gospodarske, obertniške n a r o Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jennane za celo leto 3 fl. CO kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta y0 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20 kr., za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. V À Juhljaiiš v sredo 18. decembra 1861. letnega zbora €. k. gospodarske družbe kranjske. ' (Dalje.) V imenu glavnega odbora je g. M. Ambrož, mestni ki je letos družbo kmetijsko za to poprašala , p bila se je nadjati d se bo vendar enkrat po h km za to se potegujej tijstva resila, iu to toliko bolj, ker ravno tudi vse druge gospodarske družbe našega cesarstva. Podd postoj nsk svojem predsed župan in odbornik gospodarske družbe, uazuanil pred- gospodu žl. Garzaroli-tu) želi, kakor ložka , hitro loge društvenih pod druž nic, kteri so bili sledeći gojzdnih servitutov (tedaj sklep kakor gori) in da b resitev se in po njego vem nasvetu sklenjeni: Poddružuica novo meska (po potem bcinski (soseskini) gojzdi posta d kerb svojem predstojniku za to sposobnih, očitno poterjenih mož. Sklep o tej zadevi proštu Arko-tu) želi, naj bi se kmetijska družba na se je nanašal na dobro c. k. gojzdno postavo od leta 1S53 gosp. vso moč potegnila za to, da bi postava za nog rade in pa po kte postava za posle, ki iz papirja še niste prestopile v djanje, ali boj je to kerbništvo dobilo in to bi loži to sl. c k. deželnemu poglavarstMi, ker dosihmal imajo še c. k. kantonske gosposke te zadeve v svojih rokah. bila res velika pripomoć za povzd pra posta za w J kmetijst m 1 j i š č Poddružnica ložka (po svojem predstojniku gospodu Sklep: V osnovi postave, da bi se zemlj • • V ▼ ra , da bi se ( arondirung). ne smele čisto Schweigeriu) želí, da bi gledé na grozno škodo, ki se do bneg kosevati, bo družba kmetijska d d godi gojzdom na Notranjskem, c. k. komisije za rešenje in potrebo posta poravnanje zemljišnih servitutov svoje delà hitreje oprav- želnern po hhhbhbh za lozbo zemlj • • * * in vse to po c. k d izročila prihodnjemu de zb in kmali dognale. Sklep enoglasni: Naj se z gorko Podd k (P besedo izročí slavnému deželnemu odboru, ki je v pervem VI. Koren-u) želi, naj bi h svojem predstojniku g (sparkasse) ljubljanska deželnem zboru sostavil posebno komisijo za to prevažno zadevo. — Marsikaj bi imela pravi ta poddružnica ki je posred izvolila kmetijnko družbo s poddru P unca mi nje posojilih na kmečke posestva, v p za še na sercu, kar zaderžuje povzdigo kmetijstva oudot, kakor predlogu po poddružnicah ne terjala štemplanih izpis dostikrat prenapeta in nepotrebna tlaka na cesti itd., preden ne bo samostojnih županij, je vse le bob v steno. al iz gruntnih buke itd 5 ker to ljudém čez 4 gold, in še vec troskov prizadene brez gotovosti, ali boj posojilo pre Poddružnica vi pa v s ka (po predstojniku g. fajmoštru jeli ali ne. Sklep enoglas Naj kmetijska družba spo » * Jak. Koširju) toži, da kupčija vinska v Terstu hira ker to pravično željo hranilnici ljubljanski Dalj w J podd vipavskega vina je po cesti čez visoko goro nica predložila sledeče zahteve: Naj se naredi posta prevazevanje pri Vrabčah in globoko doliuo Rašo silno težavno. Oger in vsak deležnik Štajerc pripelje svoje vina v Terst po železnici, za her- pa doklade po deležu svojem, ki javk plačuje za-se U. * Its ga ima pri d • ▼ d i davk in meujavki. vaške in istrijanske vina pa ni vec colnine. Povsod tedaj je Sklep: Se bode c. kr. deželnemu poglavarstvu izročilo z polajšava za prodaj vina v Terst, le Vipavec ima zapreke osnovo nove postave vred, ki jo ima družba o menjavkah po nevkretni cesti, ki bi se po že leta 1858 storjeni osnovi sploh c. kr. deželnemu poglavarstvu predložiti. — Naj bi brez velikih stroškov dala preložiti in bi Vipavi še na mar- se c. ,k prosila oprostenje stempeljna pri duplikatih siktero drugo strm koristna bila. Sklep enoglasni: Naj davkovskih buk ? ktere so se po se ta želja izročí si. deželnemu poglavarstvu. Je bilo sklenj po predio kaki naključbi zgubile. Naj bi se pri rubljenju Poddružnica podberžka (po svojem predstojniku g. premakljivih reči, brez kterih nobena kmetija ne more ob Račiću) želi: naj bi se vpeljale spet premije za junce pa stati kakor je že v lanskem zboru kmetijske družbe d s tem pogojem , da lastnik, ki je tako premijo prejel, ga kazano bilo, spolnoval ukaz paragrafa 296 deržavljanskih mora skozi dve leti v soseski za pleme imeti. Yrpeljanje postavnih bukev Sklep enoglasni po predlog Ker ni prejšnih premij sedaj ni mogoce, ker se tistih 600 gold., pravično, da le samo gruntni posestniki morajo ceste delati ki jih je družba pred dělila v ta namen, potřebuje za po- drugi pa ne, ki jih ravno tako vpotrebujejo, naj se kme ? plaćanje zidarskih stroškov za kovaško in živinozdravniško tijska družba oberne na deželni zbor, ta pa na deržavni šolo. Premije pa so zato nehate, ker se poslednje leta ni zbor da se osnuje nova postava za cestne prineske ali skor nič gospodarjev za nje oglasilo, in zjutraj obdarovaní vdeležtvo (konkurencijo). Sklep: Ta predlog z živo podp junci so večidel popoldne že pri mesarju bili. Tudi bi za par cekinov se málokdo zavezal , junca deržati za pleme se b ) izroćil deželnemu odboru. Poddružnica radoljska (po svojem predstojniku skozi dve leti. Al ker je pomanjkanje pripravnih juncov res gospod tehantu Šimnu Vovku) želi, naj bi družba prosila tega veliko krivo, da goveja reja peša, bo treba, da deželni c. k. deželno poglavarstvo , da bi davkovske gosposke ne zbor to zadevo v svoj prevdarek vzame in skusi, kakor so le perve in zadnje dni vsakega mesca sprejemale davke, v Belgii in drugod soseskini junci, da se vpeljajo tudi ampak vsaki dan, kadar jih kmet prinese, ki nima zmiraj pri nas. Dalje povzdiguje, in to prav po pravici pod pratike tako v glavi kakor gospod in v tej nevednosti mora dolge družnica svoj mili glas za cenejšo živinsko sol, ki jo večkrat zastonj živiuoreja tako živo potřebuje. Ker je v lánském zboru ravno ta reč temeljito posvetovana in c. k. finaneni direkcii, bi se dobivale cepljene drevesca ali zastonj ali prav dober ar » poti delati. Sklenjeno po predlogu. Pri vsaki šoli na kmetih naj se napravi vert, iz kterega t 'S 416 kup K je to k rec, ne more družba segati tolicem nemiru vsakdanjih homatij in brezbožnih strast v njo ter more le želeti, da bi se gosp. predstojnika Ijške podd pa P< misel častitega celi deželi ta- krat b d 1 o ir a © P krepkejše obćine isrenje) ustanovile. Ra tak potrebu stojnik P S v ki srenji » ki j W J gosp pred tuj ( Ko u prih.) Dobrovoljen opomin zavolj cepljenja kóz. (Konec.) Le so stavljene koze tolikšna dobrota za narod čio veški, kako pa je to, da že dolgo ni vsakdo prepričau tega? Ni težak odgovor na ta ugovor 1. Nekteri pravijo: „saj tudi našim starim očetom niso stavili kóz, ćmu tedaj nam?" Kaj tacega le govore pogled listi, kterim je svet opazen s steno, ktera jim brani v stare čase nazaj; taki ne vejo, kar smo že natanko dokazali, da nekdaj pri nas ni bilo kóz, da ta strašna kuga se je iz jutrovih dežel pri tep la k nam iu vdo-mačila po tem pri nas, in še le ko je poinorila veliko milijonov ljudi, je zoper to kugo dr. Jenner iznajdel pomoček, ki obstojí v ce pije nj u nedolžnih kravjih kóz, ktere se stavijo same kakoršne so, ali pa iz cepljenk otročjih. 2. Nekteri celó blodijo, da prave kozé so zato dobre, da se truplo po njih i z ci s ti. Kratkovidna pamet, ki tako govori! Po tem takem bi si mogli tudi želeti, da nas vse napadajo, da se bomo i zč isti li po gerde bolezni iu kuge njih! Naši stari očetje so bili nek veliko mocnejsi in zdra-viši kot mi, in vendar se niso čistili po kozah, ker še kóz poznali niso. Zakaj se borno mi dajali čistiti po taki gerdi ptuji bolezni, ktere se lahko obvarovamo, da se nas ne loti, nas v jamo ne spravi ali saj ne ogerdobi?! 3. „Saj ne pomagajo vselej pravijo drugi ker skušnje kažejo, da tudi take, kterim so kozé stavljene bile. napadajo vendarle prave kužne kozé." Tega ne moremo in nočemo tajiti. Res je , da se kaj tacega primeri. Al to je vendar le bolj redko. Će ta primerek podira zaupanje ua stavljene kozé, niso one tega krive, ampak njih prenapeti zagovorniki, ki so nekdaj prevec obetali, ko so rekli, da gotovo vsak je obvarovan kužnih kóz, kteri stavljene , — resnica je le, i m a za vse svoje žive dní. To ni res da skor vsak je po njih obvarovan kuzuih kóz, in ce ga tudi ta kuga napade, po slavljenih kozah pride tako ni ob moč, da jih večidel vsak potem lahko přestojí, kakor cepljeno saduo drevó ne rodí več lesník, tako tudi s kozami cepljeno truplo ne več divjih , pravih kóz. (Konec prihodnjic.) Govor gospe ničle do svojih hcei 9 9 9 5 9 9 9 9 9 poinocjo novega leta 1861. Spisal E. Nožarjev. pred (Konec.) Sedaj pa, Ijubeznj moj lada: le malo 9 se skončuj moj ljudstva, vladarje zakopane, ko vidim že toliko uedolžne kervi po izdajstvu in hiuavstvu prelite, toliko sebičnosti, grab-in toli - začela, kadar se bojo nove in na videz gladijočih, zmerníh, v resnici pa praskajočih, z res ljivih pohlepuežev in hudovoljcov, toliko uevarnega kanj nalezljivega duha med ljudstvi raztresenega, vzrok in korenina tolika nj hudih in nevarnih nasledkov. Narod vzdi-guje se zoper narod, deržava kuje deržavi na skrivnem silne spone spodkopljivega in spodjedljivega življa; — kouec vsega nesrečnega početja tega, ako v tej meri od prečud-nega duha osiepljcni narodi si zmešano pot vsakdanjo v veduo globokeje zmešnjave in strasti nadaljujejo, — se mi z osodo imenitnih starih narodov enaćiti dozdeva. Pod to prednico pridejo gotovo nenavadni dnevi ; še težke megle pripodí vihár, čigar blisk se od dalječ za čas dá viditi. Sicer početja take ne izvirajo od vas, in se ne zate- kajo v vas, pa vendar, zaznamnjati jih, upirajo se ljudstva in zgodovina na čas vaše vlade, kot stavi brodnik sred si- lovitega morja, oziraje se na iglo jekleuo in zvezde nepo mične teku svojega parobroda neobhodno podla tr/i Pa (ozre se na časorner, kjer manjkate še 2 minuti) ker čas urno dalje hiti, dostavim sploh h koncu svojo nestransko željo, da bi, ako so že černi viharni oblaci tako nastavljeni, da se ne dajo s pogubonosno strelo vred odpoditi, da bi ta s in konćavnim udarcom na brezbožno svojim pozigavnim stran černotnih oblakov švignila ter urno zopet ljudstva in kraljestva pomirila , da bi zopet čversto se razvijala po daljnem svetu ponosna zastava blažega miru in sprave ; kajti le s tem pogojern se zopet vse oživi in verlo napreduje: mirne ljudstva se izobrazujejo in povzdigujejo na za-poredne vikše stopnje hasljive omike; razcvetajo se učenosti in vede, umetnija in obertnija; oživi se zopet kupčija rned raznimi narodi iu daljnirni svetovi; krepi se rokodelstvo in poljodelstvo. Vse se veselo trudi in poganja za blagor svojih, za omiko domovine, in blagostanje in mogocnost svojega vladarja. ako blaga zastava zelene oljke med narodi vzajernno veje Al do sedaj se preblagi mir pogreša, vse blago in člove štvu dobro in koristno zuga razpasti ; iz teka hirajoče vsakdanjosti kaj pa nam příhodnost prinese, pod zdanjo eno gospe letno vlado nihče ne vé ; kajti v bukve příhodnosti gledati tudi uam ni dano! (Na ćasomeru ob bliščečem pasu ničle manjka še 1 minute do poluoći.) Preljube hčerke! Kmali bo s široke line visocih zvo-nikov kladvo po tamni daljavi ljudstvom naznanilo z glasnim udarcom uro polnočno, v e g a leta, konec starega in pričetek n o-premen naše enoletne vlade. Le malo tre-nutljejev ima še obstati moja vlada samic ob desni strani desetletne vlade šesterkine , potem pa izročiin v letošnjem zboru namestni enojki svojo sedanjo stopnjo. Ker se govor ze razteka in ima poinoci vsaki cas biti, stopim s prestola, ob čigar snožju govor moj poslušate. ( Mogočno se vzdigne ocojsnem iem zbor zbor nutljejc namenj imamo še, ki so letošnjemu i. Čeravno se ob letu v prihod ter vclicastno koraka v preblisceci obleki po cez in cez z najžlahnejiin beršunom popetih stopnicah prestolovih k svojim cvetečim hčeram, ki se ji spoštljivo priklonijo in jo obstopijo. Izmed njih postavi enojko 1 na tisočletno, osmerko 8 na stoletno, šesterko 6 na desetletno, in enojko 1 namest- ko ravno svoj prelepi svetli venec slovesno na glavo enoletna nico na svojo dosedanjo stopnjo. Zadnji položi, pet vid w ) polnoči bije, ter nadaljuje:) Odstopim ti pervi, premila hčerka enojka. vendar deset let ne bom javno slavno vlado samično ob desni šesterkini, ter ti ovijem vi- ladala, ker bom svojo stopnjo enoletij vam pored čila. V izro- soko čelo s svetlim vencom, v kterega so opletene iskrene injanju dveh desetletij pa se spodobi, da se ne- želje vseh nas in vseh narodov, da bi jim tvoja enoletna koliko na njunine okoliščine ozremo! Prejšnje desetletje bila vam je prednica pet 5 blagostanje donašala, da bi bilo ravnokar zlasti prićeto leto mirno, zdravo in koristno narodom na vse strani, vlada srečo in njeno skoncevanje nam je vsem dne homatijske d ar od I ej donašalo, in lejte, sedanje desetletje pred da bi vsi narodi v omiki, umetnijah in vsakoršnih veduostih 6 jih kar n otožn napredovaje cveteli; da bi sploh svetu boljša, veselejša 9 eprestano nadaljuj Ijo tega mi že da in pokojno bije, postaja mi britko in m 9 serce mirneja in srečnejša doba jela se že kedaj žariti ; sicer se ko se ne dá vse hipoma zgoditi in doveršiti, kajti vsakdanji tek ozrem na leta přetekle, in vidim v toliki razdraženosti 9 V dandauašnje dobe, omike, nravja, zaupa, pravice i pošte or aJ nosti je tolikauj na napčne poti tolikanj o da se ne more kar v hipu razvajeni svet nu pc in hojene bila že tudi ona zdavnej v kaki kernici jadranskoga morja srečni, se potopila; saj zrela je že zadosti za to. re8Uieno pra kolo pe ne tolikanj urno priljob Ijeuih pčnih pot ti: ai tud Nekaj je se bilo stare Brukove garde med tergovci, k se pogreša, ktero, kdor časnike bere, po imenu pozná, in ki je imela ki naj bi ga že kedaj kobna osoda ljudstvom podala, ki si pod prejsnim absolutizmom najvec upliva; al zdaj pri novih vzajem vse dobro d novega leta Toraj h svobodnih volitvah soseskinega odbora iu spet pred kratkim drage štiri hćerk moj 1861 po silném krogu sveta na vse pri volitvi odbora kupčijske družbe so te može večidel iz strani ljudstvom v mnogo potrebne staja dohodom osoda pričetek pravega ft V f bla naj bi z vašim ključiii. Nemskutarije je najvec med ninozno birokracijo, ki po izuzetih verlih možéh tudi tega stanu, ki zapopadajo in h a spoznanja na razlegane, razdražene, s precudnim ' _ _ __ . . i i ¥ duh potrebe in zahteve današnjega casa se ne more sprijazniti osleplj Ijud rosila, in se jim pe nejša zarija svitati jela tK ejša in mir- z oktobrom I. I. in pa tiho za-se v svojih stanovalisih čepí končá slovesné te be- kakor čuki v starih razvalinah, ker znano je, da nikjer manj 5 1 sede se vzajemno poljubujejo, podajaj si k pelj še iskrene pogo nimivo gledišče akoravno sem se v oni sjaj med sab ega zbo dôbi . pred tvij žareč oblak P kar ikrije : kaj o tem zb zracne „regiones u b po gnil, se vendar prebl m i za-I kajti oru, v nisem kakor v Terstu, ni veljave, ako ni cvenka. Imajo tudi med saboj neko Šillerjevo družtvo, od kterega bi nihče ne vedil, ako bi teržaški korešpondent „Prese" sčmtertjé njegovega životarenja ne opomnil. Nauk iz te resnične povesti si sam po- Napisi na ulicah so povsod sami laški, oglasi vzemi, bravec! derznil iti 9 bi mi ne b ka nič na pot N vse to mestne gosposke ravno tako le laški, slišite se po ulicah me pa le veselí, da sem saj ko v stanu , od tega zani dve tretji ni laškega, ena pa slovenskega. Oprava ? mivega polnočnega zbora o spremenu leta po svoj labi nost in fiziognomija ljudí je južna; černomanjasti gibče- lasje, moči kaj malega naznaniti pred k svojim I) teinne žareče očí Yl „Slov. Zabavnika Pisma slovenskega turista. se na vsaki korak vidijo ; prostih ljudí nima nihče rute za vratom; vsak rujave gósle kaže. Napisi nad štacunarni, kavarnami, pri rokodelcih itd. so le laški; novi županijski odbor je tudi vse šole potalijančil razun okolice teržiške, kjer stanujejo dobro znani mandrijani, čversti Slovenci. Najhuji boj je bil in je še za gimnazijo, Da je Terst veliko, lepo mesto, to vsakdo vé ; da pri ktere vlada nikak»r iz rok dati neče, ker bi potem vsaki VI. morju stojí, tudi; da v Terstu „Triesterca" izhaja, marsikdo p - ve sled nemških sol v teržaškem rnestu zginil ; al prečuden od ? da je pa v Terstu skor nobeden ne bere, to pa unanjim govor ministerstva smo ćuli pri tej priliki na interpelacijo ni tako znano. Ko bi hotel Terst popisovati na drobno, bi teržaškega poslanca Porenta o učivnem jeziku na se Ie blamiral, ker vem, kar železnica tjć pelje, ga je že • t tr imnaziji 55 ki mora nemški ostati zavoljo „varovanja slovenskih Tomanec" Bog vé kolikrát vidil in bral je že vsakdo interesov." Ko bi clovek po jeziku sodil, v kterem se v vsak ■■■■■■■■■■■^■■^■■■■I^^IIH tudi lep popis Cegnarjev leta 1854 v Glas. Slov." Al ^ppHHHHBHlIHHHWpHHiHp 5 Terstu ob nedeljah in prazuikih pridiguje, bi rekel, da je ziniti moram eno o narodnem značaju našega primorskega mesto z malim izjemkom slovensko, ker le pobožni Slovenec mesta. Posebno se o našem času zló sèm ter tje po svetu večidel tù božje hiše napolnuje. Posebno so cerkve polne o tem pričkajo. „Augsb. Allg.", „Preša" in vse, kar kulturo pri jutrajsnih opravilih, ki jih posli, delavci in drugi prosti proti „Osten" nosi, terdi in dokazuje , da je Terst južne ljudje «»biskujejo. Pa bo kdo radovedno vprasal, ali so Slo Nemćije Hamburg, zadnji ploditelj nemške kulture, kjer se věnci po tem takem samo posli v Terstu? Ne I občno znano koliko ljudí našega naroda, posebno Kranjcov se je že še dober „Lagerbieru in „Gselchtes mit Knodel und Sauer je kraut" dobiva. Teržaški županijski odbor pa pravi in svetu davno tti naselilo, ki so z bistro glavico in s „punkeljcom z vsake baže pripomočki oznanuje, da je Terst popolnoma čez ramo" čez Občino priromali in s pridnostjo v nekterih brez madeža lašk, ali kakor bi italianissimi rekli: „Parte letih bogati in častěni tergovci postali. Al ko je mož čutil integrante del regno d? Italia". Mi pa spet zmiraj terdimo: cvenk v žepu, se je tudi znebil svoje narodnosti in se Tersta jedro je slovensko, le lupina je laška. Kdo ima ne v Teržačana prav ? Na to ta odgovor. Ranjki minister Bruck, kte ampak v „Triestino" spremenil ; ponein cevanja tukaj ni. Od doma v Terst pridši je naš Slovenec rega fantazija je bila prepolna južnega Hamburga, je mar- bil postěn „Lesjak" ali „Tomaž" ; ćez nekoliko let se je že sikaj velikanskega ustanovljal za dosego svojega konca. Vsemu svetu najbolj znana naprava je: 55 cilja in bralo nad njegovo štaeuno „Lesiaei" ali „Tomasini" itd. Lloyd (4 Še le od leta 1848, kar se ie naša národna zavest občno velikem angležkem zbudila, so se Slovenci tudi tu kvisko spravili in čitavnico casino slavo" Osnova te naprave je bila umćrjena po vatlu z nemškim značajem na akcije, in stojí že zdaj čez „casino slavo" — ustanovili. V političnem močvirji je pre 30 let. Al dandanašnji imajo nek te akcije le malo veljavo, in teklih 10 let kakor čez marsikaj druzega tudi ćez to narodno ako bi vlada zavoljo rešitve nemške častí „Lloyda" tako ener središče mah zrastel. Zdaj okoli pol leta ponovljena čitavnica gično ne podpírala, bi bil morebiti že davnej v tihem mirnem pa kaj krepko stoji in v resnici našo narodnost sposobno repre-morju pri najlepšem vremenu za vekomaj utonil! Da bi se zentira. Imela je mesca septembra čez 300 ćlenov, večidel interesi naprave tudi dušno zastopovali, se je zraven ute- meljila naša Ijubeznjiva prijatlica „Triestei Zeitg u Nj e n i ^m u m ^ ■ ^H^MHH ■? Slovencov, potem največ Dalmatincov (posebno ladjinih kapi-tanov) in druzih Hervatov in Serbov. Imajo krasne sobane 5 pervi namen je bil in je še zdaj nevkretnim Teržačanom v celem pervem nadstropju v ulicah „piazza della dogana" v glavo trobiti, da na staronemški zemlji prebivajo in da kjer je vse lepo uredjeno za časnike, besede, ples, igre in po kosilu pa se ti černa kava v ćitavnici druge zabave; so njih kupčijski interesi nemški interesi ; al kaj pomaga časniku vsa navdušenost in steklina, če se nobeden na-nj izverstno prileže. — Po pravilih čitavničnih morejo le Slone naroći in če ga nihče ne bere! Vidil sem lahko vsaki vani členi biti, ker — če človek kaj skusi, se še Ie zbrusi. dan v kavarni, kako je teržaški tergovec premetavši čas- Da take naredbe niso Italianissimom po volji, ki eo le v r ÉH HH ^HUHI H ^I^^IHtt Hi ^H ■ Triesterco" kakor gosenco na stran zagnal , ce mu Turin zamaknjeni in komaj pričakujejo, da bi tribojna laška je ravno po nevedoma med perste zašla; ker ona je prav zastava do Soče privihrala, si lahko vsak misli. Da jim je za prav s svojim imenom Terstu gotovo se 55 lucus a non lucendo". Ker bi v tedaj utemeljenje dušnega središča za Slovane tern v peti, ribe v morji njene pridige ne poslušale, ni čuda, ker so se že za gospode Tersta imeli. Al vendar v svojem ponašanji proti Slovanom niso taki kakor eo gla- gercavi se je vergla na nas slovenske ajde; al tudi tù je les, in le nekaj podljubeljskih Cimbrov je spreobernila. Res soviti nemškutarji v Ljubljani in drugod, ki doma in v prav pritlikavski vspeh za tolikoletni trud in pot; prima- znanih nemških časnikih laiajo, kakor pes na cesti, ki brez ruha 5 da se ne splača! Ko bi ne bilo Lloydove kase 5 bi vse škode zmiraj terdi, da je „vou! vou ! vou!" pa vendar le pes ostane. Lahoni so pravi diplomati; oni so način svoje žile napel. Ko so se snidili nedavnej občinski neizrečeno prijazni, iu leta 1848 so pervi velikaši po časti predstojniki zavoljo nabere novincov in zavoljo oprostenja na vso rnoc bi se višemu hrepeneli, se kakor členi v čitavnico vpisati. Iles se jih od vojaščine, jih je oni mož prilizovaje se je čedalje več nabralo in pri druçi volitvi odbora so že vábil v podpis nekega pisma, ktero naj Lahi večino imeli. Tako je sel naš pošten Slovenec kakor vladařstvu poslalo, da bi vse postave, ukazi, oklici in dopisi čitavnice" mirno spat in drugi dan je šel po na- le v nemškem jeziku na občine (soseske naše) dohajali itd vadni poti v svojo čitavnico časnike brat 5) al ta je zgi In res je vlovil precej podpisov, tudi od takih, kteri komaj nila kakor kafra; zašel je mož v nov „casino italiano!*' 20. nemško besedo razumejo; da bi prošnja imela večo ve To je vzrok, da se zdaj le samo Slovan more vpisati. ljavo, so predstojriiki morali se pečate svoje k popisu pritis Najbolj, se ve, čitavnico Slovenci obiskujejo, ki so kaj marljivi, posebno so iskreni mladi uradniki poštni in računarstva. Bile so dozdaj že nektere „besede'* , kjer ste se niti ; sedaj se pa nek kesajo, da so se vsedli na limance. tudi Naj bi visoko vladařstvo tako počenjanje zvedilo. pa z oštro besedo zažugalo takim Ijudem , ki nam iz dve prekrasne dami in goreče Slovenki iz Notranjskega v dosti znauih nagibov hočejo krajšati pravice in dobrote, ki nam jih je ustava z 20. oktobrom in 26. februarjern tako Zastrašilo in k onemu protokolu pri- nasi do zagotovila ! petji izverstno odlikovale. Ko sem bil tam, so bili morodci zló omamljeni, ko so zvedili , da ste se te dve očitno mične cvetlici iz domaćega £aja všemu vdeleževanju pri gnalo ga je pa menda to najbolj , zabavah za naprej odrekle. Vzrok tega je bilo abotno la- listopada t. 1. v slovenskem jeziku podučenje, obvarovati honsko natolcevanje, da ker smo dobili mesca za plačilo pojete! Nesramna laž! se živinskih kug, od visokega vladařstva izdano od 6. de Svest sem si, da ste visokospoštovane dornorodkinji v pervi cembra 1859 pod št. 32.593. Saj se je takraf, ko je ono hip spoznale, kam taka nesrarnua laž meri in iz kakosne podučenje v roko dobil, mocno hudoval, ter rekel, da £a bo mlake izvira. Nam Slovencom je predobro znano vaji za nazaj poslal, ker ne zna takega brati. „Ce ne znate v i pa naš národ plamteče serce, drage gospodični! vemo pa tudi nas zná veliko nas44 sem mu jez odgovoril « ce nas dobro, da ste domá iz his, ki našo reč vseskozi ne le z je dozdaj moralo toliko Slovencov nemške pisanja prejemati, besedami, temuč tudi s cvenkom podpirajo. Mislim tedaj, mali pešici Nemcov tudi ne bo presedalo, se zdaj slovensko drage UĆIIIII , UI I III Cl V « JI ftUII UIIICIÍJCUI oi\n?p nouaj uviti , RVI V iMvtui m v Vf ni < resnica biti, da bi bilo tako ravnanje presilno neusmiljeno kakoršnega koli naroda." dami ako bi imel vaji gori omenjeni sklep kedaj učiti ker vladařstvo ni za ene^a, ampak za vse deželaue Ako ne zapopadete, čmu so proti našim, za vaji prelepe glase in domoljubne serca ne- nam slovenske sole, ker pravite, da se otroci že tako popisljivo unetimSlovencom v Terstu!*) Ne morem se zder- doma slovenski jezik naučijo, vas ravno s to pravico vpra- žati, da ne bi pri ti priliki imenoval g. Kavčič-a in Zorman-a, samo: emu so pa nemške šole nemškim otrokom, saj se že davnej vseljena tergovea v Terstu, — moža, ki se že tudi oni doma nemški jezik naučijo? Vidite, da tako na- od nekdaj neprenehoma trudita za obveljavo našega imena sprotovanje je le g-erda zvi jača, ktere bi se pošten človek in bitja v sredi Lahov in Lahonov. Ona sta prava stebra sramovati imel! Mi pa smo iz serca hvaležni, ako od vi- „čitavnice" z besedo in djanjem; ne rečem prevec , ako sokega vladařstva v našem Ijubem maternem jeziku dopise kei ga razumemo in se pravim: brez nju bi bilo težko kaj. Marsikak dogodek bi dobimo; veselimo se ga iz serca, vedil povedati, kakošno eneržijo sta gospoda pokazala, ko zaupljivo zanašamo tudi od domače naše gosposke v kratkem jo šio za čast slovanskesra imena, pa se bojim, da sem času po domače pisanih in natisnjenih dopisov dobivati, jo že morebiti v obširnosti čez mero vdaril; le ponavljam, kar smo zadnji večer skupaj peli: iz Tomizia 8. dec. z Radostni beremo večkrat v Živio! živio, živio r kolikor kapljic, toliko let Bog Vam daj na svěť živeť! itd. Občno je znano, da najbolj goreče domoljubje t; * J pri naši vseučelišni mladeži na Dunaji; al rečem, da terzuški ćitavničarji o ti zadevi enako koračijo. Hvala Vam, dragi prijatli in znanci, za vesele ure, ki smo jih skupaj preži-veli; iz dveh dni, ki sem ju mislil v Terstu preživeti, se jih je osem naredilo; pa přetekli so, da sam ne vem kako! Valt. Zarnik. Dopisi. __V Iz Frauhajina na Staj. 6. dec. P. poljski pridelki so se pirja, pri nas, zvun pšenice , Letošnji ajde in krom- , slabo obnesli ; da pa vendar to leto bolj k dobrim prištevati moremo, je naredila še precej obilna pa posebno dobra vinska kapljica; prav vesela je bila bratva v lepem vremenu; strelali smo in peli, jeli in pili, da je bilo veselje; zdaj pa vince že po 100 do 150 gld. štertinjak prodavamo. Dobrota božje mile roke nas je obdarovala , kajti drugač bi ne bili vedili, s čem dobiti dnarcov za potrebo svoje. Sicer pa tudi brez bridkosti nismo; tudi pri nas se ne manjka ljudi, ki nam ne privošijo, da bi se nam ravnopravnost narodna merila po taki meri, kakor jo je Cesar-jeva veličastna beseda izgovorila. Posebno pa en nemškutar nasi o tem zvonec nosi, to je tisti, kteremu je rogoviljenje pri volitvi za deželni zbor dosti potu po obrazu je obveljalo. Poslednje dni polivalo, da mu preteklega mesca je pa na drug Novicah", kako župani po drugih krajih svoie srenjčane z novimi koristnimi napravami razveseljujejo; al tudi naš 5? tominski župan gosp A. Prezel, pri enakih napravah za na olepšanju uašega terga drugimi ne zaostaja. Posebno mu je dosti ležeče. Zraven drugih takih naprav nas je posebno razveselil z novo svečavo, s ktero je bil naš ter 30. dec. p. m. pervikrat razsvitljen. Nadjali smo se pa tudi še druge vesele naprave v našem Tominu ; al žalibog! naš up nam je splaval po vodi. Raznesla se je bila namreč ,,kazina", ktera vesela novica , da se bo razderla tukajšna naš Tomiu gledé na naše sedanje razmere se bolj temni, in da se namesto nie bode napravila nova slovenska čitavnica, kjer bi se tudi slovenski časniki Triesterce', „Ostdeutsche Post" 5? m itd. namesto „Presse", dragi sloveuskemu narodu pošteni časniki čitali. Da so nekteri, ki samo pod hrastovo senco svojega zavetia iščejo, vse svoje žile napelt, da bi bili staro maćeho še zanaprej na no^ah obderžali. lahko vsak bravec ugaue. Zbral se je bil 1. dan t. m. zbor družbenikov, da bi se bili pogovorili kako in kaj, in skle nilo se je, da ima vse pri starem ostati in le zavolj pomanjkanja družbenikov bo treba nektere časnike opustiti, dasiravno jih že poprej veliko ni bilo. Vendar ni pelina brez medii tudi pri nas. Radosten Varn tedaj povem, da taista strašna stvar, ktera se nemškuiarjem, ne vem že koliko sto tavžent centov teška dozdeva in ki jim je pod imenom n nesposobnost slovenskega jezika za vredovanje u znana, v miru svoje življenje sklenila. Bile so nam namrec dve vlogi od naše c. k. okrajne sodnije v domaćem jeziku rešene. Za to gré pa posebna hvala tukajšneinu uradniku ff. Tavčar-ju. Ou je bil tudi pervi , ki je napravo slovenske čitavnice^ Ne le samo v Terstu, dostavljamo mi, temuć tudi v Ljubljani, ker nas je že sladko upanje navdajalo, tudi v naši „besedi" se radovati nad Vašim premiliin pet)em. Vred. nasvetoval, in ira tudi v veliko nase veselje v versti zdaj iznova uterjene nemškutarske kazine po^rešamo. Slava mu! Kar je naših domaćih ljudi, naj že bodo stanii kakorsnega koli, skorej lahko rečemo, da so vsi pravičnih misli; le dekanije, gospodje uradniki in od vseh krajev veiiko ljud nektere se tare nekaka mlačina, kteri za novo leto želimo, stva se je bilo zbralo te nove veselice se vdeležit. da bi jo domovinska toplota v živo ljubezen raztopila. Ober-nerno se pa tudi k varn, verli zastopniki naši, ker ste za Naj povem, kako je bilo od pervega do zadnjega. Ućenci in učenke, praznično napravljeni, z zeleními dobro spoznali nas z materialno lučjo razveseliti. Prizadenite vejicami in banderci v rokah so ob deveti uri zjutraj v si koli kor je v vaši moči tudi za našo duševno razsvetljenje versti prišli do farovža, so s čverstim „živio" gospod getu za duševni razvitek, da se nam ne bo očitalo, da imamo neral-vikarja in šolskega vikšega ogleda pozdravili in nju le čelo svetio , možgane pa temne. Podvizajmo se , da in celo zbrano duhovščino s šolsko zastavo (banderom) na zmiraj na višo stopnjo izobraženih Slovencov dospemo ; pod- prej v farno cerkev peljali, kjer so g. general-vfkar sami perujmo se vzajemno eden druzega; ljubimo to, kar naši v proštovski napravi veliko maso péli. Po maši in po za- uasprotuiki sovražijo, in svesti si bodimo, da ne oni bodo osramoteni svoje perute pobesili ! mi, ampak hvalni pesmi se je iz cerkve procesija odperla do novega Mokrono dné 14. dec Danes se j zidalisca; od njegovega zvonika nam je belo-modro-rudeča deržala zastava v pozdravljenje naproti vihrala v spomin, da se P nas obćinska (županijska) seje zirov prav imenitna. Prićujočih j i ki je bila iz več ob-bilo vseh 18 občinskih dbornik Gospod župan ? c. k notar Jožef Peh začel sejo s primer « J storil potem perva sled ogovorom v d enskem predio 1 ku Go je ter tudi Ipavec zavé, da Boga čez vse spoštuje, cesarja zvesto služi, pa svojo narodnost tudi visoko čisla. „Veri in omiki" se nain je iz zlatili ust „Pozdravljeni!" iz beršljana spleteno; iz vsakega okna so posmehljavalo ; po vsem čelu poslopja se je bralo: 55 jezik v bčiuskih sejah ima vprih biti samo slo- slovenske banderca mahljale in po zelenih smrekovih majah k k ? 2. Pudi ej k se ima pisati Ie v slo jeziku. P glasno, drugi P z teh predlogov je bil poterj ko većino glasov. Omeniti eno r a m da d gosp. c. k. okrajni predstojnik, ki je tudi obeinski odbornik 7 w J za oba ta dva predloga cr ft lasoval. Nadalj se j storilo še več za kine zadeve važnih sklep kakor da se ima za občinske gojzde in polja postavit P b n čuvaj na občinske stroske; potlej kili (gmajnah) ne sme nihče pasti, da tud P rift občinskih ipodar po ojem ne, in tako d Godilo se je tako posvetovauj kakor glasovanje mirno in vse v lepem red Da v kratk rečem, v današnji sej dokazal V • obeinski odborniki, *) d znamo tudi mi čislati milo našo materinščino, da se tud kaj res no pripravljamo posesti pravice, ki so j V vse ni ki narod podělili in Njih ploh, da smo tudi mi dozoreli za samostojno občinsko in življenje. Iz ipavskega terga 3. grudna. R. K. dan ostaue ne cr ft podarstvo samo za ipaveki terg, Današnji ampak tudi za celo dolino posebno znamenit in važen; zakaj ta dan smo praznik blagoslovljenja novega šolskega poslopja tukaj posebno slovesno obhajali. Že včeraj proti večeru in danes na je veselo priterkovanje zvonov farne cerkve na- vse zgodaj zuanjevalo, da se posebno praznovanje pričakuje. V sredi ipavskega terga sozidano namrec novo po- slopje svojo glavo čez vse druge, hiše ponosno povzdiguje sicer tudi precej velike Po izverstno izdelanem sprednjem » da kak tempelj zagledaš, ker se njegovo ) oblieji bos mislil nadstrešje umetno v zvonik zveršuje. Toda zlati, v kamen vrezani napis nad vratini: „Veri in omiki'' ti naznanuje cemu da to poslopje tukaj stoji. Lani se je jelo zidati in letošnjemu ugodnemu vremenu se je zahvaliti, da se je že zdaj svojemu pokliču odpreti moglo, zakaj šest veličili sob iu dve manjši za samo šolsko rabo, pole tega pa za tri učenike stanovališča, za vsakega ar s tremi stanicami in kuhinjo, vse v pritlini in v dveh nad-stropjih v sebi zapopada, in zato izpeljava take velike reči tudi veliko časa in delà potřebuje. Z doveršenjem tega šolskega poslopja so prečastiti g. dekan J. G ra bri jati svojo velikoletuo poganjanje za napravo poglavne šole za Ipavce in nje .dostojno vselenje po-veličali čez vse; zato pa tudi niso jenjali skerbeti, da bi se dauašnj' dan posvećenja tega novega zidališča slovesno obhajal. Naprosili so zatoraj poleg drugih gostov milost-Ijivega gospoda Antona Kos-a, škofovega namestnika in tla so s precast, gospod Zavašnikom, ^HHBHHIHH''in to prosta Ijubljanskega, blagovolili priti c. k. vikšim ogledom ljudskih šol, slovesnost tolikanj više povzdigniti. Gospodje duhovni cele *) Bog daj, da je vsakerau tndi res prav iz serca šio glasova}. kar je Vred. so se venci in drugi ki riči zibali. Pridši pred poslopj 80 cr blag pel in od sobe d spod general-vikar cerkveni z HMHMHI^Hi zegnano pevska d V I Pa J med tem primerj vodo škropil resnično ginljii čveteroglasnico pela Po dokončane kvene ik g. predstojnik c. k dnij pravi cr ft« cr ft pan s °J svetovavci, več dru cr cr r* h so se g. general-rof Tadej Lantieri cr pod m cr ospe iu drugega liudstva v kaj lično ok Isko d podali tate), T smo b ktero je tukaj přejeti s praznično popěvko (Festkan mladi pevskega duh udlj , pa za po [lik tukajšne m mik glavne šole y S A. Hribar, osmoglasno nalašč za to veselico na sledeče ver stiče postavi! S B sprejeto poslopje prekrasn o biser ipavskega terga! Naše prelepe dežele ponos f Lep postave, še lepš'ga pokliča Zlati napis ti nosijo lica, Kakšne veljave poslopje da si ! Vero ? omiko Ipavec zlo čisla, Veri, omiki je tempelj postavil, Narod prihodnji da v njem le spozná: Vero, omiko za čednost ipavsko, Vero, omiko za sreče podnožje, Vero, omiko za pervo blago. Bog vas ohrani vi skerbni očetje! Hvale za vaše vse trude in stroške Manjkalo nikdar vam tudi ne bo: Cverst Verno Bodo i sinovi in hčerke prebla zrejeni, omikani čedno Ini Vam dar s če b Pisavec zdi se mu p kakor je izverstno pričakovati, k najlepši plačilni se ne steje za presojevavca popevskih P A U r i b tak P b začel, da smemo v njem moža b čast délai P gla kori šole petji so P uskeri L. H narodu. v k g o v o r u t dauašnj tukajšne dogodbe omenili, in očitno h dali vsetu tištim, ki so k napravi tega velikanskega š štite „Novice"! celi kega poslopja pripo N ca govor, ker v njem celo zgodovino za cetj tega a j d k 5? Do poluj je je danes doveršeno bilo. će smem mervico našega pi van ja z k nJ H delo Gospod svoje neprecenljivo dopolnjeno je! D »gnano je tež ktei eše nj m J nas naj ft % • svetá k delo tega lep fru kega cez ipavs kvetli bia k k ter poslopja, kti g povzdiguj zdaj tako ponosno svoj v e 1 i - glavo (-i natuenu odp podělil Dopolojene so Ravno k in njegovi prost se mu je cer so se °J aj nase gorece in danes, prečastiti gospodje, in vi visoko spoštovani terzanj danes obhaj poza bij dan tlpertja tistega poslopj ki na svojem čelu zlati napis nosi: „V i n k v kterih kratkih besedicah svoj visok pomen napoveduje: zmanjkalo. Vedite pa, da ste šolsko sosesko s to napravo čemu so ga Ipavci sozidali, si hvalne spominke stavijo. Zatoraj: Serčno eprejeto poslopje prekrasno! Biser, o biser ipavskega terga! Naše prelepe dežele ponos! Lepe postave, se lepš'ga pokliča; Zlati napis ti nosijo lica, Kakšne veljave poslopje da si!M in iz kakih vrednih namenov med perve verste deželnih sosesk povzdigniii m ji jamo skopali, iz ktere bo žlahno drevo „Vere in Omikeu svoje osrecavne veje cez Ipavce, kadar vas zdavnej več ne bo y raztegovalo ! Kaj hočem pa še le Vam reči, pošteni so Dovolite, prečastiti! da se jez vodja ipavskih šol eedje vse šolske okolice, Vam, ki ste se tukaj velikokrat svoje važne opravila opustivši od zjutranje zore do tihega večera potili, in vse radovoljno oskerbovali in storili, kar je bilo v postavo prekraenega poslopja potrebno in oskerbeti prederznem, svoje in naših gg. učenikov serčno veselje in storiti vam zapovedano? Ljubeznjivi! Moj jezik ne najde očitno naznaniti nad izpeljanjem tega — gotovo smem reći besed vam v zahvalo. Le rečem: 8 tem velikanskim ob pervaka vseh kranjskih šol po deželi, zakaj nobeden to- čnokoristnim delom ste si nebrojno veliko zaslug pridobili, likanj ne vé, kot učenik sam, kaj se pravi v tesnobi in v ete si spleli nezvenljive vence na svoje grobe, ker storili ete tisuč in tisuč dobrot vsem prihodnjim rojakom svojim. pomanjkanji tega in unega s šolsko mladino terpeti kako težko se v drenji mir in potrebna pazljivost ohrani, in ko- Z nepopisljivim veseljem bodo mislili enkrat na vas vse, ki liko dobrega se izpeljati ne dá, kjer niso prostori za to. ste to hišo postavili. Naj vam toraj v imenu vašega dalj- v y Blagovolite mi s kraljevim pevcom reči: „Kako prijetne so nega zaroda ocitno zahvalo in vse spostovanje oznanim! tvoje stanovališča o Gospod! po Gospodovih vežah moja Vaš pot, vaše solze, vaše britkosti so minule; vaše ime i duša hrepeni! u » Resnićno! prečastiti, Gospodove veže 8o to! Gospo vaše delo, vaše zasluženje pa bo ostalo. Resnične so tedaj besede, ktere neki slaven mož, ki že čez trideset let med dova roka je delo in delavce vladala, in vsem nam je ta varni živi, ter vas dobro pozná, zdaj od vas prepeva: redka sreča znana, da se pri celem izdelovanji najmanjša nesreća ni zgodila. Njemu tedaj, najvikšemu Gospodu, bodi tukaj perva zahvala! 0 da bi od zaroda do zaroda ne jenjale imena ! biti te veze v hvalo in povelicanje Gospodovega Bodi zahvala pa tudi vam vsem, ki ste se za to neprecen- Vero, omiko Ipavec zlo čisla, Veri, omiki je tempelj postavil, Narod prihodnji da v njem le spoznava: Vero, oiniko za čednost ipavsko, ljivo naredbo skerbno potegovali, in za njeno izpeljavo se trudili. Hvala vam, visokočastiti gosp. kanonik in dekan, izpeljanega ker ste si ne gledé na toliko in toliko ovir. Vero, omiko za sreće podnožje, Vero, omiko za pervo blago! Toda, ali boste morebiti prid tega z velikim trudom šolskega poslopja Ie zarojencorn shranili, svojim zaderg, težav otrokom ga pa odtegnili? 0 ko bi se to zg odilo, bi vi in britkost, ki so s takim velikanskim delom sklenjene, svojim otrokom neprizanesljivo krivico storili in včs dose-ne gledé na svoje stare dni, v kterih človek bolj počitka danji trud bi bil za vas zastonj! Saj tudi vi radi gonite išče in mirno živeti želi; ampak oziraje se le na dušni in svojo živinico iz hleva na boljše pašnike , zakaj bi tudi telesui prid Vam izročeuih faranov, nevtrudljivo, in prr svojih otrok na boljo pašo šolskega poduka ne pošiljali? slabem zdravji čudovito marljivo prizadevali. Vem in sem Gotovo ste slišali, morebiti sami že zdihovali: o škoda, da prepričan, da ne iščete slave; tudi sem prepričan, da Vam me starsi niso v šolo pošiljali! koliko ložej bi se mi zdaj ljubo ni, kar sem izustil, toda: čast, komur čast! — Dobro godilo! Ali hoćete, da bi tudi vaši otroci za vami tako zdi- pa tudi vem, da vse Vaše prizadevanja in vsi Vasi trudi hovali in žalovali? Ali bi ne bilo lepše in slajše, ko bi bi bili komaj kaj zdali, če bi ee Vam ne bilo drugih do- kdaj tako govorili: Hvala mojemu Ijubemu očetu, hvala moji brega nadušenih mož pridružilo, ki so Vam z vso pri- zlati materi, da sta me v šolo pošiljala! to je moja časna pravnostjo na roke šli. Opomniti moram tukaj une mile in večna sreča. Pa vendar jih ne manjka, ki imajo vedno matere, ktere milodarnosti hvala se po celem cesarstvu raz- brez števila vzrokov , da bi le svoje otroke šoli odtegnili. lega premilostljive gospé in presvetle cesarice Marije „V šolo hoditi je že prav" Ane, ki je s evojirn lepim pripomočkom ternu poslopju pervi potrebujem otroka pri delu kamen postavila; pravi kakošen oče u m al jez Verjamem tudi jaz, oče, ki naš visokočastiti gospod grof Tadej tako govoriš, da ga pri delu težko pogrešaš in jaz ti še Lantieri so se soseeki v pomoč za to novo šolo z resnićno povem, da je tvoja sveta dolžnost, otroka že zgodaj dcla grofovskim darilom skazali. dobrotnike ne sme pozabíjen biti se bode v kamen vrezal! Zahvalni spominek za take navaditi in ga od pohajkovanja odvračevati; toda, če se ti ti nobeden pameten človek prav delavrii oče, skerbna mati, in skerbeli bomo da le z delom zgovarjas , Zahvala Vam, visokočastiti dati ne more. Kaj ti pomaka © " * gospod predstojnik c. kr. uradnije ipavske, da ste sosesko če imaš čverstega, močnega, junaškega sina, ki bi ti s v njenem prizadevanji za izpeljavo te šole tako dobrovoljno svojimi pestmi tudi hraste podiral in skale premika», ako podpirali, ker s tem ste gotovo k današnji veselici veliko pa nirna izobraženega uma, ne požlahnjenega serca? Cverste pomagali. Pa k a m me moti nadušenost hvaležnosti? kosti, bistri um, žlahno serce to združeno pa ti bo glavna šola, bi Skoraj bi bil pozabil mož , kterima je naša rekel, na sercu zrastla, ker sta nas k najpotrebnišemu za dalo, česar zdaj zastonj isčeš, ko morebiti otroku pot v to izpeljavo pripravila, ker sta nas k dnarju iz cerkvenih dnarnic šolo zagrajaš. ne uči, nič ne zná; Kdor ne seje ne more zeti ; kdor se nič kdor nič ne zná , se ne more prezi meuim tukaj preisvišenega, prečastitega viti; kdor se pa ne more přeživili, je revež, siromak, Zç, ljenec, je nesrečnež. Pre m i li oče, premila mati! tvoja dolž-nadzornika krajnskih šol, nost je za otroke skerbeti. Pa tudi vi, otročički ! si morate kterima se ni upíralo iz bele Ljubljane prizadevati vse storiti, kar se od vas terja, in svojim ljubim priti in današnjo našo veselico s svojo visoko nazočostjo staršem nikoli veselja ne kaliti. Vi morate radi v šolo ho-povzdigniti. Hvalo, serčno hvalo Varna v imenu vseh hva- diti, se pridno učiti; zakaj leta mladosti so leta setve; ležnih Ipavcov izrečem; pa brez besedne hvale Vam Vaša tukaj se postavi temelj ali k sreči ali pa k nesreći in prihvata v zgodovini začetja ipavske glavne šole in njenega govor v slovenskem berilu pravi: 55Ce hočeš srečen biti, se poslopja za vselej vrisana ostane! — Hvala Vara g. župan moraš mlad učiti.u Vi se morate povsod lepo vesti, starse gosp ur ub- prosta in general-vikarja ljubljanske škofije in visokočastitega kanonika Kosa in šolskega gosp. gosp. Zavašnika, in in vsi vi soseskini odborniki za Vaše previdne in modre na8vete in sklepe, s kterimi ste najprej za ustanovljenje glavne šole in za njeno vredno vselenje perve roke podali; pravi zopet prigovor učenike spoštovati in jih v vsem ubogati. ,,Ce starše je vse ti prijazno, te rado imaai spoštujes in ljubiš Boga, zahvala Vam za vaše nepoplačljive skerbi, trud in poti, ki Dajmo pa tudi mi učeniki, ker nam je mladost zro ste jih zavolj izdelovanja tega poslopjo imeli. Pozabite to, čena, vse storiti, kar v povzdigo „Vere iu Omike*4 služi; pozabite vse zopernosti , ki Vam jih po vsi obilnosti ni spolnujmo zvesto in natanko dolžnosti svojega pokliča ; vedno naj bo nase prizadetje. mládenče, deklice izrejati. ki bodu znamenje, ki je se napolnjeni z ijubeznijo do čednosti iu z ostudom do greha ; popisu smertne sodb izrejati mladost, ki bo navdihnjena z Ijubeznijo in zvestobo vano, in že kakor u do Boga, do Cesarja in za drago domovino; ker ie tako šanski nauk in brez laj bi 3 je lada fa bil smodnišiiice (pulfernice) Po * • ljenje obéh zlo deže sta 5 brez luha za ker dosegli vse Iske omike, dopernašala mnogo n a m e u 5 v kterega so skerbui ipavski očetje tero hudobij bomo ta tempelj postavili, kterim tudi še zadnjič v zahvalo s .pevci zápojem: Bog vas ohrani vi skerbni oóetje! Hvale za vaše vse trude in stroske Manjkalo nikdar vam tudi ne bo. Cversti sinovi in hčerke preblage Věrno zrejeni, omikani éedno Bodo naj lepši plačilni varn dar!" S eesarsko pesmijo je bila slovesnost končana. 5 ktera j ni pustila celi čas nj o * . ZIV ljenja. člověka Iz jetnišnice izpušena sta ostala vseskozi nevarna îlavnici poprej v Mantovi, , zato so ju poko od leta 1860 pa v Ljubljani, varša tudi Laha Jožeta Gobbi dajavca pri oskerbniku delavni< Božji sta si podala v d in tù sta umorila voj to ker jima je veljal za iz 19 pri zjutrajni službi zabodil v serce s kri Kakor smo se predpoldan dušnega in serčncga veselja na- pa z debelo in na kon niso gospod dekan pozabili, tudi za telesne potrebe trenutkov življenje kon orožje, s kterim sta potem v šoli zaklala Gobbi-ta; mlajši, še le 28 let stari France M. ga je pcom, stařeji, 41 let stari Janez E. vzeli, daljuih in bližujih gostov poskerbeti in nabralo se jih je sodba ns bilo trideset h kosilu. Od tukajšnih nastav iu nakladov ne znavši k ojstro iglo, tako, da je čez malo K • « J w J bila v torek srnertna znamena » je ta rej i mirno zaslišal osod svoj i laj gre govoriti m drugim skomine delati, ne morem pa vendar Gobbi pa i ki je ravno najhuj spo-ranil se j penčiti začel, da je nedolžen gosp general-vikar gospod napituice zamolčati, s ktero so dekanu napili: „Dovoljite mi, častiti gospodje, so rekli, da povem, kar mi je pri sercu. Pred 20 leti sem tukaj gosp. 5 iu še le sredo ponoći po 11. uri so ga skesane povedati in ob hajati d gli; al kmali je začel spet svojo „nedolžnoet" ter v ♦ m J v J terdil še pod vislicarni, kler mu ni rabeij Grabrijaua kakor fajmoštra in dekana vpeljal. Veliko zaslug sape ustavil. Pravijo, da kakih 6 do 7000 ljudí je bilo na si je po tem ćasu pridobil, ne samo za cerkev, ampak tudi rnorišču pričujočih , in da se je rabeij pravega mojstra za šolo. Veliko je storil ue samo za svoje Ipavce, ktere skazal: še to, d serčuo ljubi, ampak tudi za vse škoíijstvo. Njegove zasluge so spoznali prećastiti ranjki škof, in so ga za kanonika ker staroda v malo trenutkih j « J J m k zagagnil. lik sejm v Pristaviti mo tek in petek neumna vraža, za obešenci v loterijo staviti stolne cerkve sv. Nikolaja v Ljubljani zvolili, in svitli cesar med viteze svojega reda Franc Jožefa povzdignili. in 55 80 iTfl Bog Al s sozidanjem nove šole je slavni mož svoje zasluge čez vse poveličal. Bog ga ohrani !la iz gavg si srećo kovati daj norcom pamet Iz Ljubljani tudi pri nas še gospodar i je bilo sklenj 15 V poslednji s ej pravoznanske družbe januarja prihodnjega leta v velike Od pili so gosp. dekan na to napitnico gosp. general- zboru že unidan omenjeno po gosp. dr. Etbin Costa-tu na vikarju: „Moj prećastiti, visoko hvaljeni prijatel, gosp svetovano obletn peljanja vljanskih postavnih bukev neral-vikar, me z zaslugami in s částmi povzdigujejo, kterih slovesno praznovati z nemškim in slovensk m in se vrednega ne štejem 5 ker se mi zdi, da kar sem storil, sem še drugim primernim om. D družbenika sta brala po dolžnosti in po spoznani potrebi storil. Kar pa oni pri sostavke z ti hvali zamolćujejo, moram odkritoserčno povedati, da Njim tem so odi P neomejenc za pri h od nj sej kosanja o. v kt M. * is b venikov govorilo za gré perva zahvala za vse te zasluge, ker oni so bili pervi vzrok, da sem na to stopnjo přišel; njih prijaznost me je Pei od nekdaj podpírala in navduševala. Kar zadeva izpeljavo Costa ga je lepo vredil pravico prostovolj Pomenki o nek več družt-zkosevanja. vezek družtvenega časnika je že izdan 5 » °*osp dr. E danes posvečenega šolskega poslopja, bi bilo moje in mojih lpavcov prizadetje zastonj, ako bi ne bili gosp. general- lz Ljublj; novico, da presla S preserčnim djakovški škof elj naznanjamo ir ar S fi» Š t r o s s m a j vikar, kot začasni oskerbnik ljubljanske škofije milostljivo čitavnici naši veliko čast skazali, da so si ji prid ▼ ê 80 kot dovolili, da se s cerkvenim dnarjem smé zidanju na pomoč družbenik • % priti. Hvala tedaj, kontur perva gré! Bog Vas uam in naši 5 »n j predvčeranjim 1000 gold poslal v da slavni škoíii še so rekli pri mnogo let obrani!" drugi uapitnici 55 Omeniti moram" 55 se dveh gospodov, ktera Čitavnica se bo prevzišenemu mecenu spodobno zahvalil za poslavljenje čitavnice naše /l Njih imenom in pa tak sta si neprecenljive zasluge za šolsko povzdi (Tn posebno pa za ipavsko šolo pridobila: A * DUU DU l U 1 U u U i.«, ene ga mul* Hanu m, iiarouuega uzi vijanja, êmini prav prav rad tukaj imel; pa predalječ je crnu tri „kazine" v Ljublj à . v « « « v â . « ¥ « 77 med nami ni z d a t n o iu se jih pripomoć vsak dai Ker čitavnica ze tej blizo 300 udov glavno dasiravno bi od nas; menim visokočastitega gosp. Moćnika, c. k. šol- skemu narod še prid w J to pač veselo znamenj odnega oživljanja. Sliši se sicer se ga od da skega svetovavca in bivšega šolskega nadzornika na Krajn skem, zdaj pa na Stajarskem, kanonik iu vikši škofijski šolski - drugi V J be S je C£ in se Kd ke b< pri * i kake straní: tudi sloven- svoie pesm I • V # i slisi, í kratko-da ga bo m e d w J ogleda je prećastiti gosp. èasi, da ee mu ni treba berž drugi d ze ljud bati, Or rt Zavašuik. Tema dvema slavnima može ma gre neobhoduo berž druga zahvala, Î5 Tagespoštai .u » 55 Preša 5 55 k" grozovito napad da zamoremo današnju veselico obhajati ; zakaj ni ga oceta, da bi se nevtrujeno za srećo svojega otroka tako poganjal, kakor sta se ta dva moža za ustanovljenje naše glavne šole, trudila. Živio !u bo pač živo potrebo spozua V * citavnice d k po d v unih dveh kazinah komaj ed 55 N ajde v koncertih drugih so naše pes dk 5 kla čisto klj itd Po pač očitno k naše de-aže živo Med drugi mi pitnica na gosp urad pros na gosp ur fa Lautier potrebo narodne čitavnice, ktera je v pervem oklicu rekla, predstojnika c. kr. da n0(.e nobeni drugi družbi na poti biti in se bo tega iu druge cr ne pripusca spisov omenim le še 5 oste, da kterih vodila tudi zvesto de so sami gosp. geuei kar gosp L. H in SS- kom s prav pohv tu, Vi beseda glavne šole Vi po svoje mi 5 napi Dr G „.. .... po svoje, Brez prepira, brez sovražtva!" vitez, kraljevi saksonski W e n z e 1 S tem se je konči ostane spominek , zavo šla, ker so v resnici drevo vsad vesnost današnja, in Ipavcom vavec itd. v Draždanah j te d našemu bukv ktereg w J b na dalj hvala Lerherju pisal in ga pr naj mu, ako j le ogoce sveto« gosp , kup kakor govornik pravi, vse Schillerj • • poezij k jih je Kosesk v s l o ktero bo tegovalo svoje veje nad Ipa 5 kadar ki jezik přestav jih že zdavnej več ne bode sinsko", mnogo „ ballad" 55 5 Divico orleansko" ki so jih „Novice >5 Nevesto Me riobčile pa Iz Ljublj V ćetertek zjutraj ob osmih so peljali v poslednjih „Novicah" omenjena hudodelca na kervavo tudi še druzih Sohillerjevih, Gôthetovih , Klopstokovih, Lessingovih prevodov slovenskih ali ilirskih (JPreradevičevih) želí pot > ako je mogoče jih dobiti. Pokazali smo or ft* Lercherju zastran Rima in Benetk je bila 11. dec. končana. Ne po kteri bi mogel dr. Wenzelnovim željeni vstreči. kteri poslanci so silili na vratua nos v vojsko iu zabavljivo Nas pa veselí, da tudi daljni Nemci se ozirajo na naso se obnašali zoper ministerstvo, češ, da zavoljo obotavljanja svojega ni vredno zaupanja; drugi pa so govorili za ministerstvo in poterdili postopanje njegovo. Konec te debate je literaturo. Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. (Iz deržavnega zbora). Přetekli teden bil i da je 232 poslancov glasovalo za ministerstvo, le 79 pa proti njemu Znana gora V e s u v ure od Neapolja), ki več je zbornica poslancov dognala postavo za tisk (časuikov ^rat z večim ali manjšim potresom ogenj (lavo) iz sebe in knjig); obveljali so večidel vsi predlogi, ki jih je na- meče in je leta 79. po Kr. Herkulan, Pompeje in Stabije popolnoma zasula, da ni bilo sledu za njimi, je 11. dan svetoval za to izvoljeni odbor, kterega referent je bil doktor . ~ . - ----- --- J---------7 o " f " r " W ) ~ " " ' "»«« f.WWW í* M tJJItlli , J o 1 1 Herbst. Postava je v ustavném duhu izdelana; al koliko t. m. spet bljuvati začela. Blizo Tore del Greco je bo obveljalo od nje v zboru zbornice gosposke, je veliko počila iu iz žrela se je izperva valil dim, potem se je gora vprašanje po tem , kakor se je godilo obciurtki (srenjski) začel iz ognjenika kidati pepél po pepelu pa je pritekla postavi, ki je dvakrat prišla nazaj v zbornico poslancov, |ava, ki je humec pokončala in več hiš. Ker se zraven tudi zemlja trese, je celi kraj v veliki nevarnosti. Pre- reči vse drugač kakor tega dokler ni većina prenaredila nektere jih je pred terdila ; le desna stran zbornice in mala mno- bivavci so bežali. Iz R i m žica levice je ostala dosledna v brambi samostojue obciue 1 (srenje ). dan t. m. je francozki general Gov Se še do danes (16. dec.) ne vé, kaj bo minister- stvo storilo o dua rnih zadevah, ktere misli deržavnemu spet přišel v Rim nazaj. Pervo je bilo, da je šel k sv. Očetu, potem h kardinalu Antonelli-u. Tudi neapolitanskega to zgodilo zboru v posvet in sklep predložiti. Ali se bo pred božićnimi prazuiki ali pozneje, ali celó ue, kako iu kaj, tako. kralj í ostati Fr II. je obiskal in mu obljubil, da more v R se vgibuje že več teduov sčm ter tjč; eden pravi Srbska vojvodina. Iz K je telegram pri drugi spet drugač; vsak jo hoće bolje vediti memo nesel žalostno novico i da j bski patriarh ba R druzega, pa vendar nobeden pravega ne vé, ker se mini m J 13 t. m. umerl. Dogodbe poslednjih dveh let so mu sterstvo ni gotovo, kaj bi bilo bolje. Ministersk ukaz zapoveduje, da se pri ces. kasah tudi bankovci za papirnate desetice meujati morejo. Slovaška deputacija, peljana od škofa Mojses-a duh in telo zlo zlo omamiie; za to je bolehal že d go. Roj na hervaški • I eJ leta 1784 in za vojsko določen , je šel v samostan in pos samostanu Gomirskem, menih: k « » w J bil rhi mand rit v pote kof v Dal • • ? je bila 12. t. m. pri Nj. Veličanstvu Cesarju in mu razodela svoje želje in potrebe za vzderžanje svojih narodnih pravic, ker se boje, da bi jim jih Ogri ne dovolili. Cesar so deputacijo prijazno sprejeli in ji obljubili, zadeve Slovakov v resen prevdarek vzeti. Čudno o tej deputacii je posebno to, da Slovanom vseskozi protivni časniki, kakor „Presse" in drugi so sedaj naenkrat Slovake pod krilo svoje preserčne Ijubezni vzeli. V pondeljek zvečer, 16. t. m. so Slovani na Dunaji trop v Karlovcah; 1. (13.) maja 1848 p i ar poznej a je m me rod skupščina za pat bskega izvolila. Od tega časa je bilo je nj * • vlj e nje, stvar. vedno bojevanj v O n oj vod u. West'4 sklepa čertice 8rbsk m Ijopi njegovega s sledečimi besedami : ..Da se je iskreno pog 55 za bia » svojega naroda , nihce ne bo taji kd anal je ga poznal; da se je pa marsikrat zmotil, pa mu bojo potomci lože odpustili kakor soćasniki Angležko. Iz Londona 1 Bod 5. d mu zemljica labk M kralj napravili slovesno „besed o", pri kteri so slavni umetniki Albert je da • • ponoći b 11 uri meri princ Aleks. Dreyschok, prof. Forchtgott, Popper in drugi igrali Razpor med angležko in severno amerikansk vlado in so se slovanské pesmi (češke, poljske, ruske, srbské in druge jugoslavenske) pele itd.; tudi dva slovenska kora Jenkova sta bila v versti te slovanské večernice. lj u nid enjenega če ne bojo Amerika udal pada na morji še ni poravnan lezi z vojsko se ugaj An Hervaško. Iz Zagreba 12. dec. se piše „ Wa n d. ", Uganjka zastavice v 50. listu: da je dvorskému kancelarju vendar obveljalo, da pride nad 301 sodnija za Hervaško in Slavonsko v Zagreb. Ob novem 9 tudi 121, tudi 4921 itd. letu neha nemška „Agra m erica" biti službeni list; ker mora Gospod učitelj J. Kogej nam je poslal zastavico lepo 55 ^ w JI narocnino zavolj mark vprihodnje povikšati za tretji del, bo berž ko ne odkljenkalo. Ali bojo „Nar. Novine" ostale službeni list, se še ne vé. Tudi o „Pozorau se pričakujejo razvozlano; tudi bistroumna deklica M. P. jo je uganila. neke premembe. Slisi se, da nov tedensk list „Gavan" bode začel izhajati. Da Htrvatje rodoljubne Slovence čislajo, vidimo iz Povabilo častitim družbenikom narodne čitavnice ljubljanske. V 26. dan t. 111., to je, v četertek na sv. Stefana dan, tega, ker je zagrebsko mesto une dui gosp dr. Andreja zvečer ob sedmih, bo v dv čitav « Gostiša-ta, profesorja deržavljanskega (gradjanskega) prava v beseda V ] pri Slonu w edeljo po tein, 29. dau t. 111. dopold b na zag rebski pravni akademii, rojenega v Čerueui Verhu uri bo ravno tù lik b v kterem se bo iznova blizo Idrije, izvolilo za meščana svojega. Ogersko. Iz Pešta 15. dec. Kraljevo pismo od 11. t. m. oklicuje, da leta 1850 vpeljana postava za kolke (štempeljne) in takse veljá še zmiraj kakor dosihmal na Ogerskem, in da ni preklicana, kakor nekteri mislijo. Goveja kuga se razširja po Ogerskem. volil odbor in se bojo vse druge zadeve v pretres vzele, ki po čitavnićnili pravilih velikeiiiu zboru spadajo v oblast. Odbor narodne čita^ v Ljublj 15. dec. 1861 Popravek. V sostavka o g. Pejakovićevih „Aktenstůcke" etc. beri na str. 410 proti koncu ..Dasi pa je letošnji hervaški zbor itd.", namesti „Da se je" in na sledeči strani: „dovoljenje, da bi Serbi in Slezko. Iz Te šina 8. dec. Vceraj se je slovesno Slovenci smeli (ne morali stopiti v terdnejšo zvezo z njimi j i • y -- « v«. • ^ . « . _ . v ' » U odperla tukajšna narodna čitavnica (czytelnica ludová), ki si derzi cez 40 časnikov slovanskih in ima čez 400 zvezkov različnih kuji Kursi na Dunaji 17. decembra. or Laško. Iz Tur i na. Velika debata v deržavnem zboru 5 % metaliki CG fl. 30 kr. Narodno posojilo 81 fl. CO kr. Ažijo srebra 40 fl. 50 kr Cekini 6 fl. 71 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jožef BlâZûik