Varno in spodbudno učno okolje Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah 4 Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah 1 Področja in standardi kakovosti – nacionalna izhodišča 2 Dosežki učencev ter dosežki otrok v razvoju in učenju 3 Profesionalno učenje in delovanje učiteljev 4 Varno in spodbudno učno okolje 5 Vodenje vrtcev in šol 6 Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo Urednika Mateja Brejc in Klemen Širok Uredniški odbor Mateja Brejc, Simona Bezjak, Gašper Cankar, Saša Grašič, Alenka Jurič Rajh, Tomaž Kranjc, Tatjana Krapše, Tanja Rupnik Vec in Branko Slivar ISSN 2630-4031 Publikacija je sofinancirana s sredstvi Evropskih socialnih skladov v okviru programa Vzpostavitev, dopolnitev in pilotni preizkus modela ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti na področju vzgoje in izobraževanja. Publikacija je brezplačna Varno in spodbudno učno okolje Tomaž Kranjc Aleš Drolc Špela Nose Pogačnik Marija Pevec Branko Slivar Jadranka Uranjek Marko Weilguny Vsebina Šolska klima in kultura za varno in spodbudno okolje · 5 Zakaj je pomembno varno in spodbudno učno okolje · 7 Standardi kakovosti varnega in spodbudnega učnega okolja · 9 Navedena literatura · 27 Varno in spodbudno učno okolje Tomaž Kranjc, Aleš Drolc, Špela Nose Pogačnik, Marija Pevec, Branko Slivar, Jadranka Uranjek in Marko Weilguny Uredil Tomaž Kranjc Strokovna svetovalka Zora Rutar Ilc Jezikovni pregled Lena Vastl Oblikovna zasnova Sašo Gorjup Oblikovanje in tehnična ureditev Alen Ježovnik Zbirka Kakovost v vrtcih in šolah 4 Urednika Mateja Brejc in Klemen Širok ISSN 2630-4031 Izdala in založila Šola za ravnatelje Vojkova 63 · 1000 Ljubljana Ljubljana · 2019 © 2019 Šola za ravnatelje http://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6989-31-2.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=298510848 ISBN 978-961-6989-31-2 (pdf ) Šolska klima in kultura za varno in spodbudno okolje Kakovost šole¹ je močno povezana z varnim in spodbudnim učnim oko- ljem. Raziskave, predstavljene v nadaljevanju, kažejo vrsto ugodnih posledic ustreznega varnega in spodbudnega učnega okolja, kot so npr. zagotavljanje možnosti za učenje, boljši učni dosežki, vključenost. Koncept varnega in spodbudnega učnega okolja je komplementaren in se deloma prekriva s konceptom šolske kulture in klime (Dumont, Istance in Benavides 2013). Tako je npr. klima hkrati vidik in učinek učnega okolja: kako (dobro) se počutimo v njem oz. kako ga doživljamo. Šolsko kulturo in klimo, ki ju lahko razumemo kot za učenje spodbudno in varno okolje, opisujejo različni pridevniki: spodbudno, dobro, pozitivno, zdravo, odprto, ugodno, podporno. Poleg strokovne literature se šolske kulture in klime oz. širše gledano spodbudnega učnega okolja dotika tudi šolska zakonodaja. Osredotočanje na učna okolja se bolj kot na izboljšanje nekega posebne- ga vidika učenja pri posamezniku navezuje na organiziranje in optimizacijo pogojev za učenje vseh, tudi učiteljev (tako da razvijamo in podpiramo uče- če se skupnosti). Ne glede na to, kakšna je šolska kultura in klima, idealna, dobra ali slaba, učinkuje na vse vpletene v šoli. Najbolje je, da je podporna, tj., da temelji na občečloveških vrednotah, kot so sodelovanje, zaupanje, prijateljstvo, odprtost, pogum, svoboda . . . Šolsko kulturo lahko razumemo kot vrednostni sistem šole, kot zaznavo sodelujočih v šoli glede sebe in šole, kot sklop prevladujočih prepričanj in vrednot, ki se kaže v specifičnih normah, stališčih, pričakovanjih, predsodkih, stereotipih, navadah in praksah ter drugih značilnih vedenjih večine udeležencev. Članom sistema služi pri osmišljanju šolskega okolja in ravnanju v njem. Kultura je sklop nenapisanih pravil, tradicij, norm in pričakovanj, ki določajo celotno delovanje šole, povezujejo šolsko skupnost in oblikujejo skupinsko identiteto. Oblikuje se spontano, samodejno, lahko pa nanjo vplivamo tudi načrtno. Razlika med dejanskimi in deklariranimi vrednotami je običajno zabrisana. ¹ V besedilu uporabljamo poimenovanja šola, učenec, učitelj. S poimenovanjem šola označujemo vrtec, osnovno šolo, srednjo šolo in dijaški dom. S poimenovanjem učenec označujemo otroka v vrtcu, učenca v osnovni šoli in dijaka srednje šole oz. dijaškega doma. S poimenovanjem učitelj označujemo strokovne delavce v vrtcu, osnovni in srednji šoli oz. dijaškem domu ter mentorje dijakom pri delodajalcih. 5 Varno in spodbudno učno okolje Kultura daje članom socialne skupine varnost, orientacijo in stabilnost, za-to se težko spreminja. Del šolske kulture so prepričanja in vrednote, povezana z načinom delovanja, npr. na kakšne načine vključujemo učence, kako spodbujamo njihovo motivacijo, kakšne interakcije in kakšna komunikaci- ja med njimi in z učitelji so zaželene, kako si predstavljamo učinkovit učni proces in kako kakovostne učne dosežke. O kulturi govorimo takrat, kadar večina ljudi deli prepričanja in vrednote oz. so jim le-ta skupna – kultura je torej skupinski pojav. Jedro šolske kulture so vrednote (Peklaj in Pečjak 2015; Mikek 2014; Cameron in Quinn 2011; Schein 2010; Černetič 2007; Bečaj 2000; 2001). S pojmom šolske kulture se tesno prepleta pojem šolske klime. Klima te- melji na skupnih zaznavah in doživljanjih, medtem ko kultura na skupnih prepričanjih in vrednotah ter delovanju. Kultura skupine je trajnejša in sta-bilnejša, klima pa je zaradi odvisnosti od spreminjajočih se okoliščin manj trajna. Avtorji so si glede opredelitve šolske klime dokaj enotni, pri čemer izpostavljajo različne elemente oz. vidike (Mikek 2014; 2015; Japelj Pavešič, Svetlik in Kozina 2012; Rupar 2003b; Lewin, Lippit in White 1939). Opredelitev Državnega središča za šolsko klimo v ZDA izpostavlja, da »trajnostna, pozitivna šolska klima spodbuja razvoj mladih in učenje, ki je potrebno za produktivno, prispevajoče in zadovoljno življenje v demokratični družbi, v kateri vsak prispeva po svojih močeh«. Taka klima zagotavljajo, da se ljudje lahko počutijo družbeno, čustveno in fizično varne. Posamezniki so vključeni in spoštovani; učenci, družine in učitelji delajo skupaj, da razvijajo, živijo in prispevajo k skupni viziji razvoja šole. Učitelji kažejo in gojijo stališča, ki poudarjajo koristi in zadovoljstvo, pridobljeno pri učenju. Vsakdo prispeva k delovanju šole in skrbi za varno in spodbudno okolje. 6 Zakaj je pomembno varno in spodbudno učno okolje Številne raziskave kažejo na velik pomen, ki ga ima varno in spodbudno uč- no okolje na kakovost in uspešnost vzgoje in izobraževanja. Večkrat je že bila ugotovljena povezanost med šolsko klimo in zaznano učinkovitostjo šole oz. dosežki učencev. Raziskavi TIMMS 2007 in 2008 v Sloveniji kažeta, da so bili v šolah, kjer je bila šolska klima bolj pozitivno ocenje-na, matematični in naravoslovni dosežki učencev in dijakov višji. Raziskava PIRLS 2011 (Doupona 2012) pa ugotavlja, da v šolah, kjer prevladuje pozitivna klima, učitelji bolj sodelujejo med seboj, več timsko delajo ter učence aktiv-neje vključujejo v pouk. Učenci v takih šolah so bolj zavzeti za učenje, bolje sodelujejo z učitelji in imajo višje rezultate na matematičnih in jezikovnih testih. V učnem okolju s pozitivno klimo so učenci torej bolj motivirani za doseganje visokih rezultatov in imajo tudi bolj pozitivna stališča do šole in šolskih predmetov (Kozina 2016; Japelj Pavešič, Svetlik in Kozina 2012). Učenci, ki imajo v razredu kakovostne prijateljske odnose, posledično šolo zaznavajo bolj pozitivno in se v šoli tudi bolj pozitivno vedejo. Pri tistih pa, ki so, namesto sprejeti, s strani vrstnikov zavrnjeni, lahko pričakujemo izo-stajanje od pouka, ponavljanje razreda in prilagoditvene težave pri prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Samopodoba učencev je boljša v tistih razredih, kjer učenci zaznavajo večjo podporo učitelja, kjer je med njimi več socialnih stikov in vključenosti. Raziskave v slovenskih šolah so pokazale, da pozitivni odnosi med vrstniki vplivajo na dobro počutje učencev v šoli, na njihovo višjo samopodobo, na njihovo pozitivno vrednotenje prosocialnih oblik vedenja in na boljše učne dosežke. Učenci torej rabijo čustveno povezanost s šolo, da bi se lahko v polnosti angažirali (Peklaj in Pečjak 2015; Košir 2013; Rupar 2003a). Šolska klima ni povezana le z dosežki učencev, ampak tudi z osebnimi in skupinskimi stališči, ki uravnavajo prilagajanje v skupinah ter raven konflik-tnosti in agresivnosti. V Sloveniji imajo učenci četrtega razreda, ki so bolj pogosto izpostavljeni nasilju v šoli, pomembno nižje dosežke. Iz podatka o splošni agresivnosti četrtošolcev in osmošolcev lahko statistično pomembno napovemo njihov matematični in naravoslovni dosežek. Učenci se lahko v polni meri osredotočajo na učenje le, če proces učenja poteka v varnem okolju (Kozina 2016; Japelj Pavešič, Svetlik in Kozina 2012). Šolska klima zmanjšuje razkorak med socialno-ekonomskim statusom učencev in njihovimi dosežki. Šole, ki se nahajajo v okolju s šibkejšim socialno-7 Varno in spodbudno učno okolje ekonomskim položajem, lahko ravno z vzpostavljanjem varnega in spod- budnega okolja omogočijo svojim učencem, da dosegajo visoke dosežke (Japelj Pavešič, Svetlik in Kozina 2012; Tarter in Hoy 1988). Ustrezna šolska kultura in klima sta ključni za udejanjanje sprememb v šo-li. Raziskave so pokazale, da je »odprta šolska klima« povezana z zaupanjem; zaradi takšne klime učitelji bolj zaupajo ravnatelju in sodelavcem (Japelj Pa-vešič, Svetlik in Kozina 2012; Tarter in Hoy 1988). Ravnatelji v šolah s klimo, ki omogoča odprto komunikacijo, ustvarjajo močnejši občutek pripadnosti šo-li oz. identifikacije s šolo, pa tudi vključenost v življenje šole je večja kot pri »zaprti klimi«. Ugodna klima posledično lahko omogoči šoli, da se spremi- nja v učečo se skupnost, kar pomeni gradnjo spodbudnega učnega okolja, ki ga označujeta medsebojno spoštovanje in zaupanje tako za učence kot učitelje. Za doseganje takšnega okolja pa so v šoli, kljub odločilnejši vlogi ravnatelja, odgovorni vsi. Spremembe v šoli, ki npr. zanemarijo univerzalne potrebe učiteljev, so pogosto obsojene na propad (Rupar 2003a; Dalin, Rolff in Kleekampf 1993). Enako velja tudi za potrebe staršev in učencev. S spremljanjem in vrednotenjem širšega področja varnega in spodbudne- ga učnega okolja smo se v Sloveniji že ukvarjali. Pri pripravi standardov in kazalnikov smo se oprli na 3. in 4. zvezek priročnika Vključujoča šola (Grah idr. 2017). Upoštevali smo tudi številne slovenske avtorje: Bluestein (1997), Zabukovec (1998), Pšunder (2004), Kobolt in Žorga (2006), Aničić in Sardoč (2006), Rus, Pintarič in Jamnik (2008), Marentič Požarnik in Plut Pregelj (2009), Košir (2013), Peklaj in Pečjak (2015), Košir (2018), Kozina idr. (2018), Maleševič (2018), Muršič (2018), Lončar in Puklek Levpušček (2018), Pirc in Pečjak (2018) ter Štirn, Pirc in Zagorc Vegelj (2018). 8 Standardi kakovosti varnega in spodbudnega učnega okolja Pri opredeljevanju standardov kakovosti izhajamo iz vprašanja: Kakšno učno okolje naj vzpostavimo v šoli, – da bo omogočalo in spodbujalo profesionalno učenje ter delovanje strokovnih delavcev (glej tudi zvezek 3) in – da bo v varnem in spodbudnem okolju omogočeno doseganje optimalne- ga razvoja otrok in učencev na različnih področjih (glej tudi zvezek 2)? Standardi, ki opredeljujejo šolsko kulturo in klimo oz. varno in spodbudno učno okolje, izpostavljajo naslednja področja: vključenost, varnost, odnose, informiranost in komunikacijo, vzgojne strategije. Standardi Kazalniki V šoli vsem zagota- V šoli zagotavljamo vključenost. vljamo vključenost V šoli ne dopuščamo nasilja. ter fizično in psiho- V šoli omogočamo priložnosti za krepitev zdrave samopodobe. socialno varnost. V šoli podpiramo skrb za zdravje in dobro počutje. V šoli si prizadeva- V šoli skrbimo za pretok informacij med zainteresiranimi deležniki. mo za kulturo kako- V šoli spodbujamo dobre medsebojne odnose in spoštljivo komunikacijo. vostne komunikaci- V šoli sistematično krepimo in vzdržujemo dobre odnose z zunanjimi deležniki. je in dobre medse- V šoli sodelujemo pri sprejemanju pomembnih odločitev. bojne odnose. V šoli spodbujamo avtonomijo in odgovornost deležnikov. V šoli udejanjamo V šoli razpravljamo o pogledih na vzgojo in se skupaj dogovarjamo o strategijah učinkovite vzgojne vzgojnega delovanja. strategije. V šoli usklajeno udejanjamo strategije vzgojnega delovanja. Koncept vključenosti v najširšem smislu razumemo kot ustvarjanje prilo- žnosti in integracijo za vse: učence, starše, učitelje in ostale strokovne delavce v varnem, urejenem in spodbudnem učnem okolju, kakršno je predpisano tudi z zakonodajo. Na področju vključujočega učnega okolja s podporo fizičnim, kulturnim in družbeno-ekonomskim potrebam vseh učencev smo zavezani k pravično- sti in spoštovanju raznolikosti, enakosti in multikulturni zavesti. Šola neguje vključujočo kulturo medsebojnega zaupanja, spoštovanja, pozitivnih odnosov, ki podpirajo osebnostno rast učencev in odraslih. V šoli izkazujemo vi-soko moralo, zadovoljstvo, občutke sprejetosti in zaželenosti med sodelavci. 9 Varno in spodbudno učno okolje Slišati moramo vsakega učenca, podpreti vsakega učitelja in ustvariti okolje, kjer se bodo vsi počutili sprejete, vključene, izboljševali samopodobo in bodo lahko razvijali svoje potenciale. K vključenosti prispevamo, če učitelj pokaže učencem, da mu je zanje mar (Grah idr. 2017). Varnost (fizična, čustvena, socialna) je po Maslowu (1943) v hierarhiji ena temeljnih potreb, katere zadovoljitev omogoča realizacijo višjih potreb. V šolah oz. vrtcih je povezana med drugim: z razumevanjem navodil oz. te- ga, kaj se od nas pričakuje, s predvidljivostjo postopkov, s temeljno struktu-ro in redom, z zaupanjem in spoštljivo komunikacijo ter z občutkom, da bo učitelj učence v primeru konfliktov zaščitil. Kultura naj v ta namen vključuje take norme, vrednote in pričakovanja, ki zagotavljajo fizično, spoznavno, čustveno in socialno varno učno okolje. Fizično stanje šole in šolsko pojmovanje pričakovanega vedenja zagotavljata učencem in osebju varno, urejeno in podporno okolje. Dobri medsebojni odnosi in zaupanje med učitelji so temelj psihološke varnosti in stabilnosti. Pri izzivih, povezanih z varnostjo, delujemo preventivno in z ničelno toleranco do nasilja. Ob primerih nasilja odgovorimo z zgodnjim odzivanjem (Lesničar idr. 2017; Pečjak in Pirc 2017; Kozina 2016; Košir 2013; PIRLS 2012; Japelj Pavešič, Svetlik in Kozina 2012; Kroflič 2010; Marzano in Marzano 2010; Lešnik Mugnaioni idr. 2009; 2015; Bečaj 2000). Dobri medsebojni odnosi prispevajo k oblikovanju, delovanju in zazna-vanju šole kot skupnosti, ki neguje zaupanje, sodelovanje in spoštovanje, spodbuja motiviranost, vključenost in učno zavzetost ter gradi na pozitivnih pričakovanjih do vseh udeležencev ter jih podpira pri njihovem uresničevanju. Le tako smo lahko vsi vključeni ponosni na svojo šolo. Spodbujamo kakovostne interakcije med učenci in učitelji ter vzajemno zaupanje in spo- štovanje. Moč je porazdeljena optimalno, vsi so vključeni v obravnavanje pomembnih odločitev, odgovornost je porazdeljena; posamezniki se avtono- mno in dejavno odzivajo na zahteve iz okolja; individualne prakse so depri-vatizirane, tj. so odprte in dovzetne za kritične pripombe (Lesničar idr. 2017; Grah idr. 2017; Japelj Pavešič, Svetlik in Kozina 2012). V takšni učeči se skupnosti si člani delijo zamisli in kritično prijateljujejo (Lesničar idr. 2017; Grah idr. 2017; Marentič Požarnik in Plut Pregelj 2009). Pri vseh vpletenih krepimo občutek lastne vrednosti in zdravo samopodobo, ki temeljita na zaupanju v lastne zmožnosti in cenjenju svojih prizadevanj. Omogočamo priložnosti, kjer se vsi lahko izražajo s konstruktivnimi povratnimi informacijami, pristni-mi pohvalami, spodbudami. Do vseh izražamo realna pričakovanja. Z ustre- znimi podkrepitvami načrtujemo okrepitev pozitivnega vedenja. Eden izmed pomembnih temeljev dobrih odnosov je spoštljiva in odprta komunikacija, ki temelji na poslušanju drugega, odzivanju nanj in dialogu. Pri tem pa je potrebna tudi dobra informiranost: možnost dostopa vseh do relevantnih informacij in prožen pretok le-teh. 10 Standardi kakovosti varnega in spodbudnega učnega okolja Vrednote, uporabljene učne strategije, metode poučevanja in oblike vzgojnega delovanja podpirajo varno in spodbudno učno okolje. Zelo verjetno je, da bo podporna šolska klima spodbudila timsko delo in komunikacijo znotraj sodelovalnega okolja – tako pri strokovnih delavcih kot pri učencih. V šoli moramo gojiti visoka, a realna pričakovanja do učencev. Prav tako učinkovito organiziramo delo, vzpostavimo jasna pravila in postopke, se o pomembnih zadevah dogovarjamo, imamo zanimiv in osmi- šljen pouk, v katerega dejavno vključujemo učence, smo spodbudno narav- nani, spoštljivi in odprti v sporazumevanju, dajemo konstruktivne povratne informacije, pravično obravnavamo in vključujmo vse učence, spodbujamo sodelovanje in solidarnost. S preudarnim ravnanjem in vodenjem razreda lahko posredno vplivamo tudi na dejavnike, ki so na videz neodvisni od nas (npr. obravnavanje konfliktov, vrstniški odnosi, stiske učencev, sistemski vi-diki in družbene razmere). Pouk mora potekati tako, da krepi učenčevo sa- mopodobo in mu omogoča samouravnavanje učenja. K dobri klimi prispeva vključevanje učencev v dogovarjanje o vseh zanje pomembnih zadevah. Pogovarjamo se o odnosih in vrednotah ter prepričanjih, ki so za tem, v delavnicah krepimo komunikacijske veščine in socialne kompetence, se učimo zdravega zavzemanja zase (asertivnosti), gradimo občutek zaupanja vase in v lastne zmožnosti, prepoznavamo močna področja, z igro vlog se urimo v reševanju težav in konfliktov. Prepoznavamo različna čustva, povečujemo zavedanje o njih in izboljšujemo ravnanje z njimi. Ustvarjamo priložnosti za vzajemno pomoč in solidarnost, povečujemo občutljivost na nasilje in izbolj- šujemo odziv nanj. Dobro klimo gradimo s smiselnimi, jasnimi, razumljivimi, družno dogovorjenimi postopki, pravili in mejami, vključno s predvidenimi ukrepi za odstopanja (Grah idr. 2017; Mikek 2015: Marzano in Marzano 2010; Bluestein 1997). Zmožnost učiteljev, da vzpostavljajo dobre odnose z učenci in jih podpirajo, se tesno prepleta z učiteljevo pripravljenostjo, da se uči iz izkušenj, s pripravljenostjo prepoznati in spreminjati svoja neustrezna prepričanja, stališča, predsodke in vedenjske vzorce. 11 Varno in spodbudno učno okolje 12 Standard 1 V šoli vsem zagotavljamo vključenost ter fizično in psihosocialno varnost Na šoli ustvarjamo priložnosti za vse: učence, učitelje, ostale strokovne delavce in starše, in sicer v okolju, ki je vključujoče, varno, omogoča zdravo samopodobo ter dobro počutje kot temelj učne zavzetosti. Občutek vključenosti je ključnega pomena za doživljanje ugodne klime. V zvezi s tem preverimo, kako uresničujemo načela in z ustavo zagotovljene pravice. Prav tako je pomembno, kako ozaveščamo in presegamo predsodke, kako imamo orga-nizirano medsebojno pomoč ter kolegialno in vrstniško podporo. Kazalnik fizične in psihosocialne ter čustvene varnosti nam pomaga oceniti, kako udejanjamo načela nenasilja, ničelne tolerance do nasilja in preventivne ukrepe. Pomembna je tudi presoja, koliko se lahko s svojimi idejami izpostavimo v (strokovni, kolegialni, prijateljski) javnosti ter ali je naše okolje varno za omogočanje učečih se skupnosti. Kazalnik samopodobe preverja, kako podpiramo krepitev samopodobe učencev in njihovo zaupanje v lastne zmožnosti, kar je osnova za samouravnavanje učenja. Kazalnik zdravja in dobrega poču-tja nam lahko pokaže, kako skrbimo za zdravje in dobro počutje vseh vklju- čenih. Kazalniki kakovosti 1.1 V šoli zagotavljamo vključenost 1.2 V šoli ne dopuščamo nasilja 1.3 V šoli omogočamo priložnosti za krepitev zdrave samopodobe 1.4 V šoli podpiramo skrb za zdravje in dobro počutje Opisi kazalnikov in primeri vprašanj za razmislek so prikazani v preglednici na straneh 14–15. Primeri meril in opisnikov – Načela vključevanja so vključena v vizijo/vzgojni načrt/LDN šole oz. vrt-ca. – V šoli je vzpostavljen in delujoč sistem pohval/pritožb oz. klicev na po-moč. – Razmerje/trend pohval in pritožb. – Delež vključenih in uspešnost vrstniškega tutorstva, mediacij, prosto- voljske pomoči, solidarnostnih akcij za pomoč potrebnim v šoli in tudi 13 Varno in spodbudno učno okolje jim razlik? akoK amo anje vanja ebami, vajanju tir otr anizir p riiz rg p o spošto emenjeni? omenk smo ako o K nosti, eobr vamo? VIZ? posebnimi pr v ltur s z. u spešni eljev? e u o zazna edk enc učit ,posmehljiv nasilja m ako in o (uč K .? nasilja nasilja? ev ipd emenjeni nc resegamo? šoli? o obr oke če eljem? vičnosti, p upine v v Koliko u ,zaničljiv nosti? ra sk no vzr o očit p jih e ljučujemo? ar k ljiv zr v v pomoč? amo? v medvrstniškega ajamo? ako nljiv vljene .tutorst zir za v o o K sivnost p izv ra jih e re s v abah? vnosti, ,p a ,npr na zposta nejo ajamo? zazna agr v zlor anjanje v razumemo a vamo br neenakomer in spešno o izv br ohr nasilja? elamo očitelja na u ako d o zr v K e v za enakopr soočamo? a nasilja olezni? ebitno nost enjevalno za v se br ako imamo b or ako nostih ela o K e K iin spodbujamo var rimer m odc v e/po repo in .)? adi p p k nač za nasilja? eotipi žrtv nevar idr zar čenci/učitelji imo o iu odpor čenci/učitelji u sihičnega p u p bitne nasilja? zazna nost ster pomoči so o znake in e čink ar ome starši u v iin emljamo eusmer čiteljev s z razmislek ,R pomoči? lahko daj aktivnosti na mor u tvam spletnih te dsotnim ,k pr odila ela o za dejanjamo spr o žr v u an ne se a d v olegialne rstniške oljni k v smo v tivne zičnega N fi tno edsodk n istopi neuspeha? ašanj oko re pr sebo vljamo e ,migr o v pr ečujemo tegije zado str a eščamov vpr oblike oblike o re ega ajamo psihosocialno onk omagamo gota p oblike bravnavamo imi repr omagamo str za k tenkočutno p u e občutljivi e o p ev p izv e o smo in tne ater ter akšnimi k ter ter a enč ter rimeri ako k ako akšne akšne ako ako a ako a ako k ako ako ako a ako ako P K S K nadarjene doda K K Na K K pomagamo? K K K K S mediacijo? K uč K K K K K • • • • • • • • • • • • • • • • • • • fizično - - ter - , e iz- - va- ne b ev ultur ru- dnot O o nost nost, d re str- ho mot vanja, e v ejema- . a ,da a o v in sra oblik odz spr d kolegial- str ih posame ljuč medk ednotne u k in eseganje v spletnega nasilja. v ,vr psihosocial- pr amo pomoč takoj in osmeho drug in enakopr sistemu olimo evanja, ,p in se vanje eotipo v a oudarjamo oblike rizičnim ljamo orske o ra v ganizir d o .P v az tusne), ster zanič ljamo rstniško fizično rezir v ab v ,n or v našem enakopravnost p nasilju spošto sposobnostih, in V ne go fizičnega ne ,sta v in enja, zlor nobene zagota (v v šoliV šoli azalniko vljamo zagota nost. V vanja, ter bitnem pomagamo sem k ičnost, titetne ažnega e v v razlik pomoč var trpinč žaljenja, olimo e in pis šoli a ,jeziko edsodko vr v ljuč šoli O V pr nje ne iden pr gačnih. no Zagota no poudarjamo pnost. nja, nja, so k nasilja do mor mo znikom. V|1 i d vljamo e enost. li lin o o azalnik ljuč Standar K Vš zagota vk Vš dopuščamo nasilja. 14 Standard 1 | V šoli vsem zagotavljamo vključenost ter fizično in psihosocialno varnost ja? ri va p repitev iso k zdr ,k in na in ajenja,k otenciale tične čitelje smo p u osti o – ednosti ema dosežke ,k vr za emo očja sist ene? škodljiv vanj odpr o sja/blagostanja podr lastne oc p oščamo e a e v v ibanja, in spr ,g no ričako v očna p ščamo se ra m njiho e občutk telesa? ode bravnavamo? v le v o znamo ako za K in ijamo itja ,o ojega repo zv ,p p og življanje samopodobe? sv ne emo dr ,ra vplivajo omogočamo? e spodbudnih do v do a ako sihofizičnega ne ra ehr odpr K p zd p pr vanju ev/učiteljev? oljenih uspeha ažanja? odnos e jih v v čiteljem izr čenc u ko življenju en ra a u anjanje v repitev zd K čiteljem? nedo ,spodbujamo in k u ohr sloge imer riobliko sje p i? in e em za pr v za speh otrjevanje v elim v vamo u p ti stisk no enc zdravje? va v v pomenu sloga? zna uč na in repo za izgor oljenih netom? ra repo a različne k o v k d iso rugega? ter epo iu omagamo do iu najšibkejših? d obliko p ,k cijo in o rbimo a z ,pr rip d evamo čink sk oke abo čink žnosti? edeti, u v u doseganje eščamov tr rug z življenjskega o zlor z tudi za d za psihofizično rivamo – omogočamo zmo upošt o staršem) regener ojenosti za damo oljni oljni v ega amo pomagamo v v v a (in ,odk ncih očju? e žnosti načine lastne em zna ečujemo ,zasv v načine zado dejavnostmi načine ,zdr odr VT rbimo zado emo rilo okom okom p po pr čenc p imi re esom? re osk emenjeni? išč u spodbujamo smo otr otr p omogočimo p p smo eljih/uč akšne akšne akšne str k k tera k reacije ako a ako akšne ako a ako k ako a k ako ako ako ako ako eobr ako K učit N zaupanja K K K N K S K N re K šolskem K K pod K gledanja K pr K • • • • • • • • • • • • • • • • . , , in - oja e v vla- in ano . repi- re vz e k ilaga- je šča- esom, v raz P . v e ehr okolje za močnih pr izgradnje a v str Omogoča- ednosti pr za ,opuščanje in o s ostit enca ihv vr zdr o v učno se uč spodbujanje a žnosti. za ra spr čenca, stopnji u v čenja. zd očutje njego u reacijo zmo p na in eso o žnost občutk spodbujanje rbimo ,rek o oc ,omogočanju je o ad ijemamo vanja sihofizično sk v m dobr oudarjamo pr lastne p spodbudno enost tiv na v za raz za na popr samopodobo .P v viru a ristop en .S o trjevanjem čnih u u p ok ev z očij edznanju doživljanje imo rav edotoč ,pr delo d pr rbimo tem rb ivpliva Z mo podr osr janje in samour mo zaupanja dujoč Sk v nje škodljivih Sk k to omogočamo - za mosa . in . je li žnosti li za o o ilo rave o rav repitev rb Vš omogočamo pr k zd podobe Vš podpiramo sk zd dobr počutje 15 Varno in spodbudno učno okolje širši skupnosti, pomoči pri nadomeščanju razlage za odsotne (bolne) otroke (na ravni razredne/šolske skupnosti), mreža za kolegialno pod- piranje. – Delež vključenih v različne priložnosti za skupno učenje in povezovanje osebja, delavnic o preprečevanju nasilja, o zaščiti pred vdorom v osebni prostor ali pred spletnimi zlorabami, usposabljanj za varno rabo inter- neta in mobilnih naprav ter nevarnost odvisnosti. – Imamo strategije/postopke/protokole za obravnavanje agresivnega vedenja učencev. – Število in raznolikost ter uspešnost projektov na temo zdravja, preda- vanja in delavnice na temo zdravstvene preventive, spolnosti, kajenja, prehrane, zlorabe opojnih substanc, odvisnosti, tehnik sproščanja, šole v naravi na temo zdravja. – Na šoli obstaja koncept strokovne pomoči ranljivim skupinam, ki vklju- čuje prepoznavanje/identificiranje ranljivih skupin, strategije in oblike dela z njimi, ustrezne vire za nudenje podpore (organizacijske, člove- ške, materialne) ter strokovno podporo učiteljem pri delu z ranljivimi skupinami (v povezavi s kazalnikom 8/PSI, glej Strokovni svet Republi- ke Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje 2017). – Delež učencev v poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki so oprede- ljeni kot ranljive skupine glede na starost in spol v povezavi s kazalni- kom 8/PSI). – Stopnja uspešnosti ranljivih skupin glede na starost in spol (v povezavi s kazalnikom 8/PSI). – Iz dokumentacije šole je razvidno, da je delo z ranljivimi skupinami vključeno v redno delovanje šole (Program razvoja, LDN, Poročilo o re- alizaciji LDN, Poročilo o kakovosti). Viri podatkov – Pregled in analiza dokumentacije, npr. zapisnikov učiteljskih razgovo- rov z dijaki in starši, dogovorov in načinov reševanja konfliktov. – Strateški dokumenti šole (Program razvoja, LDN, Poročilo o realizaciji LDN, Poročilo o kakovosti). – Različni načini ugotavljanja zadovoljstva deležnikov z obravnavami, različnimi dejavnostmi, projekti. 16 Standard 2 V šoli si prizadevamo za kulturo kakovostne komunikacije in dobre medsebojne odnose Skrb za dobre medsebojne odnose in možnost sodelovanja učencev, staršev in zaposlenih pri odločitvah predpostavljajo dobro in spoštljivo komunikacijo na naši šoli. Standard z različnih zornih kotov povežejo ideje kakovostnega informiranja in komuniciranja, medsebojnih odnosov, vključenosti v odločanje, avtonomije in odgovornosti. Dobri medsebojni odnosi in kakovostna komunikacija sta ključna za do- bro klimo. Prvi vidik komunikacije se nanaša na informiranost. Zato prever-jamo, kakšen je proces vzajemnega informiranja in kako so dostopne po- membne informacije. Drugi vidik komunikacije pa se nanaša na kakovosten pogovor: zmožnost prisluhniti si, se ustrezno odzvati in biti zmožen dialoga. Kazalnika o medsebojnih odnosih ponujata vprašanja, kako spodbujamo, krepimo in vzdržujemo medsebojne odnose, najsi bo med notranjimi de- ležniki ali med šolo in zunanjimi deležniki. Preverimo lahko, ali si zaupamo, ali omogočamo povezanost, občutek, da se sodelavci dobro počutimo drug z drugim in občutek ponosa, da smo del (tega) kolektiva. Kazalnik soodločanja nam pomaga oceniti, kako smo vključeni pri sprejemanju pomembnih odločitev. Na dobro klimo vpliva tudi stopnja avtonomnosti, ki jo imajo čla-ni socialnega sistema. Z zadnjim kazalnikom lahko preverimo, ali sta stopnji avtonomije in odgovornosti primerni funkciji oz. v primeru učencev, razvojni stopnji otrok. Kazalniki kakovosti 2.1 V šoli skrbimo za pretok informacij med zainteresiranimi deležniki 2.2 V šoli spodbujamo dobre medsebojne odnose in spoštljivo komunikacijo 2.3 V šoli sistematično krepimo in vzdržujemo dobre odnose z zunanjimi deležniki 2.4 V šoli sodelujemo pri sprejemanju pomembnih odločitev 2.5 V šoli spodbujamo avtonomijo in odgovornost deležnikov Opisi kazalnikov in primeri vprašanj za razmislek so prikazani v preglednici na straneh 18–19. 17 Varno in spodbudno učno okolje e ih ,ali ih enc v o? in ter v a uč je o k za or sestank v b v oljst O es go v ih, redvidenep dst Koliko o žnostih ritem? v ter p so in rilo v?o e ci, p v sestank amo (ne)zado ter imamo? ih ,strupen ih a odziv k dela ažamo tera medoddelčno iza ni izr k in ok eljsk i,za v mnenj podpir enih ob e v zrv oko in rodit učitelji enc čust iso a str ,posmehljiv u? eležnik eč? ažanje uč v ,n d ter ev ise izr a načine ko du er a eznih ,k oljst e tisti pr načine K medvrstniško v pobude? m rito občutke? zaničljiv ne ustr razr n, ter emo ti odk in e kšne akšnek e ,v samo ra a olikšni za k anje? enc osti hk k Na v imamo? astič razišč (ne)zado V življenje? Na v uč rk star o zboru ljene?v ,a mnenje macije za ako bravnavamo olj žnosti ,sa K itev o or v ako? oje zanje? čimo v rilo u ,obja inf do K p sv ar erjamemo roblemo zirljiv eljskem ako e počutje? m v p različnih K macije? etnosti re macij? šoli? ter o ugoto ažati je in in p ev odnose času? učit or or v spr a v žnostih vi obivajo emembe? ormacij K izr obr nc na inf d dostopne jajo? d em inf nam inf ti? acija? umorja? če spr re u rav ijamo in prilo h osno o tne Ali Je v da za v obsta ra p zaupamo e? njevalen, na v b socialnih konflikto e macije o raz tne? o osluša možnost terih p vanje jim enc a medsebojne or p retokom omunik p k odnose uč k enosti, odc razlog e razgo inf začutiti, acije s enci e b šč p o razmislek pobude ejo ,da za o o a v obr so ormacije? relevan rm etnosti pomena uč naša in n sodelo ejemamo d za amo za teč reševanja inf o oljni znamo dobr spr spr je žnost ev? oljst spr in tir eh v inf se za o smo v acije se ažemo imajo m ašanj ačine načine m enc siv zado edamo no ok tegijea n repe acije umen oda? ožnosti smer v p dzivamo vpr v or zor olektivu o ok m ih socialne zav o rbimo amo ostopni str k nost? nezado uk d za inf ajo d em akšne e smo e p spoštljiva sk d akšne se spodbujamo je k tera so podajamo ter enci jim enc k kšne omunik rimeri ako eta a ater k li li ako a ako iložnostih ako ako ako akšne a ako ako daj a k P K sv N K V A dobiv A K K uč K pr K K in uč K K N našem K učiteljev/uč K solidar K K • • • • • • • • • • • • • • • • • - ostne - - - - v v v a t- la- - e di- acije p no - ltu- nost v.In sk zabe v- em- en- u ako m . iza spr so k k števil- ejo deležni- oda ed zor tko dosto so im uč potr o or p m oko teč amo e g oblemo inf ani po so ed oda v str ru pr ltur p m u sir ,d vnanost, spodbujanja, ajanja k delimo omembne e socialne a Spodbujamo d p arhivir dnoseo enci, m za ter osebnih anja macije bravnavajo nar Negujemo in ormacije osebno in or ,odločit o e vanje seboj anj vu stvo nost. e .P se i(uč medoddelčno ialoga, v zain zbir d .Inf m Inf vijamo osti. d reševanja arst dobr in az med omembnejše za jih v vljene a ranimo i,vo R sodelo star (se) v. i.P si, h socialno solidar podpor o v ,d najdejo vc in amenu edpisi. obja deležnik ro rizadevamo lj la azalniko n ,pobude držuje e p k ormacije o pr z. smer v ečamo s o vz nost sip in olektivu inf id zličnih .Učimo pis k do v tičnost, poslušanja, konflikt ilahko rmacije anjimi im ra šoli O V ne obe poznajo je k posv ko fo dno pne ležene Šola tr n poslenimi). tnosti, pa medvrstniško lidar ci ro vzajemne tev in V| - 2 i za i i o acijo d in imn li zainte li e o rmacijo o azalnik rbimo etok sira Standar K Vš sk pr inf med re deležnik Vš spodbujamo dobr medsebojne odnose spoštljiv komunik 18 Standard 2 | V šoli si prizadevamo za kulturo kakovostne komunikacije . . . ojihsv evanjem sničreuz posledic ov etujemo? oljst posv v odločitev? šoli? nost? ev? se v e? or ejemanje enje)? enc zado nosti? spr v rtcem? ah v v čenc uč uč u odgov za eja staršev? z. (za d o v ter omembnih odločitev ev oča in/ali mljamo odločit p tudi nost e ev šolo or šole enc v vam spr uč povzr vljamo?a čencu našo ga ako z učiteljev ejemanju odgo K ipr v ejemanju mnenj? dločit nosti pr o pomembnih ispr or amo v? ristojnosti in v inam p elodajalci? ,spr pr k edenja d ih v okolja nekdanjih in eležniko različnih imi ater nativ odgo in d k ov esom, spodbuj vtonomijo? nost a O lter vanjem razpravi deležniko or drug ,a str vna k dji alnega v s o ojo in a eminjanje sv lok staršev šoli? vseh zunanjih v obr sodelo vzgajanju spr s iz odgo o pobud s mi/or do v in a ljučujemo evanje podjetji k vnost anje s oljstv v spopadamo ja ljuč v zaposleni k zajemno odločanja inizanju za v v smo zaposleni zado soočanje es pr namenjamo so spodbujamo smo spošto roc nosti iložnostih nost v p repi dnosih a oljni oljni v pr zor uk metodami/tehnik v eja o o onstruktivno d ažamo emljamo ih k otek p imi imi rnosti? spodbujamo izr spodbujamo spr p sodelujemo omogočamo zado o ater se zado v akšnih k ter ter a a akšne ako ako ako k ako ako ako ako ako b akšno ako k k ako K K K K V K K K K K O K K S S odločitev? K odgo • • • • • • • • • • • • • • • • . - r- - - - i- to i or en- po zuna- de av v zuna- šola- z pr ni posk uč z starši, istor v odločitev sodelujejo šoli odgo oko itelji, omembnih V in p stopnjo stopnji dnose v enčnimi odnosih str o o elodajalci, ur spoštljivi. jni e d ponudnik .V zadeva, zn nosti. o stano v onk isodelujemo stre orv tonomija zaposlenih. dobr i:u enci, omembnih imamo u raz v,k ismo p ejemanja v a uč tnerji, tujine a iz n spr ,da dgo par elko o deležnik odločitev . čenci sta držuje eležnik u in a funkciji izd eležnik esu rimer vz d d ,d z. nimi anji ijih rbimo p o v in šolami ejemanju k roc sk ciin si, p o Šola njimi nekdanjimi slo tev mi, njimi Notr spr V v odločitev P lav nomije bimo nost cev in v tično i o z rnostov li im e li li o ema p ejemanju e držujemo o i o tonomijov Vš sist kr vz dobr odnose zunanjimi deležnik Vš sodelujemo pr spr pomembnih odločitev Vš spodbujamo a in odgo deležniko 19 Varno in spodbudno učno okolje Primeri meril in opisnikov – Informacije podajamo in skupno obravnavamo na učiteljskem zboru, v razredu, na roditeljskih sestankih. – Informacije so dostopne in objavljene tako v digitalni (spletna stran, socialni mediji, e-asistent), kot tudi v klasični obliki (pošta, oglasna deska, beležka itd.). – Sprejemamo, spremljamo in obravnavamo pobude in mnenja vseh de- ležnikov, ki so aktivno udeleženi pri sprejemanju pomembnih odloči- tev. – Omogočamo organizirane povezovalne dejavnosti (npr. delavnice na temo medsebojnih odnosov, skupne prireditve, socialne – interakcijske igre, delavnice, strokovne razprave, projektni dnevi, tematski roditeljski sestanki, sestanki oddelčne skupnosti). – Učitelji izražajo zanimanje za učence in jim sporočajo, da jim je mar zanje. – Učitelji in/ali učenci prostovoljno delajo v šoli in zunaj nje. – Organiziramo aktivnosti/prireditve za javnost, sodelujemo pri dejavno- stih, ki jih organizira lokalna skupnost. – Število in raznolikost sodelovanja z delodajalci na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja (sodelovanje šole in podjetji/sodelovanje učiteljev in mentorjev v podjetjih pri načrtovanju praktičnega usposab- ljanja z delom, predstavitve poklicev v sodelovanju z delodajalci, vklju- čitev delodajalcev v oblikovanje odprtega kurikula srednjih poklicnih in strokovnih šol, ali učitelji obiskujejo učence v času njihovega prak- tičnega usposabljanja z delom v podjetjih, udeležba na tekmovanjih, ki jih organizirata obrtna ali gospodarska zbornica, splošna odzivnost delodajalcev na iniciative šole po medsebojnem sodelovanju). – Število in raznolikost aktivnosti, ki jih sooblikujejo in v katerih sodelujejo različni zunanji deležniki. – Število in raznolikost obiskov in sodelovanja s kulturnimi in raziskoval-nimi ustanovami, društvi, nevladnimi organizacijami, združenji deloda- jalcev in lokalnim okoljem. – Delež sprememb, sprejetih na pobudo zaposlenih. – Stopnja zadovoljstva zunanjih deležnikov s šolo. Viri podatkov – Pregled in analiza internih dokumentov šole, npr. zapisnikov učiteljskih razgovorov z učenci in starši, načinov reševanja konfliktov, objavljenih aktov in obvestil, zapisnikov učiteljskega zbora, dijaške skupnosti, ra- zrednih parlamentov, šolskega parlamenta, sveta staršev. – Predstavitve naučenega na delavnicah. – Samorefleksija. 20 Standard 2 | V šoli si prizadevamo za kulturo kakovostne komunikacije . . . – Ankete, spremljanje odsotnosti učencev in učiteljev, osipa, fluktuacije. – Ankete, spremljanje zadovoljstva notranjih in zunanjih deležnikov s šo- lo. – Intervjuji, vprašalniki o zadovoljstvu s pretokom informacij in s povratnimi informacijami, opazovalne lestvice. – Neformalni pogovori, razprave, samovrednotenje in vrstniško vredno- tenje. 21 Varno in spodbudno učno okolje 22 Standard 3 V šoli udejanjamo učinkovite vzgojne strategije Dobro klimo sooblikujemo tudi z ozaveščanjem svojih vzgojnih strategij in njihovim udejanjanjem. Po potrebi smo jih pripravljeni spreminjati in izbolj- ševati. Ustrezne učne strategije, metode poučevanja in oblike vzgojnega delovanja lahko prispevajo k varnemu in spodbudnemu učnemu okolju. Stan- darda z različnih zornih kotov osvetlita pomen skupnega dogovarjanja in udejanjanje strategij vzgojnega delovanja šole. Pri tem se zastavljajo vpra- šanja o kakovosti našega udejanjanja šolskih vzgojnih strategij, presoji skla-dnosti vzgojnega delovanja odraslih in oceni zadovoljstva z usposabljanji in ukrepi. Z vzgojnega vidika ovrednotimo, koliko in kako se pri oblikovanju vzgojnih pravil dogovarjamo in v kolikšni meri jih upoštevamo ter kako se odzivamo v konfliktni situaciji. Lahko tudi preverimo, ali probleme/konflikte rešujemo na ravni, na kateri so nastali. Kazalniki kakovosti 3.1 V šoli udejanjamo strategijo vzgojnega delovanja 3.2 V šoli usklajeno udejanjamo dogovorjene strategije vzgojnega delova- nja Opisi kazalnikov in primeri vprašanj za razmislek so prikazani v preglednici na straneh 24–25. Primeri meril in opisnikov – V šoli imamo skupno strategijo vzgojnega delovanja na ravni šole, od- delka, posameznikov, strategije za interventne in krizne obravnave, raz- reševanje konfliktov. – Število, kakovost, ustreznost in raznolikost socialnih/interakcijskih iger/ delavnic in drugih oblik dela, ki prispevajo k samouravnavanju vedenja. – Uspešnost dejavnosti za vzgojno zahtevne učence in učence v stiski (npr. za uravnavanje čustev, obvladovanje jeze, premagovanje tesnob- nosti . . .). – Uspešnost izvajanja individualne pedagoške pogodbe z učenci, indivi- dualnega vzgojnega načrta oz. načrta v podporo socialno zaželenemu vedenju. 23 Varno in spodbudno učno okolje . , in adiva (npr zgojne , čustev v mamo želeli gr e tne il? ze bi a? očiteljev v v ih igr a vzr za pa ruga čiteljem vanju pr d odnosih doda u aj na po in olektiv v ,k k a in isciplinsk akcijske individualne d vajalec anja ter riur vzgojnih zaposleni eluje nudimo p d tišole v ,iz žrtev e in o enci, se o ec medsebojnih až v ter učz Ali umen ritem dobr obr p a? zgojnih dela dok iz v e podpor .socialne/in nastajanje nasilja, v tega zitivnih ijo o g .za alniv o v po ...)? (npr v od te pogodbe ,oddelk zgojni o a podpor (npr eto na aj v K iv str arjamo e a ,sv šole v čenci ter u aslih? obr ni a oblike coaching z čenc deležniko v K tično ogo u odr ednik edagoške edenju? ra p ca? ,za p v imamo? mo v to ialni )? v? na ema kšne ra telj v usposabljanja a ela K tevne .razr d po bljamo? sist vna različnih re a odpr oleg v? (npr ra vanja o ,k ganizi zah elenemu uk situacije se or or upor v roblemo zaž evanje delo v ostnega time p v namen individualne čiteljev/drugih upine valnega čitelji, u rizne ta tesnobnosti)? u k sk ljuč ako v žnostih pogo vzgojno eto enje)? kv vzgojnih za k za sv rilo uč a zgojne ajamo vanje p aktivnosti vanju zgojnih iteh n v v socialno zgojnega konflikto pleteni izv o elo v ih v d tegije imamo rbimo in činkom a deležni čink podporne emo amo u Ali tera u zgojne remago n rugih z razmislek str k v socialno osk d tegija smo so a, p ,p obr (DSP), podpor spodbujamo za a reševanja izija, anizir edimo ijah? ob v e g v vzgojno oljni str tne g rv tične te v en omagajo? leto in te jez or nar je v p te akšni čust tično ašanj a K in omoč omoči naša tegije načine ter na a ebi p ebi t str za anju p reševanje zado vpr je in ti? e v z.načr str za ladno ritem ra ogosto izija, sistema za o e potr vne potr p p v e sistema sk smo vnic se te akšne ter ter vlado po oko po k rimeri akšna akšne a ako oblemih? a ako daj li li a ako ako P K zanjo? K izboljša K nam Kolikok vzgojnih K pr super K dela K ob K A str nasilja, A načr N K K tegije • • • • • • • • • • • • • a str z - , ijamg de vzgoj- zgojne te ladu ,oddel- v sistema- a sk str V ite šole v in vanje azi. ni vzgojnem sposabljamo strategije v v ,u ra činko dok u delo z mo ima na v. v ,se a rincipom ola p tih .Š zgojno odpir vanja v odpr p azalniko elujemo je dejanjamo k .Sledi ,p d delo osamezniko u ij p pis šoli vanju a, šoli O V tično teor njimi lo evalviramo nega k V|3 i d ijog li vanja o tea azalnik Standar K Vš udejanjamo str vzgojnega delo 24 Standard 3 | V šoli udejanjamo učinkovite vzgojne strategije ali za celoten izbirnih šolskem emov eležnike eznih na o alnih)? d v b e sodeluje odz erv ter e usposobljeni a v no do K as? ršit vnosti/ob ednikom, bur smo n k an šoli? oblemih? razr eda? balnih v pr deja z ako razr takoj er K vil ih se ra snih p edenjske e? upaj nev v re zanesejo te (sk .ali od za čenc odenje v situaciji? v u v (npr vljanju isciplinskd temah? amo e lahko v repo in osta rama/in signalo uk g teža enci onfliktni ip ro evalvir k uč in pr p vzgojnih ritegnemo in učinkovito v se zgojnih o p za anjem v mo o vil e ra v bljamo posledic or p isciplinske o Koliko a v d arjanja nci? v ih emljamo stopnjev razširjenega na odz rih? če ogo spr s upor u p – se o ogo v orjenih t d šolsk vil iložnostih)? v eni in ra pr usposabljamo p teško odpr dogo ljuč esom ih a rotokole potencial odzivanje ridogop in vk za ednih upnih str ,p il rocp šolsk sk in ? va s razr naše v item istimo konstruktivno) o pr okolje sistematično je ajamo pr in m oljni drugih le so izkor v vanju se o b vztr ,postopke anju naše in v ro je dejanjanje selektivno p ako zado u mišljeno K no zgojo obliko v ogosto re je dločno načine ar k ? p p amo (spoštljiv na o e iobliko v za n smo lamentu v ter pr ako ako/ali ako ako ako še ako a ljučujemo? li ako ako ebi ako K K par K K reagir K re K K vk A kolektiv? K K vs K • • • • • • • • • • • - - - or ra- v v .P raa osta- vil n p zaposle dogo ra o p za ma . upno ahv m sk tako je ljajo ršit re v za m) k .Izvajamo sp e bo elja smo (nor e re uv vo vil čenc o se ra u g orjeni p za od naj posledic kot in jerk ogov ila D vljanje ne jene v ni, rjeneo ije v g li vanja o lajeno tea Vš usk udejanjamo dogo str vzgojnega delo 25 Varno in spodbudno učno okolje – Število sodelujočih pri oblikovanju pravil, dogovorjenih posledic in ukrepov ter kakovost razprave o tem. – Učenci sodelujejo pri oblikovanju razrednih in šolskih pravil ter pri do-govarjanju o njihovem udejanjanju in spoštovanju. – Učiteljem so pri vzgojnih in disciplinskih izzivih na voljo supervizija, in-tervizija, kolegialni coaching in druge oblike podpore. Viri podatkov – Poročila s konferenc, sestankov. – Ankete. – Razprave na razrednih urah, šolskem parlamentu, šolski skupnosti, di- jaški skupnosti. – Razprave na učiteljskih zborih. – Predstavitve rezultatov delavnic. – Vzgojni dokumenti šole, zapisniki. – Poročila, nastopi, predstavitve. 26 Navedena literatura Aničić, K., in M. Sardoč. 2002. Nasilje – nenasilje. Ljubljana: i2. Bečaj, J. 2000. »Šolska kultura – temeljne dimenzije.« Šolsko svetovalno delo 5 (1): 5–18. Bečaj, J. 2001. »Razrednik in šolska kultura.« Sodobna pedagogika 52 (1): 118–129. Bluestein, J. 1997. Disciplina za 21. stoletje: kako učence navajamo na samonadzor in prevzemanje odgovornosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Cameron, K. S., in R. E. Quinn. 2011. Diagnosing and Changing Organizational Culture: Based on the Competing Values Framework. San Francisco: Jossey-Bass. Černetič, M. 2007. Management in sociologija organizacij. Kranj: Moderna organizacija. Dalin, P., H. Rolff in B. Kleekamp. (1993). Changing the School Culture. London: Cassel. Doupona, M. 2012. Bralna pismenost četrtošolcev v Sloveniji in po svetu: izsledki Med-narodne raziskave bralne pismenosti PIRLS 2011. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Dumont, H., D. Istance in F. Benavides, ur. 2013. O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Grah, J., F. Rogič Ožek, B. Žarkovič Adlešič, A. Holcar Brunauer, K. Debenjak, J. Bo-ne, R. Vogrinčič idr. 2017. Vključujoča šola: priročnik za učitelje in druge strokovne delavce. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Japelj Pavešič, B., K. Svetlik in A. Kozina. 2012. Znanje matematike in naravoslovja med osnovnošolci v Sloveniji in po svetu: izsledki raziskave TIMSS 2011. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Kobolt, A., in S. Žorga. 2006. Supervizija. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Košir, K. 2013. Socialni odnosi v šoli. Maribor: Pedagoška fakulteta Univerze v Mari-boru in Subkulturni azil. Košir, K. 2018. »Učitelj kot pomembni drugi in soorganizator vrstniškega konteksta: kako brezpogojno sprejemati in ne izgoreti.« Vzgoja in izobraževanje 49 (3–4): 4–9. Kozina, A. 2016. Anksioznost in agresivnost v šolah. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Kozina, A., M. Veldin, M. Vidmar, A. Mlekuž, in T. Vršnik Perše. 2018. »Kako do spodbudne in vključujoče razredne klime z razvijanjem empatije.« Vzgoja in izobra- ževanje 49 (3–4): 10–16. Kroflič, R. 2010. »Dialoški model avtoritete kot spopad za vzajemno pripoznanje.« Sodobna pedagogika 61 (3): 134–154. Lesničar, B., W. Peeters, Z. Rutar Ilc, P. Založnik, K. Bola Zupančič, A. Arh Šmuc, M. Stoklasa Drečnik, M. Pahor, B. Oder, F. Mravlje idr. 2017. Učitelji, raziskoval-ci lastne prakse: poučevanje in učenje s pomočjo dokazov iz pedagoške prakse in znanstvenih raziskav. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. http://www.zrss.si/pdf/linpilcare-ucitelj-raziskovalec-lastne-prakse.pdf 27 Varno in spodbudno učno okolje Lešnik Mugnaioni, D., I. Klemenčič, K. Filipčič, E. Rustja in T. Novakovič. 2015. Protokol ob zaznavi in za obravnavo nasilja v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Lešnik Mugnaioni, D., A. Koren, V. Logaj, in M. Brejc. 2009. Nasilje v šoli: opredelitev, prepoznavanje, preprečevanje in obravnava. Kranj: Šola za ravnatelje. Lewin, K., R. Lippitt in R. K. White. 1939. »Patterns of Aggressive Behavior in Expe-rimentally Created ›Social Climates‹.« The Journal of Social Psychology 10 (2): 269–299. Lončar, T., in M. Puklek Levpušček, 2018. »Povezanost prijateljstva v mladostništvu s socialno sprejetostjo in osamljenostjo.« Vzgoja in izobraževanje 49 (3–4): 25–30. Malešević, T. 2018. »Pomen dobrih socialnih odnosov med učitelji in učenci in uči-teljeve odnosne kompetence.« Vzgoja in izobraževanje 49 (3–4): 17–24. Maslow, A. H. 1943. »A Theory of Human Motivation.« Psychological Review 50 (4): 370–396. Marentič Požarnik, B., in L. Pregelj Plut. 2009. Moč učnega pogovora: poti do znanja z razumevanjem. Ljubljana: DZS. Marzano, R. J., in J. S. Marzano. 2010. »Ključ do vodenja razreda.« Vzgoja in izobraževanje 41 (4–5): 55–61. Mikek, K. 2014. »Organizacijska kultura in klima v šoli.« Socialna pedagogika 18 (1–2): 117–137. Mikek, K. 2015. »Organizacijska kultura in klima v šoli.« Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Muršič, M. 2018. »Spodbujanje prosocialnega vedenja z vključujočo, varno šolo.« Vzgoja in izobraževanje 49 (3–4): 6–7. Pečjak, S., in T. Pirc, 2017. »Šolska klima pri medvrstniškem nasilju: zaznavanje opa-zovalcev in aktivnih udeležencev.« Psihološka obzorja 26:74–82. Peklaj, C., in S. Pečjak, 2015. Psihosocialni odnosi v šoli. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Pirc, T., in S. Pečjak 2018. »Pomen bližine v interakciji med učitelji in dijaki pri pouku slovenščine v gimnaziji.« Vzgoja in izobraževanje 49 (3–4): 31–37. Pšunder, M. 2004. Disciplina v šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Rupar, B. 2003a. Šolska klima in kultura. V Vloga šole pri zmanjševanju nasilja: priroč- nik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje, ur. M. Turk Škraba, 16–22. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Rupar, B. 2003b. »Ravnatelj in šolska klima.« Vzgoja in izobraževanje 34 (1): 67–69. Rus V. S., M. Pintarič, in N. Jamnik 2008. »Primerjalna analiza socialne klime v tretjih razredih dveh srednjih šol iz Ljubljane: primerjava v letih 1990, 2003 in 2007.« Anthropos 40 (3–4): 117–150. Schein, E. H. 2010. Organizational Culture and Leadership. San Francisco: Jossey-Bass. Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje. 2017. »Nacionalni kazalniki kakovosti na področju poklicnega in strokovnega izobra- ževanja.« 2017. http://www.eqavet-nrp-slo.si/wp-content/uploads/2018/05/09 _Nacionalni_kazalniki_kakovosti_PSI2017.pdf 28 Navedena literatura Štirn, M., T. Pirc, in M. Zagorc Vegelj. 2018. »Primarna preventiva nasilja in zlorabe otrok – kaj deluje in zakaj je preventiva tako pomembna.« Vzgoja in izobraževanje 49 (3–4): 38–42. Tarter, C. J., in W. K. Hoy. 1988. »The Context of Trust: Teachers and the Principal.« High School Journal 72:229–239. Zabukovec, V. 1998. Merjenje razredne klime: priročnik za učitelje. Ljubljana: Produk-tivnost. 29 Varno in spodbudno učno okolje 30