Roosevelt namerava spremembo v kabinetu Washington, 12. aprila. Kot se govori v krogih, ki so dobro znani s predsednikom, namerava predsednik Roosevelt povzročiti večje spremembo v svojem kabinetu. Roosevelt ne more pozabiti poraza, ki ga je doživel pretekli teden v uporniški zbornici poslancev kongresa, ki je odglasovala z večino osmih glasov proti predlogu za reorganizacijo vladnih uradov. Sedaj je Roosevelt na delu, da pridobi v svoj kabinet ljudi, do katerih ima kongres več zaupanja. Baje namerava predsednik odstaviti delavsko tajnico, in imenovati nove može za zakladniške-ga tajnika, justičnega tajnika in trgovinskega tajnika. Roosevelt želi na njih mesta dobiti ljudi, ki imajo veliko zaupanje v kongresu in ki znajo ustvarjati prijateljstvo. Roosevelt kar ne more razumeti, zakaj je bil v poslanski zbornici kongresa poražen, in to od demokratov. Tri močne poraze je doživel predsednik zadnje čase, in sicer- prvič, ko je bil poražen njegov predlog glede reforme zveznih sodnij, drugič, ko je kongres zavrnil postavo glede delavskih plač in tretjič, ko je kongres odglasoval proti reorganizaciji vladnih uradov. --o- Voda bo dražja Na zahtevo mestne vlade je pripravila mestna zbornica načrt, glasom katerega se bo voda v Clevelandu ponovno podražila. Oni, ki plačujete vodo, dobro veste, da ste včasih plačevali za vodo po dvakrat na leto, a danes plačujete po štirikrat na leto. Voda se je tekom zadnjih šest let podražila za 100 odstotkov. Toda to še ni dovolj. Od 1. maja naprej bodo vodo stopef! podražili. Ako je vaš račun za vodo znašal dosedaj na vsake tri mesece, recimo $3.00, boste za-naprej plačevali $4.50 na vsake tri mesece. To je za Cleveland-čane. Prebivalci predmestij pa, ki dobivajo vodo od Clevelanda, bodo morali plačati zanaprej 75 centov več za vsakih 1,000 kubičnih čevljev vporabljene vode. Pravijo, da novi kanali veljajo silno mnogo denarja in da morajo odjemalci vode nositi stroške. Martin Sweeney Eden najbolj delavnih kon-gresmanov, ki so nasprotovali predsedniku Rooseveltu pri zadnjem glasovanju je bil kongresman 20. okraja v Clevelandu Martin Sweeney. On kot demokrat je predsednika najbolj napadal. Sweeney bo ftioral letos ponovno kandidirati za svoj urad. V 20. kongresnem okraju je do 15,000 naših volivcev. Upamo, da ne bo dobil *od njih enega samega fil&su Dobitek $2.00 članice društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 S. D. Z. se °Pozarja na sejo v četrtek 14. aPrila. Ena izmed navzočih bo dobila $2.00. Pridite in vpišite nove kandidatinje. Važna porodila so na mestu. Po seji prost Prigrizek in zabava. — Odbor. Ogromen dolg Letošnje fiskalno leto vlade ^edinjenih držav se bo zaklju-čila z zgubo $2,500,000,000. Toliko bo vlada več plačala kot Pa bo imela dohodkov. * V Ameriki se nahaja 2,000,-°°0 pohabljenih oseb, ki se ne Korejo same preživljati. Ruski komunisti na delu, da pomagajo Španiji. Ogromne vojne zaloge na polu v Španijo Hendaye, Francija, 12. aprila. Sovjetska Rusija je prišla na pomoč lojalistični Španiji z izdatno zalogo bojne opreme. Rusija hiti s pomočjo, predno general Franco zapre francosko mejo z zmago v Kataloniji. Vlada v Barceloni je izdala povelje, da morajo vsi moški in ženske v armado, ali pa bodo ustreljeni. 150 ruskih vojnih zrakoplovov je bilo včeraj prepeljanih preko francoske meje v Španijo. Komunisti skušajo vse, da pomagajo svojim tovarišem v Španiji, predno so popolnoma poraženi. Ko je zadnji teden barcelonska vlada apelirala na pomoč, se je odzvala samo sovjetska Rusija, dočim so druga države prezrle apel. Toda ruska pomoč je napotila Nemčijo, da je tudi ona začela pošiljati nadaljne zrakoplove v Španijo. Vlada v Barceloni, ki obstoji iz komunistov, socialistov in anarhistov, je odredila, da se mora sleherni moški, ki je zmožen nositi orožje, prijaviti do srede opoldne pri vladi, da ga vpišejo v armado. Kdor ne bo prišel, bo ustreljen. Zanimivo pri tem je dejstvo, da ljudje v onih mestih in vaseh, kamor prihaja Franco-va armada nacionalistov, z največjim veseljem pozdravljajo "upornike." Videti je, da ima general Franco za seboj pretežno večino španskega prebivalstva. Francija namerava mililizirafi šlrajkarje. Generalni šlrajk preti francoski republiki Pariz, 12. aprila. — Novi francoski ministerski predsednik Dalladier namerava mili-tarizirati . francoske tovarne, tako da bi bili delavci pod vojaško disciplino. Francija je danes skoro paralizirana od delavskih štrajkov. Francoski delavci so dosedaj zasegli že 83 tovaren, v katerih je 160,000 običajno zaposlenih. Zlasti delavci v kovinskih tovarnah so na štraj-ku. Te tovarne so bistvenega pomena za Francijo, ker se v njih izdeluje orožje za armado. V Franciji obstoji postava, da sme vlada v času narodne potrebe poklicati slehernega zdravega človeka za službo pri armadi. Ako se ministerski predsednik Dalladier posluži te postave, bo proglasil tovarne za vojašnice in štrajki morajo nehati. 300,000 kovinskih delavcev v Parizu in predmestjih je pri- pravljenih začeti s štrajkom jutri. Delavci nasprotujejo sedanji vladi Dalladiera, o katerem je znano, da je precej konservativen. Iz Pariza se širi štrajk v ostale province republike. Delavci trdijo, da štrajkajo za večje plače, ker je nastala draginja, toda delodajalci trdijo, da so štrajki nastali iz političnih vzrokov in da huj-skajo komunisti na štrajk. V sredo bo podal novi ministerski predsednik Dalladier svoj program kabinetu, pozneje pa parlamentu. Skoro gotovo je, da parlament ne bo odobril njegovega programa in bo Dalladierjeva vlada že v sredo propadla. Dalladier zahteva 15,000,000,-000 frankov za novo orožje, nadalje zahteva, da gre parlament domov in da bodo vladali ministri za prihodnje tri mesece. Jeklarska družba se upira vladnim poveljem Chicago, 12. aprila. The Inland Steel Co., jeklarska družba, je naznanila včeraj, da se bo obrnila na sodnijo, ker nikakor ne želi podpisati pogodbe s C. I. O. unije glede kolektivnega pogajanja. Vladna delavska komisija je zapovedala omenjeni jeklarski družbi, da mora podpisati pogodbo. Kompanija trdi, da pogodba s C. I. O. unijo je brez pomena, ker se unij ski voditelji ne držijo določil v pogodbi. —--o- Bankir oproščen iz ječe, toda bo deportiran Columbus, Ohio, 12. aprila. C. Stirling Smith, bivši predsednik propadle Standard Trust banke v Clevelandu, je bil včeraj na povelje governerja Daveya izpuščen iz zaporov države Ohio, toda le pogojno. Kako hitro je bil izpuščen, so ga prijeli zvezni uradniki, ki ga bodo deportirali v Kanado. Governer Davey je paroliral Smitha pod pogojem, da če ga kanadske oblasti ne bodo aretirale, da mora nazaj v ječo. Smith je bil obtožen, da je poneveril bivši Standard Trust banki $119,000. Obsojen je bil v zapor do 30 let, in je sedel v ječi že od leta 1934. Smith niti ameriški državljan ni bil, pač pa tujezemec iz Kanade. Mir za veliko noč Dunaj, 12. aprila. Nacijske oblasti v Avstriji so proglasile "mir za veliko noč." Vse uradne aktivnosti napram neprijateljem Nemčije in Židom bodo prenehale do 25. aprila. Vojaštvo je dobilo počitnice, ki bodo trajale do 21. aprila. Le toliko vojakov ostane v službi kot je neobhodno potrebno. Smatra se, da je Hitler odredil mir za veliko noč iz posebne naklonjenosti napram katoličanom. Kaj se bo godilo po velikonočnih praznikih, seveda nihče ne ve. CIO brivci Brivci v Clevelandu, ki so se organizirali v C. I. O. uniji, so naznanili, da bodo strigli lase po 50 centov in brili brke po 25 centov. Sedanja unij ska cena je 65 centov za striženje las in 35 centov za britje. Brivci, ki zahtevajo 65 centov za striženje las in 35 centov za britje, so organizirani v A. F- of Labor uniji, in pričakuje se, da bo prišlo do spopadov med brivci obeh unij. C. I. O. brivska unija tudi naznanja, da ne ve, koliko časa bodo znižane cene v veljavi. Cene se bodo ravnale "po ekonomskih razmerah." Na potu v Florido Mr. James Kenich, ki je bil svoječasno privatni šofer za bivšega župana Ray T. Millerja, je te dni odpotoval v Florido, kjer bo dobil Mr. Gongwerja, načelnika demokratske stranke v Clevelandu, katerega bo pripeljal v Cleveland. Gongwerjeva navzočnost v Clevelandu je potrebna radi bližajočih se primarnih volitev. Več WPA del Zvezna vlada je naznanila, da je zopet zvišala število WPA delavcev za Cleveland. Tekom prihodnjih treh dni bo poklicanih najmanj /5,000 nadaljnih delavcev k WPA delom in mogoče celo 10,000. Prodajal žensko Deset let ječe je dobil 31-letni Homer Evans, ki je bil svoječasno farmar v bližini Ravenna, Ohio, zadnja leta je pa živel v Clevelandu. Kaznovan je bil potem, ko je njegova žena pričala, da jo je mož prisilil, da je hodila na cesto in vabila moške k sebi, od katerih je dobivala denar za prostitucijo. Evans je sicer trdil, da je bila njegova žena že prej prostitutka, predno se je poročila, toda sodnik mu ni verjel, pač pa ga je občutno kaznoval. Dovolj konj Vojni oddelek ameriške vlade naznanja, da je v Ameriki danes nad 15,000,000 konj, in da je vojni oddelek vlade še vedno najboljši odjemalec za ameriške konje. Browder govori Earl Browder, tajnik komunistične stranke v Ameriki, nam sporoča, da bo govoril nocoj večer v glasbeni dvorani mestnega avditorija glede miru. Demokratski klub v Euclidu Redna mesečna seja slovenskega demokratskega kluba v Euclidu se vrši v četrtek, 14. aprila v Slov. društvenem domu j v Euclidu ob 8. uri zvečer. Zedinjene države obračajo hrbet liberalizmu. Vzrok so številne nove postave in monopoli Cleveland. — Dr. Harry T. Gideonse je imel te dni v Clevelandu značilen govor glede liberalizma v Zedinjenih državah, ki je zlasti narastel ob času, ko je Roosevelt bil prvič izvoljen predsednikom. Dr. Gideonse je profesor zgodovine na chicaški univerzi in dober opazovalec splošnega položaja. Tekom svojega govora je profesor izjavil, da dobivamo v Zedinjenih državah vse preveč postav, in da ne bo dolgo, ko bo vlada imela monopol nad vsakdanjim življenjem povprečnega Amerikanca. "Novi deal," je dejal profesor Gideonse, "ustvarja monopol s tem, da zagovarjajo organizacijo. Kot največja organizacija na ^vetu je komunistična in faši-stovska stranka. Kjerkoli prevladujejo možje te stranke, zgi- ne osebna svoboda človeka. "Takim časom se bližamo sedaj v Zedinjenih državah. Narod to opazuje in ker je še vedno pristaš osebne svobode, se obrača proč od komunizma, fašizma in diktature. To je vzrok, da je populariteta Roosevelta začela padati. • "Vlada ne bi smela nikdar diktirati ljudem kako naj uravnavajo svoje privatno življenje, še manj pa se bi smela vlada vtikati v osebno prepričanje posameznih državljanov. "Predsednik Roosevelt ima najboljše namene, ker je sam osebno pošten, toda dajte enake pravice, kot jih ima danes predsednik Roosevelt, kakemu nepo-štenjaku v politiki, pa se bomo znašli takoj v fašizmu," je rekel profesor Gideonse. Španska vladna armada potisnjena proti morju. Franco zavzema zadnje postojanke lopalistov Hendaye, Francija, 12. aprila. Čete generala Franca so včeraj zasedle najmanj deset mest ob Sredozemskem morju med Tortoso in Benicario. Pristaši barcelonske vlade se umikajo vsepovsod in bežijo iz dežele. Nacionalistični poveljnik general Valino je izjavil včeraj, da bo tekom prihodnjih 48 ur v posesti vseh obrežnih mest. General Franco je dobil do 200 novih težkih topov, s katerimi obvladuje obrežje Sredozemskega morja. Mesto Tor- tosa, kjer je važna vladna postojanka in trdnjava, je izpraznjeno in bo vsak čas se podalo nacionalistom. Med tem pa se lojalisti hrabro branijo in popuščajo teren palec za palcem. Očividno je, da nimajo na razpolago dovolj moderne vojne opreme. Španci nadaljujejo z begom v Francijo. Računa se, da je samo včeraj pobegnilo do 10,-000 ljudi preko pirenejskih gorskih prelazov v Francijo. V Franciji se nahaja že sedaj nad 100,000 španskih beguncev. Smrtna kosa Včeraj je ob 5. uri popoldne preminula dobro poznana rojakinja Mary česen, rojena Uran-kar, stara 75 let. Doma je bila iz vasi Dob pri Domžalah, odkoder je prišla v Ameriko pred 25 leti. Tu zapušča tri hčere, Ano poročeno Križman, Josephine poročeno Nagode, Louise poročeno Drugovič in pet sinov: Frank, ki se nahaja v Detroitu, Peter, Avgust, John in Pavel. Soprog pokojne je umrl v marcu mesecu leta 1937. V stari domovini zapušča, sestro Ano in brata Andreja. Pogreb ranjke se vrši v petek zjutraj ob 10. uri iz hiše žalosti na 1185 E. 61st St. v cerkev sv. Vida in na sv. Pavla pokopališče pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ranjki ženi ohranjen blag spomin. Naše globoko sožalje preostalim sorodnikom. Politična seja V četrtek 14. aprila se vrši ob 8. yri zvečer redna mesečna seja političnega kluba v 32. vardi, ki pripada k Non-partisan ligi. Seja se vrši v S. D. Domu na Waterloo Rd. Na sejo pride tudi Mr. A. Stevenson, glavni tajnik L. N. P. L., ki bo pojasnil, kaj je glavna naloga Lige. Bo pa tudi par drugih dobrih govornikov, zavednih delavcev. Pridite v obilnem številu. — Odbor. * Ameriška armada dobi tekom prihodnjega leta 2,205 nadaljnih častnikov. Kaj Long zahteva? Včeraj se je iz Clevelanda odpeljal v Washington William Long, znani zagrizeni nasprotnik delavskih unij. V Washing-tenu bo moral ponovno pričati glede svojega delovanja napram unijam. Pred odhodom je Long izjavil, da bo zahteval od kongresa, da začne s preiskavo napram raznim unijskim voditeljem, katere je obtožil izsiljevanja, tatvine, ropa in celo umora. Rekel je, da so izželi iz delavcev milijone dolarjev in da skoro neomejeno gospodarijo v Ameriki, če bi kongres imel kaj poguma, je rekel Long, bi naj prvo začel s preiskavo o poslovanju delavskih voditeljev. Toda kongres-mani se bojijo unij in tako do preiskave ne bo prišlo Dva milijona za šole Clevelandski šolski odbor se je včeraj obrnil na zvezno vlado, da dobi $2,000,000 posojila, da se popravi in prezida 37 šol v Clevelandu, ki niso varne pred ognjem in grozi otrokom v teh šolah enaka nevarnost, kot se je pripetila pred 30. leti v Collin-woodu, ko je zgorelo 172 otrok, šolski odbor je poln zaupanja, da bo dobil potrebno posojilo od vlade. Pri Rožancu V modni trgovini John Rožan-ca, 15721 Waterloo Rd. dobite sedaj posebno znižane cene na oblekah za dečke. Dobite vse potrebščine za žene, moške in otroke po skrajno znižanih cenah. Cene se dvigajo Cene delnicam na borzi se dvigajo. Tekom prvih dveh dni tega tedna so mnoge delnice napredovale za 6 točk. Gradbena sezona Tekom marca meseca je licenčni urad v Clevelandu izdal 376 stavbinskih permitov, kar je za 189, več kot v februarju mesecu. Kot je videti so ljudje le začeli z delom. Denar za gradnjo novih hiš je danes jako lahko dobiti in za primeroma nizke obresti ocl vlade, ki ima na razpolago $1,000,000,000 za gradnjo novih hiš. V vsaki banki se lahko dobijo tozadevna pojasnila. Hiše, katere so začeli graditi v Clevelandu tekom marca meseca, predstavljajo vrednost $525,000. Tudi mesec april ne zaostaja glede stavbinskega gibanja. V prvih osmih dnevih v aprilu je bilo izdanih že 177 gradbenih permitov, kar je gotovo znamenje, nekoliko boljših časov. Smrtna kosa V mestni bolnišnici je preminul Anton Dones, star 56 let. Stanoval je na 1301 E. 55th St. Tu zapušča ženo in eno hčerko. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 2. uri iz Frank Zakraj-šek pogrebnega zavoda na 6116 St. Clair Ave. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja. Preostali družini naše iskreno sožalje! Lepo darilo Community Welfare Club je daroval lepo svoto $20.00 za na-daljno vzdržavanje Jugoslovanske šole moderne umetnosti. V imenu odbora se članicam gori imenovanega kluba iskreno zahvaljuje — blagajnik. Zadušnica Za pokojnim Stanley Ausecom se bo v četrtek brala sv. maša zadušnica v cerkvi sv. Jeronima ob 8:20 zjutraj. Prosi se obile udeležbe. Mestna politika Vprašanje cestne železnice v Clevelandu se vleče že nad dve leti. Zavlačevanje te zadeve gre seveda v škodo državlja-nov. Mestna zbornica je mnenja, da vso zadevo zavlačuje mestni direktor postav Mr. Clum, ki je obenem tudi delničar družbe cestne železnice. Večina njegovih razsodb je takih, da so v korist kompanije. Councilmani so ga radi tega že mnogokrat napadli in pri zadnji seji mestne zbornice je councilman Mihael Lučak iz 28. varde celo zahteval, da pravdni direktor Clum odstopi. Na pomoč pa mu je prišel župan Burton, ki je krepko zagovarjal Cluma, češ, da boljšega direktorja postav mesto Cleveland ne more dobiti. Zadeva cestne železnice v Clevelandu bi morala biti rešena pretekli pondeljek, toda se jfe ponovno preložila, ker je councilman Finkle —.v Floridi na počitnicah. Brzojavil je, da bi on rad govoril tozadevno, toda zaenkrat mu je bolj prijetno v Floridi kot pa v Clevelandu. Mestna zbornica je torej odložila rešitev vprašanja cestne Železnice radi council-mana Finkle. Prihodnji pondeljek je velikonočni pondeljek in zbornica ne bo zborovala. Prihodnja seja zbornice je šele 25. aprila, in se pričakuje, da bo do tedaj tudi councilman Finkle zopet doma 'z solnčne Floride. Vidite, dragi rojaki, tako se rešujejo važna mestna vprašanja. -o- Baseball družina Mladi Mr. Joseph B o 1 d i n, 1376 E. 41 st St., bo letos igral pri Cincinnati Reds baseball klubu, ki je eden najboljših v Ameriki. Ravnatelj Cincinnati Reds baseball kluba se je poše-bno zanimal, da dobi mladega Boldina v vrsto svojih igralcev, ker je Joe poznan kot eden najbolj spretnih igralcev te ameriške narodne igre. Prihaja tudi iz družine, ki je poznana po svojem zanimanju za baseball. Njegov brat Frank (Horse) Boldin je eden vodilnih "soft ball" igralcev v Clevelandu, dočim se je tudi tretji brat Tony odlikoval v isti igri, dokler ga nesreča v letu 1935 ni prisilila, da je opustil igranje. Joe Boldin je star 20 let in se mu nudi dobra bodočnost na baseball polju, kar mu tudi mi vsi želimo. Zagoneten slučaj Naš rojak Louis Zaletel je v nedeljo vjel lepega metulja, ki ima na perutih prav vidno vtisnjene številke in sicer na eni strani "181", na drugi pa "183." Ker vemo, da teh številk ni nihče namenoma pritisnil metuljčku na peruti, je to pač zanimivo igranje narave, če ni bil mar metulj zaposlen pri WPA, kjer so mu dali številko. Mr. Ralph Butala Naš zmežni in mladi slovenski odvetnik Mr. Ralph Butala je letos kandidat za državno zbornico države Ohio. Za njega boste lahko volili pri primarnih volitvah drugi torek v avgustu mesecu. Odvetnik Mr. Butala ima izredne zmožnosti in ga rojakom prav toplo priporočamo. Listnica uredništva Naročnik. Imena zveznih senatorjev iz države Ohio so: Robert J. Bulkley in Vic Donahey. Vsak državljan, ki je 30 let star in 9 let državljan je lahko izvoljen senatorjem. It,v i SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER NO. 86 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 13, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. ___|__AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 13, 1938 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _______________ Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. __Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: US. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. ; __Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ^83 No. 86, Wed., April 13, 1938 Sedaj imate priliko V Zedinjenih državah je danes najmanj pol milijona ljudi, ki se nahajajo v tej deželi že dolgo vrsto let, ki so stari nad 50 let in ki so zvesto služili svoji novi domovini, toda so bili nekako izključeni od ameriškega državljanstva iz tega ali onega vzroka. Največkrat je bil vzrok ta, ker so ljudje postali prestari in se ne morejo naučiti vsega potrebnega o postavah in tudi angeškega jezika ne morejo govoriti točno. Tekom zadnjih dvajset let smo imeli mi pri "Ameriški Domovini" mnogo stotin takih usmiljenja vrednih slučajev, ko so si naši ljudje prizadevali, da postanejo ameriški državljani a niso imeli uspeha. Vzrok je bil, ker niso znali dovolj angleščine, da bi se pred sodnikom primerno izrazili glede ameriških postav. Sicer nobena postava ne predpisuje, da mora prosilec za ameriška državljansko pravico znati perfektno angleščino, toda navada je bila taka, da se je od ljudi to zahtevalo in marsikateri, ki bi bil rad državljan, državljanstva ni mogel doseči radi neznanja angleškega jezika. Mi smo že dolga, dolga leta neprestano pisarili raznim našim kongresmanom, senatorjem in državljanskemu uradu v Washingtonu, da se kaj naredi za te ljudi. Toda uspeh bo prišel, šele sedaj. Lansko leto je bil v poslanski zbornici vložen takozvani "Copeland-Lanzetta" predlog, glasom katerega se starim ljudem olajša pridobitev ameriške državljanske pravice, kar je več kot pošteno od kongresa. Poslanska zbornica kongresa je dotični predlog že sprejela in predlog čaka sedaj odobritve od strani senatne zbornice. Senatna zbornica je, kakor nam sporoča senator Robert Bulkley, pripravljena glasovati ugodno o predlogu. Edina ovira se pričakuje le od strani senatorja Reynoldsa iz države North Caroline, ki je neizprosen sovražnik tujezemcev in ki ob vsaki priliki skuša doseči čim strožje postave proti tujezemcem. Na njega smo te dni naslovili značajno pismo in ga prosili kot se najlepše more prositi, naj vendar enkrat odneha od svojega nasprotovanja in naj vsaj toliko dovoli, da se našim starim ljudem, ki so bili pošteni vse svoje življenje, olajša pridobitev ameriškega državljanstva, četudi ne znajo korektno angleško govoriti. Upamo, da bo senator Reynolds dovolj gentleman in ne bo nasprotoval, za kar bo gotovo dobil hvalo in iskreno hvaležnost od najmanj pol milijona delavcev v Ameriki, ki so preživeli tu svojo mladost, garali in trpeli in bi radi postali sedaj ameriški državljani. Prilika je torej, da bo dotični predlog sprejet in ga bo predsednik tudi takoj podpisal. Kaj pravi omenjeni predlog? To-le: vsak tujezemec v Ameriki, ki je star nad 50 let, ki je prišel v Ameriko pred 5. februarjem 1917 in ki ima prvi papir, lahko takoj zaprosi za drugi državljanski papir, in ne bo na sodniji ničesar vprašan glede postav in znanja angleškega jezika. Imeti mora seveda dve priči, ki bosta pričali, da je prosilec mož ali ženska dobrega značaja. Nikomur ne bo treba iti v šolo, niti se podvreči težkim skušnjam, kakor hitro bo omenjena postava sprejeta v senatni zbornici, kajti poslanska zbornica jo je že sprejela. j Zapomnite si to-le: če hočete biti deležni te izredne pravice in na tako lahek način postati ameriški državljan, morate biti pred dnevom, ko bo stopila nova postava v veljavo, nad 50 let stari, imeti morate prvi papir pred dnevom, ko stopi postava v veljavo in priti ste morali v Zedinjene države pred 5. februarjem, 1917. Za one, ki so prišli pozneje, ne velja nova postava, niti ne velja za one, ki ob dnevu sprejetja postave nimajo prvega državljanskega papirja. Mi vemo, da je samo v Clevelandu do 1,500 naših rojakov, katerih se to tiče. Resno in prijateljsko vam svetujemo, da sedaj uporabite to ugodno priliko in postanete na tako ugoden način ameriški državljan. Glejte, vlada vam nudi vso ugodnost, kakor še nikdar prej. Od vas je sedaj odvisno, če hočete izrabiti to priliko in na lahek način postati ameriški državljan. Nikdar več ne boste imeli vzroka govoriti, da niste mogli postati državljan. Vlada vam gre na roko v vseh ozirih. Storite tudi vi enako. V našem uradu lahko dobite ob vsakem času vse podrobnosti tozadevno. BESEDA IZ NARODA Kaj pravite! Oni demokratski kongresmani, ki so glasovali proti Roose-veltovemu reorganizacijskemu načrtu, so lahko ponosni, ker so s svojo zaušnico Rooseveltu zelo ustregli Hooverju, Landonu in republikancem sploh. Hoover samega veselja ne ve, kaj bi počel. W * Republikanci so zelo veseli nad porazom reorganizacijske-ga načrta predsednika Roosevelta. Ne povedo pa, da so imeli prav enak načrt v mislih le Harding, Coolidge in Hoover, ampak niso imeli poguma prinesti ga v javnost. Bilo je treba pač enega Roosevelta, da je prišel z idejo na dan. In republikanci so se vzdignili kot en mož- proti in s pomočjo nadutih demokratov porazili predlog. Za protekcijo vrta Tale poziv naslovim na naše councilmane in na splošno javnost. Vsi moramo kot državljani nastopiti napram neznosnemu neredu, katerega povzročajo mladi škodljivci. Zadnja leta se godi po parkih tako velika škoda, da uradniki parkov ne vedo, kaj bi napravili, da ustavijo to tolpo zlobnih pobalinov, ki so kakor pobesneli, brez pameti in brez vsake manire slabši kot divjaki. Pred par leti smo slišali, da so v parkih sekali lepa mlada drevesa, ki so stala mnogo denarja. Koliko so s kamenjem že razbili svetilk, razbili in pokradli raznih železnih naprav. Nobena sila ^ih ne zadrži te nore falote, ki so iz samega peklenščka zlobni in srboriti. V našem kulturnem vrtu so dozdaj razbili tri kamenite sedeže. Bati se je, da bo sedaj, ko bo pričelo cvesti, še s koreninami izruvali cvetoče nasade. Prav gotovo pa bodo strgali vse cvetje z vej. Ko sem govoril z dnevnim čuvajem, je rekel: "Sem brez moči napram tem surovežem. Udariti ga ne smem, zmerjati ga ni vredno. Samo gledam ga, ko dela škodo. Vse drugo mi je prepovedano." Tako, vidite, tako potuho daje naša ameriška izobrazba tem falotom. Potem pa se jezijo,' če pobijajo policaje in vse tiste, ki jih zasledujejo, ko kradejo in ropajo, če že mlad lahko dela kar hoče, kaj naj se pa pričakuje od takih, ko dorasejo. Kam bomo prišli v bodočnosti s tako mizerijo, ko bo vse to dozorelo. Ko sem se pritožil v uradu park direktorija, je rekel, naj mu pismeno vse sporočim, da bodo nastavili več stražnikov. Vse to je zelo malo pomagano, če ne bo mestna vlada in mestna zbornica naredila vsaj nekaj kazni za take, ki naravnost in namenoma delajo škodo svojim državljanom. Dajati napise na trate bo brez pomena, če ga pa čuvaj še grdo pogledati ne sme pohalina. Kaj še, da bi ga s palico nagnal. Zakaj pa imamo mi te naše councilmane? že sedem let se delajo vrtovi, ki stanejo ogromne vsote denarja. Do danes še prav dobro ne vem, če vedo vsi naši ccuncilmani, da imamo v Clevelandu kulturne vrtove. Izven Novaka in Vehovca ne verjamem, da še kateri drugi ve za naše vrtove. In vendar so vrtovi tisti, na katere se ozira vsa javnost s ponosom. Če imajo councilmani res v mestu kakšno besedo, naj pred-lože mestu in postavodaji, da se kaznuje škodljivce, ki namenoma in iz same hudobije delajo škodo v mestnih parkih. Na seji uradnikov kulturnih vrtov v mestni hiši je bilo sporočano, da je bilo v enem letu narejene škode za $24,000. če se bo to še nadalje pustilo, bo konnčo še nevarnost za ljudi, da bi šli v park na izprehod. Vse to smatram, da spada strogo pod mestni odbor. Zastopniki, ki so od naroda izvoljeni, so odgovorni za taka dejanja. Vsak gospodar bo gledal, da je njegov vrt v miru in zavarovan pred vsakim, ki bi hotel delati škodo. Prav tako smatram, da ima mesto moč in pravico, pa tudi dolžnost, da zavaruje svojo lastnino. Vedno novi davki, vedno novi policaji, a tam, kjer ga je v resnici potreba, ga ni. To je gniloba, da smrdi. Potem pa še pove tisti čuvaj, da ne sme nikomur kaj žalega storiti, ki delajo v vrtovih škodo. Res, še grdo ga pogledati ne sme. Jaz pa tole rečem: vi rojaki, ki imate čas, ki ste doma ob treh popoldne, pojdite tje v vrt in pazite na zlikovce, ki pridrve iz šol. Videli boste, kako se bodo vsuli ,kot roji čebel, v vrt in drveli preko vrta, mesto da gredo po cesti. Tako delajo škodo na nasadih, ki so stali mnogo denarja. Obljubljeno mi je bilo in na-svetovano, naj prinesemo to šolskim oblastem na nos. To je že dobro, če se ne bodo bali gospod učitelj povedati mladim gospodom, da ne smejo delati škode. Danes se vsak višji boji svojega zlobnega podložnika. Zato še rečem, da v mestni zbornici je treba določiti kazen, potem pa polovite take zlikovce in jim malo ušesa navijte. Par-krat tako, pa bo kmalu odleglo. Vi pa, rojaki, tudi pomagajte. Primite vsakogar, ki ga zasačite, da dela škodo v vrtu. Zapišite njegovo ime in naslov, da s« take prijavi policiji. Nekaj bo že pomagalo. Ampak kakor je šlo dozdaj, ne smemo pustiti. Anton Grdina, preds. vrta. Dopis iz Guclida Kakor se sliši, gre mnogo članic (Slovenske ženske zveze v stari kraj na obisk. Morda si bo šla katera tje tudi fanta iskat? Urna Nežika že nekaj namiguje o tem. Jaz bi ji dala dober nasvet. Predno gre tako daleč na uglede, naj se ra^e prej pri nas zglasi. "Ako še ne ve, ji jaz povem, da bo prišel na 24. aprila k sv. Kristini, ko bo imelo društvo št. 219 KSKJ svojo spomladansko veselico, en skrivnosten fant. Pa tak, da mu ga ni para. Vse dobre lastnosti ima. Pa tudi postave je lepe. Visok je šest čevljev, tehta 175 funtov, je vitke postave, ima plave oči in zapeljivo pogleda. Lase ima take, da se sami kraužljajo. Brki-ce mu silijo izpod nosa. Oblači se elegentno. čevlje nosi številke 8. Roke ima snežno bele. Nos ima malo zakrivljen, znamenje, da je dobrega okusa. Govori v vljudnem tonu. Kakšen poklic ima, boste pa drugič zvedeli. Tako, Nežika, imaš tukaj dobro priliko najboljšega fanta dobiti. Posebno še, ko si tako zauber dekle in se te gotovo ne bo branil. Če pa ne bo drugače, pa kar reci: al me češ, če te čem? Vidiš, pa si boš kar rajžo prihranila. Ako ga pa uganeš po imenu, boš pa še lepo denarno nagrado dobila, ki ti bo prav prišla v teh časih, če mi pa obljubiš, da boš za gotovo prišla, ti garantiram prav dobro zabavo. Sprejmi najlepše pozdrave od ongave Ančke. Za kulturni vrt , Ceveland (Newburg), O.— Res lepa krasna je pomlad. Vsemogočni je vse tako lepo ustva-, ril in uredil, da človeka res mi-C'2 ven v božjo naravo, zlasti pa sedaj, ko je vse v bujnem cvetju. I In kako prijetno bo čez en me-, sec, ko se bomo vsi Slovenci zbrali tam v lepem kulturnem vrtu. Tam je sedaj naš cilj, vse misli in vsi govorijo samo o kulturnem vrtu. Koliko ljudi me je že vprašalo, kako bomo šli tje. Vse radovedno čaka tistega veselega dne, to je 14. in 15. maja. Zanimanje za tisti dan je veliko. Kot izgleda sedaj, bo vsa new-burška naselbina tiste dneve •tam. No da, saj vam je že znano, da kadar se Newburčani zavzamejo za kako stvar, da jo tudi izpolnijo. Torej poslušajte, ljudje božji! Društvo sv. Lovrenca je sklenilo soglasno, da se udeleži korpo-rativno s svojimi zastavami in vsemi člani korakanja na 15. maja v kulturni vrt. To društvo, ki nosi ime farnega patrona sv. Lovrenca, je prvo, ki se je odzvalo. čast zavednemu članstvu I Društvo Mir št. 10 SDZ je na svoji seji sklenilo soglasno, da se udeleži korakanja korporati-vno. Predsednik in podpredsednik tega društva sta Louis Gli-ha in Joseph Globokar, ki sta tudi maršala newburških društev ter bosta tudi vodila newburški oddelek pri tej slavnosti. Cenjeno in priljubljeno pevsko društvo Zvon je tudi odgla-sovalo, da se udeleži. Zapelo bo lepe pesmi, da jih bo veselje poslušati. Naše žene in dekleta se pa pripravljajo za narodno nošo in bodo imele svojo sejo v petek. Takrat bodo še vse natančneje določile za ta veliki slavnostni dan. Druga društva imajo svoje seje drugi teden in se pričakuje od vseh povoljen izid. Kakor sem že rekel, kadar se Newbur-čani zavzamemo, to tudi častno izvršimo. Tisti dan bomo v paradi z godbo na čelu, da rešimo newburško čast. Kdo ne pozna Frank Stražarja? Ta je vedno dobre volje, rad se smeje in tudi rad postreže z dobro kapljico. Tako je bilo oni dan, ko sem bil pri njih. Mrs. Stražar se je pa spomnila na kulturni vrt in je dala en dolar. Prav lepa hvala obema. Joseph Vrček je vedno pripravljen za dobro stvar in je ves ynet za kulturni vrt. Oni dan je ponovno dal en dolar. • Mrs. Mary Slak je tudi rekla, če je že njen mož dal za vrt, bo tudi ona dala in je darovala en dolar. Andrej Slak je blagajnik newburškega okrožja in prvi gl. podpredsednik odbora za kulturni vrt. Tako naj torej širša javnost ve, da se mi pripravljamo za ta velika slavnostna dneva 14. in 15. maja. Kaj več poročam prihodnjič. Vsem Slovencem kličem: pozdravljeni in pripravite se v vrste za takrat, da bo ljubljanski župan odnesel najlepše vtise od nas. Anton Meljač, tajnik. -o- SPOMLADANSKO SONCE Vsepovsod doni zdaj pesem Aleluja dol z neba, naj se dnevi tužni zimski spremenijo v raj srca. Spet po logu nabirala šmarnice, trobentice, bom v kito jih spletala, dala tebi na srce. Naj bi cvetke nežne, mile, spremljale življenja pot, naj ti dneve tužne, žalne, razveseljujejo povsod. Marjanca Kuharjeva. '. sebe zagotovile boljšo bodočnost. Zato pa čast vsem, dekletom in pa onim, ki so jim šli v tem ozira prijazno na roke. Edino, kar še sedaj potrebujemo, je navzočnost vas staršev na nocojšnji seji. Zato naj ne manjka noben. Tudi dekleta so dobrodošle. Sploh vsak, kateri se zanima za napredek in obstoj mladine, je dobrodošel. želim vsem številnim pevcem in pevkam pri Iliriji vesele velikonočne praznike ter veliko lepih pirhov. Margit Kogovšek, predsednica. -o- Kanarčki bodo peli V nedeljo 17. aprila, ob pol štirih popoldne, se bo vršil koncert Kanarčkov. Ta koncert bo veliko drugače in boljši, ker so se Kanarčki trdno zavzeli, da bodo pokazali vse najboljše svoje zmožnosti. Naša predsednica Albina Kodek nas zna tako navdušiti, zato ni čuda, da tako trdno držimo skupaj in ji pomagamo. Torej pridite na koncert, da boste videli, kako zna vaša mladina prepevati. Tako krasnega ni bilo še nikdar, kot bo ta koncert. Zlasti vi starši pridite in pošljite tudi svoje otroke. Pomnite tudi, da bomo po tem koncertu zopet sprejemali pevce in pevke k zboru. Takoj po programu se bo začel ples. Pa otroci ne bodo plesali. Program bo precej dolg in peli bomo nove pesmi. Tako so lepe, da vam bodo ginjenosti solze šalile oči. Ene so pa tako vesele, da se boste od srca nasmejali. Najprej bo deklamirala naša Viktoria Hočevar "Zatirani bo vstal." Zatem bo zapel kvartet: Dorothy Lawrencic, Albina Se-gulin, Rudy Zabukovec in Joe Stradiot "Samoglasniki." Sole bodo peli: Mary Skerl — Koline ; Julia Bartol — Kdo bo zmeraj ; Jane Novak — Božji volek; Frank Novak — Pohod sokolov; Lillian Matko '—■ Najboljše vin-ce in Millie Mirtel — Deklica psičku. V duetih bodo peli: Emma in Rose Koprivnik — Pozdrav Gorenjski; Sylvia Zeleznik in Olga Novak — Kosec; Mary Samsa in Viktoria Hočevar — Bog je ustvaril žemljico; Mitzie Mirtel in Viktoria Zabukovec — Ko otrok zaspi ;• Mary Tavčar in Josephine Hočevar — Preljuba pomlad; Frank Novak in Stanley Zabukovec — Šent Peter, Šent Pavi; in Elsie ter Olga Zadnik — Rožici. Emma Koprivnik, tajnica. -o- MED GADI JE SPAL Priprave za Materinski dan Vse starše, posebno pa še odbornike se tem potom prav vljudno vabi, da se prav gotovo udeležite danes večer po pobožnosti redne mesečne seje za Ilirijo Jr. Hi. Ker je to zadnja seja pred koncertom oziroma pred sijajno materinsko prireditvijo, zato je neobhodno potrebno, da ste vsi navzoči, kajti vse podrobnosti je treba rešiti na tej seji. Potreba je tudi razdeliti delo, tako, da bo vsak nekaj storil. Kajti eden ali dva ne zmoreta vsega, zato pa starši, pridite, da daste še zadnji trenutek svoje nasvete in pa da prevzamete eno ali drugo delo. Kot vam je že znano, se vrši ta materinska proslava na 8. maja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vstopnice gredo jako hitro naprej v prodaji. Bojim se, da jih bo zmanjkalo še pred prireditvijo. Zato naj si jo vsak takoj preskrbi, da nazadnje ne bo kake zamere, ako ne bo dobil vstopnice. Dekleta, ki spadajo k Iliriji Hi, so se jako potrudile v nabiranju oglasov, za kar jim vsem, katere so kaj storile v ta namen, prav prisrčna hvala. S tem, da so se toliko potrudile, so si same Iz Danskega poročajo tale čudni dogodek: Mlad pastir, ki je služil pri danskem kmetu, je več noči zapored spal med gadi, seveda, ne da bi se bil sam zavedal, v kakšni druščini je. Dasi niti slutil ni, kdo spi pri njem, je vendar vsako jutro tožil, kako je vso noč imel mrzle noge. Gospodinji je večkrat pripovedoval, kako je. Komaj leži pol ure v svoji postelji, že postanejo noge čudno mrzle in jih ne more do jutra pogreti. Kmetica pa tega nikakor ni mogla razumeti ter je sodila, da fant nalašč tako govori, da bi dobil drugo posteljo. Ker pa fant le ni prenehal tožiti, je kmetica sklenila stvar do dobra preiskati. Kakor je na Danskem navada, je pastir spal na vresju, po katerem je bilo položenih nekaj slamnih otepov, čez vse to pa je bila pogrnjena platnena rjuha. Kmetica je nekega večera šla s pastirjem v njegovo spalnico. Fant je legel, kmetica pa je pazila, kaj bo. Ni še minilo pol ure, ko je fant povedal, da že zopet čuti tisto čudno hladnoto na svojih nogah. Kmetica je naglo odgrnila odejo in nato še rjuho, nakar je na ves glas zakričala' na pomaganje. V svojo veliko grozo je namreč pod rjuho zagledala dva velika, gada. Ti dve živalci pa sta s svoje strani seve- da bili tudi hudno nejevoljni, ker ju je kmetica zmotila, ko sta se ravno dobro pripravili spat. Gada sta dvignila svoji glavi ter začela sikati. Na krik gospodinje so prihiteli hlapci, ki so oba gada ubili. Nato so začeli preiskati vso posteljo in spodaj pod vresjem našli gnezdo, v katerem je bilo še enajst majhnih gadov. Gad j a zalega je namreč v vresju imela svoje gnezdo. Ko pa je zvečer legel v posteljo ubogi pastirček, je postajalo vedno topleje. Gadje so začutili toploto, prilezli so na površje in se greli ob pastirjevih nogah. Tako ni nikako čudo, če je pastirček imel ponoči vedno mrzle noge. -o- IZ DOMOVINE —Kriza vložki dolini. Ložka dolina je znana kot pasiven kraj. Visoka nadmorska višina onemogoča marsikakšen kulturni pridelek, skoraj vsakoletne poplave po sredi doline na-rede mnogo škode tako na ozi-minah, kakor tudi spomladi na okopavinah. Nekaj let nazaj je tudi toča napravila mnogo škode, tako na koruzi, pšenici, ajdi itd. Kmetje se ob takih prilikah zanašajo na edino rezervo, ki jo imajo tako skopo odmerjeno, to je na gozd, češ, bom pa nekaj lesa prodal, pa bom kupil potrebno prehrano, to je koruzo. Pa les za našo dolino nima in nima take cene, kakor jo doseže v drugih krajih našega okraja. Morda bi bilo dobro, da bi oblast tukaj naredila malo več reda, da ne bo ta ubogi kmet tako izkoriščan. — Javna dela počivajo in čakajo usmiljenja odločujočih činite-ljev. Dajte nam elektriko, vodovod, ceste, mostove, reguliranje potokov itd. "Kjer ni dela, ni jela," pravi pregovor. Ni čuda, če kmečki proletariat zapušča rodni krov in si išče, čeprav večkrat zaman, kruha po Franciji, Holandiji, Španiji itd. Koliko žalostnih primerov je v dolini, da je družinski oče pustil doma ženo in nedorasle otroke in šel v tujino, da jim prisluži za potrebno prehrano. Na prihranke niti ne misli, Zdaj pa piše domov, da bi rad prišel nazaj pa nima denarja za pot, kaj šele, da bi plačal dolg, ki ga je naredil pri odhodu za potne stroške. — Ljudje čakajo tistih predvojnih in povojnih časov, ko se je prodajal les v večjih množinah za dober kup, ko so zaslužili vozniki čez poletje toliko, da so za zimo oblekli družino, kupili potrebno prehrano, plačali davke, zavarovalnino itd., ko so tesarj imeli dela na ponudbo za zmerno plačo (saj tesar nikdar ni bil dobro pla-.čan) in je šel preostali denar v hranilnice, odkoder pa ga ni bilo na spregled polnih šest let. Sedaj je v tem pogledu mnogo boljše. Hranilnice se odpirajo. Vidimo, da se naši voditelji vendarle trudijo za nas in nam pomagajo iz stiske. —Nenadna smrt na postaji-Na peronu ljubljanske glavne postaje je zadela nekega potnika kap. Ko so prispeli na pomoč poklicani reševalci je bil že mrtev. V neznancu so spoznali 25-letnega brezposelnega delavca Lojzeta Dragarja iz Moravč. DEKLETA IN ŽENE Sedaj je čas, da si izberete in naročite za veliko noč fii*° in najnovejše mode "Sterling suknjo ali obleko direktno tovarne, kar naredite lahko veliko ceneje kot kje drugje. Samo pokličite me ali pošljite vaš naslov, da vas peljem v tovarno. Pripravljen sem v«ak dan, tudi v nedeljah zjutraj. Se vam priporočam BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON RD. Tel. ENdieott 3426 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 15, 1938 __} KRIŽEM PO JOTROVEM r* auaikua tmTlrmlVm K. Kara ............ « ..........»i "Videl sem galerijo, ko smo se selili v stolp. Na tisti galeriji je najbrž stala 'stara mati,' ko je blagoslavljala svoje otroke." "Sedaj pa ne more več ven, razen če bi zlezla črez ograjo." "Čemu so vrata zazidali —? Kako pa se pride na ploščad?" "Skozi lino v tleh." "Hm —! Ploščad je na vse strani odprta?" "Da." "Kako pa je, kadar dežuje? Deževnica se nabere na ploščadi in teče skozi lino v spodnja nadstropja —! Ali je poskrbljeno, da se odteka?" "Da. Lino v tleh zapira lopu-ta, ki pa je na robeh obložena z gumi jem in se zapira ne-prodirno. Dalje je v ograji luknja, ki se skozi njo lahko odteka deževnica." »Hm —! Tista ploščad nam utegne biti nevarna —!" "Zakaj ?" "Od zunaj lahko pridejo na galerijo, od tam na ploščad in skozi line k nam v pritličje—." "Stolp je previsok!" "Ne. Pritlična soba je tako nizka, da z glavo segam do stropa, torej nekaj manj ko dva metra. Če sta sobi v prvem in drugem nadstropju tudi tako nizki, ležijo tla ploščadi komaj slabih šest metrov nad zemljo. Ako računam še dva metra za debelino vseh treh stropov, bo galerija komaj osem metrov nad tlemi." "Kako pa bodo zlezli osem metrov visoko?" "Po lestvi." "Misliš, da imajo tako visoko lestvo?" "Pri takem velikem gospodarstvu lestve vedno rabijo. In če ena sama ni osem metrov visoka, pa zvežejo dve ali tri. Povej, ali se da loputa zapreti z zapahom?" "Ne." "Vidiš! Line v prvem in drugem nadstropju nimajo loput?" "Ne." "Ako torej hočejo priti do nas, jim je pot odprta. Lestvo prislonijo, zlezejo na galerijo, odprejo loputo in se splazijo po stopnicah k nam. Brezskrbno bi spali, nepričakovano bi nas napadli —. Ni pomoči, sam moram gori da vidim, kak je položaj." "Kako pa boš prišel po stopnicah?" "Očko, ti me boš nesel! Me boš vzel na rame?" "Da, effendi! Le kar sedi!" Pobasal me jel na svoja široka ramena in me varno nesel po stopnicah v stolp. Vsako nadstropje je res imelo le eno samo sobo. V tleh je bila lina, na njo so bile prislo-11 j ene stopnice. Line so bile brez loput, le zadnjo, v stropu drugega nadstropja, je zapirala močna, težka loputa. Na robeh je bila obložena z debelo plastjo gumija, ki ni puščal vode. Ograja je bila meter visoka, ploščad sama pa dobra dva metra. Med stebri se je videla na vrt, na polja in nasade. Kamenita galerija krog stolpa je bila že vsa razpadla in trhla. Ni bilo več varno stopiti na njo, zato šo menda tudi zazidali vrata. Meril sem z očmi višino stolpa od galerije. Nisem računal premalo, res ni bilo več lco slabih osem metrov. Ker je bilo v pritličju samo eno okno, so na drugi strani lahko brez skrbi pristavili lestvo in zlezli na galerijo. Kako bi se zavaroval pred napadom —? Le eno se je dalo ukreniti. Loputo smo morali od znotraj tako trdno zabiti, da je od zunaj, s ploščadi, niso mogli odpreti. Ozrl sem se še po okolici. Razgled je bil res lep. Pa oblačilo se je. Že na potu k Ha-; bulamu sem opazil, da se pripravlja k dežju. Jesen je prihajala v deželo in z njo za tiste južne kraje deževna doba. Očko me je odnesel nazaj v pritličje. Sedel sem na blazinice in razmišljal, kako bi preprečil Habulamove načrte. Mlad, krepek fant nam je prinesel vode. Njegov obraz je bil odkrit *in razumen, prijazen. Radovedno nas je gledal. "Selam!" nas je pozdravil. "Gospodar me je poslal, vode sem vam prinesel. Tudi večerja bo kmalu gotova." "Zakaj pa Humum ni prišel?" "Gospodar ga potrebuje." "Pa je pravil, da nam bo stregel —." "Gospodarja so napadle bolečine v nogah, protin ga spet trga, ker se pripravlja k dežju. Pa mora Humun ostati pri njem, ker ga je vajen." "Torej nam boš ti stregel?" "Da, gospod, če ti je prav!" "Bolje mi ugajaš ko Humun. Kako ti je ime?" "Janko." "Aha —! Ankin zaročenec si, kajne?" "Da. Pravila mi je o tebi. Bogato si jo obdaril. Preštela je denar šele, ko je prišla domov. Pa se je prestrašila. Najbrž si se zmotil. Toliko ji gotovo nisi mislil dati. Dala mi je .denar, da ti ga vrnem." Spoved v masonski loži Slavni afriški misijonar pripoveduje: "Tole se je zgodilo tik pred svetovno vojno. Bil sem takrat v Parizu. Zbiral sem prispevke za sirotišnice in šole v Kairu in Hartumu. Prejšnji dan se je zbiranje za afriške črnce prav dobro obneslo. Ves hvaležen Bogu in dobrotnikom sem se vrnil v svoje stanovanje. Bila je že deseta ura zvečer. Molil sem brevir, ko nenadoma zaslišim trkanje. V začudenju nad tako poznim obiskom sem vzel svečo in šel odpiral. V sobo je stopil lepo oblečen moški. Vljudno je pozdravil ter začel : "Oprostite, prečastiti, da sem si drznil motiti vas s poznim obiskom. Prišel sem po duhovnika za umirajočega, ki želi brezpogojno z vami pred smrtjo govoriti." "Toda, zakaj kličete vprav mene, popolnega tujca, in ne tukajšnjega župnika?" "Umirajoči je izrecno zahteval vas prečastiti!" — je odgovoril neznanec. Stvar prepuščam vaši uvidevnosti in volji. Kakor hočete, storite. Vendar dolgo ne bom čakal." Nemudoma sem sledil neznancu. Na ulici naju je čakal udoben vaz. Neznanec mi je prijazno ponudil sedež, pomagal mi je zlesti notri, zaprl vratca in jadrno skočil na kozla, konji so v lahnem diru stekli po ulici. Ob svitu pouličnih svetilk sem v svoje veliko začudenje zagledal ob sebi še tri sumljive obraze. Ves prestrašen sem se že pripravil na beg. Toda v istem trenutku me je zgrabil eden izmed mož za grlo, drugi mi je nastavil na prsi bodalo, ostala dva pia sta potegnila samokrese. Udarila je zame zadnja ura . . . Tedaj sem se priporočil božjemu varstvu in goreče prosil Boga, da bi mi dodelil srečno zadnjo uro, kajti mislil sem, da je konec blizu. Nič se nisem upiral iz sem mirno pričakoval z zavezanimi očmi. Res, strašni moji tovariši mi niso hoteli nič hudega, samo da sem ostal miren; toda, ali sem se mogel zaupati takim skrivnostnim ljudem! Njih trdovratni molk je večal moj strah . . . Skoro po dveh urah nagle vožnje se je kočija ustavila. Skrivnostni možje so me odvedli v prostorno poslopje. Vodili so me po mnogih bodnikih, zdaj po stopnicah gori, potem spet doli, na desno in levo ... Končno so mi odvezali oči. Vrata so se zaprla, ostal sem sam; začel sem se ogledovati: bil sem v udcjbni, z dragocenimi velikimi preprogami okrašeni dvorani. Zaman sem se oziral — umirajočega bolnika nikjer! Kakor ohromel sem stal -na mestu, kjer so me pustili. Nisem vedel, kaj naj mislim, ne, česa naj se lotim. — Toda iz starinskega naslonjača se je dvignil nenadoma visokorasel človek srednjih let. Prijazno me je pozdravil in prosil, naj sedem. Pa sem odgovoril: "Poklicali so me k težko bolnemu, toda kot vidim, se je zgodila pomota, ali je pa kaj nenavadnega. — Ako me čuti ne varajo, ste vi popolnoma zdravi?" — "Da, zdrav sem, — se je žalostno nasmehnil mož — "toda .. . čez eno uro bom umrl. Zato prosim, pripravite me na krščansko smrt." "Kaj naj to pomeni? Saj ste vendar popolnoma zdravi, pa vendar pravite, da boste čez eno uro mrtvi?" Neznanec je mirno odgovoril: "Bil sem član družbe (ma-sonov) ter sem opravljal visoke službe; kajti temu primerno so vpoštevali moje stališče v državi in družbi. Poleg tega so vsled vestnega izvrševanja dolžnosti mogli mojo veljavo in moči uporabljati organizaciji v korist. Odločno in drzno sem uresničeval družbine načrte od svojega 28. leta dalje. Pred kratkim so mi dali krat-komalo nalog, ubiti zelo spoštovanega in bogaboječega pre-lata. Odločno sem se uprl, čeprav sem vedel, da me po krutih določbah naše družbe čaka neizbežna smrt. Sodba je bila izrečena — še nocoj bom umo-I rjen. Ko sem bil sprejet v to družbo, bi moral priseči, da ne bom ne v življenju ne v smrti klical duhovnika. Temu pa sem se odločno zoperstavil. Ker pa so vedeli, da me bodo lahko izkoriščevali, — so se udali. In zdaj je spolnjena j moja poslednja želja. Da bi ne j bilo nevarnosti, so poklicali i vas, prečastiti, ki vam dejanski položaj tukaj ni znan." [ "Kakšne smrti boste umrl?" I "Povsem enostavno. V vrat bodo zasadili železne viličaste klešče tako, da bosta oba konca preščipnila vse glavne žile. Jaz sam sem moral več nego 50 ljudi, ki so prelomili dano besedo, na tak način poslati na oni svet, ali pa sem gledal, kako so drugi umirali. Tu ni nobenega priziva, a če bi se tudi kdo hotel rešiti, se mu to ne bi posrečilo, kajti pasti naše tajne družbe so nastavljene po vsem svetu. Lepo prosim, poslušajte spoved grehov vsega mojega življenja! Dolga bo, zakaj moja vest je krvava, omadeževana z božjimi ropi in drugimi nenravnostmi. Imam še samo eno uro časa" — je rekel ter naglo pogledal na zlato, z briljanti posejano uro. "Ne vzamem ga nazaj! Dobro sem vedel, koliko sem ji dal. Le nesi ji ga spet nazaj! Njen je!" "Preveč je, gospod!" "Ne. Morebiti poklonim tudi tebi toliko in še več, če bom zadovoljen s teboj." "Ne maram bagšiša, gospod. Ubog sem, pa zaslužil si bom denar. Stregel ti bom z veseljem in brez bagšiša. Anka mi je pravila, da si naše vere in da si bil v Rimu. Srečen sem, če ti ustrežem." "Vidim, da si priden človek. Veselilo bi me, če bi ti mogel koristiti. Kaj bi imel najrajši?" "Da bi bila Anka prav kmalu moja žena." "Prej pa morata imeti vsak svojih tisoč piastrov, kajne?" "Seveda. Sicer ne moreva začeti." "Pa glej, da boš tistih tisoč prav kmalu imel!" "Anka ti je vse izblebetala, kakor čujem —." "Nič ne de! Koliko vama še manjka?" "Anki manjka še mnogo, sam pa bom kmalu imel svoj tisočak." "Kmalu? Koliko ti še manjka?" "Samo dve sto piastrov." "Kedaj si jih boš prislužil?" "No, dve leti še bo treba delati. Pa potrpel bom. Krasti nočem, Habulam pa slabo plača." "Kaj pa, če bi ti jaz podaril tistih tisoč piastrov?" Neverno me je gledal. "Gospod, šališ se!" "S takim, pridnim, poštenim dečkom se ne sme šal uganjati! Veš, kar dal ti bom tistih tisoč! Ti pa boš še dalje šte-dil in prilagal k Ankinemu zakladu." Dve sto piastrov je bilo približno pet sto dvajset dinarjev. Rad sem mu jih dal, vreden jih je bil in — saj mu nisem dal iz svojega. In kako srečen je bil! Kar razumeti ni mogel, da mu da tujec toliko denarja, ki si ga niti zaslužil ni. (Dalje prihodnjič.) "Ne trativa časa!" Pokleknil je pred moj stol Ura je potekla, odprla so se vrata in nekaj mož je s trdimi koraki vstopilo, da bi odvedli obsojenca. Ta pa si je izprosil še pol ure, kajti spoved še ni bila končana. Sprva se niso dali o meh č i ti, rekoč, da je že ena po polnoči. Že ga je eden prijel za roko in ga hotel s silo odvesti. Tedaj se je ta skliceval na dano obljubo, pa tudi jaz sem ga pri prošnji krepko podpiral, dokler mu niso strašni možje dali še 20 minut časa ter se umaknili. Medtem je nesrečnež opravil spoved. Občutljiva je bila njegova pokora. Iz hvaležnosti mi je poljubljal roke; iz oči so mu tekle grenke solze veselja. Kako mi je bilo težko, da mu nisem mogel podeliti sv. popotnice ! Tolažil sem ga in mu prigovarjal, naj zaupa Vanj, ki je na križu umrl za grehe vsega sveta in umirajoč odpustil skesanemu razbojniku. Podaril sem mu križček. Krčevito ga je poljubil in skril pod obleko. Nato sem ga vprašal, ali nima morda na svetu še kakšnih zadev, ki bi mu jih lahko uredil? Prosil me je, pozdraviti njegovo ženo in obe hčerki, izmed katerih je eno vstopila v samostan ter goreče moli za izgubljenega očeta. "Prosim vas, povejte jim, da sem se pred smrtjo spravil z Bogom!" "Toda mogoče mi ne bodo hotele verjeti, ako jim ne bom dal trdnih dokazov. Zato prosim, napišite jim nekaj besed." Vzel je moj zapisnik in napisal : "Predraga Klotilda! Poslavljajoč se od tega sveta, prosim za odpuščanje. Pozdravi najina ljubljena otroči-čka. Vse vas bom srečal v nebesih. Molite za mojo dušo! Tvoj Teodor. Zahvalil se je ter mi vrnil zapisnik in me prosil, naj mu povem še kaj besed v tolažbo in pogum. Komaj sem mogel spregovoriti, ko se nenadoma odpro duri in vstopili so štirje moški. Zastavil sem jim pot, jih prosil in moledoval, da bi ljubemu možu in očetu podarili življenje . . . Samo posmehovali so se mi. Ponudil sem svoje življenje za nesrečnega obsojenca. Padel sem na kolena in tako prisrčno prosil. Zvezali so obsojenega in ga odvedli. Nesrečnež je vzkliknil. "Bodi zdrav, oče, naj ti poplača Bog, kar si mi dobrega storil! Oče, spominjaj se me v molitvah!" Globoko razžaloščen sem mu sledil. Zaprla so se vrata. Po hodnikih so naglo odmevali koraki. vožnje pa so me odložili na nekak železen predmet. Mislil sem, da me čaka neizogibna smrt . . . Koraki odhajajočih so potihnili . . . Globoko sem si oddahnil. Previdno sem si potegnil obvezo raz oči — bil sem sam. Začelo se je svitati . . . Pred mano so se začeli javljati obrisi vrtnarije. Kmalu so se odprla steklena vrata in prikazala se je ženska. Pristopil sem, se opravičil, češ, da sem se izgubil ter povprašal, kje sem. "Tri ure od Pariza," je odgovorila. "Tri ure od Pariza!" — sem mehanično ponavljal . . . "Če želite, prečastiti, hitro v Pariz, lahko prisedete; se peljem na trg" — je prijazno spregovoril pristopivši vrtnar. Z veseljem sem sprejel ponudbo in se odpeljal. Ves izmučen in pobit sem prispel v Pariz; zvlekel sem se v posteljo ter neprestano ugibal, ali je bilo vse to sen ali resnica. — Da, bila je čista resnica! Drugi dan sem v bližnjem samostanu presv. Srca opravil zadušnico za nesrečnega člana tajne družbe. Po končanem opravilu pa me je predstojnica vprašala, zakaj sem tako zamišljen in v skrbeh. Nekaj sem tjavendan odgovoril. Ker pa ni bila z odgovorom zadovoljna, sem ji povedal dogodek prejšnje noči. Vsa začudena in razburjena mi je sedaj predstojnica povedala, da je pokojnikova hči, ki je redovnica—v tem samostanu, ter goreče moli za svojega dragega očeta; saj ve, da je v tajni družbi. Sedaj pa, kako veselje, ko bo izvedela, da se je spreobrnil! O božiču sem spet razmišljal o nenavadnem dogodku. Slučajno pa mi je pogled obstal na pariškem listu, ki poroča o raznih smrtnih slučajih, med drugim prinaša tudi seznam najdenih trupel, katera polože v javno mrtvašnico, če jih nihče ne pozna. Šel sem tudi jaz tja in našel tam 6 trupel, a nobeno ni bilo podobno onemu, ki sem ga iskal. Že sem hotel oditi, vendar sem še enkrat pazljivo pregledal. Nenadno sem na steni zagledal znano obleko, a na njej je visela relikvija sv. kriza. Še enkrat sem si ogledal poleg obleke ležeče truplo. Zares, to je bilo truplo nesrečnega spreobrnjenega raa-sona. Bil je zelo spremenjen. Nekoliko sem odgrnil pogri-njalo. V vratu sta bili dve majhni ranici. Pristopil je paznik: "Ali iščete med temi trupli svojega znanca?" "Proučujem vzroke smrti"— sem odgovoril. "Ta človek je bil potegnjen iz reke. Očividno je utonil"— je rekel paznik. — Bal sem se, da bi ne izdal skrivnosti, zato si nisem upal" reči možu, da se zelo moti, ampak sem naglo odšel. Drugo jutro sem zopet ma-ševal v onem samostanu. Po sv. maši je stopila v govorilnico redovnica ter s solzami v očeh prosila: "Prosim spominjajte se v svojih molitvah in pri sv. maši mojega nesrečnega očeta!" "Oprostite, častila sestra, kaj pa se je zgodilo?" "Oh, nimam svojega dragega očeta, dvakrat ga nimam: ne ne zemlji, ne v nebesih! Če bi umrl v božji milosti, bi mogla pretrpeti. Toda, po tako brezbožnem življenju — tako nagla smrt . . . Vse bolečine, rane in težave na tej zemlji bi hotela pretrpeti; vse peklenske muke prestati, ko bi vsaj tako mogla rešiti njegovo dušo." "Božji Zveličar se je ob smrti usmilil razbojnika. Vaše goreče molitve, sestra, so gotovo pomagale očetu." "Zelo dvomim, — je odgovorila redovnica, — kajti moj oče je bil član tajne družbe. Člani te družbe pa se odpovedo Ta dva ribiča sta imela) veliko smolo. Vjela sta skozi luknjo v led na reki sv. Lovrenca veliko ščuko, ki je tehtala 22 funtov. Pa ker za te vrste ribe ni zdaj odprta sezija, sta jo morala vreči nazaj v vodo. Naglo so se odprla vrata in isti štirje so vstopili. Ne da bi mi ukazili, sem jim pomolil roki, vendar so mi zavezali samo oči ter me odpeljali po dolgih zavitih hodnikih gori in zopet doli. Končno so mi odvezali oči. Bil sem v močno razsvetljenem prostoru, čigar okna so bila trdno zavešena. V krasni dvorani je dišalo po različnih jedilih; v srebrnih samovarjih je vrel kitajski čaj; raznobarvne buteljke so pričale o velikem razkošju. Veliko gospodov in gospa je prihajalo in spet odhajalo. Eni so jedli, pili, drugi pa se razgovarjali. Tuše je manjša skupina živahno prepirala, tam spet je stal posameznik, ves zatopljen v razmišljenje. Nekaj gospodov in gospa je prišlo k meni in mi hotelo po-streči. Vljudno sem se opravičil ter pripravil na odhod od te tajne družbe. Pristopilo je nekaj mož Zavezali so mi znova oči ter me odvedli v pripravljeno kočijo. Čez nekaj ur za slučaj smrti kakršnemukoli verskemu opravilu." "Toda, če pa je vaš oče pi*ed smrtjo opravil spoved? — jaz sam se ga spovedal!" Vzel sem zapisnik in ji pokazal očetovo pisanje. Obrez se ji je razjasnil. Poljubila je listič, padla na kolena, dvignila zasolzene oči proti nebu in vzradoščena vzkliknila: "Bogu večna zahvala! Moj oče je zveličan!" DNEVNE VEST! 82 oseb utonilo v povod« nji v južnih državah Washington, 12. aprila. V državah Alabama in Georgia je bilo tisoče ljudi prisiljenih bežati pred poplavo, ki je v teh dveh državah dosedaj zahtevala že 82 žrtev. V krajih, kjer navadno ob tem času vse bujno cvete in uspeva, prevladuje mraz in reke so prestopile svoje bregove. Ameriški rdeči križ je poslal nad sto bolničark in zdravnikov v prizadete kraje. Jackie~Coogan~toži mater in očima Los Angeles, Gal., 12. aprila. Jackie Coogan, znameniti mla-dinskil filmski igralec, je vložil tožboi na sodni ji, v kateri zahteva od svoje matere in svojega očima $4,000,000, katere je zaslužil on kot mladinski filmski igralec. Oče Coogana je bil leta 1935 bibit v neki avtomobilski nezgodi, in mati se je drugič poročila z nekim Isaakom Bern-steinom, katerega mladi Coogan dolži, da je tako vplival na njegovo mater, da je zapravljala njegovo premoženje. Jackie Coogan je star 23 let in poročen. V svoji obtožnici pravi, da je brez vsakih sredstev, ker sta mu mati in očim prevzela vse premoženje, ki ga je zaslužil kot filmski igralec. -o- Bivši milijonar Whitney se nahaja v Sing Singu New York, 12. aprila. Richard Whitney, bivši milijonar, eden prvih članov največjega finančnega podjetja na svetu John P. Morgan & Co. je bil poslan v državne zapore v Sing Sing. Sinoči je preživel v newyorskih zaporih, kjer je sedel med roparji, tatovi in enakimi potepuhi. Whitney je bil spoznan krivim, da je osleparil številno svojih sorodnikov in prijateljev za ves njih denar. Obsojen je bil v desetletni zapor. Nekdaj je premogel skoro sto milijonov dolarjev, danes je brez centa. Štiri leta bo moral biti v ječi, predno bo mogel prositi za pomilošče-n je. Zedinjene~države kupu-jejo kitajsko srebro Washington, 12. aprila. Uradne vesti naznanjajo, da so zadnje čase začele Zedinjene države kupovati kitajsko srebro v večjih množinah. Tekom preteklih par mesecev je ameriška vlada kupila za najmanj $50,000,000 kitajskega srebra. Kitajsko srebro je importirano iz Londona v Ameriko in Kitajska rabi ameriški denar za nakupovanje vojnih potrebščin v Ameriki. --o- * 1,500 manj oseb je bilo ubitih v prvih treh mesecih v Ameriki od avtomobilov letos kot v 'inskem letu. MALI OGLASI Pozor! Opozarjamo na našo veliko zalogo doma prekajenih šmik in želodcev. Vse je fino prekajeno kot v stari domovini. Imamo tudi izvrstne mesene klobase vsake vrste. Se priporočamo rojakom. Mrs. Josephine Russ 951 E. 69th St. ' 87). AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 13, 1938 Zamenjana sinova FRANCOSKI ROMAN Znižane cene za velikonočne praznike Imamo tudi veliko zalogo spodnje obleke za žen.e, može in otroke, srajce, klobuke, nogavice in razne druge potrebščine. $10.00 obleka za dečke 2 para hlač—1 kratke, 1 dolge, mere 8—15, sedaj $5.95 $7.00 obleka za dečke 2 para hlač—1 kratke, 1 dolge, sedaj $3.95 ROŽANC MODNA TRGOVINA 15721 Waterloo Rd. ŽELIMO VSEM ROJAKOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: Kranjsko-SlovenskaQ} Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894. lnKorporirana 12. Januarja 1898 v državi I Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. POSLUJE 2E 45. LETO Glavni urad v lastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois 1 SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000! . SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 116.71% K. S. K. Jedncta ima nad 35,000 Članov in Članic v. odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih .društev. Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42_letnega obstanka nad $5,900,000.00. I GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" I Če se hoče/5 zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporn. f organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnlne. . V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v [ razredu ' A" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, aasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka | zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 In zavarovanega v | razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnlne. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan aH $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu Štiri najmodernejše vrste zavarovanja. Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini. Nad 70 let atari člani in članice so prosti vseh nadaljnlh ases-mentov. Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem to angleškem jeziku to katerega dobiva vsak član In članica. Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral Ca) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 18. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. »Mi. 3lo riit4 ft. Assecuno*/j /m | Velikonočne Košarice £ A > ... "Nič mi ni, gospod," odvrne ona. "Mogoče sem videti slaba, toda slabost me ni premagala. Res je, da trpim, kot nisem nikdar verjela, da bom trpela. Vi bi morali biti zadovoljni, gospod. Pretrgala sem vse tančice, in lahko ste čitali v najbolj skritem kotičku mojega srca. Toda tega ne obžalujem. Storila sem vse to radi njega. Obžalujem le, ker sem se toliko ponižala, da sem ga branila, toda brez dvoma mi bo oprostil. Vaša doslednost me je spravila skoro iz ravnotežja. Mož kot je on ne potrebuje zagovornika; njegova nedolžnost mora na dan, in, tako mi pomagaj Bog,jaz bom dokazala njegovo nedolžnost." Ko se je Klarica začela pripravljati, da odide, jo Daburon zadrži z gesto roke. V svoji slepoti je mislil, da bi napačno naredil, če bi na kak način prevaril to ubogo mlado dekle. Ker je že toliko govoril, je mislil, da je njegova dolžnost, da gre do konca. Popolnoma je bil prepričan, da bo na ta način rešil Klarico in ji v bodočnosti preprečil žalostne spomine. Zdravnik, ki je začel z operacijo, ne pusti bolnika ležati, pač pa dovrši delo popolnoma. "Bolestno je, gospica, — " začne. Toda Klarica mu ni dovolila končati. "Dqvolj, gospod," reče, "brez pomena je vse, kar govorite. Spoštujem vaše nesrečno prepričanje. In v zameno prosim, da vi storite enako. Če bi bili v resnici moj pravi prijatelj, bi vas prosila, da mi pomagate pri moji nalogi za njegovo rešitev, toda brez dvoma ne želite tega." Zdelo se je, da Klarica nalašč neprestano draži nesrečnega sodnika. S svojim ženskim instinktom je prišla do istega zaključka kot Pere T^baret s svojo logiko. Ženske niti ne analizirajo, niti zdravo ne mislijo, one čutijo. Namesto, da bi debatirale, nekaj zatrjujejo, in v tem imajo prednost pred moškimi. Kar se tiče Klarice Daburon ni čutil, da je Kari-ca njegova nasprotnica, toda vendar je na ta način postopala z njim. "Ako bi vam bili poznani dokazi, katere imam na rokah, gospica," reče s hladnim glasom,^ je izražal, da se ne bo podal razburjenosti, "ako bi vam predložil te dokaze, tedaj ne bi več dvomili." "Govorite, gospod," reče Klarica z zapovedovalnim glasom. "Želite torej, gospica? Dobro. Omeniti hočem podrobno vse točke, ki so bile predložene sodniji. Razložil vam bom vse, vse boste zvedeli. Toda, zakaj bi vas nadlegoval z dokazi? En sam je, ki je odločilnega pomena. Umor se je pripetil na pustni torek ponoči, in jetnik nikakor ne mord povedati, kje se je nahajal v omenjeni noči. Odšel je iz hiše in se vrnil okoli druge ure zjutraj, z umazano blatno obleko, raztrganimi rokavicami." "Oh, dovolj, gospod, dovolj !" ga prekine Karica, kamere oči so začele od veselja žareti. "Pravite, da je ,bil umor izvršen na pustni torek večer?" "Da, gospodična." "Ah, saj sem vedela," vzklikne Klarica zmagoslavno. "Rekla sem vam, da Albert ne more biti zločinec." Klarica je dvignila roke in na njenih ustnicah je bilo videti, da je molila. Bila je božansko lepa v tem trenutku, ko je dvigala roke k Bogu iz hvaležnega srca. Daburon je bil tako razburjen, da jo je pozabil občudovati. Čakal je, da mu začne Klarica razlagati. "No, ali bo kaj?" reče končno nepotrpežljivo. "Gospo d," odvrne dekle, "ako je to vaš najmočnejši dokaz, tedaj je zginil v tem trenutku. Albert je bil ves torek večer in vso noč pri meni!" "Pri vas?" jeclja sodnik. "Da, pri meni, v moji hiši." Daburon je bil kot zadet od strele. Ali mogoče sanja? Roke mu omahnejo navzdol. "Kaj!" vzklikne kpnčno, "vi-komt je bil v vaši hiši? In vaša stara mati, governanta, vaši služabniki, ali so ga videli, da je govoril z vami?" "Ne, gospod; prišel in odšel je tajno. Želel je, da bi ga i nihče ne videl; prosil me je, da bi bil sam z menoj." "Ah!" vzdihne sodnik. Ta vzdih je bil pomemben. Pomenil je: sedaj je vse jasno — preveč jasno. Ona je sklenila rešiti ga, četudi pri tem riskira svojo dekliško čast. Ubogo dekle! Pravkar je morala priti na to idejo." Gospica d'Arlanges je pa vse drugače tolmačila ta vzdih. Mislila je, da je bil Daburon začuden, ker je ona privolila, da sprejme Alberta. "Vaše začudenje je napad na mene, gospod," reče. "Gospica!" "Hči naše družine, gospod, lahko sprejme svojega zaročenca, ne da bi pri tem zardela." Spregovorila je te besede in v istem trenutku zardela od sramu, žalosti in jeze začela je sovražiti Daburona. "Jaz nikakor nisem imel sramotilne ideje, gospica, kot vi mislite," reče sodnik. Čudil sem se le, kako je mogoče, da gospod de Commarin skrivaj hodi v vašo hišo, ko ga vendar bližajoča se poroka opravičuje, da lahko odkrito vsak čas stopi v hišo. In čudil sem se, da prinese po takem obisku domov obleko in blatne čevlje." "Torej, gospod," odvrne Klarica z grenkim naglasom, "vi dvomite moji besedi?" "Okoliščine so take, gospica —." "Vi me torej obtožujete laži, potvore? Če bi bila zločinka, bi se nikdar ne skušala opravičevati; nikdar ne bi prosila za pomiloščenje." Ponosni, skoro preziralni glas gospice d'Arlanges je sodnika samo še bolj jezil. Kako brutalno je postopala z njim? In to samo iz vzroka, ker se ji ni hotel podati. "Pred vsem, gospica," reče sodnik z resnim glasom, "sem jaz sodnik, in kot tak imam svoje dolžnosti. Zločin je bil izvršen. Proti njemu sem dobil obtežilne dokaze. Vi pa pridete k meni in pravite, da so dokazi potvorjeni. To ne zadostuje. Dokler ste govorili z menoj kot s prijateljem, sem bil napram vam prijazen in mehak. Sedaj pa govorite s sodnikom; in ta sodnik pravi: dokažite!" "Moja beseda, gospod —." "Dokažite!" Počasi vstane gospica d'Arlanges in pogleda sodnika strmeče in sumljivo. "Ali boste veseli, gospod," reče, "ko boste Alberta spoznali krivim? Ali sovražite jetnika, katerega usoda je v vaših rokah? Torej so mi resnico povedali. Vi ne morete govoriti nepristransko. Gotovi spomini so na vaši tehtnici pra- ^ vice. Ali ste gotovi, da ste oboroženi s postavo, samo da se ( privatno maščujete nad svojim nasprotnikom?" ( "To je preveč!" mrmra sodnik, "preveč je!" , "Ali vam je znan nenavadni, nevarni položaj, v katerem se , sedaj nahajamo? Spominjam se, da ste nekega dne meni iz- , javili svojo ljubezen. Zdelo se ! mi je tedaj, da ste iskren in : pošten, toda tedaj sem že dru-zega ljubila. Smilili ste se mi. ! Sedaj je pa ta ljubimec obtožen umora in vi ste njegov sodnik; jaz stojim sredi med vama in vas prosim. Ko ste prevzeli dolžnost preiskave, se je zdelo, kot da ste mu naklonjeni, pa vendar ljudje govorijo, da ste proti njemu." Vsaka beseda Klarice je pa- dala) kot težak udarec na lice sodnika. Ali je res to ona, ki govori? Kje je dobila to nenadno drznost da govori vse te besede, ki tako bolestno odmevajo v njegovem srcu? "Gospica," reče, "vaša žalost vas je prekosila. Samo vam prizanesem besede, katere ste izgovorili. Ker ne poznate položaja, ste postala krivična. Ako mislite, da je Albertova usoda odvisna od moje besede, se motite. Mene prepričati, ni težavno, potrebno je prepričati druge. Da vam verjamem, je naravno, toda kaj bodo drugi rekli k vašemu pričevanju, ko jim začnete razlagati zgodbo, ki je resnična, skoro gotovo resnična — toda vendar tako nemogoča." Solze se zablisnejo v očeh Klarice. "Ako sem vas krivično raz-žalila, gospod," reče, "oprostite mi; moja nesreča je kriva, da sem se spozabila." "Vi me ne morete razžtiliti, gospica," odvrne sodnik. "Povedal sem vam že, da sem vam na razpolago." "Potem pa, gospod, pomagajte mi dokazati resnico tega, o čemur sem govorila. Povedati vam hočem vse." Daburon je bil popolnoma prepričan, da ga namerava Klarica preslepiti, toda njena drznost ga je osupnila. Čudil se je, kakšno bajko mu bo sedaj natvezala. "Gospod," začne Klarica, "vam je znano kakšne zapreke je imela moja nameravana poroka z Albertom Grof de Commarin me ni hotel za svojo sinaho, ker sem revna, ker nimam ničesar. Vzelo je Alberta pet let, predno je triumfi-ral nad očetom. Dvakrat se je grof podal; dvakrat je preklical svoje dovoljenje, katerega je izvlekel Albert iz njega. Končno pa, nekako pred enim mesecem, je grof iz lastne volje privolil v .zakon. Toda ta obotavljanja, odlašanja in zanikanja so globoko ranile mojo staro mater. Saj veste, kako občutnega značaja je. In priznati moram, da je imela prav. Ko je bil določen dan za poroko, je markiza izjavila, da ne bo privolila, da se v naglici izvrši za mene tako ugodna poroka. Sklenila je, da dokler ne bo najino ime trikrat objavljeno v cerkvi, da sme Albert prihajati v našo hišo samo vsak drugi dan, in za dve uri, popoldne in sestanek se mora vršiti v njeni navzočnosti. Od tega sklepa je nismo mogli spraviti. Tak je bil položaj, ko sem dobila neke nedelje zjutraj pismo od Alberta. Pisal mi je, da ga posli zadržujejo, da ne more priti, dasi je bil dotični dan pripravljen za njegov sprejem. Kaj se je zgodilo, da ni mogel priti? Bala sem se, da se je kaj hudega zgodilo. Drugega dne sem čakala polna ne-potrpežljivosti, dokler ni prišel njegov sluga, ki je prinesel pismo za mene in ga izročil governanti. V tem pismu, gospod, me je Albert rotil, da mu dovolim tajen pomenek. Potrebno je, je pisal, da govori na samem z menoj in to čim prej. Vsa najina bodočnost, je pisal, je odvisna od tega sestanka. Prepustil je meni, da izberem uro in dan in da tega nikomur ne izdam. Kar nič se nisem obotavljala. Poslala sem mu pismo, da naj me obišče v torek večer pri vrtnih vratih, ki so se odpirala na cesto, kjer ni hiš. Da me obvesti o svoji navzočnosti bi moral potrkati v trenutku) ko bi ura v bližnjem stolpu odbila devet. PAUL WIIITEMAN WAYNE KING Da se omogoči večerne koncerte v elevelandskih javnih parkih, se vrši na 2. maja koncert in ples v mestnem avditoriju pod avspico Clevelandske federacije glasbenikov in The Cleveland Press. Ta prireditev nosi naslov "Melodična noč" in na programu so najboljši glasbeni talenti iz Clevelanda. Paul Whiteman, eden najboljših moči popularne glasbe v deželi, bo prišel za ta večer iz New Yorka, da bo vodil 150 oseb orkester v dve uri trajajočem koncertu. Wayne King, "kralj valčka" bo pripeljal svoj orkester iz RKO Palace gledišča, kjer bo ta orkester igral tisti teden, da bo igral sladke melodije plesalcem. Kot rečeno, ta prireditev bo prirejena iz namena, da se dobi dovolj denarja, da se more letošnje poletje dobiti večerne koncerte v elevelandskih parkih. Vsak, ki je pripravljen k temu pomagati, je prijazno vabljen, da se udeleži gori omenjene prireditve na 2. maja v mestnem avditoriju.