Štev. 11. Trst, v soboto 11. januarja 1913 Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN Ml «b nsdeljah In praznikih eb 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. feaaratčue Stev. se prodajajo no 3 nv6. (6 stot.) v mnogih »otoafcamah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) 9«(.A8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. atonrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p® 1>3 št. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 30 K, vsaka »ftdaljna vrsta £ 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-raanj pa 40 stot. Oglase rjprejema Ineeratni oddelek uprav« „Jtdinosti— Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. ----------— .-^r^mnmmm Glasilo političnega druitva „Kdinosf ,r NAROČNINA ZNAŠA •fc celo leto 24 K, pol leta. 12 K, 3 mesece O K : na »» ročhe brex doposlane naročnine, bo upravi ne nur«. *»«4oIm ift n«l*|j«k« 1 stanj* „KDIHOSTI" »ta- • : M ealo lata Krou MO, It pel lata Kron a-«0. V»1 dopisi naj ge pošiljajo na uredništvo lista. Ne' -»nk^ vana pisma M m sprejemaj« la rakoplal a« aa vrsftej«. Naročnino, oglase in reklamacije j« pošiljati na uprav< UREDNIŠTVO: nttca Giergio fijlatd 2« (Harednl B^l IsdajsteH in odgovorni nrednik ŠTKFATf GODINA, koaaoraij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ed -rt*, vpisana aadrnga a omejenim poroštvom v Trstu. GHorgio GalaUi štev. 20. FaBae fcraaflaKal ra*un Jtev. 841-652. TtLTFOn it 11 57. Politično društvo „Edinost" vabi ca JAVNI SHOP ki se bo vršil ▼ nedeljo, dne 12. januarja 1913. ob 10 dopoldne v veliki dvorani „Nar. doma". DNEVNI RED: 1. Vpliv balkanske vojne na naše gospodarske in politične razmere. Poroča g. drž. in dež. posl. dr. O. Ryb£f. 2. Proračun mestne občine tržaške za leto i g 13. in Slovenci. Poroča gosp. mestni svetovalec dr. J. VVilfan. K obilni udeležbi vabi ODBOR 3KZ0JRUNE VESTI. Nejasnost položaja. DUNAJ 10. (Iz v.) Velesile so raz ven albanskih mej zadele Se ob edno sporno točko. Dočim namreč države trozveze zavzemajo glede Egejskih otokov zaveznikom sovražno stališče — Italija bode namreč pri konferenci poslanikov predlagala, da naj ostanejo otoki pred Dardanelami In oni ob azijskem obrežju Turčiji — reklamirajo države trosporazuma vse otoke za Grško. Pogajalo se Se sicer ni o tem, ali splošno Je mnenje, da prinese to novih težav. Pri mirovnih pogajanjih Se dobre nade niso ušle, dasi Je porta sicer bila zelo šlro-koustna. VklJub temu ps, da se |e še včeraj rotila, da ne more pustiti Drinopolja in otokov, so njeni zastopniki danes že |avili po dru Greyu, da bi že popustili, če bi Bolgarija privolila v Koncesije, — Ta vest potr|u|e našo včeraJSnJo informacijo, ki Je bila iz najboljšega vira in Jamči, da mir ni več daleč. Sicer Je pa že skrajni čas, da nastane na Balkanu mir, ker se najbrže v sami Evropi pripravljajo dogodki, napram katerim bode morala diplomacija previdno in hladnokrvno ravnat), da jih dovede do po-voljnega izida. Konferenca poslanikov. LONDON 10. (Izv.) Konferenca poslanikov se je bila danes zopet sestala in se Je posvetovala dve uri. Prihodnja seja se bo vršila v ponedeljek. Turki res ne izroče Drlnopoija in otokov ? PARIZ 10. (Kor.) Posebni londonski izvestitelj „Matinov", javlja, da je prvi med turškimi delegati, ReŠid paša, dobil od svoje vlade depešo, ki nedvoumno izjavlja, da je Turčija sklenila, da ne odstopi Drlnopoija in otokov, pa naj store velesile kar hočejo. Depeša še javlja, da se bodo turški delegati še pomudili v Londonu. Isti izvestitelj je izvedel od bolgarske strani, da je general Savov v razgovoru s turškima ministroma pri Cataldži rekel: PODLISTEK. Osvrt. .Če ne odstopite Drinopolja in nas prisilite, da zopet pričnemo s sovražnostmi, bodite prepričani, da ne izgubite samo Drinopolja, ampak še drugo mnogo važnejše mesto". Vojna je neizogibna ? DUNAJ 10. (Izv.) Turški poslanik v Berolinu je izjavil korespondentu dunajske „Zeit", da bi vojna zopet izbruhnila, Četudi bi sedaj morali Turki popustiti. Na Dunaja upajo, da se Turčija ukloni. DUNAJ 10. (Izv.) „Wiener Allgemeine Zeitung" |avljajo iz Carigrada: Kakor se govori v tukajšnjih krogih, se turSka vlada drži iz strahu pred revolucijo svojega stališča nepopustljivosti, dasi ve, da je Rusija pripravljena vse storiti in tudi z orožjem nastopiti, samo da zapreči nadaljevanje vo|ce. — V tukajSnjih diplomatskih krogih so roenenja, da se bo Turčija le spametovala In uklonila nasvetu velesil. Skupna nota za Turčijo. DUNAJ 10. (Izv.) Po instrukcijah, Id so jih prejeli od svojih vlad, so poslaniki velesil v Carigradu včeraj izdelali skupno noto, ki |o bodo predali porti. DemarSa je rešitev Turčije. PETROGRAD 10. (Kor.) „Novo|e Vrem-ja", „Rječ" in drugi listi vidijo v demarSi, ki jo nameravajo velesile v Carigradu, rešilno sidro za mir in v obče tudi za Turčfjo. Albansko vpraSanje. DUNAJ 10. (Kor.) „Fremdenblatt" izjavlja proti raznim, v zadnjem času se po-javivšim vestem o Albaniji in zlasti o njenih mejah, da niti ena teh vesti ni avtentična. Pravi, da je reunija poslanikov oni forum, pred katerim se bo razpravljalo o zadevi, na kar bodo države že svoje ukrepale. Će imamo to dejstvo pred očmi, se ne bomo motili pri presojevanju albanskega vprašanja. R šiie ga bodo namreč velesile. „Das Neue Wiener Tagblatt" in „Relchspost* izjavljata svoje menenje enako. Prošnja krščanskih Albancev, ki ne marajo avtonomije. BELGRAD 10. (Srb. tisk. urad — „Edinosti"). Na kratko smo že bili javili o spomenici albanskih kristjanov srbskemu kralju in ruskemu carju. Sedaj se je izve-delo sledeče: Vladika v Draču je vred z albanskimi krščanskimi prvaki iz Drača, Ti-rena, Kavaje, Krofe in drugih mest zahteval, da pridejo Albanci pod Srbijo In pod Grško. Na to so krščanski albanski prvaki zborovali v Valoni in so poslali skupno spomenico obema vladarjema in mnogim politikom. V spomenici pravijo: „Podpisani si v imenu vseh albanskih kristjanov lastimo svobodo, obrazložiti žalostno stanje nesrečne zemlje, odkar je padla pod turško oblast. Turčija je poislamlla večino naših rojakov, samo da obdrži svojo oblast. Podelila Jim je izjemen položaj, da žive kakor vsi privilegirani Turki na račun krščanov. Oblasti so pomagale mosllmom, ki so Jemali krščanom imetje in tako so postali mohamedanci veleposestniki in fevdalci, ki so davali deželi zakone. — Kakor so naši predniki trpeli, tako trpimo i mi to stanje, zaupajoč v pravico. Razveselile so nas zahteve balkanskih držav, da bi se uvedle reforme, a vojni uspehi, ki so turško oblast uničili, so nas še bolj napolnili z na-dami. Slike iz tridesetih let. Kaaver dandor ajalekl. — Preval A. «. — Moj soprog! — se Je streznila Madlena in skočila od klopi v stran. Silen — strašen sram je objel i njo i Ivana. V plamenečih črkah je žarela pred njima strašna resnica, da se morata zahvaliti edino le slučaju, da vsa ta njuna plato-nična ljubezen ni padla kot žrtev strasti. Sedaj pa to hlinjenje, ta prisiljena laž miru in „korektne situacije" — oh — i on i ona sta se tresla pred trenutkom, ko bodeta mo rala ž nJim pogledati si v oči 1 Instinktivno sta poskočila nekoliko korakov iz neposredne bližine; on je stal v sredini dvorane, ona pa se Je prislonila ob steklo, da jo je vso objela vsa zadnja dnevna svetloba. — Bil sem prepričan, da vaju najdem tu I — se je oglasil Dumićev glas, čisto nič izpremenjen. — Poljubljam roko, Madlena I — Slišal sem že, da ste me počastili, gospod Ivan. Prav veseli mel — je pristopil Dumlć k Ivanu in mu podal svojo dulgo, koŠčato roko, ki Jo je Ivan prijel le melanholično in se globoko priklonil. — AH Vara je sestričina Helena pokazala ves dvorec? To je njeno delo in njen I okus. Jaz prav gotovo nimam nikakih zaslug pri tem. No, da, mi možje smo bar-(barji v teh stvareh. — Ali ne želi gospoda v salon ? — se Je oglasila Madlena s trdim izrazom in kratko besedo in namerila korake k izhodu. Dumlć je vzel Ivana pod pazduho in ga povedel za Madleno. — Prišel sem snočl iz Slavonije — nisem mislit, da pridem tako kmalu, toda znamenita vest z Dunaja, saj menda veste ? — Ne vem 1 — je odgovoril Ivan, gotovo ne da bi mislil in se brigal za to. — Ne veste? Saj je vendar Gaj dobil najviSje dovoljenje za časopis. Te dni že pride pismo z Dunaja. Vi ste zmagali, mi pa moramo sedaj misliti, kako naj se rešimo Meternihovih krempljev, ker — brez vsakega dvoma — Meternih je tu gotovo vmes. Ivan mu ni odgovoril nič. Menda ga niti ni razumel in tudi ni poslušal njegovega nadaljnega razmatranja. Stal je še vedno pod vtiskom, ki ga je napravil nanj pretre- Čull pa smo, da zahtevajo neke države za našo deželo avtonomijo z mohamedan-skim princem. Velesile bi vendar morale vedeti, da postane s tem življenje za kr-ščane neznosno in res bodo albanski krščani prisiljeni, da se izselijo vsi v Srbijo, Crnogoro in Grško, če pride do tega. Nova Albanija postane nova Macedo-nija nereda in nevolje, kl bode Vznemirjala diplomacijo. Da se prepreči nevolja in izseljevanje, mislimo, da bi trebalo opustiti avtonomijo in razdeliti Albanijo med Srbijo, Crnogoro in Grško ali pa dopustiti albanskim pokrajinam avtonomijo, kakor jo imajo nekatere (?) provincije v Avstriji, dočim bi obrežje ostalo nevtralno in samo za trgovinski promet uporabljivo. Da izbežijo nevarnosti, priti zopet pod mohamedansko oblast, so se katoličani ska-derskega okrožja že odločili, da se odrečejo druge zaščite in se podvržejo popolnoma Crnigori, ako se Jim zajamči albanski uradni |ezik. NajpokorneJe prosimo Vaše Veličanstvo, da izvoli proučiti naše pritožbe in presoditi način, ki ga predlagamo z edinim namenom, da se nam zavaruje svobodno in častno življenje". Usoda Albanije In otokov je negotova. LONDON 10. (Izv.) Konferenca poslanikov se bavi z omejitvijo Albanije in smatra, da spada to vprašanje v korape-tenco velesil. Velesile si pa niso edine niti glede mej Albanije niti glede egejskih otokov. Tripelententa želi, da bi vsi pripadli Grški, trozveza pa privoSči Grški samo del otokov. * Rumunlja se pripravlja na pot v Bolgarijo? LONDON 10. (Izv,) „Times" javljajo iz Bukarešta, da bo Rumunlja takoj zasedla kos bolgarske zemlje, ki ga je zahtevala kot darilo za nevtralnost. Zastopnika Rusije in Avstro-Ogrske sta z nujno intervencijo dosegla, da se je rumunski pohod na bolgarsko ozemlje Se nekoliko dni zavlekel. Tudi se je napotil rumunski minister baje samo radi tega v Carigrad, da se tam dogovori s porto o skupnem postopanju. Rumunski ultimatum Bolgariji? DUNAJ 10. (Izv.) Pozno zvečer prihaja iz Bukarešta vest, da je Rumunlja danes odredila mobilizacijo. Rumunski ministerski svet je sklenil, staviti Bolgariji ultimatum, da tekom 48 ur prizna Rumunji zahteve po ureditvi meje in razrušeoju utrdb pri Sili-atriji. (Uradno ta vest ni potrjena. — Ured.). Ruski vojni svet. PETROGRAD 10. (Izv.) Danes se Je vršil pod carjevim predsedstvom vojni svet, ki je trajal več ur. Dementiran sestanek Pašiča z GeŠovim. BELGRAD 10. (Uradno) Poročila listov, da bi bil odpotoval bolgarski ministrski predsednik Gešov z ministrskim predsedoi-kom Paš: čem v Niš, kakor tudi vesti, da se Je Gešov mudil v Belemgradu, so neresnične. Povod takim glasovom je dalo na|brže potovanje bolgarskega finančnega ministra Teodorova skoz Belgrad. Kako je v Drinopolju? CARIGRAD 10. (Kor.) „Ikdam" in „Sa-bah" objavljata z včerajšnjim dnevom datirana telegrama svojih korespondentov iz šljivi, težki čas, ki ga Je doživel pravkar. Zdelo se mu Je, kakor bi bil v neki omotici In čutil je samo eno željo, da se reši bližine tega človeka. Toda Dumič ga ni izpustil. I*an je moral ostati tudi pri večerji. Madlena tudi ni mogla pomagati, da bi mu bil ta čas nekoliko lažji. Tudi ona je sedela molče, tiho, s strogim, trdim, skoraj obupnim izrazom v licu. Govoril Je le Duraić sam. Začel je pripovedovati Ivanu o stricu Laclki, in kako bi se med njima dalo urediti, da bi se odpravil vsak nesporazum, če bi Ivan ubogal njegov svet in se ogibal grofa Draškovića in Gaja. — A propos, Madlena 1 Nedavno me Je raagnif.cus Kotromanič veliko povpraševal po tebi in je pripomnil, da si mu po Kotromaničevih najbliže v rodu. Drži se 1 — Glejte, gospod Ivan, Madlena vam bo še tekmovalka v dedščinil — je rekel Dumič v šali. Niti Madlena niti Ivan nista odgovorila nK. Ivan ga ni niti razumel, in vedno mu je le ležalo na dufii vprašanje: „Kaj vendar hoče ta človek od mene ? Zakaj me muči ?" Bli je nazadnje tako razburjen, da ni ostal pri čaju, temveč Je po končani večerji vstal in se poslovil od Dumičevih. Doma se je hotel zmuzniti naravnost v Drinopolja, ki javljata, da Je trdnjavn v dobrem položaju In da Je duh med č ♦ nI izboren. Ob enem pristavljata, da poŠ i ajo branitelji Drinopolja vsem domoljubom pozdrave. Bolgarski „Mir" o balkanski vojni. SOFIJA 10. (Izv.) „Mir" objavlja dants članek, ki razgrinja pregled o d o god*? h mlnolega leta. „Mir" pravi, da je ustvaritev balkanske zveze zgodovinsko dejstvo, ki ga vse občuduje. Bolgarija lahko trdi, da |e dala inicijativo. Balkanska zveza «e b a sklenjena na njeno besedo in delo, M gn je zveza Izvršila, je pred vsemi slovansk a delo. Dne 26 avgusta se |e v Sofiji vrši'a seja, ko Je ministrski svet selenil, da png'asi vojno In žnjo reši krščane. „Mir" l;javja, da se je sedaj zveza navzela nau&o* tudi za bodočnost. Ruski vojaki v Srbiji ? BUDIMPEŠTA 10. (izv.) „BuJapestl Hirlap" |avlja, da prevažajo ruske ladje rusko vojaštvo po Donavi na srbsko obrežje, odkoder ga pošiljajo preko Belegagraia na bosensko mejo. Vsak dan so Jih riosedjJ baje pripeljali po 3000 mož. Dalmatinske jezikovne odredbe. DUNAJ 10. (Kor.) Nekaj italijanskih dalmatinskih poslancev je prišlo na Dunaj, kjer so vročili justičnemu In nato finančnemu ministru spomenico o kršenju kompromisa v jezikovnem vprašanju. Včeraj pa je vkijub slabosti dalmatinske poslance sprejel ministrski predsednik grof Stiirgkh In je žnjimi dalje časa konferiral. DUNAJ 10. (Izv.) Deputacija italijanskih dalmatinskih poslancev, ki se je mudila v zadevi dalmatinskih jezikov odredeb na Dunaju, ob|avlja danes, da se Jej je posrečilo, obrniti pozornost ministerskega predsednika na vsa kršenja jezikovnih odredeb v Dalmaciji, ki |ih morajo Italijani glasom svojih pritožeb trpeti. Ministerski predsednik je baje z zanimanjem poslužal pritožbe, je obljubil, da bode velel preiskati zadevo in poskrbeti, da se zakoni ne bodo več kršili. Inženirske zbornice. DUNAJ 10. (Kor.) „Wiener Zeitung" priobčuje sankcijonirani zakon z dne 2. januarja 1912., ki govori o ustanovitvi inženirskih zbornic. Tiroliki cesarski namestnik Splegelfeld na Dunaju. DUNAJ 10. (Izv.) Danes Je prispel na Dunaj tirolski cesarski namestnik baron Splegelfeld In se je javil ob eni popoldne pri ministrskem predsedništvu, kjer se Je dalje časa posvetoval z ministrskim predsednikom grofom Stiirgkhom o tirtbkih zadevah. Nemška eskadra v Adriji. DUNAJ 10. (Izv.) „Az Est"-ova vest o nemški eskadri v Adriji, ki bi imela bazo za svoje operacije v avstrijskih pristanih, se kot neutemeljena uradno zanika. Nemčija bo pomnožila vojaštvo. BEROLIN 10. (Izv.) „Alldeutsche Pest" javlja, da pride pred nemški državni rbof predloga o zvišanju števila vojaštva in ustanovitvi novega armadnega zbora. DUNAJ 10. (Izv.) .Neue Freie Presse" javlja Iz Berollna, da se bo število vojaštva vkijub demenlijem zvišalo in razven tega bo ustanovljen nov armadni zbor. svojo sobo, toda na hodniku ga je ujel Avrel, ki mu je povedal, da je prišla v po-sete gospa Ženika Žitkovićeva z velikimi novicami. Ivan je moral med goste. — Torej, air veš že to novico ? — ga je prva nagovorila Hana. — Baron Manič je zasnubil Jeleno Delimarkovićevo, a ona ga je zavrnila. Stari gospod je kar hotel po-besneti. Jaz si pa morem misliti, zakaj ga je zavrnila, Ivan! — je pristavila Hana, gledajoč objestno, a zopet zmagovito Ivana. On pa je samo zmrgnil z rameni in šel pozdravit gospo Ženiko. Ob prvi priložnosti pa se Je zmuznil v svojo sobo, kjer ga je premagala silna in naravnost besna razburjenost. Jezil se je sam nase, na Dumiča, na vse. Očital si je slabost, živinstvo in je s preziranjem mislil ram o sebi. Ah — in potem ga Je stresla Užka bol, da si mora želeti le odrekanja. Na dušo mu je legla melanholija, nedogledno velika. Spomnil se je tudi, da mu je Dumič pripovedoval nekaj o „nekaki dovolitvi" za Gajev Časopis, tc d? v tem trenutku skoro nI niti pomislil več na to. Orna žalost je razprostrla pred njim in čezenj svoj pajčolan, da ga loči tč.ko globok prepad od Madlene, in tresoč se na vsem telesu Je začel razmišljat«, da bi se moglo zgoditi, da bi ostal brez Madlenine ljubezni. (Dalje sledi) Stran II. „EDINOST" St. 11. V Trstu, dne 11 januarja 1913 Ogrski ministrski svet. BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) Jutri se bo vršil ministrski s/et, ki se bo bavil s prihodnjim zasedanjem državnega zbora. Roparji v gradiču bavarskega princa-regenta. BUDIMPEŠTA 10. (Kor.) „Budapesti Hirlap* javlja, da so vlomilci oropali v Savari v gradiču prlnca-regenta Ludovika bavarskega mnogo starin in nakita. Zblaznela redovnica. 1NOMOST 10. (Izv.) It samostana kla-risinj v Tsistenu v pustriški dolini je skočila včeraj iz prvega nadstropja skoz okao redovnica, ki se jej je omračil um. Reva je zbežala v neko bližnjo gostilno, kjer so jo prijeli ia izročili upravitelju samostana. Bomba v tvornici. VITKOV1CE 10. (Izv.) Nekoliko minut po končanem včeiajŠojem delavniku je pod oknom pisarne inženirja Baumanna v tvornici za kotle, ki je samo oddelek vitkovske železarne, eksplodirala bomba, ki je povzroča silno škodo. Storilca, ki je nastavil bombo gotovo zato, da bi se maščeval, Se niso mogli dobiti. Poslovanje avstroogrske banke. DUNAJ 10. (Kor.) Uradno poročilo avstroogrske banke izkazuje čisti prebitek ml-nolega poslovnega leta z zneskom 40,079.328 kron, od katerega se bo Izplačalo po 120 kron dividende na akcijo. Vodna cesta Belgrad—Solun. BELGRAD 10. (Izv.) Že več let se bavijo amerikanski kapitalisti z mislijo, kako bi se dalo na Balkanu ustvariti tako vodno cesto, da bi vezala Donavo oziroma Belgrad s Solunom ob Egejskem morju. Sedaj je dozorel načrt in glasom tega bi trebalo pripraviti za paroplovbo reki Moravo In Vardar in jih z vezati s prekopom. Srbija za mirno rešitev konflikta z Avstrijo. Srbski državniki kažejo z vsem svojim postopanjem v tem kritičnem in nevarnem času, da so veliko pametne]! in modreji, nego jih sllka|o slavofobski glasovi. Zlasti zadnje oficijelno srbsko obvestilo je dokument, ki glasno govori, da so srbski državniki pripravljeni iti do skrajne meje popustljivosti v s vrh o ohranitve miru in vs posta vi jenla dobrih prijateljskih odnošajev do naše monarhije. Naravno, da sedaj tisti nemški listi, ki so že od vsega začetka konflikta s Srbijo vzdrževali najhujo gonjo proti sosednji balkanski državi, v svoji zadregi ne vedo, kako in kam naj bi. Da bi priznali svojo krivdo, tega ni pričakovati od teh ljudi. Z gonjo pa si tudi ne upajo prav nadaljevati, ker bi se s tem kompromitirali pred vsem svetom. Kaj ugodao se razliku|e vedenje socijalno-demokratične „ Arbeiter-Zeitung", ki brez ovinkov in izrecno priznava, da večje popustljivosti nI možno zahtevati od Srbije. Priznava avtonomijo Albanije, daja zadoščenje v slučaju Prochazke, odreka se pristanišču ob Adriji in izjavlja, da se — čim bo sklen|en mir — umakne s svojimi četami iz jadranskih pristanišč. S tem je v resnici vstreženo vsem zahtevam, ki jih je stavila Avstro Ogrska. Zahteva pa, da mora Srbija Se sedaj zapustiti Drač, bi bila le — pravi „Arbeiter - Zeitung* — bedasta šikana. Pa saj tega niti ni mogel zahtevati naš urad za vnaaje stvari, ampak zahtevali so to le — dunajski Usti. Ministrstvo za vnanje stvari Je marveč izrecno izjavilo, da ne bo pose-zalo v vojne operacije. Te pa trajajo dalje, dokler ni odstranjena možnost, da vojna zopet prične. Istotako je naravnost bedasta misel, da naj bi pomembni kraji na zapadnem Balkanu — kakor so Prizren, Bitolj in Skoplje —, ki si jih je prisvojeval srbski meč, pripadli Albaniji. Tako misel morejo zastopati le nekateri vojni — hujskači na Dunaju. Take krivice ne bi smeli zastopati, tudi če bi bila dosegljiva. Ali se ni še zgodilo dovolj tega, kar nam more nakopati najzagrlzenejše sovraštvo Srbov ? ! Italija zahteva mnogo koristi v Albaniji in gotovo je, da bo poskušala vsa sredstva, da ne pride Avstrija do gospodovalnega upliva v Albaniji. It tega more slediti dvojno: ali popolna svoboda Albanije, aH pa dvojno gospodstvo — Italije in Avstro-Ogrske. Pred takim kondominljem pa imajo naš državniki svarilen vzgled v posledicah hol-steinske vojne. (Ko sta v letu 1864. slično kooperirali Avstrija in Prusija proti Danski radi Schlesvviga, a posledica bila — vojna med Avstrijo in Prusijo v letu 1866.) Politika Italije ob albanskem vprašanju le uraljiva, neumljvo pa bi bilo od strani Avstrije, ako bi si hotela radi Albanije poleg sovraštva Srbije nakopati še sovraštvo Grške, ki se tudi oglaša s svojimi zahtevami glede Albanije. Ali ni Avstriji dovolj, da je s svojo zgrešeno politiko pravzaprav izzvala balkansko zvezo, ki jej sedaj leži tako težko v kosteh ? Ali hoče še bolj utrditi to zvezo ? ! Avstrija bo morala gotovo plačati odškodnino za dozdevno podporo, ki jo dobiva od Italije v albanski politiki I Vendar ve in vidi sleherni otrok, da je Italija tirala v Albaniji le svojo In ne avstrijske politike!! Med tem tore), ko Avstrija v svoji na- ravnost nečastni okorelosti mišljenja ima vedno le Srbijo pred očmi, bi mogle na njvourejenem Balkanu nastati spremembe in razmere, čustva in razpoloženja, ki bi utegnila postati jako nevarna za naše razmerje do južnih sosedov!t Vendar enkrat pametna beseda s tistega Dunaja doli, kjer so in še toliko grele v svojem srbofobstvu! Ali sedaj, po trezni taktični politiki srbskih državnikov, Je prišel za gospodo na Duna|u težek moment: ali morajo seči v ponuđeno roko, ali pa jim bo Evropa nalagala odi] In odgovornost za vse posledice, ki bi mogle nastati za vso Evrooo, ako bi vendar meč reševal razmerje med Avstro-Ogrsko in Srbijo. „ Arbeiter-Zeitung" apostrofira naše državnike : .Srbija Je podala pač dovolj dokazov modre popustljivosti in skrajni čas bi bil, da bi tudi na Dunalu nehali s tistim bedastim godrnjanjem. Saj že skoro ne vemo, kaj gospodje pravzaprav hočejo, ko je ustreženo vsem kardinalnim zahtevam, o katerih so menili, da jih more Avstrija staviti!!" Tako bo vpraševala tudi Evropa: Kaj hočejo gospodje še prav za prav?l In simpatije Evrope do naše države — se ne bodo množile 1 _ Seja mestnega sveta. Po odobrenju zapisnika zadnje seje je snoči župan najprej sporočil mestnemu svetu informacijo podano mu od glavnega ravnatelja Lloyda in od ravnatelja ladjedelnice v Sv. Roku glede števila odpuščenih delavcev, in nato je župan še omenil, da odpuščeni delavci ne bodo za sedaj mogli dobiti nika-kih služb v mestnih podfet|ih, ker so vsa mesta polna. V eni izmed prihodnjih sej bo znova da! na dnevni red Puechera tozadevni predlog. Nato se je nadaljevala generalna razprava o proračunu za 1. 1913. Svet. Brocchi je povzel besedo, da spregovori v imenu ital.-Ilberalne večine. Odgovarja predvsem Puecherju, čegav eo-vor pravi, da Je bil političen, torej strankarski in neob|ektiven. Občine naloga pa Je uprava in ne politika. Odgovarjal mu zato ne bo na vse točke, temveč le na glav-nejše. Občinska uprava se Je stavila pri sestavi letošnjega proračuna na stališče, da z ozirom na splošni neugoden gospodarski položaj v Evropi sploh stavi v proračun le najnujnejše in da se za letos ne bo kakor druga leta, obremenjevalo proračuna za mnogo večjo svoto od prejšnjega teta. Stroški so letos le za par stotisoč kron večji od lani. Ko Je tako govornik opravičeval konferenco, vršivšo se na predlog župana ob navzočnosti vladnega zastopnika, kot koristno in pametno, Je pričel razlagati razlike med lanskimi in letošnjimi postavkami v raznih oddelkih proračuna, ter pri tem priznal, da se res marsikaj ni storilo, ker se ni moglo. Zato je omenjal tudi, kaj bi on želel, da bi bilo v proračunu, pa sredstva občine ne dovoljujejo niti vseh potrebnih stroškov. Za Brocchijem je za Slovence govoril svet. W i I f a n, ki je izvajal: Kakor Je videti, si še nismo prav na čistem, kaj naj bo namen proračunski debati: Puecher govori volilni govor, Brocchi našteva, kaj se |e storilo in kaj se ni, ter kaj se je hotelo storiti. Jaz Vam bom povedal ob tej priliki, kakšne so naše vodilne misli, naš program, in ne bojim se očitanja g. Brocchija, da govorim o politiki, ker je moral slednjič tudi g. Brocchi sam priznati, da so vprašanja, ki nas seda| tu „ zanimajo v najožji zvezi z našo politiko. Če bom pri svo|ih izvajanjih ponavljal, kar ste 2e čuli, je to krivda večine, ki me k temu sili s svojim nasproti nam vedno jednakim postopanjem. Vlada pravi glejte, da trošite malo 1 Socijalisti pravijo: vi trošite premalo. Brocchi pravi: se troši, kolikor je mogoče. Za me pa ni glavno vprašanje, k o li ko se troši, ampak to, kako in zakaj se troši. Troši naj se predvsem za potrebnejše izdatke, in pa tako, da bo trošena dobro. Ćtprav sem tako nesrečen, da baš, ka dar jaz govorim, g. vladni zastopnik izgine, vendar hočem povedati, da mi je priporočilo vlade, naj se varčuje, zelo simpatično. Glede konference Županove z vladnim zastopnikom prepričan sem, da ni trpela naša avtonomija prav nobene škode. Sa] tudi v parlamentu je vlada prav natančno informirana o proračunu še predno pride v diskusijo, kar celo mora biti, če hoče vlada vestno izpolniti svo|o dolžnost. Sicer pa jaz do naše občinske avtono-nije danes ne gojim preveč ljubezni. (VeČina in soc.: čujte, čujte I) Avtonomija je sicer lepa stvar, pa ni nikdar dlj, ampak sredstvo; in če služi naša avtonomija mojim nasprotnikom kot najbolje orožje prod meni, Je razumljivo, da moram želeti, da je 'a avtonomija čim manjša. To je sicer le skrajna posledica mojega nazora; toda če bi bilo mogoče najti srednjo cesto, da bi nasprotniki nehali rabiti to orožje, smo za to srednjo pot vedno pripravljeni. Vlada, ki stoji nad nami, in odobrava ali ne odobrava naše sklepe, bi morale enkrat zavzeti določeno stališče in is istega izvajati brezobzirno posledice: če na pr. sprevidi, da je potrebno, da naša občina žrtvuje za Lego Nazions.le, bi morala spre-videti, da je tudi potrebno, da se iz občfn-ske blagajne, v kateri Je tudi mnogo slovenskega denarja, daje za Ciril-Metodoko družbo. (Mrmranje po dvorani). Kakor je potrebno, da podpiramo ital. gledališče, tako in še bolj Je potrebno, da bi se podpiralo slovensko gledališče. Če je potreben podpore kak ital. muzikalen zavod, je gotovo potrebna podpore tržaška podružnica ljubljanske .Glasbene Matice*, (Hrup: ljub ijanska društva naj podpiramo) Wilfan: tržaško podružnico, Cije predsednik sedi tu (pokaže na dr. Slavika). Ce vlada smatra vse tozadevne stroške ki so v proračunu, kot opravičene, mora smatrati tudi naše, in tedaj naj ona izpolni dolžnost, ki Je noče občina. Ce pa jih ne prizna kot opravičene, na| jih ne odobri. Ako pa vlada dela drugače, Jo moramo smatrati za soodgovorno na krivici, ki nam jo dela oblne. Socijalisti zahtevajo, da se še več troš* za potrebe nižjega ljudstva. (Svet. Cernlvec. ker smo zastopniki nemaničev) W i l f a n : Tudi mi poznamo potrebe ljudstva in boreč se za slovensko ljudstvo, se borimo za manj Smetne sloje. (P i 11 o n i: Srce, srce treba imeti za ljudstvo) Wilfan: Ni treba, da nam pride šele PJttonl pridgati, da naj imamo srce za ljudstvo. Mi to svojo ljubezen tudi z dejanji dokažemo, socijalisti pa le z viso-kodonečimi frazami. Odkrito rečeno, tisto neodkrltosrčno frazerstvo, s katerim se od strani socialistov oznanja neki nov Mesija, mi je zares antipetično. Kdaj ste se še vi, socijalisti, potegnili za naše upravičene zahteve po slov. šolah? Puecher Je zadnjič govoril, kako malo da se troši za šolstvo — za italijansko seveda, na slovensko se ni spomnil! Pri glasovanju za podporo CM družbi boste pa glasovali proti! Puecher: Mi smo zahtevali, da občina prevzame naše privatne šole. W i I f a n: No, in če ste videli, da tega občina ne stori, ste morali vsa| glasovati za podporo CM družbi, ki te šole vzdržuje. Zakaj ste glasovali proti ?! (Puecher i molči!) Puecher Je zadnjič dejal, da nacijonalna lde|a umira in več ne vleče; ne vem, kako sodijo Italijani o tem, glede nas je gotovo, da se Je zmotil. Pri nas Je narodnostna ideja v cvetu. Vaš program ni preširen, malo zahtevamo : Mi Slovenci v Trstu in kot narod sploh nimamo ne imperijalističnih ne trijalistiČnih teženj; hočemo le živeti življenje prostega, neodvisnega naroda in ne na škodo drugim, temveč srečni, da se nahajamo v bližini naprednejših in srečnejših narodov, od katerih se lahko okoristimo. Ka] pomeni narodnostna ideja, je pokazala ravno zadnji čas balkanska vojna, kjer Je rečena ideja delala čudeže. (Černivec ugovarja). Kak Je le bil polet našega ubogega naroda pri nabiranju za jugoslovanske rdeče križe! Samo v Trstu smo nabrali 50 000 kron. (Pittoni: Lahi pa K 2000, še od teh Je bilo 1800 od .Gregov* (Grkov). Černivec: Koliko vaših delavcev Je darovalo? W i I f a n mu navede slučaj reveža Jajčiča, ki je podaril svojo uro, ker ni imel drugega, ki Jo je dr. Pertot podaril nekemu junaku na Cetinjah. Plamen nacijonalne ideje tudi pri ital. večini gori, še več, peče, požiga, vničuje — vse, kar Je slovenskega. Mesto, da bi ti gospodje velike kulture, globoke izobrazbe, svobodomiselni smatrali za svojo dolžnost, za nas zaostale skrbeti, vidijo svojo dolžnost v tem, da nas zatirajo. In g. Puecher, ki je naštel zadnjič vse, Česar občina ni storila, se ni niti z besedico spomnil slovenskih zahtev. Slovencev je vendar v Trstu vsaj 60—70 tisoč (Doria : naštetih)... pa ne le naštetih, le glejte zapiske mrtvih v večernih „Piccolih* in bo-dete videli, v kaki večini so slovenska Imena (Černivec: to so asimilirani! Glasovi: kakor Černivec!)... in občina za te tisoče nič ne skrbi, pa govornik soc ni našel povoda, da bi se z besedo spomnil teh pravic! In socijalisti so vedni taki: za nas imajo k večjemu fraze! Jaz pa izjavljam : dokler bodo socijalisti taki, smo pre pričani, da njihova Internacljonalnost nI odkritosrčna In da Slovenci nimajo od njih nič upati! Večina Je nasproti nam vedno Jednaka: ali nas ignorira, ali napada, ali da kvečjemu kako obljubo. Ignoriranje, kakor da v Trstu ni Slovencev — bi bilo kvečjemu vredno „Picccla", kl je dajal piti svojim bravcem, da je obala od Trsta do Tržiča šele prešla v slovenske roke, kakor da ne zna vsak otrok, da so Barkovlje, Prosek, Kon-tovelj, Sv. Križ in Nabrežina slovenske vasi! Liebmann: To so hribi, to ni obala I W i I f a n: Seveda, ker ribiči iz teh vasi ribarijo na „Strada d' Italia" (Bučen smeh!) Slovenski poslanci dvigamo slovesen protest proti mestni upravi, ki za nas nič ne skrbi! Ko je h koncu govornik še omenil naših srednje- in ljudskošolskih zahtev ter vrašanja vaških načelnikov, ki na) bi Jih okoličani sami volili po svoj! volji, je kocčal svoj petčetrturni govor z željo, da bi se enkrat združile potom poštenega kompromisa obe narodnosti v prospeh te skupne domovine. Prihodn|a seja v torek zvečer ob 7. Domače vesti. Tisti ignorant in nesraninež, k! zn?Ša umazane produkte svojih pokvarjenih mi ž-ganov na znano graško smetišče, je te dni zopet metal cela perišća svojega nemško-kulturnega blata in tržaSke Slovence. Na eklatanten način kaže svo|o ignoranco ali pa nesramnost s svojim blebetanjem, češ, da smo mlod nedavnih volite/ v zavarov. proti nezgodam pričakovali velikanskih vspehov. Le oedak, ki nima niti pojma o obstoječih razmerah, ali pa nesramnež, ki laže v zavesti, da laže, more trditi kaj tacega. Seveda ne more taka le nizka duša napisati niti notice, da ne bi se oglašal kakor — denuncijant. Pripoveduje, da poživljamo mi in-teresirance na Primorskem, G riškem in Kranjskem, naj dopisujejo z rečenim zavodom le v svo|em jeziku, a pred očmi, da vam je pri tem namen, da bi v zavarovalnici pridobiii kruha za nekoliko — prijateljev Srbije!! Pameten človek sicer ne bo umel, kaj ima opraviti Srbija z zavarovalnico proti nezgodam v Trtu, ali za tiste stekliše nI niti največa neumnost dovolj neumna, da bi je ne porabljali proti nam v svoji germanski hldrofobiji. Taka je tista nemška domišljavost: če mi zahtevamo, da je v zavodu, ki posluje za teritorije, ki so po veliki večini slovanski, nameščenih tudi slovanskih uradnikov, Je to po nemškem pojmovanju nesramno-predrzna zahteva, eksces slovenskega Šovenizma — povsem prav in v redu pa (e, če Nemci polnijo se svojimi uradniki urade dežele, kjer nemški ži-velj nima nlkakih pravic avtohtonnega prebivalstva! Tem hujskačem nedostaja popolnoma vsak smisel za pravičnost nasproti drugim; to pa zato, ker jim nedostaja kulture srca! Potem se |e denuncl|ant spravil nad našo »Narodno delavsko organizacijo", ki |e| je tudi prišli smrdečo denunci|aci(o, rekšf, da je to srbofilska delavska organizacija. Pfull Der grčsste Schuft im ganzen Land.....itd itd. In ta čudni..... poštenjak piše zakupniku poštnega prevažanja, gospodu Dolencu, častno spričevalo na tem, da Je začel najemati nemške voznike (menda Iz Koroške). Gospodu Dolencu iskreno mišljene kondolance. Napisali smo sicer v tem listu zadnje dni kako trpko na adreso tega gospoda In vemo, da ne goji ravno prijateljskih čustev do nas. Toda takih zaščitnikov, kakor so tržaški zaiagatel|i graškega smetišča, ne bi privoščall niti naj-hujemu sovražniku. Od „Narodne delavske organizacije" je ignorant in denuncijant obrnil svoje umazano oko k „Trg. obrt. zadrugi* v Gorici. Nasproti tej se postavlja na znano herrnvol-kovsko stališče gnusnega bahaštva, ki |e tem gnusneje, čim neopravičeneje je. Češ, da bodo morali tu nemški davkoplačevalci krvavetit! To Je tista nemška baharija, kakor da bi v Avstriji samo Nemci plačevali davke 1 Kadar pa vlada žrtvuje stotisočake In stoti-sočake za reševanje nemških gospodarskih organizacij, kadar stoje pred konkurzom: tedaj pa nimajo nemški bahaČI nič proti temu, da mora|o slovanski davkoplačevalci sezati v žepe in krvaveti radi nemške lahko-mišljenosti! Tudi proti temu nima nič ta Čedna duša, da morajo tudi slovanski davkoplačevalci rediti.......njega!! O, velika je nemška plemenitost — samo gorje njemu, ki mora živeti v stikih žnjo! Pri vseh teh Izbruhih rabi o našem Usta dosledno označenje „Schmierbiattchen", ali *Schmierwisch" ! Briga nas to ! Ve naj pa tista podla duša, da blato denuncljan-tov — Der greste Schuft itd. itd. — ne more dosezati poštene stvari, ubozega sicer, ali poštenega naroda, ki stremi po čim veči kulturi uma in nosi v sebi staro kulturo — srca!! „Slovanski Pfehled" o vojni na Balkanu. Ta ugledna češka revija, ki |o že preko enega desetletja urejuje češki pesnik Adolf Cerny v smeri temeljite pravične in napredne informacije o vsem slovanskem svetu, pi3e v poslednji številki ozirom na vo]no na Balkanu: Balkanska vo]na je obrnila pozornost ne samo vsega Slovanstva, ampak vsega sveta k balkanskim Slovanom, Srbom in Bolgarom. Krvavo seme, zasejano pred stoletji in sejano skozi stoletja, Je dalo krvav sad. Evropa Je zapirala oči pred obupom balkanskih narodov krščanskih in slovanskih — a to je končno izsililo njihovo zvezo in jim potisnilo orožje v roke, da s krvavimi žrtvami prinesejo svojim gaženim in tlačenim bratom ono, kar bi Jim bila mogla Evropa že davno zagotoviti mirnim potom, ako bi bila le hotela. In tako smo se našii pred velikim zgodovinskim prevratom... Kako razpoložene Je prevevalo balkanske Slovane preje, nego je došlo do velike odlcčitve, Je lasno iz najnoveje srbske poezl|e. Čitajte pesem pokojnega Iliča „Na Vtrdaru", San-tlčevo „Ostajte ovdje". Out- hovo „P|esma ljubavi k svom narodu", a > Rako- vićevo ,Na Gazi-Mestanu" — .i razumeli boste današnji vojni pohod in urze zmage. To niso bile samo pesmi, to Je bile življenje. „EDINOST« St. 11. Stran III. ZAHVALA. Premnogim, ki so skušali olajšati našo teško bol s tem, da so prihiteli od blizu in daleč, da izkažejo zadnjo čast nepozabnemu Alojziju Pipanu izrekamo vsem najsrčnejo zahvalo, posebno pa vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so premilega pokojnika spremili k večnemu počitku ter s tem pripomogli, da se je pogreb izvršil na tako dostojen način. Mavhlnje, dne 10. januarja 1913. ŽalUJOČi Ostali. ai ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ■■ ai ikristide Gualco - Trst vi« S. Servolo 2.Telefon 329, Rom. VL Odlikovana tovarna («) ceni In cementnih s • ■ • ploJf, teracov In umetnega kamna. • • • • Sprejema vsakovrstno delo ▼ cementu. One zmerne, delo to/no. | Odprla se je v Rojanu (Scorcola San Pietro šL 1) nova mlekarna podružnica MLEKARNE HRUŠICA V TR8TU Odlikovana pekarna in slaščičarna Vinko Skerk - trst 10 »CD O ■o o 3 O" O TJ o Cu OB 3 03 ^ OP« ' UmetniSKi predmeti 1 kipi, sijajno opremljeni, namizja vsake vrste; umttne cvetlice in palme, fantazijske opreme in perje za klobuke in mnogo drugih lepih stvari za darila ob vsaki priliki. Prava razprodaja, cene najnižje. Obrnite se na trgovino Piazza S. Giovanni št. 3. UMETNI ZOBJE PtomfclmnJa zoiov Izdiranje zebov brez = vsake bolečine = Dr. J. Čerm&k V. Tuschtr sob«zdravnik konce*, zobni ttksft _TRST — ulloa d«lla Caterma »tav. 13, II, W A ■■■ Ll |1 TT f — Ako hočete imeti ™ m zdrave in močne otroke, dojite jih same in uporabljajte za zboljšanje in pomnoženje lastnega mleka pZSUOIi' zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan od mnogih zdravnikov. Ta izdelek odpravlja vsled svoje izborne branilne moči bolezni, ki so jim podvržene matere, ki same dojijo namreč vrtenje in bolečine v glavi, v hrbtu itd Številna zdravniška spričevala. Prodaja se v vseh lekarnah. Glavna zaloga: lekarna „G AL ENO VIA S. CILINO - TRST. j V Trstu, dne 11. januarja 1913. Ker tudi ti, ki so tako In Učno pisali, so na prvi poziv skočili po konci in na bojno polje. Tako so tudi M. Rakića z I. Duč čem, najboljim sodobnim kritikom srbskim, s prvimi srbskimi četami odpravili v boj, ki naj |e maščevanje za Kosovo. Po tem malem uvodu prinaša Černy, ta najbolji in najvestne|i prevajatelj češki iz hrvatsko-srbske literature, vrsto pesmi v prekrasnem, točnem in gladkem prevodu ki so ogledala razpoloženja v zadnjem desetletju med Srbi in ki bodo posebno služile češki Jasnosti v orijentaciji duševnega razpoloženja na Jugu. Ena teh pesmi obtožule Evropo, .to ostarelo protistutko dvomljivih časov" radi požara ki Je postušil na Balkanu, in nade|a se, da jo bo sodba kaznovala radi njenih grehov. Oni pa, ki Jih je držala skozi sto letja v verigah, stopilo svobodni na bož i svet, ne bodo gledali na njene dvomljive hvale, in pojdejo naprej, kamor jih zanese ta svobodni duh in oduševljenje... Ml bi ždeli Adolfu Černemu, da bi se njegovo pesniško proroštvo izpolnilo še za časa n|egovega življenja, kakor Je kralj Nikola I. doživel uresničenje svojega pesniškega proroštta v svoji veličastni pesmi „Onamo, onamo"... Danes zvečer vsi na Sokolovo maškerado I Cene kruha za mesec januar. Komisija za ureditev krušnih cen le določila z ozirom na to, da so sedanje cene moki št. 0 K 36 43, št. 2 K 36 21 in št. 4 K 35'60, da se more prodajati kilogram kruha iz moke št. 0 po 37 vin., iz št. 2 po 36 in iz Št. 4 do 35 vin. Razpis mizarskih del. Za novo zgradbo sodnega poslopja v Trstu odda c. kr. ministrstvo za javna dela mizarska dela za letmšn'co in priklopljeno stanovanjsko poslopje. Ponudbe najdalje do 21. januarja 1913 do 12 opoldne c. kr. vodstvu za zgradbo sodnega poslop|a v Trstu. (Glej „Ois^rvatore" št. 7 z dne 10. Jan. 1913.) Za naše otroke. V nedeljo bo druga otrošsa veselica v Narodnem dcmu pri Sv Ivanu v korist ubogim otrokom, obiskujoči m slovensko ljudsko šolo pri Sv. Ivanu. Ve liko je potrebnih in tem se je preskrbelo obuvalo, za katero je treba sedaj prirejati otroške veselice, da se pokrijejo ti struŠki. Zato vabimo vse Svetolvančane, da se je udeleže kar v največjem številu, ker stem pokažejo, da vedo ceniti delo in trud uči teljstva. V soboto ob 9 zvečer bo na Frdeniču v „Gosp. društvu" razgovor o „važnosti redat ga šolskega obiska". K temu sestanku so vabljeni vsi starši, ki imajo otroke v šoli. Naši ljudje so v tem vprašanju žalibog tako slabo poučeni, da Jim bo prav koristno, ako kaj bolj natančnega izvedo o tem. Zato upamo, da bo tudi na tem sestanku udeležba mnogobrojna. Druga predpustna otroška veselica se bo vi šila letos na pustno nedel]o pop. v veliki dvorani >Nar. doma". Letošnja pri reditev bo nekaj izrednega, toliko za male kolikor odraščene. Opozarjamo že sedaj na krasno pantomino, ki jo uprizore otroci in na krasni „Poli Americaln". Kaj Je tof me vprašujete! Ha, to je skrivnost, ki se razreši pustno nedeljo. Opomba. Sprejemajo se dečki do 12 let stari od 5 do 7 ure v Čitalnici ul. S. Marco 21 I. (v sredini.) Pevsko društvo „Trst" priredi v ne deljo ob 6 zvečer družinsko zabavo s plesom v „Konsumnem društvu" v Rojanu. Prememba nosilne zmožnosti državno železniških voz serij Gg. Gge, Irb. Ikg, Ihn in Ing. C. kr. železniško ministrstvo Je odredilo v svrho nadaljnega podpiranja prevaževalne službe, da se morejo vozovi c. kr. državne železnice serij Gg, G je, Irb, lkg, Ihn in Ihng naložiti z enajst-listniml nosilnimi peresi do 16 630 kg, ne da bi se vsled tega za sedaj premenila napisana nakladna teža. V interesu odpošiljalcev Je, da se čim izdatneje poslužijo te zvišane nakladne zmož nosti na ta tačin, da prej omenjene serije voz intenzivno in racljonalno izrabljajo. Interesentom se zato priporoča, da pri dobavnih sklepih uvažujejo zvišano nosilno zmožnost navedenih voz. Danes zvečer vsi na Sokolovo maškerado I Pozor! Vse one, ki morda nameravajo podati se na B llkan, da bi tam iskali službo, aH se kako drugače etablirali, na) se zaupno obrnejo na Informacijsko pisarno Ludovika Remica v Sofiji, Boulvard Marija Luiza 32 kformEc'Je se dobivajo v stroki trgovint obrti, služb, za lokale, gostilne, kavarae Itd Vprašanjem je priložiti K 10. Zadnja t. j. 48. št. »Slov. Ilustrova nega Tednika" vsebuje sledeče slike: Od Tursov obžgana vas pri Bltolju, srbski princ Aleksander Jezdi zmagoslavno na čelu srbske vojske v BitolJ, turšse grozovitosti, prtd Srbi bežeči Turki napadejo mirne prebivalce, Jih uničijo ter pomore starčke, žene in otroke, podivjan Arnavt ustreli krščanskega zdravnika, ki mu hoče obvezati rano, Slovenec Štibll M., c. kr. avstr. monarskl učitelj, ki Je sedal na avstr. volni ladji „Cesa rica Marija Terezija" pred Solunom, umorjeni španski ministrski predsednik Onalefas; odhod nove bogarske armade iz Scfije, Bol gari v boju pri Drinopolju, vshodna trdnjava Lozengrada in tam u|eti Turki, bolgarski častnik daje ujetim Turkom cigarete, bolgarska pehota v bitki pri Čorlu, proslava bolgarskih zmag v Sofiji, ujeti Turki v Li bercu na Češkem, kakor Jih Je poslala avstrijska vlada, Prizreo, zadovoljna Dolenjca, srbski vo|aki tretjega poziva (priletni možje), črnogorski junaki: ded, oče in sin. „Slov Ilustrovani Tedjik" Je zelo zanimiv ter bi naj ne manjkal v nobeni slovenski hiši. Naročite si ga, razširjajte ga I Udeležencem nocojšnje „Sokolove maškarade" povemo Še enkrat, naj ne pridejo v sokolkem kroju, temveč kakor rečeno: dame v plesni, a gospodje v črni obleki. Dostojnim maskam je dovoljen vstop. Društvo »Ljudski oder" v Trstu. Danes, v soboto, zvečer ob navadni uri se vrši v Delavskem domu v ul. Madonnina štev. 15 zaključno predavanje o predmetu: .Jedača, pijača, dom in šega naših pradedov." CMD podružn ca za Kolonjo. Pripravljalni odbor za snujočo se CMD podružnico v Kolon Ji vabi rodoljube tega okraja na važen sestanek, ki se bo vršil |utri ob 3 pop. v prostorih „Konsumnega društva0 na novi cesti v Kolonji. Tržaška mala kronika. Trst, 10. januarja. Renjikoli med seboj. V gostilni v ul. Gluseppe Caprln Št. 8 se je zbrala snoči poleg drugih gostov tudi neka družba renji-kolov in to: 301etni Napoletanec, brivec Dominik Cassano, stanujoč v ul. Madonnina it. 11, 251etni natakar Ivan Larissa, rodom iz Barija, stanujoč v ul. San Maurizio št. 2 22ietni kojač Fran Crocicchio, iz Foggie, stanujoč v ul. della Guardia št. 33 in 23-letni brivec Aleksander Gianella, iz Porto-gruara, stanujoč v ulici Paolo Dlacono 4 Vsa družoa Je bila kolikor toliko nasekana. Nekaj Časa so se razumeli še do-tl dobro med seboj, potem so se pa začeli prepirati in končno so se spoprijeli. Ko se je vmešat, hoteč pomiriti |ih, tudi natakar v gostilni 24!etni Nikolaj Chlasselli, rodom iz San Rema, so začeli kozarci in steklenice frčati po zraku, da Je kar cdmevalo. Končno je Cassano, ki so ga porinili iz gostilne, potegnil iz žepa britev, Jo odprt ter mahajoč žnjo začel kričati na korajžo: „Pridite venkaj, če imate korajžo, vas pošljem vse na oni sveti" Oni drugI so stopili res za nj'm in so ga, ne boječ se britve, pošteno nakiestili. Hrup je privabil stražnike, ki so aretirali vse skupaj, edini Chlavelli Je ostal prost. Žepni tat. Snoči Je bil aretiran v kavarni „ali' Europa felice" 37letni ogljar Ivan Peče, stanujoč v ul. Crosada št. 4, ker Je ukradel nekemu Ludviku Stresu denarnico z majhno svoto denarja. Prepovedano fgro je igral snoči v neki kavarni v ul. della Valle 201etni ogljar Božidar Sokolović, rodom Bošnjak, z nekim nepoznancem. Bilo pa mu je še premalo, da Je bila prepovedasa igra, imel je namreč tudi Še zaznamovane karte. Prevejanega bosenskega „sokola" so vtaknili v kletko v ul. Tigor. Od avstrijske vojne mornarice Je od 1. pa do 9. Januarja t. 1. pobegnilo v Puli nad 40 mornarjev. Francoska vojaška begunca. Snoči sta bila ob prihodu večernega italijanskega vlaka v Trst aretirana, ker nista imela vož-njlh listkov za vožnjo od Tržiča do Trsta, 24letni Alojzij Donfour, rodom iz Rennesa na Francoskem in Ruggier Bosieur, star 24 let, tudi Francoz, rogom iz Argentauta. Oba sta izpovedala, da sta mehanika, vojaška begunca, prvi, da Je pobegnil od francoske vojne mornarice, drugi pa od 104 oešpolka. Bosieur Je dodal, da prihaja iz Carigrada, da je Iskal dela v Italiji, da pa ga ni našel. Hotel Je v Belgijo, toda itall janska varnostna oblast ga je dala odpraviti na avstrijsko mejo. Gospodarja sta okradla. Fran Volpato star 23 let, mizar, stanujoč v ul. del Sapone št. 5, je bil aretiran vsled ovadbe svojega gospodarja, Ludvika Battista, ker mu jt ukradel razne obleke v vrednosti 120 K. — Ravnotako le bil tudi aretiran 20 letni mizarski pomočnik Anton Kočevar, stanujoč v ui. della Tesa št. 8, ker je svojemu gospodarju R hardu Jeršiču, ki ima svojo delavnico v ul. della Madonnina št. 8, ukra del več orodja in ga potem prodal nekemu starinarju v ul. Rigutti. Trikrat na^danfsvež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj ia bonbonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših ml nev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Krub in slaičiče se izdelujejo s higijeni čnira _električnim strojem. Alojzij Pouh slovenski urar in zlatar v TRSTU ulica del Rivo št. 26 (na trga pri Sv. Jakobu) Lekarno Brelih u Sežani - ZDRAVNIK - Dr. D. KARAMAN specijalist za notranje bolezni Ln za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12 od 11 Vi do lVi in od 4 Vi do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/IV. Julio Meinl uvoz kave J/ova filijalkct Corso 30 - Jrst - Corso 30 Alberto Finzi & €.0 Trst, ulica Gaetaoo Donizettl 1. Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke (UngariBche Allg. Creditbank) podružnica v Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito ysake vrste, debele lil fine OtlM^e, oves in sočlvje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejse jamstvo za točno postrežbo. Zastopstvo in skladišče dobroznane moka Združ. parnih mlinov „Huagaria" ak. dr. v Budimpešti. OcnikJ in nmorc' #0 poSUJmjc na mmhto 1 o. Telefon št 458, zvoniti dvakrat. Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst Stran IV. „EDINOST" .'t. 11. V Trstu, poštenega značaja, z do-^^ IDII11 brimi spričevali, išče službo kot uslužbenec v hotelu ali v privatni gosposki hiži. Naslov pove Edinost pod št. 69. 69 Pralrtilfonto SUrenca, z začetno plačo I I aniinailld išče za skorajšnji vstop akcijska družba. Ponudbe poštni predal 383, glavn* pošta.____73 Qflllif*£l M 1- ^on in dobra hraca se dobi OUUIUO ulica Rossetti 12, m levo. 74 nnenniii^no zna slovenski, italijanski in UU9|IUUIUIId, nemški Želi služb > prodajalke ali blagajnič&rke tukaj ali na deželi Poaudbe pod „Marljivost" na inseratni oddelek Elin >sti. 5 6 flHHo 66 meblirana sobica. Fameto 44 mezanin, UUUa vrata 20. 75 Rac tO t/ropi io g prikloplenim poslopjem, nCdiavidUJd gredi Buljucca, se proda za K 30.000. Zadostuje majhen nada vek. D uga gostilna s poslopjem Bredi Bazovice K 32.000. Tudi zame njava. Acquedotto 9, Kremser. 77 Mackp 86 "P03°i»i0: ciganke, lovci, vrtnice, muoi\(š dimnikarji, slikarice, domino in razni drugi kostumi. Sprejemajo so naročila za društva. S. Sebastiano 6, vrata 7. 1H Rokoko kostima, tielno tudi prodata po dobrih pogojih. Naslov na inseratni oddelek Edinosti. 59 ICPPm kaPitaUata aU oodruga s 10.-15.000 E IdUCIll za izkoristit važno itnajdbo. Ponudbe inseratnemu oddelek Edinosti pod „Gotov dobiček". jo v Plirlnvita Prilita» partij* Singerjevih šivalnih UUUUVlin strojev, nakupljtnih na dražbi, se proda po najnižjih conah s triletno garancijo. Šivanj« -----po najnovejšem zistemu E 110*—, bolj K 64'—. Preproda alcem primeren popust. in vezenje enoBtavni K —. .rreproaa aicem primeren popust. Ulica S Caterina 7, dvorišče. 53 Cnanndipna z večletno prakso v slaSfičarni, UOSpUUIClla ieli služoe kot blagajničarka! -r. - , „ .. -_„ . . . .. , Gre tudi na deželo. Ponudbe pod „K. A.u poitno v Celovcu iz Berolina 235 M kakor darilo ie žeče glavna pošta, Trst 46 flflria 86 mebiirana soba, prvo nadstropje, šepali UUa ratni vhod. & Pietro, Škorklja 8. Bojan Fani Zeleznik. 64 Pozor Slovani! rsT'UMS gostilno (z diplomiranim vinom) od gosp. Kovači«?* v ul. Giulia St. 13 (nasproti Ijudskrga vrta). Toči' bom najboljša dalmatinska vina po nizkih cenah Splitsko in viško vino : staro (črno) 80 vin., novo (črno) 88 vin, belo ... 88 , opol . . 88 „ Črz cesto ... 80 vin. Dobra domača kuhinja, mrzla in topla jedila v vea kem času Obed po 48 vin. (24 krajcarjev). — Gostilna je pripravna za shode, prijateljske večere seetanke itd. Priporočam se slovanskemu občinstvr n Članom NDO, da bi me podpirali. Za mnogoštevilni obisk se priporoča ANTE DVORNIK. 240t Anton Novak, brivec bL" vedere Št. 57, .se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk- — SVOJI K SVOJIMI_2661 Brivska dvorana, Rojana in okolice, se priporoča brivska dvorana r ulici Montorsino 7. Za dobro po* strežbo Jamči Štefan Vukomanovič, brivec. BRIVEC jV Andrej Rojic TR8T - ULICA ACQUEDOTTO št. 20 Hlglenična In dstora postrežba. Se prlp«r*6a za oblah. Trgovina kuhinjskih sss potrebščin ss Trst, ul. Commerciale 3. Velik izbor kuhinjske in sploh hišne priprave, poreelane in ste-klovine, luei in lesenih priprav. Damska krojačnica A.RIEGER = TRST = ul. Barriera vecchia 33, vrata 13 izdelajo vsakovrstne OBLEKE po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, bluze za gledališče In vsakovrstna druga dela po zm rnih cenah. s Do vržena izdelba : Krojačnica Vek. Terzo Trst, ulica Fonderia štev. 4, I n. Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev. SVOJI K SVOJIMI Silvestro Ricci Trst, nI. deU'Istria 79 (Zg. Čarbola, Ponzano sap) Zaloga cementne opeke v veliki izberi, izvršujejo se tiskarska dela. Cene nizke. ■ Zahtevajte povsod * „specij lno mazilo za Čevlje ' w JJ J "S »o O ft « w co T3 cC £ ■Mna^- - NOVA GOSTILNA Trst, ulica del Rivo št. 17 toči najbolje istrsko črno in vipavsko belo vino ter vedno sveže pivo. = Domača kuhinja! ===== MRZLA in GORKA JEDILA vedno ...... na razpolago ! ------ Najtočneja postrežba. ZMERNE CI&E. Back&Fehl splošni nnlformskl zavod Trst, Acquedotto 12 Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri Za trajno delo v Ljubljani ■e sprejme izurjen ln noten tesarski poslovodja (polir) zmožen sloven-čine in nemščine ter strokovno izobražen. — Ponudbe z zahtevo plače na : A TON STEINER, mestni tesarski mojster - LJUBLJANA. - :: Nizke cene :; Gualtiero Cozzio Paato San GUvannl I lm Torreate (a as prati Cbloul) Trst PRVA brusarska :: DELAVNICA :: ua električni motor. Bogat izbor SkariJ brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las. LUN A" Hedos gljivo. — Brez duha. Najaveueijie. Bres AkodjJlvlh. primesi Se ne snil. VsdrSoje nanje mehko. — Zavra6»Jte poneiedbe. —■■ ■ Salon Pranje glave, česanje, barvanje las, izdelovanje in veliko skladišče lasuljarskih del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. □. gospem lasuljar, Trst, ulica G. Carducci štev. 9. Novo pogrebno podjetje, Tist (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON 5t. 14 02.) Prevoz mrlicev na vse kraje Zastopstvo s prodajo po^re>>nili predmetov: J. MRZEK, Opfilne St. 170; T. VITEZ v Nabrellni na trgu pn cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noflhere); F. BRNETlO v Skednju. = Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od naj enostavnejših do najDolj lnksmjoznih. Krasna izbira vencev iz umetoega cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste z kovine in raznovrstne iz lesa, pajČolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in droge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemalo v lastnih prostorih zaloge podjetja uL Tesa št. 31. telefon 14C2. Družabnik m u -avitelj H ŠTIBILJ.