PRIMORSKI Poštnina plačana y gotovini Stev. 634 dizione in abbon ostale UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI I, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni in pravni 35 lir, osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172, četrtletna 510, polletna 1000, celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. Marshallov namen Je: Prodor trusiou ZDA proko oceana Bidault se je že prej upiral udeležbi SZ na pariški konferenci - Pot SZ je pot Organizacije ZN - pot Anglije in Francije pomeni delitev Evrope v dva bloka Pari tre!l tunan ~ Konferenca ^“čena a mimstrov je oila za-ku » vi„an€s ob -11- uri- Medtem stA nadali°eCt?V Že “P^il Pariz, 6-ta«U n ala raz8°vore Bcvin in Sešiti !n “^šva se, da bosta an-!"r Pov»k fan°°ski vnanji mini. ^Spanii'4 evroPske države, ra-^ k; sp k’ na P°sebno konferen-!«niatski °.vršila dn« !2- t. m. D:. cinost h gl ne izključujejo a 86 bodo te konference rtefn° udeležile nekatere v^ia doenai, Pl3je komentira Parižkf r 8 na konferenci. Ta-Ntoillov * urnanit®» Piše, da je Saierjši,; nfmen izposlovati, da 1u ^UOV ?C!a°a, trusti prodrli preko 0 deini ,° ^ bil Marshall od- ^ iiča a’ p*8e navedeni list, to 6 ^CeTe^n s°treb° *“**** t *a ideal! , a J1 ne =re 6a' V temveč tudi za in- ^riki nei? ^ videla javnost v o vftr,Stene8a trg°vca. Toda ""Veita nf dušK in skrb za so- v o'-ako P°šilja ameriška !0°tožierC^0' Turčijo in Kitaj- ?* krožiir,* ni pomena, Morjih amerlške križarke po 'Huj i 1x1 DriH.6*-' svari Francijo: ako ,r*lv, bo „UZ‘la eni najmočnejših ‘0,1;ja in ,.P03taIa nj'en satelit, ko-hočeta. oporišče. S temi i' ‘ . v, — — v* »JV, ^/1 rv,r.”C ^dilno vlogo. Dvig ■ 8V'n ’n Bidauit dv.g- 8ttlaj Nemčije, ki ima SatiNen,8n° industrijo, st pra. °Ve r"ako01 spada v okvir Bevi-N H«n,i?-narne Politike. Obnov-u^eijo, R_Ja Pomeni grožnjo za >ar5k/m hože iz predlagane Zeniti .. 0rSan:zacije za Evro-^oilce,1 ltn ^ koristi za Anglo- ?lva, kkkor pomenita Odra in Ni- Pravkar sklenjena trgovinska pogodba med obema državama vsebuje 14 gospodarskih dogovorov, ki bodo ustvarili novo podlago za trgovinske odnošaje med obema državama in prispevali tudi k oživ- Praga, 3. (AFP) — V Prago je dospel predsednik poljske vlade Cyranokiewioz s svojimi sodelavci. Na postaji ga je sprejel češkoslovaški vladni predsednik Gotwald, zunanji minister Masaryk, p>velj-nik generalnega štaba general rijanju evropskega gospodarstva. Doczk m razni člani .diplomatskega zbora. Obisk velja podpisu trgovinske pogodbe med Poljska in Češkoslovaško. Pri tej priliki je imel poljski vladni predsednik govor, v katerem je podčrtal psljsko-češkcslovaško prijateljstvo in poudaril, da pomenijo Sudeti tako mejo varnosti za Polja- Osnovni dogovor tvori konvencijo o poljškc-češksslovaškem gospodar-šajo dogovori na izmenjavo blaga, vprašanja prevoza, organizacijsko sodelovanje in končno sodelovanje skem sodelovanju. Nadalje se nana-v načrtnem gospodarstvu. Nova pogodba je sklenjena za dobo petih let. Vrednost izmenjanega postopek z Japonsko ogroža av- sa mejo varnosti za neodvisnost blaga v prvem letu bo znašala pol stralske interese na Pacifiku, ker Češkoslovaške. 0 pariškem !bit r 'in;* ^ VOd.il.Vlh onmnelzih ^nik 11 rodilnih evropskih >'« tn ' do aaili skupno » 1ri(lvStStavo Pref^ater^1 ameriških odzivu na angle-VI8*' Pr^og. oni ratu- Pričeli obžalovati naj-po tižvoi V kl le nastal Še ASS* Wlne *°ube % in ta' opustošenja V' aa bi le-niske ravni tako hL^htet, ,etL lahko zahte-*o oh de,ež od ameriške 0bZ°V° Et*°Pe- V tem S ^en J1 v ameriških kro-L, bi ameriški konji. veclbo Marshallovega %Skt . S °n te fe/Zavni podtajnik S^kea Sn dni Pred eatet- . ItjavU, da So. 1 in r°a sp!ofl ne potrebuje t plomatske pri-A ««afctn« sestanka in po-^ in S kateHm se je \'lnahji oO-Hkoval angle- V i(t „.’Rlniste’- Seuin, ho S, '^OtesT^0 utavo yor- ),, b°ita „ ” nadško- H-k°rna >n anku- v katerem V Souje/ ebHianie med An- Bee . Garbett \ to *q \ K *biii Ua* nadal)ule o) 0 ,. - taknr0nie med *avez 't» ' "Trpi, °P°min]a:oče pri- , voa f,0 j,_,____ ko r°*atske več diploma- , V 5p^a*„ 9a t9kta)■ pr«■ S. *'1* to ^sezen,. > Z"0 SS le ne- \ * Sn . dharorfn»«,„ ____ v '\t s° »a ,, .arodnemu ozra- tyaie parile razne Be-H^90n,a reakcio-A*vaJa vabilu in V' k£>r ?9m)° 90 M /er«nc° imela na Molotov je odklonil Bidaultov predlog a izvedbi Marshallovega načrta,, ttker predvideva ustanovitev posebne organizacije za gospodarsko koordinacijo evropskih držav, ki bi nujno dovedla do poseganja v notranje zadeve tujih državo> Ze primer dolarskega posojila Italiji je pokazal, da hoče Amerika izkoristiti svoje kapitale, da bi si zagotovila vpliv na razvoj tuje industrije. Po Bidaultovem predlogu bi A-merika imela pri obnovi Evrope odločilno besedo, je nadaljeval Molotov, ne pa evropske države same, kar seveda ni združljiva z njihovo suverenostjo. Molotov torej odbija «kolonizacijo Evropen z dolarjem- Sovjetski zunanji minister je zahteval, da bi se nemška proizvodnja morala uporabiti najprej za to, da se napadenim sosedom poravna vojna škoda, ne pa da se njen doprinos računa v načrt za evropsko obnovo. Po pravici je očital zaveznikom, da niso storili ničesar, da bi napadenim državam pripomogli do vojne, odškodnine, Evropa je res potrebna pomoči in bi ameriško posojilo rada sprejela, toda samo pod pogojem, ki so združljivi z njeno neodvisnostjo in z njenimi ideali svobode. Ce se ta osnovni pogoj ne izpolni, potem je vsaka razprava o Marshallovem načftu odveč, im če bodo razne ameriške doktrine in razne načrte porabili za to, da Evropo razdelijo v dva tabora, potem bo drugi tabor navezan na samopomoč z zaslombo na Sovjetsko zvezo, ki predstavlja ogromen gospodarski kompleks na eni šestini zemeljske oble. Sicer je Marshallov predlog še na odprtepi morju tudi za zapad-no Evropo. Finančni minister Sngder ga je že okrnil s svojo izjavo. Končna beseda gre kongresu, ki se doslej ni pokazal posebno velikodušnega, ko je šlo za posojila demokratičnim državam. VEST.I IZ 2 LIJE Državni uslužbenci pretijo s sploino stavko Milano, 3. — Državni uslužbenci, ki so se pridružili železničarjem in uslužbencem pošte in telegrafa zahtevajo od glavne zveze dela (sindikati), da se objavi splošna stav- katere morajo kmetje oddati vladi. Policija je v pripravljenosti, ker kmet j« grozijo, da bodo napadli državne silose. Delavstvo zahteva nadzorstvo nad cenami Rim, 3. — Tajništvo glavnega aikati), da se proglasi splošna stav- udruženja italijanskega delavstva htevam ne bo ugodeno do 7 t. m. Kmetje v okolici Benetk pretijo z napadom na državne silose Benetke, 3. (AFP) — Med kmeti v okolici Bepetk je nastopilo veliko nezadovoljstvo zaradi previsokega odstotka poljskih pridelkov, je imelo danes sejo in preučilo po. ložaj, ki je nastal vsled vladnega ukrepa o podražitvi kruha. Tajništvo je sprejelo resolucijo', ki jo bo jutri predložilo predsedniku vlade. Resolucija zahteva nadzorstvo po kategorijah prebivalstva, dobavo v<čjih količin obleke in obutve od strani tndustrljcev po lastni ceni in končno borbo proti črni borzi. milijona češkoslovaških kron., kar odgovarja 30 milijonav dolarjev. Poljska bo dobavila Češkoslovaški 1.700.000 ton premoga letno, velike množine cinka, soli, tkanine, u-metno svilo in električni material. Nasprotno bo Češkoslovaška dobavila Poljski posebna žitna semena, opeko, celulozo, kaoim, zdravila, zdravstvene naprave itd- Promet potom poljskih morskih pristanišč in pristanišč na Odri bosta obe državi uredili s posebnim dogovorom. Proizvodnja stekla na Poljskem Varšava, 3. — Tovarna stekla «Lustrzanka* je v dobi od novembra 1946 do marca 1947 producirala okoli 400 tisoč kubičnih metrov ste. kla. Proizvodnja se množi iz meseca v mesec. Sedaj vršijo preizkušnje za proizvodnjo armiranega stekla, ki ga bodo uporabljali v stavbinstvu. Prav tako delajo poskuse za proizvodnjo stekla, potrebnega za Rontge-nove aparate in v optične svrhe. vojnega. V marcu letošnjega leta so CSR železnice prevozile 30 milijonov potnikov, leta 1937 pa samo 22 milijonov. Promel v Sfetflnu Stettin, 3. — V Stettinu, kjer si Zborovanje slovenske mladine na Koroškem Dunaj, 3. (Tanjug) — V Beljaku se je vršilo veliko zborovanje mladine biljaškega okrožja. Zborovanja se je udeležilo več sto slovenskih mladincev. V zborovanju so prisostvovali tudi številni avstrijski mladinci iz progresističnih vrst Tekom sestanka so imeli nagovore predstavniki obeh mladinskih skupin, v katerih so poudarjali, da se bo slovinska in avstrijska mladina borila v skupnosti za pravice mladine vseh narodov. V posebni resoluciji, ki je bila sklada in naklada blago za Poljsko | izglasovana soglasno, so zborovalci so na prvem mestu surovine in sicer premog, surovo železo, sol in kalij. Promet s premogom dosegla mesečno do 1,3 milijon ton. Zelo važen je tudi tranzitni promet surovega železa za Češkoslovaško. Industrializacija Slovaške Praga, 3. (CTK) — Iz Češke in Moravske so prenesli 174 industrijskih obratov na Slovaško. V teh obratih bo lahko zaposlenih približno 11.000 delavcev. Nadalje so na Slovaško poslali mnogo strojnega materiala. S tem1 so opremili že obstoječe tovarne in povečali zaposlitev za nadaljnih 2000 delavcev. Slovaška reakcija Praga, I.' (Tanjug) — Češki list «Rude Pravo« piše v nekem članku o protiljudskem delovanju nekaterih vodilnih član.v slovaške de- teokratične stranke. List poudarja, voda Z0Fet zlivala v Savo. zahtevali, da se mora uvesti kazensko postopanje proti vojnemu zločincu Mayerju in da mora biti spuščen na svobodo tajnik osvobodilne fronte za slovensko Koroško, katerega so nedavno obsodile angleške zasedbene/oblasti. V socialnem pogledu ima vlada izvesti zakone za NA MADŽARSKEM OBNOVITEV FRONTE NARODNE NEODVISNOSTI Budimpešta, 3. (Tass) — List cSzabad Nep* je danes objavil dopis madžarske komunistične stranke, naslovljen na ostale tri koalicijske stranke. V tem dopisu predlaga komunistična stranka ustanovitev volivtnega bloka štirih strank. Na ta način bi se obnovila fronta narodne neodvisnosti. Dopis nadalje izjavlja, da bi posamezne stranke vkljub ustanovitvi bloka ohranile svojo neodvisnost in vsaka od njih bo lahko imela posebno Isto svojih kandidatov. Začetek volilne kampanje na Madžarskem Budimpešta, 3. — Po znanih do-dodkih o odkritju zarote na Madžarskem, v katero so bili vmešam mnogi ugledni člani stranke malih posestnikov in celo bivši predsednik vlade Nagy, se je politično življenje v državi tako razvijalo, da js bilo nujno pričakovati razpust parlamenta in razpis novih volitev. Brez tega ne 'bi Madžarska mogla izvršiti triletnega obnovitvenega načrta, kar je pa zop-et potrebno, če noče doživeti gospodarskih kriz. Kethly piše, da je neresnično, da so komunisti izsilili zadnje madžarske notranje dogodke. Res pa j*>, da predstavljajo na Madžarskem komunisti polovico delavskega razreda i*n tudi mnogo kmetov. Madžarski parlament je z veliko večino odobril od vlade predlagani triletni gospodarski načrt. Nov načrt predvideva preko 6 milijard goldinarjev investicij, katere bo vlada pridobila z novimi davk’ in taksami na kapital in s konfiskacijo vojnih dobičkov. Zaradi tega ne bo Madžarska iskala posojila v inozemstvu. Per« Balogh, bivši državni tajnik v Nagyjevi vladi je zaprosil pri Zavezniški nadzorstveni komisiji in pri zbornici dovoljenje za obrambo mladine, kakor jih je \ ystaaovitev nove. t^o zvant mad. predlagala borza dela. ZarS 6 V Sloveniji nova elektrarna Ljubljana, 3. (Tanjug) — V okviru petletnega načrta gradijo hidro, električno centralo v Medvodah na Savi. Zgraditev elektrarne je pre-Vzel Gradis, ki gradi obenem tudi stanhvafija za delavce pri elektrarni......... Elektrarna tx> zgrajena 30 m pod zemljo in bo dobivala vodo po dveh ceveh dolgih 100 m. Po tretjem prekopu, dolgem 50 m, se bo Poljska trifetka Varšava, ,. (PAP) — Poslanec Jendryhowsk(, član poljske delavske stranke Je v parlamentu govori'. o triletnem gospodarskem načrtu ter je izjavil, da bo izvedba tega načrta izboljšala življenjske pogoje Poljakov. Narodni dohodki se bodo leta 1949 povečali z ozirom na predvojne za 13%. Proizvodnja premoga se bo povečala od 38 milijonov ton na 77 mikjonov v letu 1949, V treh letih bo zaposleno v državnih podjetjih 300.000 delavcev. Železn ice v ČSR Praga, 1. (CTK) — Češkoslovaške železnice z veliko naglico popravljajo razdejanja, ki so ga doživele med vojno. Do aprila meseca je imela CSR v obratu že 3000 lokomotiv, 61.000 tovornih vagonov in 8000 potniških vagonov. Kljub zmanjšanju prevozn-ga parka je bil promet močnejši od pred- da imajo nekatere politične stran ke dskaze, ki nepobitno potrjujejo, da je sedanja stalna politična kriza na Slovaškem posledica po godbe, ki so jo v aprilu 1946 sklenili voditelj; demokratične stranke s skritimi elementi bivše Hlinkine stranke pod krinka «pogodbe s katoličani*. List označuje te voditelje ln njihovo politiko nevamsst za republiko. 148.679 oseb pomlloščenih na Poljskem Varšava, t. — Na podlagi zadnjega zakona o amnestiji je bilo na Poljskem pomiloščenih 148.679 oseb. Med temi je 29 obsojencev, katerim je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo. Nadalje je bilo 121.071 oseb spuščenih na svobodo. Istotako so bili amnestije deležne od vojaškega sodišča obojene osebf. Od 38.907 obsojencev je 185 na smrt obsojenim spremenjena kazen v dosmrtno ječo. Razširitev »Jadranskih ladjedelnic” v Splitu V Splitu bodo zgradili novo stanovanjsko četrt, za kar je določenih 16 milijonov dinarjev, in delavske hiše za delavce ^Jadranske ladjedelnice*, za kar je odobreno 19 milijonov dinarjev. Obenem se razširjajo tudi številne ladjedelni-ške delavnice, za kar je določenih 20 milijonov dinarjev. SKOPLJE. — V Skoplje sta prispela francoski p satelj Aragon in pisateljica Else Triole. Jutri bosta obiskala delovne brigade, ki regulirajo reko Strumlco. neodvisne demokratične stranke. Dogodek je vzbudil začudenje, ker je pripadal Balogh stranki malih posestnikov in ker je bil baje zapleten v Nagyjeve r.ačrte proti republiki. Madžari odpeljali svoje ladje iz Linza kljub angleški prepovedi Zapadne velesile so pridržale v Linzu 11 rečnih motornih ladij, ki so last družbe »Madžarske rečne in morske plovbe*. Dne 3. maja pa je prispel iz Budimpešte vlačilec, ki je sporazumno s posadkami ladij, zaplenjene ladje odpeljal po Donavi na Madžarsko. Angleška vlada očita v posebni noti avtrij-skj vladi zanikrnost njenih organov, ki niso mogli preprečiti, da so jim Madžari pred nosom odpeljali omenjene ladje. Anglija je poslala protestno noto Madžarski vladi, češ da je udeležena pri tem nezakonitem dejanju in zahteva stroge ukrepe proti storilcem. Madžarska vlada je odgovorila, da obžaluje, kar se je zgodilo, obljublja preiskavo, toda ladij ne vrne. Ministrski predsednik Dinnies je v nekem svojem predvolivnem govoru dejal, da niso resnične vesti, da bo novi volivni zakon izključil sto tisoče oseb od volitev, temveč da bo enak tistemu od leta 1945 s to razliko, da bodo vsi Nemci, ki bodo deportirani, izključeni od volitev. Tudi vse stranke, ki so se udeležile volitev lea 1945 se bodo volitev lahko udeležile. Glavni tajnik socialdemokratske stranke pa jo izjavil, da želi še nadaljni obstoj sedanje vladne koalicije in da bi se kriza v stranki malih posestnikov čimprej rešila. Poudaril je, da se mora sedanji parlament razpustiti, ker ni sposoben voditi državo. Njegova stranka se bo udeležila volitev s posebno listo. Železniška nesreča v ZDA La Porte (Indiana), 1. — Na progi Chichago-Washington je bilo ranjenih 50 oseb zaradi železniške ne-srrče. Ramadier napovedal dvoboj tudi skrajni levici General Merson priznal sodelovanje pri zaroti * Boni za 1000 frankov - Naslovi inozemskih dopisnikov Pariz, 3, (AFP) — Izgleda, da se i los rekoč, da bi se vlada lahko bo politično obzorje y Franciji v j izognila gospodarskim poizkusom. par dneh razčistilo. Ramadier zahteva od zbornice zaupnico. Glasovanje o njej se fc- vršilo v petek popoldne. Iz taktičnih razlogov ie biti kupnina za izobilje drugih, ako bi bila podvzela pravočasne potrebne mere. Duclos je poudaril, da beda nekaterih Francozov ne sme Ramadier, verjetno radi dogodkov zadnjih dni, ko je vlada prišla na sled spletkam in zarotništvu proti republiki, izzval incident s skrajno desnico. Incident je povzročil prekinitev seje. Ramadier je po mnenju političnih krogov vrgel rokavico tudi skrajni levici. Ramadier je namreč kritiziral postopanje komunistov in polemiziral o tem, da pameni vsako zvišanje mezde v sedanjem trenutki poslabšanje položaja za revne sloje. Nato je govoril predsednik komunistične parlamentarne skupine Duc- Prva bolgarska letalska proga Sofija, t„ (Tass) — Otvorili so prvo letalsko progo v Bolgariji med Sofijo in Burgasom. Obenem so otvorili tudi prvo zdravstveno postajo, ki razpolaga z letali za pomoč oddaljenim krajem. PRAGA, — V Varšavi se vrši kongres o otroški literatur;. Predložili bodo poročila sovjetski, češkoslovaški, francoski, angleški, ameriški in italijanski delegati. PRIZNANI! MARŠALU TITU žen. direhloria UIURRA-e Hunta Beograd, 3. — Generalni direktor UNRRA-e Lowell Rgoks je ob zaključku UNRRA-me mis.je v Jugoslavije poslal maršalu Titu brzojavko, v kateri pravi med drugim, da se zahvaljuje za osebno sodelovanje maršala Tita pri delovanju UNRRA-e v Jugoslaviji in izraža priznanje jugoslovanski vjadi za odličen sistem pri razdelitvi njenega blaga, Rocks dalje omenja v brzojavki, da je na njega pustila globok vtis pri njegovem obisku v Jugoslaviji ugotovitev, da je UNRRA-!n® blago res prišlo v roke ljudskih množic, katerim je bilo to bla- go tudi namenjeno. Razen živil je prišlo v Jugoslavijo tudi precej kmetijskega materiala, ki so ga po zadrugah najučinkovitejše izkoristili za povečanje letošnje jesenske žetve. «Upam,» pravi dalje direktor Roks, «da bo ta žetev tako obilna, da bo ustrezala potrebam vaših narodov in da bo še nekaj ostalo za pomoč sosedom.* V svoji brzojavki piše g. Rooks, da bodo preko UNRRA-e repatri-•rani Jugoslovani pripomogli pri obnovi Jugoslavije in izraža zadovoljstvo s sodeloyanjem vlade FLRJ. Ravno to je dalo pavod za stavke. V nadaljnih Izvajanjih je Duclos zavrnil Ramadiera, da ne sme metati v isti koš stavkajoče in zarotnike. Stavkajoči so ljudstvo, ki u-mira od glada. Po očitku, da vlada ne bi smela voditi ekskluzivistične politike proti najbolj vidni stranki delavstva, je Ducios zaključil, da bodo komunisti glasovali proti vladi. V zvezi z zaroto proti republiki, sta bila danes zaslišana general Merson in D.tjnon. General Merson je priznal, da je prisostvoval sestankom zarotnikov pri madame De Waieffe. Pri nekem zarotniku so našli poleg tiskovin z naslovom »Glavni ko-misarijat za notranje zadeve*, katere so zarotniki uporabljala tri mesece tudi «B:me za 1000 frankov,' izplačljive dpnositelju i prvih dneh vstaje*. V Chartresu so delno raziskali arhiv grofa De Mervels, kjer so našli listo z naslovi inozemskih dopisnikov. t Predlog za stroge ukrepe proti špekulantom Predstavniki italijanskih sindikatov so predložili De Gaspariju, da naj vlada uvede kazen takojšnjega odvzema podjetja vsem tistim, ki bi prekršili predpisane cene. De Gašperi na predlog ni dal nobenega odgovora, temveč se je izgovoril, da bo odgovoril pozneje. Francoski kolonialni imperij, ki zavzema več kot tretjino Afri ke, obširna ozemlja v Aziji, Ameriki in Oceaniji je za angleškim najv^čji. Večji je od Francije za štirindvajsetkrat, a prebivalstvo je za 50% številnejše od same Francije. Sovražnik je okuip,ral za časa vo.ne le manjši del kolonij. Francoske kolonije razpolagajo z ogromnim prirodn.m bogastvom, ki delna še neraziskano, kot n. pr. nekateri afriški pragozdovi z neizčrpnimi količinami najboljšega lesa. Francoske kilonije so ogromen vir proizvodov, ki so človeku potrebn.: razna žita, riž, živina, vmo. oljčno olje, oljnate rastline, razno južno sadje, les, sle nova kost, kavčuk, kaya, vse vrste maščob, bombaž, tobak, vse mogoče rude itd- Ce k temu dodamo prlrodno bogastvo same Franclje, veliko zmogljivost njene industrije strojev ln napore francoskega delavstva, kl so pa vojni storili vse, da bi pro'zvodnjo zvečali, potem resn.čno je zelo čudno, da danes, več kol dve leti po osvoba-d.tvi, francoskemu narodu še vedno ni zagotovljen vsakdanji kruh. Po zadnjih vesteh znaša obrok kruha v nekaterih okrožjih samo 100 gr. dnevno. Takšno stanje pojasnjujejo z notranjimi -a zunanjimi vzroki, k; so y precejšnji meri odvisni eni od drugih. Poglejmo najprej notranje vzroke. Prav za prav je to le eden vzrok: neizpolnjenje politike, za katero se je francosko ljudstvo med vojno borilo in ki je izražena v programu Nacionalnega sveta odpora, Nacionalizacija ni izvedena dosledno m popolnoma. Splošna gospodarska politika se ne vodj povsem lake, kakor je predv.deno v piogramu, to se pravi tako, kakir zahtevajo interesi najširših ljudskih množic. Poleg tega so številni kvizlingi in fašisti ostali na zelo važnih mestih. V vojski je pa njihov vpliv še tako močan, da nekatera vojna sodišča še vedno’ vodijo postopke višijskih sodišč, kakor da se medtem ni ničesar zgodilo. Tako so ni primer v začetku maja postavil, pred vojno sodišče dva francoska državljana zato, ker ZAKAJ JE V FRANCIJI POMANJKANJE sta za časa vojne pobegnila Iz Petainovega zapora in se pridružila borcem za svobodo. Časopisje večkrat navaja podtbne slučaje. Slabim posledicam neodločnosti pri preganjanju fašistov se pridružujejo prav tako slabe posledice nezadostne strogosti pri odkrivanju ai kaznavanju špekulantov in črnoborzijancev. Pri pregledu' sklad.šč tekstila v razn.h trgovinah, ki so v zvezi s koncernom «Ccmptoir bombažne industrije* so našli koncem letošnjega aprila 5,000.000 m skritih raznih tkanin, preko 100.000 srajc, 250.000 bluz in ogromne množine razne druge konfekcije. Pred temi trgov-nami pa so vsak dan stal; dolgi repi žena, ki so zastonj čakale, da bi debile, kar so najnujnejše potrebovale. Primer tega «Comptoira», katerega je lastn.k Marcel Cousaque, bivši kvizling za časa vo.ne in številni drugi psdobn. primeri nam pojasnjujejo, zakaj v Franciji vlada težko pomanjkanje tekstila, čeprav je francoska industrija ena najbolj razvitih v svetu in je izšla skoraj nedotaknjena iz vojne in čeprav se ogromne množine volne in bombaža proizvajajo v Franciji sami in njenih kolonijah- Razen skrivanja blaga je tudi špekulacija z devizami eden vzrokov krize. Samo pri enem špekulantu sa oblasti dne 7. maja našle okrog 100 milijonoy v zlatu m tujih vrednostih, k; jih je skril pred oblastmi. Takšni posamezni kriminalni primeri pa vendar niso bistveni za to notranjo zla, čeprav so tako številni in tako veliki. Mnogo bolj nevarno in pomembno pa je načelno stališče — aka ga lahko tako -menujemo — francoskih fi-nančnh magnatov. Ti magnati so prišli do sklepa da v francoski državi nima kapi- talizem prave bodočnosti zaradi vse večje orientacije ljudskih množic proti levic-. Zato igrajo eni na mednarodno karto m posvečajo glavno pozornost svoji udeležbi v mednarodnih kapitalističnih trustih. Le tako lahko razumemo razne njihove postopke, kakor je n. pr. težnja za omejitvijo industrijske proizvodnje. Ti postopki se zdijo na prvi pogled nasprotni njihovim interesom, toda z njihovega stališča pa so prav za prav povsem logični. To pomeni, da francoski veliki kapital delna žrtvuje svoje manjše m bolj negotove interese v Franciji, ki so obenem življenjski interesi same Francije, — kadar koh to zahtevajo njegovi večji in — kakor se vsaj danes zdi — varnejši interesi y mednarodnih trustih. Pred vojno in v začetku vojne je takšno stališče velikega kapitala v Frsvviii povedlo d* izdaj- stva in do kapitulacije. Višji interes monopolističnih trustoy je tedaj zahteval, da fašistične države zmagajo in zato je bila Francija izdana. Pod Petainovim režimom je velik kapital predal vso francosko industrijo v roke nemških trustsv, a istočasno je sam Petain kot njihov eksponent pridigal »vrnitev k zemlji*, to pomeni preobrazbo Francije v poljedelsko in polko loniialno državo. Po vojni so se francoski finančni magnati avezali z ameriškimi in britanskimi monopolistič-n.mi trusti ih nadaljevali isto po lttfko izdajstva, samo v drugi manj oč.tni in ne ;ako grobi obliki. Nekdaj je šla za kapitulacijo pred Hitlerjevimi oklepnimi divizijami, za katerimi so stali mednarodni monopolistični trusti. Sedaj pa gre za kap.tulacijo pred atomsko diplomacijo gospodov Trumana in Churchilla, za katero stoje isti mednaridni monopolistični trusti. Kakor v prvem pr.meru, tako se tudi v drugem žrtvujejo živ-Ijenjikki interesi francoskega na- roda sebičnim interesom velikega kapitala- Žrtvuje se pa tudi sama neodvisnost franebskega gospodarstva in francoske politike. V tem pogledu je zelo karakteristična 6tališče francoske reakcije glede električne industrije, ki ima poleg svoje spiošne, zelo velike važnosti v Franciji poseben pomen, ker Francija razpolaga z številnimi vodnimi silami, a z nezadostnimi množinami premoga. Lahko rečemo, da je bodočnost Francije bolj kakor katere koli druge države prav v elektrifikaciji. Čeprav je to dejstvo očitno, vendar francoska reakcija ne pomaga pri razvoju električne industrije, ampak išče cela zmanjšanje tistih skromnih vladinih planov m vodi divjo gonjo proti njim. e Zaradi tega, ker niso proti tru-stom pedvzeti dovolj energični u-kreji, je bilo možno ovirat; narodni program in povečati njihovo gospodarsko moč na škodo ljudskim interesom. (set nadaljuje! PRIMORSKI DNEVNIK _ 9 Nov rasizem g. profesorja Pesanteja 4. julij®: Ker je vprašanje univerze in nje. nih učnih moči vprašanje, od katerega zavisi, ali bodo naši novi kadri, naše izobraženstvo napredni ali v službi reakcije, je nujno, da se naša javnost seznani s tčm, kdo prav za prav vodi in v čigavih rokah je naša mladina. Dejstvo je, da so na univerzi še vedno ljudje, ki so bili za časa fašističnega režima zvesti sluge vladajočega razreda in da se doslej niti šolske oblasti pri ZVU niti Javr.a uprava niso za to pobrigale da bi s teh mest odstfanile one k, še danes razvijajo teorije že premaganih fašistov in nacistov in ki so zamenjali svoje poslanstvo na univerzi za politikantstvo. Vsi ti »pedagogi* zavestno uporabljajo svoj vpliv za to, da mladino odvračajo od napredne miselnosti. Oni hočejo, da bo naša delovna inteligenca izraz novih metod v našem gospodarstvu in vsej družbi, izraz rasti kulture in vsega ljudstva, izraz procesa uničevanja nasprotstev med umskim in ročnim delom. Skratka, hočejo našo mladino na univerzi odvrniti od delovnih množic. Hočejo, da bo naša mladina v borbi proti delovnim množicam stala na strani 'zkori-ščevalcev delovnega ljudstva in služila njihovim interesom. V ta namen izrabljajo celo pridobitve znanosti in objektivna zgodovinska dognanja za svoje umazane namene in za duhovno zasužnjevanje ljudskih množic. Dobro se zavedajo, da bo baš inteligenca v novih okolncstih in v razvoju STO-ja Imela važno in vedno večjo vlogo. Se prav posebej se zaveda svoje naloge Hanibal Pesante, profesor na univerzi in na srednji šoli v Trstu. G. profesor izhaja iz stare italijanske družine iz Istre. Njegova družina in tudi on sam je živčl v neposrednem stiku s slovenskim življem in črpal iz žuljev naših istrskih kmetov dohodke. Ta »visoko izobraženi* mož, kot pravijo, oelo »svetovno razgledan*, podcenjuje vse, kar diši po Slovanih in meri kulturo slovenskeea naroda po kulturi, ki jo ima naš istrski kmet, kateremu je fašizem, oropal vse: dom, besedo in odvzel tudi možnost kakršne koli izobrazbe. V svojih »znanstvenih* predavanjih se je povzpel celo tako daleč, da trdi, da so vse pokrajine, kjer prebivajo Slovani — italijanski svet, o*Mji. Imperializen skuša z izvajanjem kontrole uvoza in izvoza pr.dib.ti tudi političen vpliv. Tov. Kocjančič je nato razčlenil vlogo raznih tržaških gospodarskih podjetij v tem vprašanju. Kot prvo je omenil DITERAL (Pokrajinski prehranjeivalri urad), ki bi mo- rala skrbeti za pravilna razdeljevanje živil .n urejevan.e cen; za njeno delovanje je odgovorna ZVU. V resnici pa služi ta ustanova v pro-tiljudske in politične namene. Prav tako je tudi conski syei organ reakcije in y služb; raznih polit.6 KOLEDAR Petek, 4. julij* Urh, Domagoj , Sonce vzhaja ob 5.17, n ob 20.55. Dolžina dneva Jutri 5. julij Ciril :n Metod Spominski dnevi 1943 sta pričeli brigadi L. Šercerja in I. Cankarja rušiti italijanske obmejne utrdbe od Kostanjevice do Tolstega vrha. 1846 se je rodil na Jelici pri Ljubljani Franc Levec, literarni zgodovinar in urednik. Je tega mesca presuho, ostane grozdje prav drobnd. Vremensko poročilo Tržaška vremencslovna postaja n.h strank.V tem svetu so predstav- j je poslala sledeče vremensko poro- Proslava obleti*'1* ameriške neodWs0°! S-S* Danes dopoldne bodo na nu Sv. Sobote svečanosti vP vo 171. obletnice progla®1® riške neodvisnosti. Med ostalim so na spi oredu rert in parada zastav ’ šptrtne tekme. mik VESTI S PODEZELJA'I‘ ŠMIHEL PRI ŠT. PETRU Obnova. Tudi naša vas noče zaostajati za drugimi vasmi s prostovoljnim delcm pri obnovi domovine. Dne 12. junija t. 1. smo se zbrali vaščani in popravili poti po vasi. ter očistil; kanale. 2e zgodaj zjutraj je odmeval glas krampov in lopat, ki so peli pesem obnove naše ljubljene domovine. ORLEK Požrtvovalne žene. Delo AFZ iz naše vasi j§ bilo v juniju precej razgibano. Organizirale so nabiralno akcijo za ranjene borce, v kateri so prispevale 12 kg kruha, 50 jajc in 70 kg češenj. V kratkem pa bodo organizirale še eno nabiralno akcijo. Tudi pri udarniškem delu ne zaostajajo. Tako so si postavile nalogo, da bodo obdelovale kes vaške zemlje ter pomagale družinam, ki nimajo dovolj delovnih moči. Trimesečno tekmovanje v Istri Tudi slovensko, hrvatsko in ita-žira jo javne shode na trgi h7 da I '-lansko ljudstvo Istre noče zaosta-bodo meščani spoznali ta vprašanja Uf*1* ia jugoslovanskimi narodi, k; in da bodo podprli delavstvo v nje-! s' s petletnim, gospodarskim pla- govi borbi., Sičovlje V nedeljo 29 junija so v tej vasi slovesno'otvorili prenovljeni Ljud-sk. dom. ki je tekom borbe utrpel velike poškodbe zaradi bombardiranja. Ljudstvo t« vasi, posebno mladina, se ni ustrašilo zaprek in je razen tehničnega dela opravilo vsa dela brezplačno. Nabavili so tudi 32 kub. m šip, ker so ob bombardiranju vse popokale. Prenovljeni Dom ima sedaj štiri prostore, veliko dvorano za sestanke. obednico, kuhinjo in bar. Tu bodo lahko dobili tudi izletniki jedila po zmernih cenah. FIZKUL Nedeljski nogometni spored ZDTV V nedeljo bodo na igrišču Ponziane kar štiri tekme pokrajinskega nogometnega prvenstva. To bo prava nogometna revija, v kateri se bodo pomerile enajstor.ee, ki so mane po svoj; tehnični in borbeni igri. Kot prvi par bosta nastopili enajstorici Gaslinija in Ro.ik, za njima pa Tovarne strojev in Kopra. Po tekmi Gradlžka Pulj pa se bosta v tržaškem derbyju pomerili enajsterici Skednja in Mgntebella, zadnja polna maščevalnih načrtov. Na Reki bo gostovala enajstorica Rudarja, v Izoli pa Tržiča. ' V zadnji tekmi se bosta srečali na igr.šču v Kopru enajstorici iz Gorr ce in Milj. Spored: P Trstu na igrišču Pon elane. ob 8.30 Gaslini-Ronke; ob 10.10 Tovarna strojev-Koper; ob 14. uri Grad.ška-Pulj; ob 18. uri Mon tebello-Skedenj. Na Reki ob 16.30 (po uri v coni B) Torpedo-Rudar. V Kopru ob 15. ur; (po ur; v con B) Gorica-Milje. V Izoli ob 15. uri (po or; v coni B> Izola-Tržič. V finalnih tekmah za okrožno prvenstvo bosta enajstorici Rojana m Costaiunge imeli lahek posel s svojima nasprotnikoma Rdečo zvezdo in Almo Vivodo. Ogorčena borba pa se bo bila med proseško enajstorico Primorja P in med Magdaleno. Spored: Na igrišču CRDA ob 10-45 Rojan-Rdeča zvezda. Na igrišču v Ankaranu ob 17. uri (po uri v coni B) Alma Vivoda-Costalunga. Na openskem igrišču ob 9. ur: Magdalena-Primorje P. Spored hogometnega turnirja za pokal «Vatovec Zvesti« pa je naslednji: Igrišče CRDA: ob 8. uri Tovarna strojev B-OMMSA; ob 9.15 Montebello B-Kraljič; ob 18. uri Primorje D Acegat; ob 19.30 Skorklja-Greta, Igrišče v Nabrežini: ob 16.30 Vesna-Kolonja; ob 17.45 Nabrežina-Sv. Marko. Igrišče Ponziane: ob 19.45 Skedenj B-T:-SkarjlOpemko igrišč«: ob 17. uri Opčine-Dreher. Na igrišču v Zavijati ob 18. uri Zavlje-Col, Na igrišču v Sežani od 15. ur Sežana-Kozman. Objave ZDTV Nogometni odsek: Na podlagi sodn.ških poročil se verificirata tekmi Izola-Gorica in Gaslln:-Ko-per. Nadalje se verificirajo vse tekme finalnih tekem za okrožno prvenstvo in tekmo za pokal »Vatovec zvesti«. Kazni igralcev: Z enodnevno prepovedjo igranja se kaznujeta igralca Mosetti Bruno (Rojan) In Pu-rč Ernest (Skedenj). Z dvodnevno prepovedjo igranja se kaznujeta Brain: Bruno (Skedenj) in Bran-dolin Eugenio (Krmin). S prepovedjo igranja do 31. avgusta t. 1. se kaznuje Žerjal Angel (Skedenj). Balincarski odsek razpisuje turnir v balincanju za «Tržaško prvenstvo«. Prijavnina znaša 500 Ur za moštvo petih igralcev. Pritožbena taksa znaša 500 lir. Pr,-jave se sprejemajo do 12. t. ir., od 19. do 21. ure pri Riosa v ul. Ma-donnina 10 (gostilna). Finalne tekme v balincanju V nedeljo bodo na igrišču «A1 Ti-rolese« odigrane štiri finalne tekme v balincanju za delavski pokal, in s.cer: ob 8.30 Konoplja rna-Sv. Ana; ob 10.30 Tomažič-Acegat; ob 15.30 premaganca; ob 17.30 zmagovalca. Po končan.h tekmah bo razdelitev nagrad. Šah Dne 30. junija t. 1. se je končal izločilni šahovski turnir za balkanske igre v šahu, ki se ga je udeležilo 19 šahistov. Grobovšek, ki je veljal za enega najresnejlh tekmecev za prvo mesto, je zasedel šele 7, mesto, ker je zaradi prezaposlenosti predal 5 partij brez boja. Rezultati: 1. Bombardatti 17 točk; 2. Pogliesl 15 točk; 3. Filipovič 14H točke; 4., 5„ in 6. Nalin, Štern, Grasso po 13H točke; 7. Grobovšek 11 točk. nom gradijo novo in lepše življe' nje. V Istri se je pričelo trimesečno tekmovanje, v katerem bodo popravili čez loo porušenih m poskodo- Izločilne tekme v košarki in nogometu Sinoči je bila tekma v košarki med ženskimi petericami iz Bar-kovelj ;n Rinaldija. Obojestransko lepo in borbeno igro so izvojevala dekleta Rinaldija z 17:4. Tekme moških v košarki pa so bile preložene. Nogometno tekmo na igrišču Sv. Ivana sta odigrali enajstor) r:ke. 14.27 C tanje^sP^0rO^. I Sl Copi in zasebnica Štefanija Btzjak,' I:i“d“r,*1„^0,5'vffvirS' žel3f-1 2 i vila kg Krompir . . Grah......... Stročji fižol Bučke . . . Kumarice Radič .... Solata .... Špinača . . . Jedilna pesa Čebula . . Paradižniki Korenje . -. Češnje .... Marelice . . Breskve . . . Grozdičje . . Pomaranče . Limone . . . Slive . ... Hruške . . . Jabolka , . . Borovnice . Jačevec (marancani) Fige .... Jajca (kom.) lir *! s s®; «j 4 «iii $ *n 60-10° 27-32 KINOPREPSTAO^P KINO OB MORJU. Z£Lp.r-r ‘ FJLODRAMMATICO- jw,. * godivščina v Zanz.batJ # ITALIA, 16,00: »On« ^^,7* IMPERO. 16.30: »Gosp®0 kosilu*. =„steir'<’’ VIALE. 16.00: »Franke®” s -ato l ^ ODEON. 15.30: »Polet"® KINO V NABREŽINI bp0r)J:tv; jal v soboto, nedelj0 A Mm film »Oče Sergij*- rjsC v1 m KINO NA OPČINAH, stave za ameriške ' „•()(): boto. 5. julija, ob i,- uf segljiva sreča*. Po^ ^ stava na prostem, spored. Rad liski s? v petek, 4. j1 TRST n- 11.30 Reproducirana j 11.ou xveproaut.““ r^4|gL' Nevi svet. 12,15 Gla:si0 ' j 1 ^ redov. 12.45 Napoved dijM ročila. 13.00 Operne ® Ritmična glasba. 1»•* ., j-, vasi pojo narodne P6® .-vic® t k stra glasba. 14.15 Žft nrlo je 7 ljud . porok pr je bilo 14. x 6 10i» sloveVi CIVILNE POROKE- g-s K’ Iv.n , £dne sor,?t®,t-jA Plesna glasba. St; So®f*" uradnik Dimitrij Gunr:achi ;n zr sebnica Irena Afendul:. l-i za čelo ;n klavir " “ d® •’-,v;rj“. Kdo pojde v Prago? Tekmovanje slovenskih dramskih skupin A LE KS A NDER BECK, 144 VOLOKOLAMSKA CESTA 5. Zdrvel sem k gozdu. Iz daljave s« je zdel zapuščen. Al; je mogoče, da je zares zapuščen? Kaj Je zares nastala panika? Mar se je on, moj težki bat, moj bataljon, razpadel, kot bi mignil? Tedaj nimam, za kar bi živel! Toda ne verujem, ne verujem. Mimogrede sem opazil nekoliko mož na robu gozda. Kot da bi b;li čakali name. Poletel sem tja. Videl sem namrščenega Krajeva, videl črto nedotaknjenih strelskih zaklonov, kupe sveže izkopane zemlje. Borcev ni bilo. — Krajev! Kaj je z bataljonom? Kje so bore!? Pozdravil me je iri odgovoril: — Bilo je ukazano, tovariš kombat, da se pripravimo za premik, — In... kje je četa? — Postrojena je v gozdu... V čet; red ni zrahljan, tovariš kombat. — Kaj se je tu zgodilo? Kje so on!? Krajev je pokazal, kjer sem pred nekoliko minutam; pričakoval topove. In mračno je zagodrnjal; — Tam... Eh, Iz njega ne moreš izvleči niti besede. Spet m« Je Lisanka ponesla v diru. Z enega mesta se je za sekundo prikazala stranska pot. Mimo so se vlekli vozovi, šli so po goseničnen\ platnu topovi. Nemci! Zdaj je treba navzdol, v dolino. Dva topa še nista bila odvlečena v gozd. Poleg topov so se zbili v gručo isti, ki sem jih bil včeraj, po nočnem klanju- v Novljanskem, sprejel v svoj bataljon. Niso vlekli topov, niso delal;, marveč so se v neredu stiskali okrog pogreznjenih koles, okrog konjev, ki so stali. Opazil sem prebledelega Bozžanova: ustnice so mu bile trdo stisnjene, v roki je krčevito stiskal pištolo. — Bozžanov! — Sem vzkliknil. — Al; so se razbežali? Ali so se ti drli, da je kombat pobegnil? Molče je prikimal z glavo. Ustnice so ostale stisnjene, znani polni obraz je bil tako trd, da ga nisem mogel prepoznati, lica so bila upadla, vse poteze so se zaostrile. Vzkliknil sem: — Evo vašega kombata! Ali ga vsi vidite? Bozžanov, kdo se je drl? Vsi? — Evo kdo... S kretnjo glave je Bozžanov pokazal v stran. Nekoliko dalje, na strmem, sta ležali vznak dve trupli. Kri Je stekla doli in se nabrala v globokih sledovih kopit. Bolj ugibajoč kakop po kakih zunanjih znakih sem spoznal enega — tistega, ki bi bil mogel postati slaven junak. Mogel bi bil... toda poginil Je kot izdajalec, kot strahopetec. Da, to je bil Paško. Na neprirodno spodvitih nogah, ki so se zdel-', kot da bi se bile ohladile v pokretu — visoki škornji iz rumene kože, zamazane z blatom. Bozžanov Je apet našel v sebi moč; ter se mi po predpisu približal: — Dovolite, da vas obvestim... Zaradi nastale paniko sem bil prisiljen, tovariš kombat, da se poslužim orožja. — In ti? Ti so tudi bežali? Zakaj nisi pobil vseh, ki so bežali? Bozžanov je molčal. — Ukazujem: Ce bi še enkrat začel; bežati, udari po strahopetcih, ne da bi jih prej opomnil. — Razumem, tovariš kombat. Ne, nisem krvoločen. Nesmiselna krutest je zoprna. Toda trenutek je bil tak, da je zahteval, da si možje zapomnijo nauk, da za vselej vpijejo vase zakon vojn«, zakon armade. Sinoči so se nadaljevale v dvorani Grafikov v ulic; Trento št. 2 .zbirne tekme med slovenskimi dramskimi skupinami. Prva je nastopila skupina iz Dekanov, ki je igrala prvo dejanje in zadnji prizor iz Finžgarjeve »Razvalina življenja*. Za njimi so zopet nastopile dijakinje višje realnj gimnazije z Zoran Hudalesovo enodejanko »Sestanek*. Težko je reči, kdo j^ bil boljši. Vsekakor so imele dijakinje boljšo izgovorjavo in bolj neprisiljene kretnje, vendar je treba tudi pri njih še marsikaj izboljšati, ako si hočejo utreti pot v Prago. Ce pa upoštevamo težave, s katerimi so se morali boriti, je še bolj vredna pohvale dramska skupina ;z Dekanov. To so kmečka dekleta in fantje, ki nimajo dovolj izobrazbe, pa so kljub temu dosegli lepe uspeh* tako v izgovor is vi kakor tudi v predstavljanju igre sr.me, ki je snovno precej *ežka j in zahteva veliko vajo.. Prepričani smo, da bodo z vztrajno vežbo in z dobro voljo še marsikaj izpopolnili in odpravili r.ekater« bolj vidne napake. Priporočamo jim, da bi s to dramo gostovali tudi po drugih slovenskih krajih, v Trstu in bližnji okolici in da b; potem povabili na gostovanje jerini - p® i neifO0 Gojmir. 19.00 FrJ ni ja. 19.15 Kom®f". #] sar Nonnija, vodstvom Ubalda ‘h '“l Gašperini - S VUtoO L VUII1 AJUCliV*** ■ ,,1« JT . poved časa in N .S ški dueti. 20.15 De£';S2i.3j|2% 20.45 Simonična glas®®* jji® V je na vasi (prenos ^30 22.00 Lahka glasba. «S;.^ glasba. 23.15 Napovedi* C'! ročila. 23.30 Citanje SF ir.» r, ^] hodnji dan. 23.35 P , »n dusaN dramske skupine iz teh krajev. Praktičen vzg'ed t’ rs i-1’1 in upamo, da bo šla Dekancem na odg. urednik DUS*1’ ■fr1”' roko tudi Slovensk:-h.vatška pio. Tjsk stabillmento svetna zveza z organiziranjem *af j —\ ' tj kih medsebojnih kulturnih obiskov, j — - - — e’ L “sts* Dekanci si zelo želijo, da bi pr- ! šlo na gr-'t-i-c-1 - - narodno gledališče iz Trsta. Nalašč ■}"£ 'pr! zato so povečal.'svoj igraisk: . aer ven8ki družini. Gre tu%'M ll r ____* j —— O'** o -I* ' »aA*si!/Thfl IT®’ -A T I Btovanja. , VCUSIVi UŠUtlin. lip® In mnogo pričakujejo od tega go- 1 p;£mčne ponudbe na % « ■tovania. I morskega dnevnika* ” Globoko potrti javljamo vsem sorodnikom, Pr?^ n®'* in znancem tužno vest, da nas je za vedno zaPu ljubljena žena, mati, stara mati, sestra in teta Antonija Pavletič Žalujoča družina Pogreb drage pokojnice bo danes v Ljubija®1 žalosti, Svctčeva ul. S Ljubljana, Trst, Roč 3. julija 1947. Pevski zbor P. D. »F. Marušič* priredi v SOBOTO, 5. t. m., ob 21. uri v dvorani PRI LOVCU uri v uvuiaui v dmi PEVSKI KONC# Žetev v pristanišču Cas žetve je. Kmetje in delavci hitijo pospravljati pridelek, da bodo imeli kaj za zimo. Tudi tesar Julijan Figeli in delavec Colonello Evgen sta hotela spraviti dotrov 110 kg žita :z pristan šča Duca d Aosta. Teda to žito je bilo last Unre, namenjeno za Madžarsko. Zato je policija oba »žanjca« aretirala in ju poslala na počitek v ul. Tigor, kjer bosta čakala razsodbe zavezniškega sodišča. pod vodstvom tov. ŠVARE. K RZ N A RS TV O