hI Offioi of Chic ago,IIL Bj crte of fife pttUta*, A. EL 'UsJSL ■ \ N^TOJI »WrMuki todOr v Zdr«i«aih Jriw*. 8. JEDNOTE' 1004 N JOLIET, ILL. Thm lartMt S WHUT in tkm States of Am United NASLOV rate: 1004 N. tl cli«t, ill, TeUfon: 1048 omClAIiORGAN $3 00 TaUpkoM 1048 OP THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered «■ Secoad-CU- Matter P«cmb«r 9, 1920. m* th« Po»t Office at Joliet. 11 lin o j«, Under the Act of August 24;J91I2 ACCEPTANCE P0R MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED POR IN SECTION 1103, ACT OP OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. Štev. 43. — No. 43. JOLIET, ILL., 27. OKTOBRA, (OCTOBER) 1921. Leto VH Vohune VQ. Ponovna blamaža bivšega cesarja Karola. POIZKUS ZASESTI OGRSKI PRESTOL SE MU JE IZJALOVIL. Karol in njegova žena Cita aretirana.—Morda bosta oba poslana v pregnanstvo? Pariz, 24. oktobra (Po United News). Ponovni poiskns bivšega avstrijskega cesarja . Karola z zvijačo in silo zasesti ogrski prestol se je končal * blamažo in tragično komedijo. Karol Habsburški in njegova žena Cita sta danes ujetnika v trdnjavi Komora, 40 milj oddaljeno od Budimpešte. Mo-narhistične, oziroma Karolove „ čete so bile po vladnih četah do cela poražene. Z Dunaja se semkaj o areta-, ciji Habsburgove zakonske dvojice uradno poroča in vest potrjnje. Karol je naprosil švicarsko vlado, da mu dovoli kratek dopust, ker hoče 10 letnico svoje poroke izven Švice obhajati. . Imel je pa pri tem povsem druge načrte, ki so se mu ponesrečili. S pomočjo svojih pripad-. nikov (ogrskih monarhistov), se je z zrakoplovom vtihotapil _ do Oedenburga. Tam je v do-glednem času zbral 10 tisoč mož močno armado ter na čelu iste korakal proti Budimpešti, da zasede ogrski prestol. Pri Tota Tovarosu, 20 milj od Budimpešte se je vnel med Karolovimi četami in vladnim vojaštvom (20,000 mož) hud boj; pri tem spopadu je bilo ubitih nad 200 Karolovih vojakov, nad 1000 je pa ranjenih. Admiral von Horty, sedanji ogrski regent je pri ponovnem prihodu Karola takoj spoznal .pretečo nevarnost; na mah je torej poslal več bataljonov svojega vojaštva, ki je Karolu načrt prekrižalo. Ko je Karol Habsburg dospel na Ogrsko, je takoj izdal na "svoje" ljudstvo tipično pro-klamacijo, obljubivši mu razne reforme, izboljšanje volilne postave, pomiloščenje političnih jetnikov in prijateljsko postopanje celo z njegovimi lastnimi nasprotniki. Pri tem je nagla-šal, da je edino on opravičen do ogrskega prestola. Vse njegovo moledovanje na ljudstvo, vojaštvo in delavce je pa brez uspeha ostalo, ker so bile Karlove čete poražene in se je moral končno tudi enkrat za vselej odpovedati ogrski kroni. Ekscesar Karol in njegova tea se nahajata sedaj kot jetnik* v gradu Patavoros v Ko-fjmornu, kojega stražita dva BK>čna oddelka Hortyjevih vojakov. V tem gradu bosta oba internirana toliko časa, dokler velesile ne ukrenejo kam ga bo-^ poslale? • Ofifaka vlada bo naprosila ^kiko vojaško komisijo, da **j Karola ter Cito deportira IJjhiele ter pošlje v pregnan-samotni otok sv. Hele-je svoja zadnja leta tudi slavni Napoleon Bonaparte.—Karol bo gotovo za vedno izgnan iz Evrope. Kazen pa ne bo zadela samo Karola ter njegovo ženo, am-pak tudi vse njegove svetovalce, pripadnike in vojaške vodi-tetlje. Doslej se že nahajajo v zaporih: general Hegedus, major Oestenburg, Štefan Rakov-sky in grof Andrassy; vsi ti bodo stavljeni pred ogrsko vojno sodišče; navedence je namreč Karol Habsburg še pred ponovnim prihodom na Ogrsko imenoval za člane svojega kabineta. Karol do oela obupan. London, 25. okt. — Zavezniške vlade so danes naročile admiralu Hortyu, regentu Ogrske, da naj strogo pazi na eksce-sarja Karola in njegova ženo, da bi ne ušla; o njuni usodi bodo zavezniki V najkrajšem času odločili. Dalje je bila odrska vlada naproxent\ d»» naj interniranega Karola cuvi pred kakim morebitnim ateni £tom, dalje da hi ne u^el. ali si vzel sam življenje kv je vs-od svojega ponesrečenega poizkusa do cela obupan. Pohlepnost Cite je izpulili Karola na led. Berlin, 25. okt.—Tukaj se sodi, da je bivša avstrijska cesarica Cita povzročila svojemu možu ponovno blamažo, ker bi rada postala ogrska kraljica. Cita je nagovorila Karola, da naj zopet poskusi zasesti ogrski prestol. Vsled tega se je ž njim vred z ero^lanom peljala do Oedenburga; od tam je poleg njega in njegovih podanikov korakate prpti Budimpešti ter zbirala bataljone; zdaj je pa s Karolom vred tudi skupaj zaprta in mu bo sledila tudi v pregnanstvo. Dokler zavezniki ne spravijo Cite na varno, bode v centralni Evropi veden nemir, kajti želja Cite po ogrski kroni je velika, morda še večja kot Karo-lova. Semkaj se dalje poroča, da je Cita naprosila švicarsko vlado za dovoljenje, da bi šla tja iskat svoje otroke; zatem je pa pri volji prenašati vsako kazen in usodo od strani zaveznikov, toda le. ob strani svojega moža in otrok. Demonstracije pred ameriškim poslaništvom v Milanu. Milan, 24. okt.—Včeraj se je vršil v tukajšnjem Ljudskem gledališču velif^protestni shod komunistov in anarhistov, kjer se je ostro Obsojalo sodnijo Združenih držaV, ker je#jia smrt obsodila dva Italijana (Sacco-ja in Vanzetti-ja). Po končanem shodu je korakala tisoč glava ifciaožica ljudstva pred poslopje ameriškega poslanika, ter je hotela s silo v poslopje udreti. Na lice mesta pravočasno došla policija je pa razgrajače kmalo razpodila. ■JS 'VK Črnogorci zavzeli Skader. Belgrad, 19. okt. — Iz Sarajeva prihajajo semkaj nepotrjene vesti, da so albansko mesto Skader te dni zavzeli črnogorski prostovoljci pod poveljstvom generala IVlartinovič-a, bivšega načelnika črnogorske armade. Prememba v nemškem kabinetu. ? ♦ Berlin, 23. okt. —Dr. Wirt-hov koalicijski kabinet je podal svojo resignacjo, kar dela predsedniku Ebertu dosti težav. V Wirthovem kabinetu so bili v večini klerikalci, demokrati in večinski socalst; za naprej bo pa skušala konzervativna ljudska stranka stopiti na krmilo vlade vsled prizadevanja industrijskega magnate Hugo Stinneta. Vzrok odstopa dosedanjega ministrskega predsednika Dr. Wirtha je pripisovati ponesrečenemu gornješlezijskemu v-prasanju. Bas vsled tega so mu demokratje in klerikalci nezaupnico izrekli; s tem bodo veliko pridobile stranke desnega krila, ki postajajo pri volitvah vedno bolj močne. Vprašanje je pa še, če bodo imeli tudi mo-narhisti kakega svojega zastopnika pri vladi, ali ne! — Novi kabinet bo v kratkem sestavljen.' 100 Francoskih komunistov prispelo v Anefta. I^v Pariz, 21. okt. —Tukajšnja policija zatrjuje, da se je zadnja dva meseca v Združene države skrivoma prikradlo nad sto francoskih komunistov, ko-jih namen je, v Ameriki zanetiti nemire, če bosta dva italijanska anarhista (Sacco in Vanzetti) v državi Mass. v resnici obešena. Vsi ti komunisti so prišli v Ameriko s ponarejenimi potnimi listi. Policija je dalje dognala, da so te dni člani komunistične stranke izvršili bombni napad v poslopju ameriškega poslanika Herricka iz maščevanja, ker Herrick dosti komunistom ni hotel potrditi potnih listov. 150,000 političnih jetnikov na Ruskem bo pomilo&čenih. Riga, 23. okt. Povodom četrte oblet ice sovjetske revolucije na Ruskem, namerava ministrski predsednik Lenin pomilostiti okrog 150,000 političnih jetnikov. Pomiloščenje se izvrši že v nekaj tednih. Grob sv. Janeza Evangelista« — Iz Pariza se poroča, da so nedavno starinoslovci pri isko-pavanju razvalin starodavnega mesta Ephesus naleteli na grobnico sv. Janeza Evangelista, najmlajšega izmed Jezusovih apostolov. Umrljivost v Združenih drž. Washington, D. C., 23. okt.— Uradno še poroča, da je leta 1920 v Združenih državah u-Airlo 1,142,578 oseb; to število tvori 13.1 smrtnih slučajev na vsakih 1000 prebivalcev^ leta 1919 je tO število znašalo samo 12.9 smrtnih slučajev na toliko prebivalcev. 90 letna dvojčka.—V Leavenworth, Kans., živita farmerja Joel in Jakob Cheatwood, ki sta letos dne 11 okt. obhajala svojo .90. letnico rojstva. Oba sta še tako čila in zdrava, da še vedno opravljata poljska dela. Pivo in vino v zdravilne svrhe dovoljeno. Washington, D. C. 24. okt. — Zakladniki department je danes izdal nad vse nepričakovano odredbo, ki določa izdelovanje ter rabo piva v zdravilne svrhe. Ker je letos dne 3. marca bivši generalni pravdnrk Palmer odločno prepovedal prodajo zdravilnega piva na podlagi prohibicijske postav?, je sedanja odredba tlržavnega zaklad-ničarja Mellona vse prizadete kroge suhačev jako osupnila; ffuhači so namreč še vedno pričakovali tozadevne rešitve od strani senatske zbornice Finančni tajnik Mellon navaja pri svoji novi odredbi dejstvo, da ima gotova stranka (an-ti prohibicijska) tudi svoje u-stave pravice, na katere se je treba ozirati; to je zakladnišiki department napotilo, da ni hotel z označeno zadevo več čakati. Novi predpis se glasi: "Zdravnik lahko naenkrat za eno osebo predpiše dve in !><»1 galoiu dobrega piva, oziroma en zaboj; pri tem pa ni nič določenega RoTilfo talcih nakaznic lahko izda zdravnik za eno in isto osebo. Zdravnik dalje lahko naenkrat predpiše dva kvarta dobrega vina za "eno osebo, žganja pa 1 pint za dobo 10 dni, tako tudi 1 pint alkohola za zunanjo vporabw. Te vrste zdravilno pijačo bodo prodajali samo oblastveno potrjeni lekarnarji. Lekarnar bo lah(ko po svoji previdnosti odklonil tako zdravniško nakaznico, če so mu bo zdelo, da v resnici ne odgovarja svojemu namenu. Poleg navadnega piva se bo po lekarnah prodajalo tudi ta-kozvano 14ale" in 44porter" pijačo, ki vsebujejo poldrugi odstotek alkohola, ali pa tudi več. Pivo in te vrste pijačo bodo smele variti le ugledne pivovarne; ako bo kaka pivovarna tekom enega leta predpisano postavo prekršila, ji bo odvzeta oblastvena koncesija; tudi zdravniki bodo morali imeti za izdajo nakaznic zdravilne pijače posebno uradno dovoljenje. Senator Sterling zatrjuje, da bo navedena nova postava brez" dvomno v senatu v najkrajšem času sprejeta, ker na ta način bo imela država na leto zopet lepe dohodke pri obdačenju zdravilne pijače. Država Illinois ostane suha. Springfield, 111. 25. okt.—Dasiravno je washingtonska vlada danes dovolila prodajo piva in vina v zdravilne svrhe, se te pijače tudi kot zdravilo ne bo smelo prodajati v državi Illinois. Tako se danes poroča iz urada generalnega pravdnike države Illinois. Ker je illinoiška zakonodaja nedavno prepovedala izdajo zdravniških nakaznic za pivo in vino, ostane ta postava navzlic dovoljenju iz Wasliingto-na še vedno v veljavi. V Illinois jo dovoljena samo 41 viška" v zdravilne svrhe, katero je dobiti s posebno nakaznico po lekarnah. Mesto Waukegan bo začasna prestolica naše države. Waukegan, HI., 25. okt. — Ker se je s sporazumom določilo Lake okraj, oziroma naše mesto za zanimivo obravnavo napram guvernerju Small-u in Verne Curtis-u, bivšemu bankirju iz Grant Parka, se že sedaj za to obravnavo tukaj delajo obsežne predpriprave. Obravnava se bo pričela med 5. in 14. novembrom t. 1. Guvemerja Smalla bosta za- fovarjala odvetnika C. L. La . orge iz Decaturja in A. F. Beaubien iz Waukegana, obravnavo bo pa vodil sodnik Qlaire Edwards iz Waukegana. Za časa te obravnave bo imel guverner Small svoj glavni stan v tukajšnjem "Salvation Army" hotelu. Ker se pričakuje te dni v to mesto mnogo občinstva, tako tudi številno časnikarskih poročevalcev, je Western Union brzojavna družba že sedaj zdatno povečala število svojih brzojaivnih aparatov. Guverner Small je obtožen, da je še kot bivši blagajnik države Illinois oškodoval državo za več milijonov dolarjev. : 105 tisoč rabljev za 1 dolar. Moskva, 23- okt. — Dne 20. okt. t. 1. je bila na tukajšnji borzi uradno kvotirana cena e-nega ameriškega dol. 105,000 rubljev. Kdor je zamenjal ameriški bankovec za deset dolar jeV, je lahko postal milijonar. Pred vojno je veljal 1 ruski ru-belj 50c. Predsednik premogarske unije sili stavkarje na delo. Indianapolis, Ind. 21* okt. — John L. Lewis, predsednik pfe-mogarske unije (United Mine Workers of America) je danes razposlal vsem unijskim mogarjem v državi Kansas posebno pismo, v katerem se pre-mogarje poziva da naj gredo nazaj na delo. V Kansasu so namreč vsi premogarji zastav-kali iz simpatije do predsednika njih unije, Aleksander Ho-wat-a, ki se nahaja v ječi vsled kršitve postave industrijskega sodišča, in katerega je gl. predsednik premogarske unije nedavno uradno odstranil. Lewis pri tem poživlja stav-kujoče premogarje, da naj ga ubogajo, kar bo v korist in u-gled unije U. M. W. of A. in da naj se zavedajo svojih pogodb. Dalje se jim obljubuje, da bo premogarska unija napela vse sile, da se dožene, če je obsodba industrijskega sodišča v Kansasu ustavna ali ne! "Munšajn" ga je oslepel. Portland, Oreg.— Tu živeči H. Thurber je nedavno kupil od nekega svojega prijatelja eno galono ničvrednega žganja. Kmalo zatem, ko je nave-denec pričel vživati to žganje, mu je jel vid pešati in je po po-vžiti galoni "munšajna" docela oslepel. Nesrečni Thurber zdaj toži svojega prijatelja v plačilo $3000 odškodnine, ker mu je prodal slabo žganje. Krvavi spopadi pri aretaciji "munsajnarjev. Orange, Va. 23. okt. — Ko je hotela tukajšnja policija nekega zamorca aretirati vsled prepovedanega kuhanja žganja je prišlo med "munšajnar-ji'' m stražniki do krvavega spopada. Pri tem so bile štiri osebe na mestu ubite, devet pa nevarno ranjenih. Med ustreljenimi so: šerif W. C. Bond; policijski saržent J. F. Boyer; zamorec Walter are in še neki drugi zamorec, ki je kuhal žganje; med ranjenci je mnogo uglednih farmer je v iz bližnje okolice. Kandidata za važno diploma-tično službo. New York, N. Y. — Senator Calder iz New Yorka je naši vladi priporočil, da naj imenuje polkovnika Wm. f Boyce Thompsona, ali pa kongresnika Allan S. Houghtona ameriškim poslanikom za Nemčijo. Oba izmed teh sta milijonarja; prvi je bankir, drugi pa lastnik velike steklarne. Izboljšanje razmer na Ellis Island*. Washington, D. C. 23. okt. — Delavski department namerava na našeljniškem otoku (Ellis Islandu) v N. Y. izvesti temeljito preuredbe in tudi izboljšuje tamošnjih razmer; stvax bo prevzel v svoje roke novt>-i me nova ni newyorski naseljniš-ki komisar Robert E. Tod. V svrho preiskave se na Ellis Islandu mudi že več dni posebna komisija. Pred vsem se bo število uradnikov ter osobja povečalo, da novodoslim priseljencem ne bo treba toliko časa čakati. Dalje je uradništvu strogo naročeno, da morajo s priseljenci lepo in uljudno ravnati; še le na ta način se bo"o-tok solza" spremenilo v otok upanja in ameriške prijaznosti. Angleški admiral Beatty prispel v New York. New York 21. okt. — Na par-nikn "Aquitania" je semkaj prispel v spremstvu svoje žene sloveči admiral Beatty, poveljnik angleške mornarice, ki bo gost Ameriške legije povodom velike legijske konvencije v Kansas City, Kans. Za par dni ostane ta dvojica tu v New Yorku pri znani Marshall Fiel-dovi družine, ki je z admiralovo soprogo v ožjem sorodu.V nedeljo se napoti Beatty v Washington, da se pokloni predsedniku Hardingu in članov njegovega kabineta. Javni shod društva Presv. Imena v Jolietu. Kakor vsako leto, tako se bo tudi letos dne 30. oktobra ob _ uri pop. vršil javen shod društva Presv. Imena in sicer v4'Slovenija" dvorani, nasproti slovenske cerkve sv. Jožefa. Vabljeni so vsi člani tega društva, tako tudi vsi drugi farani in rojaki, da se tega shoda v obilnem številu vdeleže. Nastopilo bo več govornikov, med temi tudi eden iz Chicaga. Župnik. AVGUSTA 1921, pri gradbi . i f. T * 33Q£jt rXZ m == eia tiho ini d;* pridnim R'sefee h m m povprečno m » v 7 v ; oeio zadnje je skrbelo, ko je videl, da ne POPRAVEK V zadnjem finančnem poročilu K.S.K.J. za mesec september 1921, priobčen v at. 41 "Glasila", se je urinila neljuba tiskovna pomota pri izkazani vplačilni svoti društva št. 15. Pravilno j\aj se čita, da je dr. št. 15 za septemberski ases ment skupaj plačalo $254.09 Uredništvo. ter vse, več storiti ni mogla. Se nekaj se moramo spo- NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. št. 70 St. Louis, Mo. Z globokim čustvom žalosti naznanjam smrt našega sobra-ta Mihaela Tulič. V Gospodu zaspal dne 18. oktobra. Pokojnik je bU rojen dne 29. okt. L 1876 v Križanah na Hrvaškem in tukaj zapušča tri nedorasle otroke. Pokojnik je bil dober član dr. sv. Srca Jezusovega št. 70 nad šest let. Spremili smo ga k večnemu počitku dne 20. okt. Pokojnika priporočam v molitev. Naj mu bo lahka ameriška gruda! Jos. Pozek, tajnik. Društvo Sv. Petar i Pavao br-89 Etna, Pa. Dajem do znanja svemu članstvu da u št o večem broju pola ze sjednice i da redovito pla-čaju društvene asesmente jerbo če se inače suspendirati svaki član, koji se društvu ne javi u dva mjeseca, pošto se briše iz društva t reči mjesec, kako to donose pravila. Bračo, vidite da se približava godišnja sjednica, pa uzto moramo svu dugovinu ubrati, da nam budu sve knjige i računi čisti »a godišnjoj sjednici kadar se odbor mjenja. Znade-mo, da su slaba vremena, ali večinu djelom je i nemarnost kod nekoji članova, i u tom če biti odbor prisiljen, da svako-ga člana suspendira, kojigod se društvu ne prijavi u ruku od dva mjeseca. Uzto molim.brata Ni kolu Hrvatic, da se javi društvu odmah dojdoču sjedni-cu, koja če se vršiti na 6. novembra, pošto su mu pasala več 3 mjes. da se njje društvu javio, imače če biti suspendiran. Uz bratski pozdrav Mirko W. Matešič. II. tajnik. eto pa je mati bila v postelji, more ne sebi in na «užini po-1*5* pa na delu in pri materi, v ,. , ** žrtvovala je vse; storila za ma- magaii; obrnil se je torej doi*lw J usmiljenih sobiptov & društev K. S. K. J. po Ameriki s proš- , . . njo za pomoč, ki so mu tudi z odprtim srcem pomagali lajša- deh * G,af'lu.. ti trpljenje zadnje mesece nje- ustave dr. Marije> Magdalene" govega Življenja in Še nekaj je Štev. 162. Na sttki je bito ostalo za družino v teh slabih [stavo tudi tovarsica (pri časih. Izrekamo vsem darovalcem srčno zahvalo: Bog Vam stotero povrni! Pokojnik zapušča soprogo in 4 otroke v starosti: 7,10, 13 in 16 let; v stari domovini pa zapušča mater, 2 sestri in 2 brata. Položili smo ga v hladno zemljo na katol. pokopališču v bližnjem mestu Aurora, Mo. Svetila mu večna luč! Priporočamo ga vsem v molitev in blag spomin. Žalujoča ostala družina. St. Louis, Mo. dne 18.~okt.1921 NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanja mo vsem prijateljem in znan cem po širni Ameriki tužno vest, da nas je smrt ločila oc ljubljenega soproga in očeta Frank Mislej dne 24. sept. ob 11:30 v noči je po dolgotrajni mučni bolezni v Gospodu zaspal. Pokojnik je bil rojen 1. 187!; v Št. Vidu pri Vipavi. , Prišla sva v Ameriko meseca novem bra 1906; naselila sva se za ne • kaj časa v Lorian, Ohio; še is to leto sva se preselila v St Louis, Mo. ^Leta 1910 je mo„ mož zbolel, Bil je preiskan oc zdravnika in poslan v Moun Vernon, Mo. sanatorij da bi se zdravil za sušico. Po preteku 6 mesecev se je počutil boljšega tako, da je začel delati bolj lahka dela. Zatem sem se jaz s otroci preselila v njegovo bli žino, da bi mu krajšala čas in daljšala življenje življenje; od tedaj je bil več kot polovico ča sa bolan, drugo polovico je pa opravljal lahka dela; meseca junija 1920 je pa zopet nanaglo ma zbolel, ter postal za vsako delo nezmožen. Clan je bil dr. sv. Srca Jezus ;t. 70 K. S. K. J. v St. Louis, Mo., ki nm je plačalo dve celi podpori in tretjo na polovico. To je bilo v zadnji dolgi bolezni res bratska pomoč, ali ne srečna bolezen še večja. Začel je slabeti in očetovsko srce ga POKOJNEMU PRIJATELJU V SPOMIN Steelton, Pa. . Jutri, dne 27. oktobra minulo bo dve leti odkar smo od tukaj k zadnjemu počitku spremili mladeniča Anthony Mat-jašiča, v 24. letu njegove starosti. Ob času njegovega pogreba, ni bilo človeka, ki bi ne bil potožil solze za njim, kajti to je bil mladenič in rodoljub sloven" skega nj&roda. Ko je tega ali onega na cesti srečal, najsi bo že Amerifcanca ali med našimi Slovenci, se ni nikdar sramoval svojega materinskega jezika; vedno je rac govoril slovensko, čeprav je tukajšnje šole dovršil in bi vešč tudi angleščine. Še v svojih šolskih letih jc rad z mladino prirejal slovenske igro (predsta m) za katere je posebno zanimal. >;sobito še teda. ko jc vzra'.V! v čvrstega mladeniča. Pri teh igrah je sam nastopal z lepimi pevskimi točkami, ker je imel izboren glas, poleg tega je bil tudi izboren igralec in, je spadal k Imperia godbi. Ta godba ga je pa zato tudi spremila svirajača žalo-stinke na njegovi zadnji poti na Kalvarijsko pokopališče Harrisburg, Pa. Dragi mi /Tone! Danes, ko te že dve leti krije črna zemlja, se te še vedno v duhu spominjamo, ter ti kličemo: Počivaj v miru. Blag Ti spomin! A. M. Cleveland, Ohio. ..Prejmite malo poročila iz naše Clevelandske 'metropole Danes naj bode par vrstic pogrebu sosestre Helene Veljak, ki je preminula dne 3. o ktobra na domu pri svoji ljubljeni hčeri, katera jo je oskr bavala z vso ljubeznijo in spoštovanjem ves čas dolgega in hudega trpljenja, dokler ni po-kojnica.za vedno zatisnila oči. Kdor je poznal mater in hčer, Frančiško Veljak, in kfior je opazoval ta ljubeča srca še v življenju in jih videl občasu ločitve, ta se je nauči) prave družinske ljubezni; bolj redko so hiše in bolj redke so hčere, da bi storile jednaSo do svojih mater, kakor je storila naša sosestra svoji dragi manjjci. OČesa ni ostalo suhega, kdor jjo videl in slišal jok locitye hče-e od matere že v hiši in tako tudi pri grobu na Kalvarija pokopališču; pa to ni bilo samo ob 'pogrebu, to ni bilo navidez, pač pa je bila prava in čista ljubezen hčere do matere. Da spoznamo pravo otročjo jubezen, moramo vedeti več kot samo o pogrebu,^ moramo vedeti življenje in razmere poprej živeče družine Veljak. Ko ikor je meni znano sta priš,le matoi in hči v Ameriko pred 3 zalip poslovi jen ju) ^rknces Veljak, tjo je onaj dekle,"katera jo to krasno zastavo naredila sama kot ročno deloV ena najlepših in nai pomeni j Ive jših zastav, kar jih imamo v Clevelandu pri društvih. Naj omenim, da je ta zastava narejena vsa z rokami, blago je iz svile, tudi slika, Marijo Magdalene (lase) itd.; torej ta zastava je bila razvita ob krsti matere, koje hčer jo je naredila za dr. M. Magdalene . Bila je to čast in ponos za hčer, pa tu>di smrtni udarec zanjo, ker je mater tako prisrčno ljubila. .. . Pogreb, ki so je vršil 6. oktobra je bil velik: zbralo se je veliko število članic in drugih prijateljev, kateri so spremili pokojiuoo z korakanjem do cerkve; vsakdo jc globoko občutil slovo hipere od matere; vsakdo je bil prepričan, kako težko je bilo pustiti hčeri svojo največjo tolažbo 'mater', in se vrniti na prazen dom. — Pa tako je bilo odločeno po božji volji in usodi! — O. Rocksprings, Wy0. Dne 2. okt. se je tu v naši naselbini poročil rojak Matevž Leskovec, • večletni tajnik dr bvvJožefa št. 122 K. S. K. J. gdjC. Luise Luzon. Svatba se je vršila na nevestnem domu pri Mr. in Mrs. Peter Luzon. Novo-poročencema želimo mnogo sreče! _ Poročevalec. ' Pueblo, Colo. V tukajšnji novi cerkvi sta se poročila tu rojena Ludvig Princ in Katarina Prše. Ženin je bil minulo vojno na Francoskem bojišču, nevesta je bila pa zaposlena v takozvanem Rake Store. Bilo srečno! V roke mi je pršel list "P." ko se neki socialist zelo zelo re penči zaradi tukajšnje nove slovenske cerkve in novega ta bernakelna. Ne vem, ali je oni dopisnik toliko daroval, da mu je to žal ? Ako pa ni, pa naj bo lepo tiho. Pa tudi neka ženska oseba ga zelo zanima. Jaz bi mu svetovala, da naj se rajši oprime kakega drugega dela Žalostno je res, kako živijo nekateri naiši pueblski socialisti Ako ga vprašaš: kaj je socializem, ti ne bo drugega odgovoril kakor, da ne pošilja svojih otrok v katoliško šolo, ko mu pa sila pride, pa brž po Fathra; pa tudi drugače bi svoje prepričanje prodal za par dolrjev. Za danes naj te vrste zdostu-jejo. S pozdravom Pueblčanka. Corozal, Panama. Cenj. uredništvo:—, Čimdalje sem v tjjm toplem kraju panamske republike, tem bolj me zanima ta sedmi svetovni čude«; panamski prekop. Opisati ga natančno na tem mestu je skoro nemogoče; zato naj omenim le njegove glavne zanimivosti. Panamski prekop je od Atlantika do Pacifika dolg 50 in *>ol milj; njegova širina je raz-cna; po nekod meri do ^.000 vljev, po nekod pa samo 300; lobočina pa znaša do 45 vljev. Za prevoz rabi boljši arnik od 6-8 ur, bolj počasni a do 12 ur. Skupni stroški radije tega prekopa so znala-.'.875 milijonov dol., Francozi1 \izkopali 10Š milijonov ku-)ičnih jardov zemlje, Ameri-kanci pa 250,000,000, delalo je svoječasno začeti panam-kop so Združene države od Francije za 40 mili-dolarjev; za 5 milj na široko oemlje na vsaki strani prekopa skupaj 322 štirj. milj je pa dobila panamska republika od Združenih držav $10,-000,000. V prekopu je vseh skupaj 12 zatvornic. Najbolj zanimivo je, ko pluje parnik čez pulebra prekop navzgor. Ta prekop se namreč dviga za 195 čevljev nad morsko gladino. Ko parnik pripluje v Culebra prekop, se za njim od znotraj zapre velikanska železna za-tvornica med tem ko pred njim pridrvi močna voda, da parnik vzdigne do 30 čevljev pri eni zatvomici; to se tako dolgo ponavlja, dokler ne dospe parnik ha višino. Potrebno vodo dobivajo iz umetno zgrajenega Ga-tun jezera, katero zopet napolnjujejo iz bližnje reke Chargress River. To jezero tvori 164 štirj. milj površine kanal skozi isto je pa globoko od 45-85 čevljev. Ves prekop je lepo cementi-ran za kar se je vporabilo nad 5 milijonov kub. jardov kon-kreta. Vse te zatvornice se odpirajo in zapirajo z elektriko; posebni stražnik pritisne samo na gumb in zatvoruica naredi naenkrat pot prihajajočemu parniku. Naj še omenim da je prekop po noči lepo razsvetljen, kajti za električno silo je dosti vode na razpolago. ; ' Na iztočni (atlantiški) stra ni tega znamenitega kanala stoji mesto Christobal Colon (Krištof Kolumb). Na paci fiški je pa glavno mesto panam ske republike Panama in arne riSko mestece Balboa. V Bal l)oa so samo državne stavbe kot poštni urad, carinski urad Clubhouse, poslopje Y. M. C. A h*Community House; poleg te gaje tudi dosti stanovanj (hiš) za državne uslužbence zapos Ijene pri tem prekopu; vsakdo je imel do sedanje administra cije zastonj stanovanje. Ti us lužbenci imajo tudi svojo posebno zadružno pri Rt. Rev. J«.>sip F\ Buh. 2.) Če bi imel jaz milijon doL bi se delal na videz bolj revnega; na skrivaj bi pa na vso moo pomagal ubožnim ljudem, posebno otroškim zavetiščem in sličnim dobrodelnim zavodom tu m v starem kraju, podpiral bi tudi katoliške sole in misi-jone. 3.) Ako bi bil jaz le en dan jredsednik Združ. držav, bi mogel malo, ali morebiti nič koristnega ukreniti. Če bi pa dal j časa predsedoval, bi pa v slabih časih, kakor so žalibog sedaj, na vso moč brezposelnim pomagal s tem, da bi se odprlo in začelo razno delo po 8 ur dnevno, pri težkem delu pa samo 6 ur. Posebno bi so na vso moč prizadeval, da bi se v Hli-noisu kanal od Lockporta proti Utici in La Salle, 111., nadaljeval; saj se že več kot 30 let s praznimi obljubami nadaljuje. J. C. ••• domači dekoraciji, načrtih za gradbo luš, strojepisje, tesno- pisje, knjigovodstvo, trgovsko računstvo, trgovska korespo-denca, tiskarstvo, rezbarstvo, risanje, zidarstvo, mizarstvo, gradba strojev, poprava avtomobile, elektrika, fotografija in industrijska kemija. , šolsko ravnateljstvo. MESTNE VQJJTVE V FO REST tTTY, PA. ,rir Diie 8. ne^ft*bra se bodo a SWest City,, vršile mestne wiitVe. Sloyeijski kandidatje republikanske ,^ranke so za ta clan sledeči: rbod Rojak Matijai Komin za občinskega odbornika (Council- majl). ki je to mesto že zadnja štiri leta zastopal. Rojak John Osolin, za pomožnega asesorja (Assistant As-sesor), ki je to si jšbo že dva termina vodil. Rojak John A Dečmau, z i mirovnega sodnika (Justice of Peace), že večletni vestni mi: rovni sodnik t&n* mesta. Slovenski volilci! Oddajte na dan volitve glasove za te kandidate! ' Slovenski republikanec. (Advertisement.)) Ako bi jaz imela milijon dolarjev, bi dala zgraditi lepo ka- ' toliško šolo zraven cerkve v; haši naselbini. Marija šinkovic, članica dr. št 32 Cumberland, Wasli , S tem zaključujemo prvo razpravo. Na prva tri gornja Vr prašanja nam je vposlal najbo-! Ijše odgovore sob rat Lovrenc Umek, 1426 Mc Alister Ave. Waukeganjll., član Mladinskega oddelka. . Njegovi trije najboljši odgovori so bili priobčeni* v zadnji izdaji "Glasila" in sicer: . "I.) Med danes živečimi a-' meriškimi Slovenci je najbolj zaslužen, ugleden in veljaven Rt. Rev. Monsignor Josip F. Buh 'II.) Ako bi imel jaz en milijon dolarjev, bi dal sezidati veliko sirotišnico, ali zavetišče za ameriške Slovence. ni.) Ako bi bil jaz samo en T dan predsednik Združenih držav, bi izdal strog ukaz, da se mora prvotna ustava države glede osebne svobode natančno spolnjevati.'' Obljubljeno nagrado, krasno vezano Tmukovo knjig-o "A-merika in Amerikanci," vredno $5.00 smo danes sob. L. U-mek-u po pošti poslali. Zavednemu in tako razsodnemu mlademu ameriškemu Slovencu nase iskrene čestitke! ► Nova vprašanja. 1.) Kaj je najbolj povzročilo ustanovitev in napredek naših slovenskih naselbin širom A-merike? 2.) Ali je združitev vseh podpor, slovenskih Jednot v Ameriki umestna in mogoča? 3. Katera slovenska naselbina v Asaeriki je najstarejša? Rok za pošiljanje odgovorov, ozir. teh razprav je določen na tedne, do, 23. novembra t. 1. Delajte kratke, stvarne in jedrnate odgovore. Za najboljšo razpravo smo določili neko lepo povestno knjigo. Uredništvo. LISTNICA UREDNIŠTVA. Naročnik, Joliet, IU.—Ni vse zlato, kar se sveti! V Ameriki imamo med Slovenci še bolj žlahtno rudo in dragocene bisere, ki so med ljudstvom bolj čislam.-- Neki drugi zaslužni mož je že delal med ameriškimi Slovenci še predno je Vaša zlata zvezda luč sveta zagledala. Bodite torej bolj odkritosrčni, ne pa za 100. procentov enostranski! Vseh mrtyih dan. Turobno se glase zvonovi, znaneči vernih mrtvih dan. V resnobno misel med grobovi premnog zataplja se kristjen. V resnobni misli poleg groba topim se danes tudi jaz; srca se polaste občutki, ki tuj mi zanje je izraz. A kaj bi tu iskal izraza? kar čutim jaz, to čuti vsak, ki danes resnega obraza tu sem obrne svoj korak. A v du^u zremo belo ženo, ki v grob povede nas enkrat; da z mrtvimi smo kakor eno, kot sestra sestri, bratu brat. Nemila smrt, ki položila, tu znance nase je v zemljo, nas kmalu tudi priklopila pokojnikom trohnečim bo. Čemu li človek se šopiri s častjo, bogastvom, cvetom let!? Nečimemi so sreče viri, ki nudi jih minljivi svet. Kako li svet imel bi v čisli, da svoje dal bi mu srce; če mi pogosto take misli duha bistrijo in vedre! Bi r. • ? Ta resnai misel naj spodbada v življenja borbah nas povsod, da zdaj skušnjav strupena vada , ne zvabi nas na krivo pot! 1 Naj glas zvonov iz stolpa line odmeva nam čez hrib in plan. naj vzbuja v srcih nam spomine na resni vernih mrtvih dan! Br. Gervazij. Pojdimo na poko-palisce. Vseh svetniki* večer. Narava je ogmjena v žalostno, jesensko krilo, le na pokopališču cveto cvetlice, kakor bi ondi klila pomlad. Na grobove prihajajo številne množice v slovesnem sprevodu, opravljene v žalno opravo. Sredi pokopališča stoji križ, drevo življenja. Pred njim po-veša cvetje vele glavice in drobne lučke raz grobov pošiljajo« mu skromne žarke. Raz križa pa veje tolažen dih: "Blagor mrtvim, ki počivajo v Gospodu !" Križani Rešeni k je vstal iz groba, tudi mi bomo vstali kakor on, — če bomo živeli, kakor on____Odišli domov v Gospodu umrli niso mrtvi, ampak spijo. Pokopališče ni brezupen kraj, je le postaja, počivališče, kjer se odpočijemo za večnost. Grobovi niso grobovi človeške sreče, ampak so mesta kratkega odmora. Zato jih ven-čamo s- cvetjem in prižigamo lučice na njih površju, proseči večne luči onim, ki sni vajo v Gospodu. Kak skrivnosten večerni prizor! Tihi mrak ogrinja naravo, pokopališče je kakor jezero, kadar se leskeče v soln-čnih žarkih. Zdi se, kakor bi bilo košček večernega neba, ki nasuto z nebrojnimi zvezdami pričakuje veličastnega vzhoda. Vse to se vrši na večer praznika Vseh svetnikov. Kjer so svetniki, naši zmagujoči predhodniki, tjakaj pridejo naši v Bogu počivajoči sobratje, tja upamo priti i mi po zasluženju našega Odrešenika. * O, pevaj-mo ta dan slavospeve zmagoslavni Cerkvi, na večer pa pojdimo na pokopališče, kjer naši dragi počivajo v senci križa. Pokopališče je šola življenja, slika zemeljske ničnosti. Vsa zemeljska lepota in čast, vsa nečimernost in ohola prevzetnost je tu pokrita z zemeljsko rušo. To ne buči vihar strasti in sovraštva: sovražnik počiva poleg sovražnika, n eda bi mu mogel škodovati, prijatelj poleg prijatelja, ne da bi mu mogel spregovoriti prijazno besedo. Hodimo na pokopališče, v to šolo življenja! Tam stoji ob grobu križ, vanj je vdobljena podoba Brezmadežne. Kdo počiva tukaj? Mladenič, mladenka. V najlepši mladosti dobi sta zahrepenela po nebeški Materi, katero sta pohitela gledat v pravo domovino. Pokleknimo na njih grobove ter jim v goreči molitvi pošljimo prijateljski pozdrav. O, Če bi bilo mogoče, bi nam vzkliknili iz groba: Zmagujte svet, zmagujte sami sebi, oklenite se Marije, ona vas more o-srečiti! Hodimo torej na pokopališče! Moderni svet se oddal ja od njega in se ga boji, nam pa so grobovi gredice, v katere so v-sejana semena, ki bodo ob glasu trobente vzkliknila v rajske cvetove — ali pa tudi v plevel, ki bo ob žetvi odbran in vržen v ogenj____ Vseh mrtvih večer____Ob križu leskečejo tri lučice: Življenje, smrt večnost____Vse bo minilo, večerno solnCe življenja zaide za goro; trudni bomo legli k p6čitku ter zaprli motne oči. Kmalu se bo tudi nad našim grobom dvigal križ in bodo gorele lučice. Tn kje bodo takrat na£e duše?____Za go- 'tovo ne moremo vedeti. A navadno je: Kakršno življenje, taka večnost. Kar bomo sejali, to bomo želi. Vse bo kmalu minilo* — samo čednosti in dobra dela bodo ostala. Imejmo zemljo pod nogami, v srcu Boga, v mislih večnost! To je nauk, ki nam ga daje pokopališče, — šola življenja. Praznik Vseh svetnikov in svetnic. Svetnikov in svetnic božjih modrost. Za "Glasilo K. S. K. Jednote" napisal Ksaver Meško. Kakšna je bila vendar tista velika modrost svetnikov in svetnic božjih, s katero so si prridobili in priborili najvišje in najdragocenejše, kar so pridobiti in priboriti mogli, namreč blaženstvo nebeško? Bila je najpriprostejša in vendar najvišja modrost: sledili so Kristusu Gospodu. Sledili so mu pa zlasti v dvojem: v ljubezni in v trpljenju. Saj iz vsega življenja in iz vsega delovanja Gospodovega izžarja in odseva zlasti to dvoje: ljubezen in trpljenje. Kaj ga je prisililo, da je prišel ubog in nizek na ta naš grešni svet? Ljubezen do človeških otrok, sedečih v "smrtni senci", v grehu in v prekletstvu božjem. Kaj ga je lagnilo, da je živel trideset.let v nizkosti in skritosti,, kot sin tesarja, ki mu je tudi sam po-nagal pri njegovem delu? Ljubezen do nas ljudi, da nam da sgled ponižnosti, da delo posveti in nareskušnji smo se pa sami prepričali, da nismo dosegli niti najmanjšega uspeha s komunizmom, ker ni bil ustanovljen na pravi podlagi Vsakdo lahko izprevidi, kako ostro smer sta sovjetizem in komunizem s tem pod vzela, ker sta hotela uvesti novo ekonomsko načelo; to načelo vsebuje več starega režima kot naša bivša smer vladnega sistema. Naša ekonomska vprašanja prvp polovico leta 1918 za časa Brest-Litovskih mirovnih pogajanj naj bi nam bila v svarilo. Treba je namreč pred vsem vpostevati tudi mnenje kmetoy, mi smo pa mislili samo na državni kapitalizem ih sociafistčno konstrukcijo. Nam ne kaže torej drugega, kakor,, da zopet uvedemo kapitalizem; pri tčm se pa vprašajmo na katero stran se bodo naši kmetje obrnili: ali Ji kapitalu, ali h komunizmu! Če se kapitalisti sami pred nami kmalo organizirajo, bodo nais, komuniste k vragu poslali! Bodoči kapitalizem naj bi torej služil celokupni državi, ne pa posameznikom. Nas sedaj obdaja jo močnejše sile kot smo pa mi; da bomo zmagali, moramo vpo-rabiti svojo zadnjo silo za prepričanje kmetov ter delavstva o veliki potrebi naših načel v njih lastno korist. Sedanji, oziroma ponovni povratek h kapitalizmu ne bo slonel na priyatnem lastništvu, ampak samo v svrho osebnih komunističnih interesov. Da bomo naše ekonomsko življenje prereorganizirali, moramo zainteresirati vsakega Specialista, to, kar smo doslej žal opuščali. Naredimo sedaj iirugi preobrat. Ce se nam še ta izjalovi, bo šel vsakdo izmed nas k vragu in bo morda celo obešen, kar bi povsem tudi zaslužili. Jaz Vam torej svetujem: *' Oprimite se zopet trgovine. De? lajte s kapitalistom, ob svoji strani, pa naj si bo kapitalist Ruš, je oskrbovala 90,000 vojnih si ali inozemec. Stojte mu na strani; naj zopet obogati; pri tem i'ot, za katere ni bilo še poskr o na, višjih oseb. Do največ odličnih mest so pa dospeli grhdu^ntje učilišč in univerz: 5768 od onega samega milijona graduantov. Ker skoraj polovica otrok sirom držav zapusti šole, ko so komaj 14 let stari, zaradi tega jih dospe kasneje v žfvljenju tako malo število do kakega bolj uglednega mosta in sicer da po naključju kdo postane takozvani "Self made man". Bas tedaj,ko dosežejo 14 let,jim nastopa /.a učenje najlepša doba, katere pj ne morejo in nočejo i/raluj^Bfied važnih vzrokov. Prenizka naobrazba povz-J roča, da se mo»io do smrti bo| liti za 'svoj vflftdanji košček kruha. Pri 16. letu starosti, zapusl ti šole več kot 70 odstotkov al nejriške mladine. Tem so razni poklici in viri zaslužka že malol boj odprti; vendar jim pa še| zadosti primanjkuje do popolue izobrazbe. : Ker izda vlada Združenih držav na leto v šolske svrhe o-gronine svote denarja, se na ta način tudi dosti denarja vpo-rabi brez zaželjnega uspeha. Glavni načrt starišev in naroda je dandanes pri Ainerikan-cih, da pohaja mladina samo I do 16. leta v šolo; ta načrt bi [se moralo bistveno preme nit i in dobo šolanja podaljšati. Pri šolanju mladine je pa tudi versko vprašanje ali morala velikega pomena. Ako se torej Cerkvi ne bo dalo zadost ne prilike pri izobrazbi mladine, bo pri tem tudi dežela trpela, kajti vodstvo države bo v tem slučaju pomanjkljivo vsledl uedostatka razumništva. DELOVANJE AMEB. RDEČEGA KRIŽA V JUGOSLAVIJI. Delovanje Ameriškega Rdečega Križa v Jugoslaviji je bib v fiskalnem letu, ki je končalo dne 30. junija 1921., v glavnem posvečeno ustanovam za zdravje mladine. V Crnigori se je vzdrževalo Štirideset kuhinj za prehrano dece in štiri otroška zdravstvena središča. Kuhinje so postregle preko treh milijonov obedov. dočim so zdravstvena središča vršila splošno zdravstveno nadziranje nad preko 20,000 otrok. Pripomožna akcija v Srbiji se pa učite od njega,, še le na ta načini? bomo imeli pravo lf>-munisično republiko. To bo sicer huda in težavna pot; pa mi vst ji moramo slediti, ker edino ta pot nas vodi iz zagate. Letošnjo spomlad smo na ekonomski fronti s komunizmom tak poraz dosegli, kakoršnega sploh ni bilo pričakovati. Sedaj smo o tem prepričani, ker naše dosedanje ekonomsko načelo ni imelo trdne podlage; manjkalo nam je produktivnih sil, kar smo žiil v svojem programu za ustavno, načelo smatrali. hijeno. To delovanje je bilo o težkočeno radi pomanjkanja stanovanj, opustošenja, tuberkuloze in nizkega standarda življenja, ki je posledica vojne. Vendarle se je veliko napredovalo, tako da je tekom meseca junija 11,000 otrok dobivalo izvr-na in Ustanove, so bile razdeljene med bolnišnice in druge prigo-rnjožne ustanove. ,J, tako je! lik- množine se je vršilo tudi mrtev tudi kapital brez dela. ; (porazdeijevanje obla(,iL Tek()m " .meseca marca je Rdeči Križ fitseklu'; to revno deco z 10, SELF MADE MAN. Po "The New World.' Iz zadnjih stati stičnih ■ . PP- gfede naobrazbe in šolanja v Združenih državah si lahko stavimo lepo sliko, da bd-; pa se ti bo slabo godilo!" Taiofip komadi oblačil. Ta kombi- mirovni konferenei v Pa-pregled se ne opira na osebe, ki : ,!ci ja prebrane in oblačenja je rizu. Število delegatov je raz-so si z višjim šolanjem pridobi- .po vzročila, da se je šolski o- deljeno po velikosti države. Pe le bogastvo. ™—J - - m i- ^.im. . . " - ^/v v J NAČRT RAZOROŽITVENE KONFERENCE V WASH-INGTONU. Državnj department je te dni obelodanil uradno besedilo dnevnega reda razorožitvene konference, ki bo dne 11. novembra t. 1. v Washingtonu o-tvorjena. Ta spored dnevnega r. ;ia ni bil preje obelodanjen, dokler niso istega vse 0113 države formalno odobrile, ki bodo 11a označeni konferenci po svojih delegatih zastopane. Kolikor bolj se bliža ta važna konferenca, toliko večje postaja zanimanje za iste, pa ne a 1110 tu v Ameriki, ampak po celem Svetu. Dne 11. novembra se bo v Washingtonu v Pana-meriš|ki palači ver delegatov zbralo, kakor jih jo bilo na mi tujcev, ka-'bivšega kralja, kar bo morda :dar še ni bilo. namreč poleg delegatov posla- Rumunijo? V takih nemirnih v v,-----. je res rln «p n^lrai ukrene v svrho la še cel štab pomožnih članov svoje komisije, izkušenh dr zavnikov diplomatov, profesor je v, višjih častnikov itd. Samo Japonska razorožitvena komisija bo štela 150 članov, ki so že na potu proti Ameriki. Povsem lahlko računamo, da bo prišlo bližnje dni v Washington več tisoč diplomatov iz vseh delov sveta. Dnevni red te konference bo sledeči: Omejitev oboroženja. 1) Oboroženje na morju. 2) Predpisi kontrole novih agencij za odstranitev vojne. 3) Omejitev oboroženja na suhem Vprašanja Pacifika in Iztoka. 1) Vprašanja glede Kitajske. a) Načela. Obveznost. b.) Teritorijalna nepoškod" ba (integriteta.) c) Adpiinistracija. 1 d) Trgovske in industrijske* razmere. e) Koncesije in monopoli. f) Železnice, povečanje istih. g) Prednostna tovomina. h) Status sedanjih obljub. 2) Sibirija (jednake točke.) 3) Mandati raznjh otočij. Kakor razvidno, je državni department stavil kot prvo točko dnevnega reda raznovrstno omejitev oboroženja. Mogoče je pa, da bo treba to točko preložiti na poznejši dan, ker je ž njo v tesni zvezi pereče v-orašan,ie dalnjega iztoka. Zadeva glede Kitajske bo dala de-'egatom mnogo dela, kajti Japonci in Kitajci bodo ondi zahtevali svoje posebno koncesije pri železnicah in rudnikih. Pri točki "h" bodo pHšle na dan, razng zanimive stvari, ki so bile sedaj javnosti tajne. Tu bo treba javno pojasniti vse tajne pakte in pogodbe, ki so bile med raznimi državami do-sedaj v veljavi. Konferenca bo zahtevala, da se vrši ta igra z odprtimi, ne pa s skritimi kartami. Pesimisti in kritiki pri prisu-jojo blžajoči se washingtonski konferenci prav malo uspeha. Zares čudno; ta konferenca se bo vršila v še bolj kritičnih easily kakor so bili neposredno po vojni. Dasiravno bo do 11. novembra t. 1. preteklo že 3 leta, odkar je bil svetovni mir sklenjen, živimo dandanes še vedno v dobi vojn: Grki in Turki se še niso pomirili; Španci operirajo v Maroku; med Avstrijo in Ogrsko se vrše praske glede spornega ozemlja; Jugoslavija vpada v Albanijo; na Ogrskem zahtevajo svojega povzročilo novo vojno med njo, Jugoslavijo Češkoslovaško in rav, da se nekaj dosege razoro- ženja; samo da bi imela ta konferenca v resnici kaj gmotnega uspeha! * Drugi kritiki obljubujejo kmalo po končani razorožitveni konferenci boljše čase na industrijskem in delavskem polju. Naravno je, da stane vzdrževanje velikih armad vsako dr žavo ogromno nepotrebnega I denarja, katero mora ljudstvo z že itak visokimi davki plačevati; pri tem imajo samo vojni liferaut največ dobička. Radovedni smo, če bo na to konferenco tudi naša Jugoslavija poslala svoje delegate? kajti doslej nismo o tem v sta-rofcrajkih listih še nič čitali. TOVARNA STRUPOV. Dobro znani ameriški zdravnik je rekel v članku, ki ga je najpisal in je bil priobčen tj zdravniškem mesečniku: "Naša telesa s otovarne strupov, Doivolj strupa se producira v, človeškem telesu v času 24 ur, da bi nas umorilo, za slučaj, da bi se vsi odvodni kanali zamašili in postali ne delavni. Tako delikatni za naše zdravje in življenje so ti telesni strupi, da ne le eden, ne dva, temveč pet takih kanalov je potrebnih in preskrbljenih po naravi, da čistijo naš notranji sistem teh škodljivih zaostalih snovi: pljuča, koža, obisti, jetra in čro" va. Ako ti organi prenehajo delovati popolnoma, tedaj produkcija zaostalih škodljivih snovi premaga odvajalna sredstva in vdeno večja postaja množina ostankov, ki so v nevarni faktor v mnogih ako ne v vseh, boleznih." To vam dovolj jasno pove zakaj je Trinerjevo grenko vino tako korwtno. Zdravje pomeni čisti život, in Trinerjevo grenko vino ga o-, čisti in drži čistega. Odžene vse zaostale snovi iz prebavnih or ganov in vam ojača ves preta-kojoči sistem Aiko nimate Tri-nerjevega grenkega vina doma, tedaj si ga kupite še nocoj pri vasem lekarnarju ali trgovcu z zdravili kadar greste domov. IŠČEM svojega brata Frank Skufca, ki je odšel v stari kraj 1. 1908 in se zopet podal v Ameriko in to je bil zadnji glas od njega. Prosim vas, c. čitatelji, ako bi kateri znal za njega, da mi to sporoči, ali se pa naj sam zglastna sestro. Mary Skufca, 531 Bernard Ave., Cudahy, Wis. šeb, ki Srbiji je " teMoin minulega raznih hotelih v. Washingtojiu, D.C. bo sreoi prihodnjega me- Iz urada glavnega tajnika. Običajna navada je, da koncem leta pošlje vsako društvo imenik članov in članic 11a glavni urad v pregled. Ker je pa ob zaključku vsakega poslovnega leta izvanreddno veliko dela z raznimi računi in poročili, ki zahtevajo nujne rešitve, zaradi tgea sem pred kratkim razposlal 11a vsa krajevna društva forme "Imenik članov in članic" s prošnjo, da se imena članov in članic odraslega kakor tudi Mladinskega oddelka izpiše in kakor hitro mogoče pošlje na glavni urad, da se pregled in poprava imenika dovrši preje nego pridejo na vrsto računi in letna poročila. Lepo število društev se je pozivu odzvalo in poslalo imenike. Nekateri dr. tajniki (ice) v resnici zaslužijo najlepše priznanje in pohvalo na lepi in pravilni sestavi imenika. Žal, da ne moreni kaj takega omeniti o tajnikih (icali) vseh društev. Navadno, kakor že zgoraj omenjeno, se imeniki vseh društev vsako leto pregledajo in popravijo ter s takimi popravki vrnejo dr. tajniku(ici). "V mnogih slučajih se tajniki(ice) ne ozirajo 11a popravke, marveč kar po svoje vodijo imenik in vsako leto se v gl. uradu popravljajo ene in iste napake v imenikih. Paradi tega je priporočati, da bi vsi prizadeti tajniki in tajnice, ko prejmejo s popravki vrnjen imenik uredili knjige v smislu popravkov. Člani in članice enega in istega starostnega razreda naj se vpiše pod eno skupino. To bo dalo tajnikom(icam) od časa do časa lepši pregled in bo istočasno odstranilo veliko nepotrebnih sitnosti pri poslovanju. Prosim, da cenjeni tajniki (ice) katerih se to tiče, predsto-ječe vpoštevajo in uredijo imenik tako, da bode v bodoče sleherni tajnik(ica) deležen(a) pohvale, do katere so danes v resnici opravičeni le nekateri, za lepo in pravilno sestavljeni imenik. Z bratskim pozdravom, Josip Zalar, gl. tajnik. Joliet, lil., 21. okt. 1921. .14 T Jo^ 111 ** 2. tpriu ^ inkorporiria, , jJ* trm Illinois, dne 12. januarja, IML GLAVNI URAD: JOLIET, 11^ A i Telefon 104«. od ustanovitve do 1 septembra 1921 skupna izplačana podpora $1,979,440.00. GLAVNI URADNIKI: Pr^ednik: Joseph Sitar, fi07 N. Hickory St Joliet, I1L Oavm blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IU Duhovni Todja: Rrr. Francis J. Aibe, 620_10thSt, Waukegan, IU Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, Pa NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St, North Chicago. I1L Martin Shukle, 811 Ave. "A», Eveleth, Minn. j John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. * John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. 4 Anton Nemanich »t 1000 N. Chicago St Joliet I1L POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 N. Hickory St Joliet I1L John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Ckero, 111. PRAVNI ADBOR: ;oseph Ross, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. , R F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, I1L John Decman, Box 168, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet I1L Telefon Chicago 1041. JEDNOTIN ODVETNIK* Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na fflavnaga tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet IU, dopis«, društvene vesti, razna naznanila, oglas« in naročnino pa na "GLASILO" K. & K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St, Joliet IU. ■s - . ,;- «.•» -i ■ ;. , . v 1 V .-lis}' wf*« si i . -v .rii - * • hele poleg trga Vittorio Ema- dveletno pregnanstvo. Drugi nuele. Učenjaki iz vseh krajev | dekret v marcu istega leta pa Italije prihajajo predavat v to je kazen poostril in ga obso- dvorano, ki je posvečena izklju- dil "in contumaciam'^na smrt, eno Danteju. Od 15. stoletja do če bi se vrnil v Florenco. danes jje izšlo nad štiristo izdaj, i)ailte je torej zapustil Flo-mnogo imitacij in nebroj pre- I Q ^ je ^ yidel niko]i ye6 stav. Pri nas bo prof. Debevec z drugimi izgnanci se je več- v kratkem dovršil prestavo ce- h^t sešel. L. 1303. ga vidimo le Komedije, pesnik Otoifc 2u- L di-užbi izgnancev v San Gau->ančič je prejel peti spev Pek- denzo v Mugellu. L. 1304. je a s krasno epizodo *rančiske polzkusil ž njimiiBelimi), ki da Bamini, ki,izide v dr. Reso- go ge bili zbrali v Arezzu, na- vi knjigi. pasti Florenco in vzeti Črnim Dante Alighierj se je rodil oblast. A poizkus se je pone- moseca maja 1265. v Florenci. Urečil. Toda kmalu je sprevidel. Njegovi starši so pripadali sta- da ta družba ni zanj. Spoznal ri florentinski fa^iliji iz mest- je, da so to zlobni in neumni nega okraja Porta San Piero. ljudje, ki jim je samo za lastni Ore mu je bil Alighiero di Bel- žep. Zato je, kakor pravi, usta-linciono degli Alighieri, mati novji svoio M^H^MHHM eleznica je te- petih mesecev zo-v službo sprejela ne-:aj nad 14 tisoč delavcev, tako da znaša njeno celokupno osob-je 199,000 uslužbencev. = T. Ivan Gruden: Dante, njegovo življenje in delo. (K 600 letnici njegove smrti). Med tisoči in tisoči člankov, razprav, razpravic in feuilleto-nov, ki so letos ob šeststoletni-ci Dantejeve že izšli in še bodo izšli, ne da bi povedali kaj novega, naj bo tudi ta skromna, v na.* lici napisana skica, ki ima edini namen, opozoriti ljudi ki žive izven literature, na človeka^ kateri je bil, kakor se navadno pravi, velik duh, sommo poeta, le per de la po-esie italienne, največji mož latinske krvi itd. itd. Herman Grimm je mnenja, kakor je svoječasno pisal v 41 Deutsche Rundschau", da pripadajo svetovni literaturi 4 pesniki in ti so: Homer, Dante Shakespeare in Goethe. Med njimi nam je Dante pravzapifiv najmanj znan, najbolj tuj, četudi je živel dva tisoč let pozneje nego Homer, če je Homer sploh kdaj res živel. Pa kako naj najn bo blizu. Sestolet" nas loči od "njegove smrti, kajti umrl je, vrnivši se iz Benetk, kamor je bil šel v politični misiji, v Ravenni pri svojem prijatelju Guido Novel-lo da Polenta dnel4. septembra 1321. Kako naj ga razumemo mi, ko ga še njegovi sodobniki niso dobro razumeli! Sam pravi v drugem spevu "Paradiža", naj mu oni, ki so šli za njim skozi "Pekel" in "Vice", ne slede dalje v malem čolnu, naj se vrnejo, naj ne gredo na, morje, kajti po vodi, kjer vozi on, še nihče prej ni vozil. Dante se je dobro zavezal, kako malo njegovih sodobnikov ima toliko filozof ičnega in teologicnega znanja, da bi lafcko sledili težkemu preumetu, ki ga obrav; nava v "Paradižu" zato svetuje svojim čitateljem, naj se zadovolijo s p:*/ima dvema spevoma (Inferno in Purgato-rio), kajti Paradiž presega njih umevanje. Za nas so njegova dela, zlasti Komedija, skrivnosten produkt let. H. I. P. V visoki starosti 84 let, je dne 29. sept. v Črnomlju umrla J Ana Kol bežen, rojena Jerman. ] Pokojnica zapušča dva sinova: 1 župnika Leopold Kolbezna, Josipa Kolbezen, posestnika v ČFnomJju ter eno hčer Marijo, omoženo Romšek.—N.v.m.p. Umrla je dne 1. okt. v ljubljanskem Leoni šču Matko Ko-bal, trgovec in posetnik v Idri-ci v starosti 55 let. Zapušča ženo, dva sinova in eno hčer. R.I. P. — Smrtna nesreča. Okrog 60 letni Martin Kavec iz Srednje Vasi v Bohinju je due 29. septembra popoldne umrl. Pred dvema dnevoma je šel zvečer domov in padel v okrog 8 metrov globok, nezagrajen potok Kibniea pri Srednji Vasi ter zadobil poškodbe, ki so povzročile smrt. — Zopet smrtna nesreča na Bohinjskem jezeru. V nedeljo 25. septembra okrog 6. popoldne se je vozila v čolnu v družbi svojega spremljevalca po Bohinjskem jezeru 17 letna Rija-vec Jožefa, bej železniškega delavca na Boh. Bistrici. Spremljevalcu je padlo med vožnjo veslo v vodo, ona pa se je sklonila, da je dvigne in. tedaj je padla v jezero z glavo naprej. Na smrt obsojen morilec lastnega otroka. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo na smrf obtoženca 2avca iz Les-kovca pri Mariboru, ki je umoril svojega lastnega otroka. Prenos Brencetovih zemeljskih ostankov. Dne 24. avgusta 1915 je bil od avstrijskega vojaškega naglega soda obsojen na snnt Ivan Brence, gostilničar in posestnik z Dovjega ter še istega dne ustreljen v 1 'Suhem bajarju". Zatrjeval je svojo nedolžnost ter je končno spo-znavši, da mora umreti, izrazil željo, da naj se njegovih zemeljskih ostankov ne pusti ležati v 4 4 Suhem bajarju". — Leta 1920 so njegove hčerke zaprosile za obnovno kazenskega postopanja, ki se je dovolilo, in je bil pokojni Brence od ob težbe oproščen. Bil je torej po nedolžnem uemrčen. Njegovi zadnji želji so sedaj ustregli njegovi sorodniki. V ponedeljek dne 3.* oktobra t. 1. ob 5. uri popoldne so se Vzdignili njegovi zemeljski ostanki in slovesno prenesli ob spremlje-vanju vojaške godbe v njegov rojstni kraj Dovje, kjer že počiva njegova žena ki smrti svojega moža ni mogla prenesti. Poizkušen samomor. 14. sept. se je ustrelil s samokresom v prsi in si prestrelil pljuča železniški uslužbenec Ivan Sker janc. Samomor je poizkusil na polju pri Mostah. Vzrok samomoru je bila nesrečna ljubezen. podanikom, ki se stalno ali delj časa nahajajo v našji državi, da si morajo v treh mesecih preskrbeti pri pristojnih oblast-vih onih držav, kamor spadajo, svoje uradne dokumente. Si-cor bo proti njim postopalo po zakonitih predpisih, ki zahtevajo njihovo odstranitev iz dr ž:'ve. stranke naj si preskrbe dokumente v lastnem interesu, da jih ne bodo vznemirjale državne oblasti, ako bi ne imele pri sebi legitimacij in ne mode izkazati svoje identitete. | — Potne legitimacije odpravljene. Poroča se, da je notranji minister odredil, da se ukrenejo potne legitimacije za notranji promet. Samo osebe, ki pridejo v Belgrad, morajo ime-t i pri sebi kako uradno legitimacijo, ki jo morajo na zahte vo pokazat policijskim uradom. Požar v Golobovi tvornici na Glincah. Dne 27. septembra ob 11. dopoldne je izbruhnil požar v Golobovi kemični tvornici na Clincah. Goreti je začelo v delavnici, v kateri se izdelujeta 1 rema ii mast, kjer je bil tak-iv.t delovodja Avguštin Debe-\ :c, ki je pritekel ves opečen na dvorišče. G. Debevea so prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalo zatem umrl. Gasilci iz Ljubljane, tobačne n z Gline so požar v delavnici zadušili. Škoda se ceni na 400. 00 kron. Nov čin policajdemokracije. Okrajno glavarstvo v Celju je obsodilo g." Antona ZupaniČa, kaplana v Grižahj, radi prestopka protidržavnega demonstrativnega dejanja po parag. 1 in 3 naredbe z dne 11. junija 1921, št. 126 Uradnega lista na denarno globo 1000 K in ^0 K takse ter 14 dni zapora, v slučaju neizterljivosti pa na 64 dni zapora, ker se je na državni praznik sv. Cirila in Metoda 24. maja po masi odstranil od oltarja, predno se je odpela državna himna.—Znani umotvor gg. Bal- tiča, Ribnikarja in Ravniharja, Obznana za Slovenijo, je izšla 11. junija, kaplan Zupanič pa je bil po tej obznani kaznovan za dejanje, ki je bilo storjeno 14 dni prejet Nadalje: če se duhovnik odstrani po božji služIli od oltarja, še preden je odpeta državna himna, to ni čisto nobenemu nič mar, ker državna himna kakor sploh nobena necerkvena himna ne spada k službi božji. Če ima duhovnik med petjem kake take himne ostati pred oltarjem ali ne, to mu ima predpisati cerkvena o-blast, ne pa Baltic ali okrajni glavar celjski. Vlada naj zapoveduje arhijerejem, jerejem, monahom, hieromonahom, pro-tjerejem, kaludjerom in popom, katoliški duhovščini pa v cerkvenih zadevah zapoveduje samo papež rimski in škof. — Končno pa je znano, da je kaplan Zupanič boleh^n; sicer pa je lahko sto in sto razlogov zato. če mašnik odide, ne da bi bilo treba to tolmačiti kot pro-tidržavno demonstracijo. Sicer pa nobena država na svetu ne pozna zakona, ki bi kogarkoli silil poslušati državne himne; edinole rekcionarna birokratska Avstrija je to zahtevala od slovenske duhovščine v vojnem' organist zdaj ob vseh < praznikih igral državno mmno na račun g. kaplana, ki mu je za to plačeval nagrado iz svojega žepa! — Nič drugega nam ne manjka, nego da je še živ I-van Cankar,-ki bi bil sredi današnjega režima in njegovih tipov ustvaril gotovo svoje največje delo, če bi ga ne -U zaprli! O Mčrnordečem klobuku" govoriči veliko v svojem uvodniku 4'Jutro'' ob priliki izvolitve socialnega demokrata za župana v Ljubljani. Pri tej priliki daje socialni demokraciji lekcije in kliče iz groba čestitlji-vega Marksa, ki da jo smatral za glavno nalogo delavskega socialističnega gibanja, boj zoper klerikalizem. Na strankar skem kongresu socialne demokracije v Gorlicah je predsednik Wels izjavil, da gredo socialisti in katoličani v Nemčiji nujno skupaj proti belemu terorju in je na*el splošno odobravanje. Čisto podoben slučaj je v.Ljubljani, kjer so se združile vse ljudske stranke proti policajreakcionarnim teroristom. Na tpm tudi mali Marksl ne bo nič izpremtnil. "Kdo ima smolo?" Na % nekaterih vogalih ljubljanskih ulic so bili 29. sept. prilepljeni s strojem napisani listki v ob liki brzojavke sledeče vsebine: 1' Beograd. Radi pogreba JDS v Ljubljani odrejam tridnevno narodno veselje v celi kraljevini, posebno pa v Ljubljani. Pri bičevič." Srbski in hrvatski profesorji naBledu. Dne 29. sept. zju t raj smo te drage goste spremili na Bled. Nase gore so bile prekrasne. Po postaji Radovljici smo zagledali Triglav. Pred Žirovnico smo gostom pokazali Vrbo, rojstno selo Prešernovo. Živo jih je vse to zanimalo. Prebili so na Bledu samo par ur, ali te so bile — kakor so vsi zatrjevali — lepe. Ob sprejentu na kolodvoru Bled je profesor Živanovic z ginje* nim glasom vzkliknil, kako srečen je, da je videl ožjo domovino Preširaovo. Ob 4. uri popoldne smo bili že spet v Ljubljani. Večina kolegov se je takoj odpeljal naravnost proti Bel-gradu. V pozdrav smo jim zaklicali: Na veselo svidenje na III. kongresu v Ljubljani drugo leto! Prvi jugosrlovanski častniki. Letos bodo imenovani za čast- nike prvii'jugoslovanski*' gojenci vojne akademije, ki so končali dveletno šplo. Med gojenci je 128 Srbov, 1 musliman, 64 Hrvatov in 20 Slovencev. 65 gojencev bo uvrščenih k topništvu, 15 h konjenici, 19 k pijo- uirjem, ostali pa k pehoti in sicer v činu podporočnikov. Potovanje v Ameriko. Po o- Westilu konzula Združenih dr-*av, bodo izdajali ameriški konzulati viza za izseljeniške potne liste samo še do 1. decembra t. 1. Radi tega bodo naše oblasti, ki so pristojne za izdajanje potnih listov, prejemale prošnje za izdajo potnih listin samo d} 20. oktobra t. 1. Prošnje, ki >odo predložene po tem roku, se ne bodo vpoštevale. — Zavedni ameriški Hrvatje. Marljivo in delavno društvo "Hrvatski Radiča", katerega cilj je vzgoja dobrega o-brtnega in rokodelskega naraščaja, je poslalo v Ameriko svojega ravnatelja, da intere-sira tamo&nje Hrvate za to pre-potrebno akcijo. 21.sept. je zborovala Hrvatska narodna zaje-dnica v Pittsburgu in je po govoru ravnatelja soglasno sklenila, da se Hrvatskemu Radiši takoj odpošlje vsota pet mili- ogenj. Vnele so se saje v dimniku in'ker ljudje niso takoj zapazili nevarnosti, je silen veter plamen zanesel na streho, ki je bila takoj vsa v plamenu. Ker so bili ljudje večinoma na polju ni bilo mogoče požara v kali zadušiti, posebno še, ker primanjkuje vode, je veter naenkrat raznesel ogenj na sosednje hiše in poslopja, tako, da je bila VBa vab v par minutah v najhujšem ognju. Zato tudi ni bilo mogoče kaj rešiti. Le živino so ljudje rešili z nevarnostjo svojega lastnega življenja. Več kosov živine je tudi zgorelo. Vse drugo je uničil požar. Zgorela je vsa vas razen enega posestnika. Pri reševanju se je 7 oseb tudi težko opeklo. Pogorel ci so v največji stiski, posebno ker so pogoreli zdaj na zimo, ko so imeli po večini že vse pridelke pod streho; zavarovani so pa le za male vsote in še t^ne pridejo v poštev, ker vrednost našega denarja tako nizko stoji. Pogorelci so sami zavedni Slovenci. Zato so pa morali pri vsej svoji nesreči občutiti še škodoželjnost "nemškomisle-čih\\ Slišale se izjave: "Zdaj pa ste dvakrat črni. Srbi in Jugoslovani naj Vam pomagajo! Mi vam ne bomo!" "Prugelgarda; za zavarovanje bi se brigali, pa ne za politiko!" itd. Ko so se ti vračali in šli mimo Srednjega Blata, so govorili: "Skoda, da še ta vas ni šla, so ta hujši časi notri.'' Celo zdravnik, ki se ga je prosilo, da bi šel obvezat opečene, se je izgovarjal: "Ne razumem, nimam časa". Tu se lepo kaže vsa podivjanost in surovost tistih. ki so že enkrat zatajili svoj narod. kako bo prekrmil živino. — Italijanski konzulati v Jugoslaviji. Uraftm list rimske vlade določa sledeče ita.1. konzularne urade v državi S.H.S: v Bitolju konzul prvega.razreda, v Skoplju konzul prvega razreda, v Prizrenu vieekor-zul prvega razreda, odvisdh od skopeljskega, v Sarajevu konzul prvega razreda, istotako v Zagrebu, v Belgrade konzularna pisarna pri poslaujštvu, v Splitu konzul prvega razreda, ravnotako v Dubrovniku in &i-beniku. PRIMORSKE NOVICE. O. Anton Berlot, dekan v Kanalu, je bil 29. septembra v škofijski palači v Gorici ustoličen za stolnega kanonika. Tržaške ladjedelnice zaprte. "Stabiiimento Tecnico Triesti-no" in ladjedelnica Sv. Roka naznanjata, da se oba zavoda od 20. sept. dalje zaprta, ker vlada noče izplačevati potrebne podpore za izvršitev brodovnih programov. Od tega dne dalje so odpuščeni, vsi delavci 'razun stražarjev in vsi uradniki. Prva katastrofa! Velik delavsjri boj grozi * mu Primorju, ker so zastopni; kovinarskega delavstva iz Gorice, Trsta, Gradiške, Tržiča, Izole, Milj, Lošinja, Kopra, Pirana in Rovinja 28. sept. sklenili, da ne pristanejo na predloge iredustrialeev, da naj se mezde znižajo. Javna oblast v Trstu je poslala v ladjedelnice veliko število karabinijerov, ki so zasedli vse prostore, da preprečijo morebitne nemire. Pred ladjedelnicami stoje vojaški avtomobili. — Kako se skrbi za Sok v Vojvodini. Ravnateljstvo gimnazije v Subotici je večkrat zaprosilo za potrebno vsoto denarja, da da očisti in prebarvati popolnoma zanemarjene sobe. Ker so od pristojnih oblasti prišli vedno odgovori, da "novcanema", so dijaki morali sami nabrati potrebno vsoto, da se je to delo izvršilo. Koliko ujetnikov je še v Sibiriji? Pred kratkim se je iz Sibirije vrnila švedska delegacija. Tadeiegacija objavlja sedaj, da se nahaja v Sibiriji še T „.. ^ , okrog 20.000 vojnih ujetnikov, »lY'Jj^ od katerih pa „e polovica 8ploh času, torej tedaj, ko je sloven- j jonov štiristo tisoč kron kot na-sko duhovščino preganjala kot rodno darilo. II Celovca se poroča: Ko bi mnrala iti v ponedeljek, dne 19. sept. ena stotnija (Marschkom-pagnie) iz Celovca na ogrsko mejo, so začeli vojaki stavkati. Pometaji so vse orožje stran in začeli pretepavati častnike, ki! so jih silili k odhodu. Isto se je} zgodilo tudi v Ljubnu (Leo ben) na Zgornjem Štajerskem. Moštvo polka š.t.l bi moralo o-driniti na mejo, pa so začeli s tavko. Obsojen ropar. Dne 27. sept se je zaključilo porotno zaseda-nie mariborskega sodišča z ob-^dbo Alojzija Kofljača iz Krajine v Prekmurju, ki je 17. decembra na mažarski meji v družbi dveh tovarišev oropal Matjaža Sandorja iz Kroga. Pobili so ga na tla, ranili ter mu uropali 28.000 kron. Dva napadalca so prijele mažarske oblasti ter ju obsodile, Kofljač pa je prišel v roke našim oblastem ter je bil obsojen na 5 let težke ječe. — Ameriški poslanik na rimskem dvoru Mr. Washburn-Chid je te dni potoval po Primorju do Postojne, ne da bi prišel količkaj v stik s Slovenci. To je gotovo velika škoda, naj jo je zakrivil kdorkoli. I* Velike Nedelje. Vreme i-mamo lepo, šej prelepo. Dan na dan jasno nebo in solnce še zdaj močno pripeka. Trgatev se je deloma že pričela ter bo glede i kakovosti kakor glede kolikos-ti najlepše uspela. Mošt je slajši od strdi in najstarejši naši očanci ne pomnijo tako sladkega mošta, kakor je letošnji. Drugače pa ;je s poznimi poljskimi pridelki. Zelja ne bo, repe tudi ne, koruza je slaba, ajdo je morila suša, naposled je pa še to, kar je prilezlo iz tal, slana pokončala. Na mnogih njivah so jo kar pokosili. Ni se izplačalo, da bi jo bili želi. To je h|ud udarec za naše ljudstvo, ker ima toliko polja z ajdo obsejanega. Otava je bila slaba, na pašnikih pa živina tudi ne v-^Vv'^iS mm izplača več graditi, ker so kupljene v inozemstvu, veliko bolj po ceni. Če pa začno ladjedelnice z drugim delom, bodo morale spričo nemške konkurence na polju kovinarstva zelo poceni delati, kar bo imelo za posledico znižanje delavskih plač. Umevno je, da zdaj v Trstu vsak delovni človek desetkrat na dan proklinja Italijo, pod katero mesto tako ra-pidno propada. Ladjededlnica v Tržiču je znižala plače svojim delavcem za 20 odstotkov. Za vzrok navaja konkurenco inozemstva, kjer s" kompletna ladja izdela cenejše nogo stane v Trstu samo sirovi material za ladjo! Vrh tega primorske ladjedelnice ne zdr- ne misli več vrniti, temveč se hočejo stalno naseliti v Sibiriji. Ujetniki so večinoma Poljaki, Uhrajinci in Mažari in tudi Jugoslovanov je še precej. Nemca ni skoraj nobenega. Zastave, bandere, regalije in slate znake za društva ter člane K. 8. K. J. izdeluje EMIL BAOHMAN 2107 8. Hamlin Ave. , Chicago, 111. 4 4 Graf ter j i" so vajeni prištevanja za se, ter odštevanja od drugih. DR. J. E. URSICH SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG, 1858 W. 22nd Street, in na vogalu Uncoln St., Chicago, IU. Phone Canal 4918. Ordinira vsak dan v tvojem zdravniškem uradu.• Od 9. do 10. ure popoldne,od 2. do 4. ure popoldne. od 7. do 8. urp tvečer. Ob nedčljah od 10. do 12: dopoldne. =5= ===== Columbia Grafonola © v * * * • • t j * # i' * * - je najboljši govoreči stroj sa Vaš dom. Na prodaj proti takojšnjemu plačilu, ali na lahke obroke. KUPITE GRAMOFONSKE PLOftČE (RECORDS) V TRGOVINI International Music Shop 1043 Collins St. , Joliet, IU. Največja trgovina s takimi ploščami v Jolietu. V zalogi imamo veliko izbero Slovenskih in hrvatskih plošč z lepimi in znanimi komadi, pridite jih za poskušajo k nam poslušat! Odprto dnevno do 9 ure zvečer. Odprto tudi ob nedeljah. TEE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO dlavnioa 160,000.00 Prebitek 160,000.00. Pod nadzorstvom 4riEart Ohio, Id je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah. Posebno posomoat dajemo VELIKA RAZPRODAJA ČEVLJEV. Vaš prijatelj Philip Denmark Vam sedaj ponuja vso svojo zalogo naj-boljših čevljev po jako znižani ceni vsled tega, ker boc odprl novo trgovino. Ne pozabite naslova: 5213 Butler St., Pittsburgh, Pa. katero sem srečava!, me ustavljali. K sklepu sem Štiri lite v ruskem -«M-I ništiii. '-jPfM (Nadaljevanje.) V Lvovu. Moj prvi beg. Gostoljubni Poljaki. Pripovedovanje o nesrečni Poljaki Ko so Kusi našo veliko procesijo ujetnikov v Lvov prignali, sem jaz korakal prav med njimi; vsled utrujenosti m celo malo za njimi zaostal. Poljaki, videvši me samega, so me takoj obstopili ter pričeli izpraševati, če sta trdnjavi Pr-zemvsT in Krakov še v rokah Avstrijcev? Da jih je to zelo zanimalo, sem takoj izprevidel. Zelo so bili voseli, ko sem jim povedal, da onih trdnjav sovra žnik Še ni zavzel kajti ljudstvo v Lvovu je zelo sovražilo Ruse. Vedno več in več Poljakov me je obkoljevalo tako, da mo ruski vojak (stražnik) niti zapa zil ni; ko je prišel i za mano, krevsal jo je kar naprej za drugimi. Na moje veliko veselje so iz rok Poljkkov začele name deževati cigarete, tobak in celo denar; toda treba je bilo iti naprej, da se ne izgubim f Oprostil sem se trume ljudi in šel dalje; toda naših tovarišev nisem več videl, tem manje pa znal, v katero smer so jo krCnili. Poljaki so mi svetovali, da naj grem kar na Deželni dvorec, od tam pa da mi pokažejo, kje so naši ujetniki. "Jih že najdem, če nocoj ne, pa jutri," si mislim, kajti vesel sem bil, da sem saj nekaj časa prost ruskih kričačev in njih bajonetov. Zdaj sem itak še na avstrijskih tleh, in to,tv lepem mestu Lvov. — Med tem sem dospel db rifcke velike poljske pekarije; kakor nalašč iii za>aeJ jea&f-b&eeni namreč ie ze-Jo Jad^. i,:Za^teYal ^spm* Meb kruJift ianpofiSttdii brhki prod^-, jalki zanj denar. Dobil sem zahtevani kruh,.pa tudi denar nazaj,-ker ni hleba nič-računala. Kaj takega se mi pa še ni pripetilo. Silno sem bil vesel hleba belega kruha, za kar sem se mladi Poljakinji lepo zaliva-^ lil, želeč ji vse najboljše na tem in onem svetu. Ker me je želodec že opominjal, da mu slaba prede, sem ga takoj seznanil z velikim kosom jbelega kruha ne zmeneč se, da korakam po glavnih cestah mesta Lvov, slučajno naravnost proti Deželnemu dvory. Ko nekaj časa ogledujem to lepo stavbo, so prignali ravno mimo mene četo nttvili u je tHr Avstrijcev; po številu jih Je bilo okrog 50. Ko so m:qč- bojevali proti Rusom, vsled česa so jih Rusi postili svobodne. Bil sem to-tv j tudi jaz vesel, ker šem na tako lahek način ociganil Ruse. Ko jo tako krešem po ulici, sem stopil v sobo, ini je starček takoj velel, naj sedem, med tem ko je. liči prinašala jedila ua mfoo,,.prijazno mi veleča, da naj jem. S prva sem.bil malo v zadregi, ko sem pa enkrat spoznal veliko gostoljubnost te hifce, sem si mislil, da, se človek v ujetništvu ne smo držati ta kozvaaie mode in noblese, kajti zdaj smo slabši kot prosjaki. Berač lahko svobodno prosi, med tem ko ujetniki ne smejo, ker so jim vedno stražniki za petami. Pač, žalosten stan! Taki občutki so me navdajali, ko sem praznil skledo z okusno jedjo. Po izvrstnem okrepčilu sem se zahvalil dobrim ljudem; toda stari mož je bil jako zgo voren; velel mi je, da se mi nič ne mudi k moskalom (Rusom); zatorej sem ostal še nekaj časa v oni hiši ter poslušal zgovornega Poljaka. S prva *sva se bolj težko razumela, kasneje je pa že šlo, saj je poljski jezik tudi slovanski. Sprva se je sukal pogovor o vojni, po tem pa o Nemcih in Rusih. Naj omenim, da so Poljaki neprijazni proti Nemcem (Pru-sakom), še bolj pa napram som (moskalom). Kako hudo zaničujejo Poljaki svoje tlaeiT tel je Ruse, to sem videl sam; o tem pa piše tudi zgodovina. , Da je propadla nekdanja mogočna Poljska, so bili krivi nekoliko notranji (domači) prepiri, največ pa takrat vladajoča ruska cesarica Katarina iT. $.1762*1796), ki jovs evojoiw« r tost jo kmalu svoj načrt*, s tem dosegla, da se je Poljsko razcepilo v več delov; največji del ie dobila Rusija. Tedaj so poljski voditelji z veliko vnemo spodbujali Poljake v boj in obrambo za katoliško Poljsko. Obupno so se Poljaki bojevali pod poveljstvom Skocinskega z veliko močnejšim sovražnikom, ter srdito sekali s svojimi kosami po ruskih vojakih, katere je vodil v boj genierirt Luvarov. Trda bi bila predla Rusom, da niso nastopili še Nemci zoper Poljake. Zastonj so se Poljaki tako bojevali. Konec Poljske je bil 1. 1?95, tedaj ko so si isto razdelile Rusija, Nemčija in Avstrija. Večkrat so Poljaki skušali Qr tresti se težkega jarma; pa zaman; vselej so bili tepeni. Ko so 1. 1860 prišli v Varšavo ruski car, avstrijski cesar in pruski kralj, se Poljaki niso hoteli, vdeležiti te slaivnasti, pač pa so po njih odhodu začeli rovati proti tujim vladam, ter hoteli osvoboditi Poljsko, pa se jim zopet ni posrečilo, kajti Rusija je poslala nanje svoje kozake in poljski upor je bil zopet potlačen. Nesrečni Poljaki so zopet okušali bič svojih obmejnih sosedov. Jezili so *>e. na Neny-fce, ker so hoteii.ponemčitti Poljake; še bolj so bili pa hudi na Ruse, ker so jih" hoteli obleči v železno moskovsko srajco pra voslavja'. #es, kruto.je pasto »la Rusija s katoliškimi Poljaki: zapirali so jim cerkve, napadali njih oibrede. Na tisoče otrok, katerim so očetje •padli v boju za domovino, so Rusi gnali na Rusko, ter jHi tamkaj po pravoslavno vzgojili. Otroci mešanih zakonov >o se fnorali vzgojiti po pravoslavni veri. Katoliški duhovnik ni smel nikogar sprejeti v ka-tol. Cerkev, kajti zato je bil ta<-koj kaznovan s prognanstvom v Sibirijo; tako strogo so M-stopali, pravoslavni magnatje napram katoliškim Poljakom. Duhovniki so šli rajši: v ječe in uklonili zakonom pravoslavne (ruske) cerkve. Tudi državne službe so bile ž&bfcanjene katoličanom, ker so jih Rusi za svoje izdajalce smatrali, osobito duhovnp. —Urška izpod Aianca •» v Vblkegonu mi je poslala sledečo ugtffl&S' Nfcftjdvrftf samo Za nase hišne gospodinje: V Kaj vsaka pridna žena v svojih sobah najbolj črti in tež- Pa vse to postopanje Rusbv ko gleda?" do Poljakov ni nie izdalo; pre-j Za pravilno rešitev dobi od •senečeni so bili Rus4i, ko so se: te Urške vso ozaljšano čisto no-končno prepričali globoke ver- V(> meUo> kater0 dan nosti svojih obmejnih sosedov^-ahi. in rl O/I'im /1« c.vtfrk rvrtif Vra d+i ; in da sene da š silo pretvarjati vere tfer nafoda. Poljak je le ostal stanovi<£en Poljak, zvest jsvojemu narodu in veri,-katero »nad vse ceni ter spoštuje. Dasir&vfto po]•! klanju preširev sC jaz posebno dosti ne zastopim; S«« Pa pokuŠanjir klobas in pečenke. Dalje mi jo oni farmar obljubil, da bo za Miklavža pO" ^lal eno klobaso;-kf bo imela trj konce. Takšne pa še nisem videl; Pri kaki razstari bi mor-"da dobil zanjo pno nagrado. Pregovor nam' 'Veti!f "ika, z najuno ž^nitvijo pa ne bo nič, čeravno se že ad-Vent bliža. Zvedel scifr, dfr imaš dva druga ženina na piki: Pavleta Zgago iz Čik Age; ta je bolj smart, pa tudi cvenk ima, saj denar v onem ofic kar proč pošiljajo. Tvoj drugi ženin je zmuii Peteivek Zgaga v Naj Jorku; ta pa vse poseka. Samo "ini vofeet me povabi, če bo kmalo? — Ker živimo v dobi popolne suše, ali prohibiten, je nek Amerikanec zložil sledečo novo h^mno mokračev: My country, 'tis of thee, Of thee 1 sing. , Land of grape juice and tea, Land where we toil have tried To break the law and lied Prom every mountain Side The bootlegs spring. t • 4 « . idy native country, thee; Land of home brewery, Thy brew I love,' I lo^e thy booze and thrills, And they illicit stills. The moonshine runs in rills, From &igh. above. Ko bojji enkrat v Kernovem bosednjak,tf pronašel kaj pomp-ni beseda *4bootlčg',"booze" in moonshine", bom to himno skusil predelati na naš slovenski jezik. Ne vem pa, če jo bodo hoteli naši rojaki (prepevati, ker se s takim! Stvarmi dosti javno ne pečajo. Na konveciji koti ar je v v Klavelahdii bo pa le t^>l)rodošla. Če tm pri tej priliki (udi kak koncert, jo bo lhh-ko znani liozinov .Jaka zapel v solospevu s spremljevanjem Mervarjev.e harmonike. Mislim, da je ta konvencija prčklicana ker nimajo kotlar ii za take shode dosti časa. Škoda! Lahko bi na to zborovanje tudi povabili oiijoga slavniostnega govornika iz Južne Slavije, ki nazaj hodi. Povedal bi nam lahko marsikaj zanimivega, kako ga dandanes v stari kontri kuhajo in čuka jo? — Kako se dandanes v Ibla-ni vdove komendirajo, sem te dni rani Mestnega.doma viusko * fixate v. i>vira god-oa dravske div. oblasti. Priče- r=r——-;-r---- - - --------- - - - 1 tek ob 7. uri zvečer. K obilni u-delezbi vabi odbor." Živijo starokrajske vesele vdove! Radoveden sem, če so priršle te vdove na ono veselico Črno, ali belo oblečene in kako so se na plesu vrtele? Vinska trgatev brez plesa ni nič. — Čemu pa tudi ne? Kaj bi človek; vedno žaloval? Tudi vdove mo« rajo imeti svojo zabavo. Gotovo marsikaka izmed onih danes ni več vdova, če si je kakega ženina na plesu izbrala. Cul sem že o raznih prireditvah in veselicah. O taki fia še ne. U-boge vojne vdove! Pa se jim res slabo.godi, če hodijo na plese! ■ Pa kaj bi jim zameril. Ples je postal v starem kraju že tako popularen in priljubljen, da se ga že šolarčki in študentje v šolah učijo. Nazaduje bo prišla morda še postava v veljavo, 'da bodo morali še 80 letni starčki starke plesati! Ali ni škoda za čevlje pete in podplate. Par lepih čevljev stane dandanes v Iblani 700 kron; ni čuda, ker jih ljudstvo preveč in po nepotrebnem trga. Tu v A-meriki pa bolj malo plešemo, ker zato ni časa. — Jugoslovanska kronca, še bolj nizka bo tvoja valuta, ker Jugoslavija preveč pleše. — Ali ste že slišali, da bomo začeli po celem svetu nabirati prostovoljne doneske (po fic-ku) za krasen bronast spomenik našemu ameriškemu slovenskemu Mark Twainu? Spomenik bo stal v Naj Jorku prav pred mestno hišo. Ta spomenik pa naš novodobni Twain tudi po vsej pravici zasluži! saj ga je "Akademija budalosti" že p* oglasila za svojega častnega člana z naslovom: "Poeta lau-retatus." Načrt za to spominsko delo ima znani kipar Meš-trovič v Zagrebu že v svojih rokah. Ta naš Mark Twain pa no bo spomeniku oblečen v moškega, ampak v žensko s kratkim krilom, po novi modi, kajti Peter Zgaga se za ta krila osobito zanima. Kdaj se vrši slovesno odkritje tega novega spomenika, Vam bom že sporočil S pozdravom Vaš Mike C.. sms: DONT FORGET eriga's Making Exposition u ENTY-FIRST REGMENT ARMORYp 34= STREET & 4* AVENUE NEW YORK CITY October Z9^Nov«nber |2» Stvar ima svoj kfcfcec1- sanity' Hi klobasa ima dva; po novem bo- tudi v Sibirjo, kot pa da bi sejmo pa rekli da ima tri. Ekstra! Krasna ur* z godbo. Ekstral Ta slika nam kaže krasno uro z godbo, zadnja novost pri urah. To je najbolj zanimiva in najlepša ura. Ta ura ne gre samo zdo natančno, kar je prva stvar pri vsaki uri, ampak je poleg tega tudi lepo oglašeni god-beni instrument. Ura je pozlačena v Polychrome Renaissance slogu, lepo izdelana, okrašena ENA-RJA'NAPREJ. Izrežit- samo ta oglas in p. šfjite ga s 75č Za poštne stroške ter odpremo; zmenek $9.95 boste fu Jafckp.plačali, ~ko dobite uro v hišo. Pošljite naročilo takoj, ker U ponu