov, bomo na tej poti vztrajali. Nujnost, da se mora prometna varnost izboljšati, mora postati prepričanje vseh saj argumentirano menimo, da lahko vsakdo, ki ima volje in hotenje prispeva k bolj varnim, s tem pa tudi bolj humanim odnosom v prometu; s tem pa izboljšanju prometne varnosti. Kljub temu. da vseh finančnih konstrukcij oziroma stroškov, ki jih bo zahtevala tovrstna aktivnost še ne poznamo, smo prepričani, da bomo uspeli.ocene nam bodo pisale žrtve v prometu - manj kot jih bo. večja bo varnost in ocena bo boljša. Drugo Buiar Naš glas 4. 28. marec 1989 23 Društvo invalidov devali si bodo pridobiti tudi čim vee pros tih kapacitet za klimatska zdravljenja in jih vsaj delno regresirati bolnim in soci-Društvo invilidov Kr»ko jt imelo svojo aino aibkim članom. V okviru razvedrilnega skupščino 4.marca letos. Na seji so med dela bodo organizirali predvidoma dva izle drugii sprejeli tudi delovni program, v ta in letno drujabno srečanje, na katere-katerem ji med drugim zapisano, d« bodo ga bodo zlasti skrbn0 povabili težje priza skušali v svoji vrste vključiti vsaj ii l dete ilane) če pa bo dovolj zanimanja, bo- v-dom dov v večjih dilovnih organizacijah oz. v prid> v to p0dročje delovanja sodi tudi TOZD in imenovali poverjenike po krajev- organizacija iportnih tekmovanj v: šahu, nxh skupno stih. Skušali bodo doseči, da streljanju, kegljanju, balinanju in ribo-bo vsaj enkrat litno na dnevnem ridu skupš lovu. Za to bodo nabavili najnujnejše Spor -------- —„_ ..— —j----- —j „ — aete čiane, če pa do oovoij zanimanja, 01 invalidov iz naši občini. Organizirali bo do organizirali tudi redne družabne akti' do ustanavljanje aktivov zaposlenih invali nosti) zlasti tiitfj ki so lahko invalidi tne rekvizite in drobni inventar. Cinskih zhborov razprava o njihovi dijav nosti in problematiki in da bodo njihovi problemi pogosteje upoS tevani tudi na vseh področjih življe nja in dela naše družbenopolitične skupnosti. Za eno od pomembnih akcij štejejo odstranjevanje arhitektonskih ovir, ki onemogočajo dostop invalidom v javne zgradbe. Za lažjo uresniči tev tih in se mnogih drugih nalog se bodo člani krškega društva invalidov povezali z ostalimi sorodnimi društvi na območju regije in SR Sloveniji. V okviru socialniga programa bo druš tvo Članom nudilo niposndno specfič no pomoč (v okviru svojih možnosti), in se zavze-¦alo za to, da ži uviljav ljmi pravici invalidov ni bodo ukinjene . V skladu s sprejetimi merili bodo socialno ogroženim Članom nudili enkratno dinarno pomoč, obi skovali bodo bolni, težje prizadete, nepo kretne invalide ter jih obdarovali. Priza- Predsednik društva invalidov Krško je bil doslej in je tudi po zadnji letni skupščini ostal Anton Pleterski st. Invalidom sta popestrila njihovo letno skupščino pevka Stanka Maiur in Janko A vsenak. (Foto: Črt Čargo) Občinski štab TO Krško: Živahen konec tedna na Senovem Pretekli teden je prišla na vrsto za usposabljanje enota občinskega štaba Teritorialne obrambe, ki jo vodi rezervni kapetan Milan Dular. Usposabljanje so opravili na območju KS Senovo (v taktiki), strelske veščine pa so preizkusili na strelišču Radna pri Sevnici. Vsi člani enote so pokazali izredno prizadevnost in si s tem prislutili pravdobro oceno za celotno vajo. Udeležence usposabljanja je obiskal tudi sekretar občinskega komuiteja ZKS Franc Dular in jim spregovoril o najnovejših dogajanjih v naši občini in v Jugoslaviji. Predavanje in razgovor sta udeležence močno zanimala. (Foto: V. L) 24 Naš glas 4. 28. marec 1989 Komasacijski postopek na območju Krško polje I Delegati zbora krajevnih skupnosti se bodo na tem zasedanju znova odločali o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Krško polje I v k.o. Senuše in k.o. Veliki Podlog, in sicer na zemljiščih, katerih lastniki so naslednji komasacijski udeleženci: Martin Arh, Alojz Babic, Alojzija Škra-bec, Zvonimir Vizlar, Stanislava Vizler in Vinko Vizler iz Velike vasi; Slavko Kržan, Martin Mežič, Frančiška Vrhovšek iz Malega Podloga; Slavka in Leon Vrhovšek iz Leskovca; Alojzij Kerin iz Gorenje vasi in Ljudmila Što-kar iz Velikega Podloga. Utemeljitev odločbe je naslednja: "Za zemljišča, navedena v 1. točki izreka te odločbe, je bil uveden komasacijski postopek z odločbo skupščine občine Krško št. 5-462-1/88 z dne 9.2.1988, vendar je Vrhovno sodišče SR Slovenije na podlagi sodbe z oznako U 173/88-7 z dne 14.12.1988 in sodbe U 167/88-11 z dne 11.1.1989 odločbo o uvedbi komasacijskega postopka na komasacijskem območju Krško polje I v tistem delu, ki se nanaša na navedena zemljišča, odpravilo. Kmetijska zemljiška skupnost občine Krško je predlagala, da se komasacijski po- stopek uvede tudi na navedenih zemljiščih. Predlog kmetijske zemljiške skupnosti temelji na ugotoviti, da je v skladu z 80. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, štev 17/86) predlagana uvedba komasacijskega postopka opredeljena v dolgoročnem planu občine Krško, ki je bil sprejet dne 11.12.1985, in v srednjeročnem planu, sprejetem dne 4.11.1986 in objavljenem v Ur. listu SRS, štev. 21/87. V skladu z 80. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih se komasacijski postopek uvede, če je zasnova komasacijskega območja opredeljena v dolgoročnem planu občine, meja komasacijskega območja pa v srednjeročnem planu občine, ter je za predlagano območje izdelana idejna zasnova ureditve komasacijskega območja ter predložen proizvodni program komasacijskega območja. Predlagatelj je predložil proizvodni program in idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja že ob predlogu za uvedbo komasacijskega postopka za širše območje komasacije Krško polje I, katere sestavni del so tudi zemljišča, navedena v 1. točki izreka odločbe. Predlagatelj ugotavlja, da so navedena zemljiščas sestavni del komasacijskega območja Krško polje I, brez katerih ni možno izpeljati komasacijskega postopka na tem območju, zato je vključitev teh zemljišč v komasacijski postopek nujna, ker je bil poleg navedenega na teh zemljiščih uveden tudi melioracijski postopek z odlokom o uvedbi melioracijskega postopka na melioracijskem območju Krško polje I (Ur. list SRS, štev. 17/ 88)." Predlogi za izvolitev sodnikov Na razpis prostih del in nalog sodnikov Temeljnega sodišča v Novem mestu sta se prijavila dva kandidata: Boris Kodrič iz Otočca in Mirko Ratej iz Sevnice. Komisija za volitve in imenovaja ter administrativne zadeve SO Novo mesto predlaga skupščinam občin Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje, da imenovana kandidata izvolijo za sodnika novomeškega temeljnega sodišča za dobo 8 let. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja pri SO Brežice pa je razpisala prosto mesto predsednika Sodišča združenega dela v Brežicah. Na razpis se je prijavil Franc Jankovič iz Sp. Libne, diplomirani pravnik, ki je že doslej opravljal omenjeno funkcijo. Komisija predlaga, da SO Krško ponovno imenuje Franca Jankoviča za predsednika Sodišča združenega dela. NAS GLAS SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Pluralizem da ali ne, to sploh ni več vprašanje Razmišljanja o političnem pluralizmu so zlasti zadnje mesece pogosta tema pogovorov, posvetovanj in okroglih miz na vseh koncih Slovenije. Šestega marca je bila okrogla miza o pluralizmu tudi v Krikem . Organizirali so jo Medobčinsko itudijsko srediiče Pš CK ZKS, občinska konferenca ZSMS Krško in komisija za družbenopolitični sistem pri MS ZKS Posa-vja. Udeležencem so teoretična izhodišča za nadaljnje razmišljanje o političnem pluralizmu predstavili Peter Bekei, izvrini sekretar CK ZKS, Primož Heinz, predstavnik RK SZDL, in Gregor Golobic, predstojnik marksističnega centra pri RK ZSMS. Tako kot je iz dosedanjih razprav in tudi sprejetih zaključkov jasno, da se Zveza komunistov Slovenije zavzema za ne- strankarski pluralizem, je jasno tudi to, da se mladinska organizacija strankarstva prav nič ne boji. Zanimivo je, da je bilo med "poslušalci" na okrogli mizi bolj malo odločnih opredeljevanj do te ali one vrste pluralizma; bolj so prevladovala vpraianja, kar je po svoje tudi razumljivo, saj ljudje dolga leta niso bili navajeni razmišljati o novem, ampak so morali sprejemati že sprejeta staliiča o tem, kaj je prav in kaj ni prav. Vsi udeleženci pa so si bili edini o tem, da bi se morali v pluralizmu, taksnem ali drugačnem, državljani (oprostite - delovni ljudje in občani!) odločati za napredne, konstruktivrte ideje in programe, ne pa za posameznika z Imenom ali pa za organizacijo (recimo ji tudi stranka) zgolj zaradi tega, ker ji pripadajo. Naš glas 4, 28. marec 1989 25 Dr. Vladimir Goati je raziskoval razpoloženje do pluralizma v Jugoslaviji in dobil naslednje rezultate: v Sloveniji je za pluralizem 97 odst . opredeljenih, na Hrvaikem 80, nato odstotek pada hkrati s padanjem razvitosti, na Kosovu pa zopet znata čez 50 odstotkov. In ker se zdi, da je nekako (vsaj na glas) prevladala zamisel o pluralizmu v okviru Socialistične zveze, je jasna zahteva, postavljena tudi na okrogli mizi,da se mora ta "organizacija organizacij" temeljito prenoviti, da ne bo več servis svojih kolektivnih članov. Tako ne bi smelo več biti pravil za sestavo organizacij SZDL, vsaka naj bi imela tiste organe, ki jih potrebuje. Delo naj bi bilo organizirano sekcijsko, o vsakem problemu naj bi imela pravico svoje povedati stroka (to smo doslej preveč zanemarjali), potem ljudje z znanjem v najiiriem smislu in nato ie vsi ljudje (v KS itd.). Zato se tudi v naii SZDL oziroma družbi ne bojimo novih zvez, kajti vsakemu združenju je treba dati priložnost, da pove, kaj misli - vsaki dobri ideji je treba omogočiti, da pride na plan. Od tu do ugotovitve, da potrebujemo sistem neposrednih volitev, ki bodo omogočile, da bodo ideje tudi "meso postale", pa je le ie pol koraka. Hekaj »isli i_z_ razprave Peter Bekeši 'Veljalo je prepričanje, da je slovenski pluralizea predalpska posebnost . Zdaj se ie vidi, da je hrvaški le pol koraka za naai . Tudi Makedonska Zveza komunistov te razpravlja o politične* pluralizau .To je od aonizaa velik korak naprej, zlasti zato, ker se to dogaja v Hakedonij i." Franc Pipan: "Ljudje dvoaijo o nest ran" karskea pluralizau zato, ker iaajo tako izkušnjo, da sto hoteli v preteklosti biti za vsako ceno izvirni, pa sao bili »a koncu prevečkrat neuspešni. Ocena, da se stranke v stari Jugoslavi ji niso obnesle, ne vzdrži resne razprave; bile so na določeni civi lizacijski ravni, pač glede na gospodarsko stanje." Gregor Golobic: "Zveze niso in ne aore-jo biti stranke, ker niaajo različnih programov. Nestrankarski pluralizea je nepolitični pluralne*, boj za oblast pa je treba deaistificirati." In še o skandina-vskea tipu strankarstva: "švedska je dolina prevelikega airu - država preveč poskr. bi za vse. Razširjenost alkoholizaa je le ena od posledic te velike skrbi." Jože Kuplenik: "Politične reforae brez gospodarske reforae najbrž ne bo. Brez te-Od leve: Franc Pipan, Peter Bekeš, Slavko Kunej. »» bo'° dobU[ O/^bojene sužnje -sužnje, Na desni sliki od leve: Gregor Golobic, Branka Kastelic, Primož Heinz, ker bOdO lačni . Franc Pipan, Peter Bekeš, Slavko Kunej. 26 Naš glas 4. 28. marec 1989 "Opus" predstavlja Nova slovenska knjiga iz Krškega Letošnji marec bo ostal v kulturnem spominu zapisan kot čas, v katerem je dozorela obilna žetev večletnega aktivnega dela litera-tov v krškem klubu "Beno Zupančič". Čeprav trenutna "uradna" kultura ni najbolj naklonjena tovrstnim ustvarjalnim dosežkom (kakšna ironija: dobili smo lepo, prostorno in sploh knjižnico za zgled), bo v knjižno zakladnico slovenskega naroda in arhive njegove narodne knjižnice v Ljubljani za stoletja zapisano, da sta redkim avtorskim knjigam Krčanov zdaj dodani še dve pesniški zbirki. Asta Ma-lavašič s Senovega je svoj izbor dolgoletnega pesnjenja poimenovala Šelestenje nemira, Ana Rostohar, od nedavna Ljubljančanka, ki pa je še vedno eden od stebrov krškega kluba, pa je svoj spev naslovila Rekviem. Medtem ko bo knjiga Malavašičeve izšla pri Dolenjski založbi v zbirki Siga in bo najprej predstavljena v Novem mestu, nato pa tudi v Posavju, pomeni predstavitev Rekvie-ma v Valvasorjevi knjižnici in čitalnici Krško pravzaprav premiero založniškega programa neodvisnega založnika Silvestra Mavsarja, ki je v okviru svoje agencije Opus iz Sevnice poskrbel za obsežno organizacijsko, uredniško in promocijsko dejavnost. Za tiste, ki se še niso otresli pomislekov ob samozaložniških in drugih "nedržavnih" izdajah publikacij in knjig, naj omenimo, da sta Republiškemu ko- Vprašanja, predlogi in pobude delegacij Delegati v zboru krajevnih skupnosti so zastavili celo vrsto vprašanj, od katerih so zlasti za tista, ki zadevajo obratovanje jedrske elektrarne, zahtevali, da vodje delegacij v desetih dneh dobijo odgovore nanja. Menimo, da bi bili ti odgovori zanimivi tudi za druge občane, zato jih bomo objavili, kadar bo to mogoče. Delegat TCP je na pobudo družbenopolitičnih organizacij svoje delovne organizacije posredoval naslednje pobude: 1. Zahtevajo, da Kostak Krško enkrat mesečno daje pitno vodo v analizo ustreznim institucijam, ki naj ugotove vse sestavine pitne vode, predvsem pa težke kovine, nitrate in nitrite. 2. Pri izdajanju obrtnih dovoljenj naj občinski upravni organi spoštujejo 15-dnev-ni zakoniti rok za izdajo dovoljenj. 3. Za zagotovitev boljših trgovskih uslug v Krškem je treba dovoliti odpiranje privatnih trgovin brez omejitev. fFoto: Črt Čargol Delegacija skupnosti obrtnikov je dala predlog za spremembo zadnjega odstavka 30. člena Odloka o davkih občanov, da bi se glasil takole: "Šteje se, da je zavezanec pričel opravljati gospodarsko dejavnost (začetnik), če ni prej opravljal dejavnosti v občini Krško ali kateri drugi občini." To pomeni, da bi iz sedaj veljavnega člena izpadla določila, da ni začetnik, kdor je začel opravljati dejavnost za zakoncem, drugim družinskim članom ali za kom drugim ali v skupni obratovalnici, ki ni začetniška. V obrtnem združenju menijo, da takšna določba ni vzpodbudna za nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva. To poskušajo utemeljiti tudi s številkami. Navajajo, da je bilo lani izdanih skupaj 38 obrtnih dovoljenj, pravico do olajšav pa ima po sedaj veljavnih kriterijih le 18 zavezancev. Predlog je bil posredovan izvršnemu svetu SO Krško. Delegati so hoteli natančna pojasnila o nakupu novega avtomobila (fiat croma). Predsednik izvršnega sveta je pojasnil, da je bil avtomobil kupljen po načelu "staro za novo", da bo služil potrebam IS SO in vodstev občinskih DPO ter drugih, sklep o nakupu pa je bil sprejet na seji izvršnega sveta. miteju za kulturo recenziji za Rekviem prispevala slovenski pesnik Marko Kravos iz Trsta ter pisatelj in urednik Vlado Žabot iz Ljubljane. Čeprav je že poezija v knjigi Ane Rostohar-jeve vredna vse pozornosti bralcev in kritike, ji dajejo posebno vrednost ilustracije akademskega slikarja Lojzeta Konca in njegova knjižna oprema, tako da bo knjiga kot celota nedvomno vzbudila zasluženo pozornost na slovenskem knjižnem trgu. Krčani lahko knjigo kupite v Valvasorjevi knjižnici in čitalnici. Atui Rostohar je sinjo novo zbirko »Rekviem* predstavila v Valvasorjevi knjižnici Krško 2.1 marcu IVH". V programu so potefi avtorice sodelovali (lani I.K lieno /.npančič ni prof. Tine ,SV>-ško iz lireiic. Kurirčkova pošta 1989 Kurirčkova pošta bo letos odšla na pot iz Ljubljane 21. marca. Na prvi dan pomladi bodo pionirji ponesli pet kurirškovih torbic po petih progah. Krenili bodo proti Gorenjski, Primorski, Dolenjski, Štajerski in Koroški. V kurirčkovi torbici so, ko je Josip Broz Tito še živel, nosili čestitke, voščila, najlepše želje predsedniku republike za njegov rojstni dan. V torbico so pridali svoje risbice, pesmice in prisrčne otroške želje. Tudi po smrti tov. Tita se je kurirčkova torbica ohranila kot izvirna in že tradicionalna oblika spominjanja na vojne dni, ko so tudi otroci na svojstven način sodelovali pri osvoboditvi domovine. V prvih letih po smrti tov. Tita so pionirji kurirji prenašali sporočila najvišjim predstavnikom družbenopolitičnega življenja Slovenije in Jugoslavije. Na predlog pionirjev in mentorjev smo opustili prenašanje skupnega pisma ali sporočila. V letu 198K so pionirji prvič začeli v torbicah prenašati zapisane konkretne naloge sosednjemu pionirskem odredu, kateremu so torbico predali. S torbico so torej pionirji sprejeli določeno zadolžitev, ki sojo v določenem času opravili in o razultatih obvestili pionirski odred, ki jim je nalogo zadal. Naš glas 4, 28. marec 1989 27 Vsekakor so bile najzanimivejše naloge, ki so jih pionirji sami oblikovali, napisali in zastavili pionirjem sosednjega pionirskega odreda. Največ je bilo nalog, ko so posegale v obdobje NOB. Pionirji so, da bi rešili nalogo, obiskovali udeležence NOB; organizirali srečanje z nekdanjimi partizani, uredili spomenike in spominska obeležja, brskali po knjigah, poiskali podatke v muzejih. Posebno zanimive so bile tiste naloge, ki so zahtevale ustvarjalno, raziskovalno delo. Mednje so sodile naloge s področja ekologije. Raziskati so morali vsa črna odlagališča, smetišča in neurejene deponije smeti in večjega kosovnega materiala. Rezultate so kasneje posredovali odredu, ki je nalogo zastavil in ustreznim organom občine, sredstvom javnega informai-ranja. Drugje so morali, zaradi zanemarjenje okolice šole, ozeleniti in urediti šolsko dvorišče, zelenice, igrišča. Veliko je bilo zares zanimivih oblik medsebojnega druženja, skupnih kulturnih ter športnih popoldnevov. Sosednji odredi, ki šedo včeraj niso sodelovali, so iniciativo in predlog "iz kurirčkove torbice" vzpostavili medsebojno sodelovanje. Tudi v letošnji kurirčkovi pošti ne bo pisma za nekoga, ki ga pionirji ne poznajo, temveč pismo za sosednji pionirski odred. Pionirji naj sami oblikujejo predloge. Izmed mnogih naj izberejo izvirno, ustvarjalno nalogo. O njen in njenih rezultatih naj obvestijo sredstva javnega informiranja (lokalne in osrednje časopise, radio, TV, Pionirski list,...) in Občinsko zvezo prijateljev mladine Krško. Kurirčkovim torbicam in pionirjem SREČNO POT! Občinska zveza prijateljev mladine Krško Planinsko društvo "Bohor" Senovo: "Hvala za številno udeležbo na planinskem plesu" PLAVALNI KLUB CELULOZAR »KRŠKO« 68270 KRŠKO. Tovarniško 18. PP 5t. 6 Telelon: (0608) 32-511. 31-010. 31-045. Int. 547 Da je Planinsko društvo Bohor Senovo pripravilo že tretji tradicionalni planinski ples, ki je nekako sovpadal tudi z dnevom, ko se spomnimo ali naj bi se vsaj spomnili (žal najpogosteje samo takrat), naših ljubljenih - torej v začetku marca, vam verjetno ni potrebno posebej omenjati. Na tem mestu bi se le radi zahvalili tisti polovici občanov Krškega in PLANINSKO DRUŠTVO BOHOR SENOVO I>omov z osmimi naslovi Izreden uspeh mladih krških plavalk na prvenstvu v Mariboru - Repčevi 7 zlatih medalj MARIBOR - Pred dnevi je bilo v Mariboru letošnje republiško prvenstvo v plavanju za članske in mladinske kategorije, tekmovanja pa se je udeležila tudi obetavna kadetska vrsta PK Celulozar iz Krškega. Natalija Repec, Ser-geja Gradišek, Barbara Černoga in Irena Re-sman so svojo nalogo opravile več kot odlično. Mlade plavalke so osvojile kar osem naslovov republiških prvakinj, še posebej sta se izkazali Repčeva in Gradiškova, "tako da za prihodnost plavalnega športa v Krškem ni bojazni. Ob tem naj dodamo, da ima plavanje zaledje tudi v množici mladih, ki pridno vadijo v zimskem in poleti v letnem bazenu. Sicer pa poglejmo rezultate iz Maribora. V tekmi na 50 metrov prosto za kadetinje je zmagala Natalija Repec, Gradiškova je bila tretja in Resmanova 16., na 400 metrov prosto je Repčeva ponovila zmago, medtem ko je bila Gradiškova tokrat druga, Černoga pa 13. V članski konkurenci je na isti progi Natalija zasedla 4., Sergejeva pa 6. mesto. V disciplini 200 metrov mešano za kadetinje je bila Repčeva druga, Resmanova pa 14., medtem ko je PK Celulozar prepričljivo slavil v štafeti 4 krat 200 metrov prosto. Nov naslov kadetske prvakinje si je Natalija Repec priplavala na 200 metrov prosto, Gradiškova je bila 2. in Resmanova 11., medtem ko je bila v članski (!) drugih mest (eden gor ali dol - glihali ne bomo), ki so se udeležili te naše zabave in na ta način prispevali svoj delež k obnovi naše skupne planinske postojanke na Bohorju in seveda tudi ostalim aktivistom društva. Takega uspeha (dvorana je bila nabito polna), pa brez podpore množice tistih, ki so nam prispevali materialna in finančna sredstva vsak po svojih močeh, nikakor ne bi bilo in njim še posebna hvala. Upamo in želimo si, da nas s svojo prisotnostjo počastite tudi na naših drugih akcijah, recimo na Jezikovi nedelji na Bohorju. ki bo 23. aprila, in pa seveda na kakšni delovni akciji, katerih bo na Bohorju v prihodnje tudi nekaj. Pri vseh naših poverjenikih so na voljo kartice, ki jih je možno dobiti, če prispevate (prostovoljno seveda) po 5000.- dinarjev. konkurenci Repčeva v tej disciplini druga, Gradiškova pa 6. Tudi v tekmi na 100 metrov delfin je Repčeva slavila, Gradiškova je bila 4., Černoga pa 9., medtem ko je ekipa Celu-lozarja v štafeti 4 krat 100 metrov prosto osvojila drugo mesto. V disciplini 100 metrov prosto za kadetinje je zmagala Gradiškova, medtem ko je bila Resmanova osma, na 200 metrov delfin je bila spet prva Natalija Repec. v štafeti 4 krat 100 metrov mešano je bil Celulozar 4., na 800 metrov prosto pa je Natalija Repec osvojila še svoj sedmi naslov v republiške prvakinje, Gradiškova je bila 3. in Resmanova 12. V članski konkurenci je bila na tej progi Repčeva 3. in Gradiškova 7. Še skupni vrstni red ekip - ženske 1. Triglav Kranj, 2. Celulozar Krško; skupaj: 1. Triglav Kranj, 5. Celulozar Krško. A. ŠKAFAR Obvestilo o doseženih rezultatih plavalk na prvenstvu SFRJ za kadete letnik 1976 (3. - 5. 3. 1989 Split) Rezultati z Državnega prvenstva v plavanju za kadete in kadetinje, katerega so se udeležile tudi 4 plavalke krškega plavalnega kluba. V končni razvrstitvi je bil krški Celulozar 9. od 36 klubov kolikor jih je sodelovalo na tem prvenstvu. Rezultati Natalije Repec: prvakinja na 200 delfin 2 : 33, 81, tretja na 400 kravi 4:40,42 četrta na 200 kravi 2:15,18 in 100 krav! 1:03,67, peta na 100 delfin 1:11,89 ter 8. na 50 kravi 30,5. Rezultati Gradišek Sergerje: druga na 400 kravi 4:37,76, 800 kravi 9:30,44, tretja na 200 kravi2:14,14, osma na 100 kravi 1:08,4 Rezultati štafet v postavi Repec IS., Gradišek S., Resni a n I. Černoga IS.: 4 x 200 kravi 3. mesto 4 x 100 kravi 5. mesto 4 x 100 mešano 9. mesto Škafar Andrej Vsa. na tak način zbrana sredstva so namenjena izključno obnovi planinske postojanke na Bohorju. zato darujmo sebi! Še enkrat hvala in hkrati vabljeni! Planinski pozdrav! Propagandna komisija PD Bohor Senovo 28 — Naš glas 4. 28. marec 1989 Kabelska TV v Krškem poskusno obratuje V dveh mesecih in pol so krajani Kri-kega (levi breg) dobili priključke na novi kabelski razdelilni sistem (KRS), kar pomeni, da so konec lanskega decembra dobili priključek prvi interesenti, zadnji pa v začetku marca 1989. Osnovna ugotovitev zadnje seje odbora za izgradnjo KATV Kriko je bila, da KRS Ssicer deluje, vendar je to obratovanje poskusnega značaja, saj glavni izvajalec (Lesnina Ljubljana) s podizvaqjalci vseh del ie ni zaključil. Še tole pojasnilo! To je tudi razlog, da tehničnega pregleda ie ni bilo, zato tudi uporabnega dovoljenja ie nimamo. podpisano pogodbo) . Krajani levega brega Krikega so te obveznosti v celoti poravnali, med ostalimi podpisniki pa je nekaj tudi takih, ki bodo to morali storiti v najkrajiem času, ko bodo prejeli opomine. Sicer pa velja nova cena za nove podpisnike pogodb od 1. aprila 1989. do 1.julija tega leta. Ta cena znaia 4 500 000.-din, plačljiva pa je v treh zapoirednih (enakih) mesečnih obrokih. Na omenjeni seji (14 . marca 1989) smo si i tal i veliko kritičnih pripomb na račun izvajalcev. Najbolj bode v oči, da ta ie ni uspel predložiti glavnega projekta . Mnogo kritik je bilo izrečenih glede nestrokovnega, povrinega in počasnega dela podizvajalcev. Nekateri med njimi so redno zaposleni, preko vikenda pa so prihajali v Kriko na izgradnjo KATV. Neprofesi onalnost se je pokazala tudi v tem, da ni so sodelovali z naiimi nadzornimi organi, ki jih je imenoval odbor za izgradnjo. člani odbora in krajani ugotavljajo, da kakovost slike ni več takina, kot je bila v začetku, člani odbora zato izrecno vztrajajo, da izvajalec prevzeto delo ena ko kakovostno na celotnem KRS, iele nato bomo objekt sprejeli v uporabo in uprav-1janje. Hkrati so člani odbora ponovno izrazili začudenje, da se malo ali nič ne stori za materialno in vsebinsko oblikovanje lo kalnega programa. Premalo se zavedamo, ka ko pomembna je točna in pravočasna informacija na vseh področjih življenja (gospo darstvo, družbene dejavnosti, iport...). KRS je zanesljivo najsodobnejie sredstvo za hiter pretok informacij, zato krajani pričakujejo, da ga bomo znali izkoristiti (Ne pozabimi na itevilne ekoloike nevarnosti v naiem okolju!). Beseda je stekla tudi o neplačanih obveznostih prijavljenih interesentov (s Daljia prekinitev v noči med 18. in 19. marcem je nastala zaradi drevesa, ki se je podrlo in prekinilo električno napelja vo v bližini sprejemne postaje. Da se to ne bi več ponavljalo, je ie v teku akcija, da se električna napeljava spelje po zemlji. Ivan Mirt thtto: trt ( tirn<>)