Poštnina plačana v potovfnT
Mormonki
Cena 1 Din
A"'
Leto IV. (XI.), štev. 290
Maribor, torek 23 decembra 1930
»JUTRA«
Izhaja razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri pošlnem ček zav. v Ljubljani it. 11.409 V*lia mesečno, preieman v upravi ali po pošli 10 Din dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uradu. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglasi po tarifu
Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulici It. 4
Smrt Vintile Bratiana
VČERAJ JE NEPRIČAKOVANO UMRL VODJA RUMUNSKE LIBERALNE STRANKE, BRAT VELIKEGA RUMUNSKEGA DRŽAVNIKA JONELA BRATIANA.
Španija na razpotju
Španija je mencla najmanj evropska de-tela v Evropi. Visoki Pireneji, ki jo zapi-r3jo proti Franciji, so ji skozi stoletja oču ^ali več pestrih posebnosti kakor Rusiji. Vendar je med obema deželama radi te odrezanosti od Evrope toliko sličnosti, kakor je površen opazovalec ne bi nikoli Prisodil. Obe deželi sta kot vrata v Evropo čuvali in varovali njene narode pred vPad.i drugih, kar sta cesto plačevali s svojo svobodo, le s to ražlikc, da je Ru-s‘ia v tatarski sužnosti izgubila, Španija ha z gospodarstvom mnogo kulturnejših Mavrov le pridobila. Saj Španija še da-ni dosegla kulturne stopnje svojih nekdanjih gospodarjev.
* Vse, značaj, umetnost in zgodovina Spancev je nekaj posebnega, nekaj, kar Pripada rasi, ki je menda najbolj živo občutila nasprotje med obema življenskima perspektivama, med snom in resničnostjo- Ta problem, ki se ga dotikajo skoro ^si španski umetniki, je gotovo najgloblje, pa tudi najjasneje zajel Cervantes s svojim sanjavo zanešenim Don Kihotom jn suho realnim Sancho Panso. To sta *Panska junaka, ki ju je Cervantes brezobzirno postavil na oder, prav kakor dolgo po njem Rus Gogolj, marsikomu v bosmeh. To sta dve generalni lastnosti Spancev: sanjavost žarke južnjaške romantike in tuji hladni racijonalizem.
Ako si prenočimo ti dve lastnosti, posebno prvo, ki je bila doslej za Šnance vedno pomembnejša, nam bo marsikaj v njihovi zgodovini jasno: avanturizem o-osvcjevalcev Amerike, strast inkvizicije M vse, ker je za špansko zgodovino značilno. Ali ni v donkihotizmu tudi vzrok "Panskega Iderikalizma? Saj cerkev niti v Rimu ni imela take oblasti, kot jo je 'biela in jo ima še na Španskem.
Kljub temu so se že zgoda! na" j.
so hoteli rešiti Španijo, ki je
BUKAREŠT, 23. decembra. Včeraj je nenadoma preminul znani rumunski državnik, vodja liberalne stranke, Vintila Bratianu. V nedeljo je odpotoval na svoje pcsestvo v Mihaesti, kjer je namera-! ve! prebiti božične praznike. Bratianu je že dalj časa bolehal in trpel zlasti na poapnenju žil. Ko je šel popoldne na sprehod, mu ;e postalo nenadoma slabo in se je sredi drevoreda zgrudi! nezavesten na tla. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je Bratiana zadela kap in da mu je vsa desna stran otrpnih. Prenesli so ga takoj na dom, kjer pa jo ob pol 10. zvečer umrl, no da bi prišel k zavesti, ko ga je že v drugič zadela kap.
j Pokojni Vintila Bratianu le bil star 62 let jn je bil rojen v Bukarešti kot sin l znanega državnika in ustanovitelja liberalne stranke. Jona Bratiana. Skupno s i svojim starejšim bratom Jonelom so je ! že zgodaj posveti! politiki in prevzel ž njim nasledstvo po svojem očeta. Ko je |1. 1927 umrl njegov starejši brat Jon&i,
največji rumunski državnik in ustanovitelj Velike Rumunije, je prevzel vodstvo stranke Vintila, ki je bi! že pred svetovno vojno bukareški župan. Po vojni je bil Vintila Bratianu ponovno finančni minister ter je izvedel mnogo važnih finančnih In gospodarskih reform. Največ-je zasluge pa si je pridobil s stabilizacij leja in uravnoteženjem proračuna v dobi. Ko je grozil Romuniji že finančni polom. Po bratovi smrti je postal ministrski predsednik in je ostal na čelu vlade do !. 1928, ko je prišel na krmilo Maniu. Od tedaj naprej je bila liberalna stranka v najhuiši opoziciji proti sedanjemu režimu. Vintila Bratianu se je tudi z vso odločnostjo upiral povratku kralja Karla v Romunijo, kar pa je dovedlo končno do razkola stranke same.
S smrtjo Vintile Bratiana je izgubila liberalna stranka svojega najodličnejšega voditelja, Rumunija pa dobrega patri-jota in sposobnega državnika.
Namerouana rekonstrukcija španskega kabineta
PARIZ, 23. decembra. Kakor poročajo
tukajšnji listi iz Madrida, se pripravljajo v španski vladi znatne izpremembe. Novo vlado, ki naj bi predstavljala kooperacijo med konservativci in liberalci, bo najbrže sestavil voditelj katalonskih liberalcev Camho, vstopisa pa bi v vlado tudi Sanchez, Guerra in La Cierva. Aretacije španskih revolucionarjev se nadaljuješ. Razen številnih civilistov je bilo arretiranih tudi več oficirjev.
bol,
Zopet čef cit u italijanskem
proračunu
RIM, 23. decembra. Ministrski svet je sestavil proračun za I. 1931-32, ki upošteva tudi že znižanje uradniških pre-vedno j jemkov, a izkazuje kljub terno 575 milijo-
J propadala. Dokaz propadanja je iz- i nov lir primanjkljaja. Dohodki znaša jo za
Po prevratu je bil več let poljski poslanik v Stockholmu, nakar je bil poklican v zunanje ministrstvo kot državni tajnik. V mlajših letih se je udejstvoval tudi kot pisatelj in novinar.
□sočna megla u Rngliji
LONDON, 23. decembra. Nad Londonom in velikim delom Anglije visi že več dni nenavadno gosta megla, ki je povzročila velike motnje v železniškem, pomorskem in pocestnem prometu. Radi megle je bilo tudi že mnogo človeških žrtev. Samo v Londonu se je včeraj smrtno ponesrečilo 7 oseb, 20 pa jih. je bilo ranjenih. Po mestu so morali postaviti posebne žaromete, da je bilo vsaj deloma mogoče regulirati promet. Po lukah je vse polno ladij in parnikov, ki čakajo na izpremembo vremena.
|tba skoro vseh kolonij, ki so storile ^Panijo nekdaj za najbogatejšo državo na svetu. Ti budje, napolnjeni od ranibtigne-8a duha Pansovega, so se odločili, da na-tedijo iz Španiie evropsko deželo. Poizkusov je bilo dovolj, če se spomnimo Španske republike iz 70tih let, kriticizma Generacije iz 1. 98ih in zadnjega vojaškega upora. Ali pa bo evropeizacija, do katere bo kljub vsemu prav gotovo še pri-S'o, sanjavim neodločnim Špancem, ki tebijo trdo roko, v korist — bog ve.
In h koncu: ali ni v tej evropeizaciji, Uo kateri sedai stremijo, analogija s sečnjo industrijsko Rusijo, ki hoče pnko-jteti vso staro sanjarijo in vse, kakor tr-lo, temeljito iztrezniti?!
odstop turškega finančnega
MINISTRA.
ANGORA, 23. decembra. Finančni mi-,lster Šukri bej je iz zdravstvenih raz
1119 milijonov manj kakor lani, dočim so bili izdatki zmanjšani le za 378 milijonov, Odločilno vlogo igrajo izdatki za vojno in mornarico.
•d:
Hoč tisoč žrteu uulkana
LONDON, 23. decembra. Število žrtev vulkana Merapija na otoku Javi znaša že nad 1000. Vsa pokrajina je polna du-Sljivih in strupenih plinov. Ognjenik še vedno bruha z nezmanjšano silo in se je bati, da bo število človeških žrtev še znatno narastlo. Oblaki so odposlale v prizadete pokrajine vojaštvo, da pomaga prebivalstvu rešiti, kar je sploh še mogoče.
Moui poljski poslanik u Berlinu
VARŠAVA, 23. decembra. Za poljskega
Sov odstopil. Njegov naslednik še ni poslanika v Berlinu bo Imenovan dose-
^enovan. V političnih krogih se govori, danji državni tajnik v zunanjem ministr-Je njegov odstop v zvezi s finančno stvu, dr. Visockl. Novi poslanik je bil jUformo, ki jo je nameraval izvesti- a se svoječasno v avstrijski upravni službi, 6 temu odločno uprl Kemal paša. ikjcr je napredoval za dvornesra svetnika.
NOVA ITALIJANSKA KRIŽARKA.
RIM, 23. decembra. Tu so spustili v morje novo italijansko lahko križarko, ki je 167 m dolga ter razpo'aga z motorji 96.000 LIP. Oborožena je s štirimi 152 mm topovi ter 3 topovi proti letalom. Nova križarka je najmodernejše opremljena in ena najhitrejših italijanskih bojnih 'adij.
PRVE ŽRTVE ZLOGLASNE OVRE.
RIM, 23. decembra. Novinarja Vincl-guerra in Rendi, ki sta bila aretirana na zahtevo tajne politične policije Ovre radi protifašističnega delovanja, sta bila od izrednega sodišča obsojena na 15 let zapora. Gospa de Bosis in Olga Tentori ste bili oproščeni, istotako Gemeti, Benedet-ti in Marši in sicer radi pomanjkanja dokazov. Razprava proti sinu de Boshove je bila preložena, ker je pobegnil v Š vico.
Lou na pelikane u Filbaniji
Pred nekaj dnevi je bil izvršen iz Tirane zanimiv mednarodni lov v južne, močvirne obmorske kraje Albanije. Lov je bil sam po sebi zelo originalen, ker so lovci lovili — pelikane. Gotovo ve malokdo v Evropi, da žive v Albaniji, v močvirnih in obenem deževnih obmorskih pokrajinah izredno številne jate pelikanov, velikih ptic, katerih težiaa znaša često več kot 30 kilogramov, a je do njih zelo težko priti.
Pelikani se opažajo daleč ob obali, vendar so ti kraji radi malarije in številnih močvirij skoro nepristopni. Izborno organizirani in dobro opremljeni ter oskrbljeni lovski ekspediciji pa se je vendarle posrečilo, da je prodrla v središče gnezdišča pelikanov, toda gnezd niti tamkaj ni opazila. Šele po silnih naporih, ko se je povspela po skoro navpični steni do 1.500 m visoko, so naletel! lovci na svoje veliko presenečenje na neki planoti na ogromen pelikanski Babilon. Na stotisoče gnezd je tamkaj in med nje gotovo še nikdar ni stopila človeška noga.
Pelikani so bili v svojem carstvu sicer presenečeni, ker pa niso vedeli, kaj bodo lovci storili, se niso čisto nič plašili. Lovci so najprej opazovali življenje ptic. Takoj so mogli zanikati staro sporočilo, da pelikani, kadar ne morejo naj-tj dovolj hrane za svoje mladiče, s kljunom do krvi okljujejo svoja prsa in hranijo potem mladiče z lastno krvjo. Nasprotno. Pelikani prinašajo v mošnji pod kljunom svojim mladičem ribe in mladiči črpajo iz tega rezervoarja hrano. Kadar pa je kak mladič bolehen ali krmežljav, potem njegovi starši ne pokažejo do njega niti najmanjše nežnosti ali usmiljenja. Tako so lovci opazovali, kako so pelikani nekega bolehnega mladiča neusmiljeno pustili, da je poginil od gladu. Prinašali so pač hrano zdravim mladičem, njemu pa nič.
Pelikani žive tamkaj v velikanskih jatah. na lov pa gredo po več sto kilometrov daleč na odprto morje, ker so v bližini obale požrli že skoro vse ribe. Na povratku so sicer močno obremenjeni s hrano za mladiče, ki jo nosijo v mošnjah pod velikim kljunom, vendar se ne izmučijo kmalu, čeprav so to zelo težke in tudi neokretne ptice. Preleteti morejo brez odmora do 300 km.
Ker se je ekspediciji namen popolno* ma posrečil in so lovci dosegli še več kakor so pričakovali, so napravili celo vrsto krasnih posnetkov te eksotične' ptičje naselbine in se nato vrnili na svoje domove. Albanski kralj Zogti se je osebno zanimal za ta lov ter je izjavil, da bo šel v kratkem tudi sam pogledat, kje se nahajalo ta dosedaj popolnoma nepoznana pelikanska gnezdišča.
Novi podkralj Indije,
ki je bil od angleškega kralja imenovan te dni, je dozdajni generalni guverner \vena šele šest dni poprej, je pobegnil v Kanade Viscount Villinzton.	i	nemško	poslaništvo.
Rekordna revolucija
je bila izvedena te dni v republiki Gua-temali (v severni Ameriki, južno od Meksike). Trajala je samo pol ure in že čez eno uro je nudilo glavno tnesto zopet popolnoma normalno sliko. Tekom pol ure je bila zrušena vlada in vpostav-vljena vojaška diktatura pod generalom Orleanom. Smrtnih žrtev revolucije je bilo 57, med njimi minister vojne. Zrušeni predsednik Palma, ki je to mesto prevzel od obolelega predsednika Sa-
Sfra* %
Mariborski in daeoni drobiš
Urnite nam solo!
In sicer pravo gospodinjsko šolo za naša dekleta! Take šole nam tu pri nas silno manjka! čim dokončajo deklice npr. meščansko ali nižjo srednjo šolo, pa ne vedo kam. Za učiteljišče nima vsaka zmožnosti ali pa tudi veselja ne, na drugi strani pa še danes niso nameščene vse absolventke prejšriih letnikov. Ker dado samo mariborska učiteljišča letno nad 100 novih učiteljic, je razumljivo, da ne more biti mesta za vse. Prav tako so trgovska akademija in razni trgovski tečaji naobrazili že toliko moči, da je delovni trg z njimi tudi prenapolnjen. Kam tedaj? Danes res ni v Mariboru šole, kjer bi se dekleta lahko izobrazila tudi za druge ženske poklice, kakor sta učiteljski In trgovski! Kako zelo se iščejo na obražene voditeHce za večja gospodinjstva, bodisi enodružinska, bodisi za večja podjetja, v krajih, kjer je razvit tujski promet. Kako potreben je zavod, kjer bi se naobrazile domače vzgojiteljice, ki morejo biti obenem gospei z nasvetom v oporo pri gospodinjstvu! Dekleta z dežele, ki imajo doma trgovino ali gostilno, ali tudi oboje, iščejo šole, kjer bi se naobrazile i v gospodinjstvu in v trgovskih ali gostilniških poslih, kolikor so potrebni za tak obrat.
Taka šola bi bila lahko »Vesna«, saj je ravno ta zavod namenjen višji naobra^bi deklet, v ta namen ga je tudi občina svoj-čas postavila! V njem je bila takrat odlična gospodinjska šola, trgovsko na-obraževalni oddelek, izborni tečaji 'a pouk v tujih jezikih, obrtna šola za pov-zdigo domače obrti itd. Danes je v »Vesni* le del vsega tega, akoravno vrši učiteljstvo svo;e dolžnosti v popolni meri,
o	čemur pričajo krasne razstave in laka va priznanja onih, ki poznajo delovanje njenih absolventk. Krivda leži samo na merodajnih činiteljih, ki so skorcd'i pozabili fundirati zavod z gmotnimi sred sivi, ki so mu posvečali vse premalo skrbi, ki so mu odvzeli učne moči. Vi so dovolili prostore v »Vesni« za druge namene, da so se morali njeni razredi stisniti, itd. Vsakokratne prošnje in intervencije ravnateljstva niso našle pravega odmeva. Ob takih razmerah je neizogib-no nazadovanje, in je storjen velik greh na naobrazbi naših deklet!
Dr. Steinwender, nemški poslanec in politik, je rekel nekoč: »Ako smo imeli pogum, da smo 40 let hodili to napačno pot, imejmo še pogum iti nazaj po njej!" Dajte nam zato »Vesno«, kakršna je bila, ki bo mnogim v prid in ki je ideal miših mater, ki ne vedo kam s svojimi hčerkami! V zavodu naj bi bila predvsem prava triletna gospodinjska šola. kjer naj bi se gojenke ne učile !e kuhanja in šivanja in drugih gospodinjskih o-pravil, ampak prav tako predmetov, ki jih mora znati naobražena gospodinja. Vzemimo samo poglavje o vzgoji otrok! »Matere bi vzgojene otroke rodile, ako bi same vzgojene bile!« Potem ie potreben pouk v negi bolnikov, kako prav pride gospodinji znanje kemije, pouk v vrtnarstvu, perutninarstvu, itd. Dekleta z dežele, ki imajo doma gostilno ali trgovino, rabijo poleg znanja o gospodinjstvu tudi trgovske izobrazbe. Vsega tega se lahko nauče v teh treh letih! Poučevati bi se morali še drugi predmeti, ki so potrebni za splošno naobrazbo naših gospodinj. Tako naobražena dekleta bodo kaj lahko dobila primerno službo, posebno še, ako bo zavodu priključen posredovalni biro za take službe, z nekoliko reklame v drugih listih bo ktnaiu znan!
Obrtna šola »Vesne« pa naj bi bil nekak vrelec za povzdieo domače ženske obrti. Tu naj bi se vršili razni tečaji za te ženske obrti, na ta način bi ohranili mnogo našega narodnega blaga.
Iz vsega sledi, da je tak zavod nuino potreben pri nas, in da ga ie mogoče oži-votvoriti, samo nekoliko dobre volje je treba pri merodajnih oblasteh in pojde! Zavod bo takoj prenapolnjen, kakor ie bil pred leti. K temu vprašanju naj bi se o-glasil še kdo, 'Komur je naobrazba naših deklet pri srcu!
Sreski kmetijski referent za dravograjski srez
uraduje vsako sredo in petek za stranke, ki želijo razna pojasnila in nasvete v kmetijskih zadevah. —
Obdarovanje šolske maldine v Radvanju.
V	lepo okrašenem velikem razredu radvanjske šole se je vršilo v nedeljo v navzočnosti občinskega odbora, okrajnega šolskega sveta, zastopnikov radvanjskih društev in številnega občinstva božično obdarovanje šolskih otrok, ki so kar kipeli navdušenja. Vsakdo je dobil kako darilo, ubožnejša deca pa na'potreb nejšo obutev in obleko. Mnogo pridnih rok je bilo na delu, da se je omogočila ta hvalevredna prireditev. V hvaležnosti o-trok imajo pač vsi najlepše zadovoljstvo. Nad 200 otrok je bilo obdarovanih. Z deklamacijami in petjem pod vodstvom marljivega učiteljstva so se oddolžili mal čki svojim dobrotnikom in jim pri odhodu priredili iskrene ovacije. Občinski odbor se tem potom prisrčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu prireditve, posebno pa g. Jurkoviču, upravitelju Habjaniču, g. Rotu in mariborskim trgovcem, ki so drage volje priskočili plemeniti akciji na pomoč. —
»Sin belih planin«,
ta krasni planinski film z divnimi naravnimi posnetki in senzačnimi doživljaji, je povsod vzbmal zanimanje in občudovanje ne samo planincev, ampak vsega občinstva, kjer koli so ga igrali. V Mariboru ga predvaja ZKD od 25. do 31. tm. v Grajskem kinu. —
I	Mestno	kopališče.
I	Parna kopel bo jutri v sredo za moške. Čez praznike ostane kopališče zaprto.
Male nabavke In davek.
Ministrstvo financ, oddelek za davke, je odredilo, da v slučajih, ko gre za male nabavke, predvidene pod točko 13 člena 86 zakona o državnem računovodstvu, ki se vrše neposredno in brez javne ličiti, ije potom komisije in če iste tie presegajo svote Din 10.000, ni treba predložiti potrdila davčnih oblasti o plačanem davku. —
Lepo človeško delo.
Društvo državnih policijskih nameščencev in upokojencev v Mariboru ie 19. t. m. najbednejšiin vdovam in sirotam svojih umrlih članov po stopnji potrebe poklonilo kot božično darilo izdatne denarne podpore. V tekočem poslovnem letu je društvo svojim članom, vdovam in sirotam izplačalo nad 11.000 Din na podporah in za 3 smrtne slučaje na posmrtnini 6CO0 Din. Vsekakor lepo človekoljubno delo.
Davčna uprava v Mariboru
opozarja vse javne korporacije, politične, cerkvene, šolske občine, društva, družbe (javne trgovske družbe in slične) zadruge itd., ki posedtrejo kokor?nekoli nepre rničnine (zemljišča in stavbe) ter morajo plačati dopolnilno prenosno takso, da predložijo glede vsega nepremičnega premoženja s pritiklinami vred predpisane taksne prijave v svrlio odmere do-po'ni!ne prenosne takse za novo petlefiT, ki prične s 1. januarem 1931 ter traja do 31. decembra 1935. Te prijave je predložit! davčni uoravi najpozneje do IS. januarja 1931. Kdor ta rok prekorači, temu se bo predpisala ta taksa v dvojnem znesku za celo petletje.
Društvo Jugoslovanskih akademikov v Ptuju.
Dne 25. decembra se bo vrši! ob 15. članski sestanek v Narodnem domu. Ude ležba za vse člane strogo obvezna. Odbor. —
8 src v Yk Inskem taktu,
99% zvočna filmska revija. Prva filmska premljera v Mariboru! Najznamenitejše filmske zvezde! Predvaja se le enkrat v varieteju Buffalo na Silvestrovo v Unionski dvorani! —
Zadruga za rejo perutnine v Mariboru
priredi izlet v Wagno pri Lipnici v svrho ogleda tamošnjoga državnega kokošjega vzrejališča. Ker je za vsakega perutni-narja v sedanjih časih velike važnosti, da se tudi nazorno seznani z napravami vzorne kokošierele, se vabijo vsi, ki se za stvar zanimajo, da se priiaviio najpozneje do 27, t. m. na naslov: St. Žnuderl, Studenci pri Mariboru, Slomškova ul. št. 17. Obenem naj se vpošlje potni list v svrho oskrbe avstrijskega vizuma, ki stane za udeležence 10 Din. Izlet se bo vršil dne 6. jan. 1931. Odhod z glavnega kolodvora v Mariboru zjutraj ob 6.40, povratek popoldne ozir. zvečer. —
fDariborsku qlečaiiiče
REPERTOAR;
Torek, 23- decembra. Zaprto.
Sreda, 24. decembra. Zaprto.
Četrtek, 25. decembra ob 15. uri »Ala-din«. Otroška predstava. —- Ob 20. uri »Grof Luksemburški«. Prvič v sezoni.
Petek, 26. decembra ob 15. uri »Aleksandra«. Kuponi. — Ob 2P. uri »Lutka«. Kuponi.
Sobota, 27. decembra ob 20. uri »Prodana nevesta«. Kuponi.
Nedelja, 28. decembra ob 15 uri »Ala-din«. Otroška predstava. Kuponi. — Ob 20. uri »Grof Luksemburški«.
Dramatičen večer Rdečega križa na Pobrežju.
Krajevni odbor Rdečega križa na Pobrežju priredi dne 26. decembra, na Štefanovo, dramatičen večer v dvorani Rojko. Vprizorii se bo »Tat v mlinu«, veseloigra v treh dejanjih. Začetek ob 19. uri. Čisti dobiček gre v dobrode'ne namene. Novi rezervni pešadijski podporočniki.
Z ukazom Njeg. Vel kralja so sledeči Mariborčani imenovani v čin rezervnega pešadijskega potporučnika: Gujo Hreščak, Milan Jaklič, Reinhold Jeglič, Karl Kopič, Anton Kump. Josip Laznička, Rudolf Senica, Josip Strojan, Josip Vrecl in Viado Weixl. —
Prepovedano postajanje avtomobilov
v Ulici 10. oktobra.
Predstojništvo policije je na podlagi mnogih pritožb odredilo, da avtomobili no smejo več postajati v uiici 10. oktobra-Zadnje čase so kar cele kolone avtomobilov stale v tej ulici in odtam vozile po raznih prepovedanih ulicah, ki so zelo ozke in za osebni promet niso dovoljene. Tudi so vozili avtomobili vkljub prepovedi po Barvarski ulici in po takih ulicah ogrožali osebno varnost. Policijski komi-sarijat opozarja, da ie na Slomškovem trgu dovolj prostora za postajanje, in bo proti vsem, ki bi kršili te odredbe, naj-strožie postopal. —
Obesstna ograja ob Ruški cesti j’ mestoma v tako pomanjkljivem stanju, da predstavlja resno nevarnost zlasti za voznike. Na več mestih manjkajo železne traverze, l^er je cesta v zim! skoro vedno zledenela in ker je breg od ceste proti Dravi zelo strm, je velika venetnost. da bo kak voz s ceste zdrčal nekega dne v Dravo, ako ; oklicane korporacije ne bode izvršile remedure. in to čimprej.
Kakor velblod! hodik) te dni po mestu mestni pismonoše, Natovorjeni so s vsemi mogočimi »po-šil:kami brez vrednosti«, prazničnimi voščili ter paketi. Sopihajoč se nenjajo po vijugastih stopmicah navzor in morajo — ''^češ nočeš — biti dobre volje; saj vendar prinašajo vsem naslovnikom vse dru go, kakor prozaične račune in opomine... — Voščila prinašajo in srečo želijo za novo leto. —
Prve žrtve večerne poledice beleži nezgodna kronika. Včeraj popoldne >e padla v Koroščevi ulici 80-letna Pavla Hnmtin tako nesrečno, da si je zlomila desno roko nad komolcem. — •Sinoči okrog polnoči pa je padel na ole-denelih tleh Ob bregu 54-letni Roman Jedlička ter dobil poškodbe nad tilnikom.
Neprijeten avtomobilist.
Prevoznik Ferdo Matel je včeraj vozil s praznim vozom po Ruški cesti. Pred hišo št. 25 mu je pridrvel naproti tovorni avto, ki je zadel z zadnjim delom tako močno v levega konja, da mu je razparal kožo od pleč do stegna in ga podrl na tla. Nato je zadel še v voz in ga potisnil z desnim kon em vred ob ograjo. Za trenutek je sicer nostal, pa takoj spet oddirjal naprej. Matel, ki je imel posla s svojimi konji, radi tega in pa ker avtomobil sploh ni imel razsvetljenega zadnjega znamenja, ni mogel razločiti evidenčne številke barbarskega vozača. —
Izgini! s kolesom in SftflO Din.
Pri tovarnarju Braunu je bil zadnje čase zaposlen kot pomožni delavec 251etni Karl Ferk. Porablali so ga tudi, da je nosil denar na pošto. V soboto so ga poslali, da je nesel na pošto 5712 Din na razne položnice. Tudi je imel seboj kolo, last tovarne, vredno 1000 Din. Ker ga do včeraj ni bilo nazaj ne s kolesom in ne s potrdili, ie tovarna zadeva prijavila policiji. Ferk je domnevno izginil preko meie. —
Popravila In snaženje plfHnlh strojev izvršuje sptecljnlna pnpnvIKnica Ant. Rud. Legat & Co., Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 21-61.	3791
Samo še danes, torek, zadnjikrat RARCAROF A (Požar v operi) 100% sovoreči nemški zvočni film.
V	sredo, 24. dec. je kino radi norme zaprt!
lir** Or«;
Samo še danes, torek, zadnjikrat 3+1=2
V	sredo, 24. dec. je kino radi "orme zaprt!
Predstave v obrh kinih oh delavnikih ob '17	19, 21. uri: oh nedeliah
in praznikih oh 15. 17. 19 in 21. nrt Predorodaia dnevno: od 10 do 12.
ure na hlazaint. XXVI
£POLO KIMO
Četrtek. 25- in petek, 26. decembra Veliki senzacijonelni Božični spored: HIŠA GROZOTE Popolnoma nove in še nevidene stvari. — Nizke cene!!
Statistika socijalnega zavarovanja
izkazuje v Jugoslaviji v 1. 1928 v ;anu-arju 493.394 in v decembru 592.883 zavarovancev, v 1. 1929 v mesecu januarju 555.690, v mesecu decembru 625. *b9, le' tos v mesecu januarju 583.374, v n:e>s* cu septembru 654.966. Statistika izkazuje naj večjo zaposlenost delavcev v Je' senskih mesecih, ko je zlasti v polnem obratu šumska in gradbena industrija, najslabša pa v zimskih mesecih. Število zavarovancev pa v splošnem stalno ra* ste.
Znameniti ruski pevski zbori.
Rusi so znani kot izborni pevci, saj s° dali pred vojno glasbenemu svetu nebroj pevskih velikanov. Tudi v zborih so bili Rusi že od nekdaj vodilni. Kdo se ne spo-minja predvojnega slavnega zbora, ki ie pod imenom »Slavjanski« zadivljal ves svet in ki je bil menda prvi zbor vsega sveta. Vojna je tudi ruskim zborom na* pravila konec. Po vojni so najrazličnejši ruski zbori preplavili vse dele sveta. Stvorjeni so bili večinoma v emigraciji ter so se udejstvovali z manjšim ali več* jim uspehom. Edino eden ruski zbor bi še zaslužil ime »predvojni« in to je že pred vojno poleg Slavjanskega najpomemb' nejši zbor donskih kozakov. A tudi tenu* ni prizanesla vojna furija. Njegovi redki ostanki so se razkropili kot begunci šl' rom sveta in se vsak po svoje udejstvovali. Šele nekaj let po vojni se je energičnemu vodji Sergeju Jarovu posrečil zbrati okrog sebe večino teh drobcev, katere je pomnožil s svežimi izbrani®* močmi in tako je nastal, — skoro se lahko reče, — zopet originalen kozaški zbor. V najkrajšem času se je povzpel do zavidljive tehnične popolnosti ter je letos priredil svojo prvo turnejo v Ameriko, ki pomeni, kakor pišejo ameriški listi, višek uspehoy. Sedem zaporednih razprodani!* koncertov v samem Ne\vyorku. Dne 22' t. m. se je zbor za kratek čas vrnil v Evropo, da zadosti nekaterim že prei prevzetim obveznostim. Maribor leži & sreči zboru medpotoma in tako bo tud1 imel priliko zopet slišati ta s slavo ovefl' čani ruski zbor dne 7. januarja 1931.
TRENCHCOATl, površniki, hubertuspiašči, usnjeni jopiči* 300 vrst krzna, pliši, snežni čevlji, sne* žni škornji, galoše, kakor tudi vse id#' nufakturno blago na obroke. ORN1& Maribor, Koroška cesta 9.	XLll|
Samci In male obitelji
jedo poceni in dobro le v javni kuhinji f* Slomškovem trgu 6. —
Te dni sem ogledoval
izložbe mariborskih trgovcev po AleK' sandrovi cesti. Šel sem tudi mimo izložbe Prometne bančne dru žbe z o. z. 1,3 Aleksandrovi c. 19. Človek se nehot® mora pred to mično izložbo ustaviti, izložbi vidite krasen »rog sreče«, ki siP' Ije zlat in srebrn denar. Oko se Vam u' stavi tia srečkah državne razredne lot®' rije, poleg tega pa opazite tudi srečke J®' dranske straže, Ratne štete, srečke srb' skega r,'očega križa in tobačne sre8ke’ Misleč, da bom z eno takih srečk naPra' vi' svoji ženi največje veselje, stopic1 lokal ter kupim srečko. Zena me do/**, pohvali in pravi vesela, da sem ji izbr®1 res najpametnejše božično darilce. —'
VMartboru, 'dne 23. XTT. '1930.
BUH
v r A r r. v t v t..?,.,
EtMWiH!jiKrrr.v.v	:;	r
' "LSES'*.1	Tv
•fmn S.
Pred nakupom kateregakoli apajata Vam pF^orožamo, da pršsnariaJe istega x od^oaarjaiožo „N9RA(i ©pravo
#
3
Zassoasiao - I. WBPPUK3S3. ^11110©
Za ©raviSn© orc^anli t*©?©£-fe©v ^ železniškem ©brat«
JO!
p;
.w«B?zis8i^3^^
.fete UL s —
izbiro!
lastopsiv®
V zadnjem času se vedno češce ponavlja, da se nezgode, ki se pripetijo vs^ed železniškega obrata, obravnavajo po časopisih in vsled tega tudi v privatnih razgovorih, na način, ki ne kaže nikake volje za dosego pravičnega in stvarnega razčiščeni, temveč je posledica enostranskih informacij posameznikov, ki pri tem zasledujejo svoje oseone interese. Ker pri tem ne gre toliko za ugled Posameznih funkcionarjev uprave, kolikor za ugled ustanove in države, koj: .ast-nice podjetja, smatra direkcija državnih žeieznic v Ljubljani za svojo dolžnost, da tem potom opozori občinstvo r.a pravo stanje in pravilne odnošaie med upravo in občinstvom.
Za občinstvo so najvažnejše nezgode Privatnikov vsled železniškega obrata Pri tem se zelo rado pozablja, da so železnice občekoristna naprava, ki jo vzdržuje država, torej davkoplačevalci- In vendar se pri vsaki nezgodi jjonavlja splošna tendenca, naj škodo plača, ali ic kriva ali ni kriva, železniška uprava. Železniška uprava nima interesa na po
nezgode nadzornika proge Kolariča v Zagorju se je predbacivalo upravi, da je kriva nezgode, ker je nadzornik proge moral nadomestovati istočasno tudi sosednjega nadzornika, kjer ni poznal krajevnih razmer. Take substitucije, ki so navadno le kratkotrajne, se vrše sporazumno z osobjem in v korist osobja, ki bi drugače mnogokrat ne moglo izkoristiti svojih letnih odmorov v zabeljenem času. Diktira pa to splošna situacija vse-obče štednje v državi. Nepoznanje krajevnih razmer bi po tej logiki moralo dnevno dovajati do smrtnih nezgod neštetih železničarjev, ki vršijo svojo službo kot nadomestniki, zdai tu zdaj drugod. Vzrok nezgode, ki bi jo lahko no-□ snil le Kolarič sam. leži najbrž v kaki s1iičaini raztresenosti, ki jo doživi dnevno skoro vsak človek, in ki pri običajnem človeku povzroči mogoče malenkostne ali nikakih posledic. ;vi železničarju pa se s tem povzročijo lahko iež-težko materiialno škoda
Grobišče iz 30 letne uojne
Pri kopanju temeljev za neko novo zgradbo v Algringenu v Lotaringiji so naleteli delavci v globočini 60 centimetrov na velik kup kosti. Ko so se podobne najdbe ponavljale tudi na raznih drugih mestih, je stavbeno vodstvo ob-
Spori
Smuški tečaji na Poharju
Zimskošportni odsek SPD Maribor -
uiufc.n	.v,	       Ruše	priredi	za časa božičnih počitnic, to
vestilo o dogodku policijo. Oblasti, ki se | je od 25. 12. do 1. 1. 1931 sledeče tečaje:
i	••	__«-11,.«. ti.:.r* r* I *	i	 •	mr____~
bavijo s tem zanimivim odkritjem, so mnenja, da gre za kosti vojakov, ki so padli tekom tridesetletne. vojne od 1. 1613 do 1648. Pred Aigringenom so se vršili namreč za časa verske vojne.,silno krvavi boji in so tedai hrvaški vojaki mesto popolnoma porušili. Najdene kosti so bile zbrane in potem pokopane v skupnem grobu na občinskem pokopališču.
Božični prazniki za kaznence
za začetnike pri Mariborski koči:
pod vodstvom znanih smučarjev gg. inž. Rungaldiera in poručnika Ogorelca. Celodnevna prehrana znaša za ta tečaj Din 30.—. Zbirališče dne 25. 12. 1930 ob 8. uri pri Veliki kavarni, od koder je skupen odhod z autobusom do Reke. Prtljago je vzeti s seboj. V Reki bodo na razpolago konjički, ki bodo proti mali odškodnini nesli tovore do koče;
2. za že izvežbane smučarje pri Klopnem vrhu pod vodstvom saveznega na-stavnika gosp. Tavčarja iz Ljubljane. Celodnevna penzija Din 30.—. Odhod iz Maribora dne 24. 12. Ob 13.18 in 17. uri, ali dne 25. 12. ob 5.40 zjutraj, odnosno 13.18. Prijavnina Din 30.— za osebo. Prijave
tvarjanju pravega stanja ter bo škodo, jčne slučaje uporablja v agitaciiske svr
ke nezgode s težko materijalro škodo ali,	■	.
celo s človeškimi žrtvami. Gotovo oa r»i; častno besedo zavezati, da se po praz-nravično niti pošteno, ako se take tragi-! nikih zopet vrnejo v_ kaznilnico. Ravna
NEW-YORK, 22. decembra. Ravnatelj kaznilnice v Montgomervu je napravil izreden poizkus. Dovolil je namreč 350 kgznencem, da prežive božične praznike
v krogu svojih rodbin. Vsi kaznenci so *	    *
dobili dovolj časa, da so se mogli pravo- sprejema do 24. 12. do 17. ure g. Bureš časno odpeljali domov in nemoteno pre-jMedo v Vetrinjski ulici. Za tečaje vlada živeti praznike. Kaznenci so se morali, s veliko zanimanje, saj se je poleg mnogih
telj je prepričan, da bodo kaznenci svo-
ki j0 je po stvarnih in nepristranskih ugotovitvah prizadeja'a komurkoli, tudi poravnala. Dolžna je pa pri tem varovati ugled in interese države.
V pojasnilo navedemo par slučajev:
V vseh modernih državah ;e baš vsled vedno močnejšega cestnega prometa tendenca, da se odpravi čim več cestnih zapornic, pač pa da se pasanti vzgojijo k čim večji pazljivosti. Statistika železniških nezgod na prelazih jasno kaže, da so nezgode bolj pogoste tam, kjer so prelazi zavarovani z zapornicami, kakor na prostih prelazih, neglede na to, c'a povzročajo zapornice velike izgube časa zlasti za avtomobiliste. Krivda leži pri takih slučajih večinoma na nepazljivosti, nepravilni vožnji ali na nesrečnem slučaju, krivda železniškega osobni je zelo redka. V zvezi s tem smatramo za potrebno opozoriti vse občinstvo, zlasti pa avtomobiliste, da predpisuje novi zakon o železnicah za javni promet, ki velja od meseca oktobra, da mora vsakdo, ki hcfČe pasirati nezavarovan železniški prelaz, obstati in pogledati, ali ne prihaja s katere strani vlak. S tem zakonom je pač na pravičen način varovan interes države, nikdar pa ni mogoče dovo'jr.o preprečiti nepazljivosti in malomarnosti. ki je največkrat povod nezgodam.
V zadnjem času niso redki slučaji, da kdo izmed potujočega občinstva pade Jz vlaka. Krivda se po navadi pripiše železniškemu osobju, redkokdo pa uvideva težko službo osobja, zlasti pri navalih občinstva. Kljub navodilom, ki so nabita v vozovih, - in opozorilom uslužbencev, ki se jih rado smatra za šikane, mnogi Potniki najraje slonijo ob vratih, izstopajo na napačni strani in pustijo vrata za seboj nezavarovana, kar drugemu Potniku lahko povzroči smrt. Zopet se krivdo rado pripisuje upravi in njenim uslužbencem.
Uprava se zaveda, da je delo, ki je ■/r-Šijo železničarji, odgovorno, težko in nevarno. Mnogo železničarjev plača in konča to delo s svojim življenjem. Zavedati se pa mora uprava tudi tega, da Si tisoči potnikov zaupajo svoje življenje in premoženje, ter da mora to delo vršiti ne samo z nezmotljivimi stroji, temveč glavno s svojimi uslužbenci, ki so kakor drugi budje podvrženi vsem človeškim slabostim. Jasno je, da v takem Položaju ne zadostuje povsod in pri vsa kem dobra beseda, niti ni mogoče pri Vsakem pregrešku klicati na pomoč kazenskega zakona. Uprava ima svoje Predpise in svo;e kazni. Toda, kakor se ^ado kritizira upravo, da ne vrši svoiih dolžnosti, in ne poučuje svojih-uslužbencev, kadar gre za nezgodo kakega ?a Sebnika. tako :e nasprotno zonet nnrnva kriva, kadar do'eti nesreča kakega železniškega uslužbenca. V slučaju smrtne
»vi j * *	.	.	.	j
he proti upravi in državi. Največkrat j |° obljubo tudi izpolnili. Zanimivo je, da dostavljajo časopisom take, namenoma 'e ^ odstotkov kaznencev, ki jim je :
potvorjene vesti demagoško razpoloženi železničari sami, na kar se pod krinko »stvarne kritike* raznesejo med državljane, gotovo ne v korist države in njenih podjetij, niti v korist železničarjev.
5mrt nemškega učenjaka na laui
O tragični smrti nemškega učenjaka Wernerja Borchardta iz Hamburga. Ki je j s svojim asistentom padel baje v žrelo | vulkana Merapiia na otoku Javi. so d osla
dovoljen božični dopust, obsojenih v dosmrtno ječo.
Zagrebčanov prijavilo tudi nekaj iz Karlovca in celo iz Osijeka. Radi tega opozarjamo vse one, ki se mislijo kakega tečaja udeležiti, da se pravočasno prijavijo, da jim lahko odsek vse potrebno preskrbi.
Staukujoči rabelj
Kakor znano, je bi! češkoslovaški rabelj Broumarsky radi kršitve uradne tajnosti odpuščen iz službe. Pred svojim odpuščenjem pa bi moral Broumarsky izvršiti še dve smrtni obsodbi v Olomucu, ki sta bili razpisani za 11 in 12. decembra. Toda Broumarsky je pod vtisom svo:ega odpusta v velikem razbur
pa ne potrjujejo smrti učenjaka v tej
obliki. Prof. Borchnrdt je odšel približno ■ pred 10 dnevi kljub svarilu krajevnih oblasti na vulkan Merapi in manjk-o tudi o niem vse vesti. Čete. ki so bile odposlane, da ga poiščejo, so se vrai'e. ne d., bi kaj opravile. Sedaj pa se le nepričakovano vrnil, ves izmučen, neki domačin, ki je spremljal profesorji. Povedal je, da je postal profesor ti;yhrže žrtev vulkana, ki je prav te dni pričel z vso silo bruhati. Videl ga je še. kako se je skušal rešiti pod neko sV*1- rw<*rr: pa ga ni več videl. Vsekakor pa je po njegovem mnenju postal žrtev lave.
.Kana Meram,a na oioku 'J a v, so cosa	-	iz	stanovanja	in	ga	od	tedaj
daj podrobnejša poročila iz Batavie, 1« | pogrešai0. Ni irklinifenn. dn si ie storil
Ni izključeno, da si je storil
' i kaj zlega. Radi izginotja rablja so sedaj
Čašo ministru v "lavo
vrgel v belgijskem parlamentu vbm-; y razn
odgodili tudi obe usmrtitvi, čeprav je bi lo zanje vse pripravljeno. Mogoče je, da bo obe iustifikaciji izvršil sedaj kak
»provizorni rabelj« justične straže.
namreč kak uradnik
Naše izseljevanje.
Glasom statistike Izseljenskega komi-sarijata v Zagrebu se je v tretjem tromesečju t. 1. izselilo v prekomorske kraje iz Jugoslavije 3210 oseb in sicer 1027 iz savske. 389 iz primorske; 658 iz du-navske, 626 iz dravske, 200 iz vardar-ske, 176 iz zetske, 43 iz vrbaske, 37 iz drinske, 13 iz moravske banovine in iz ozemlja Beograda. V istem času se je
Vremenska poročila s Pohorja z dne 23. XII.
1. Mariborska koča: 30 cm snega, suh, temperatura —4°, vreme: megleno, smuka: prav dobra, sankališče uporabno ;
2. Ruška koča: 30 cm snega, suh, temperatura —5°, vreme: megleno, smuka: prav dobra, sankališče uporabno;
3. Klopni vrh: 40 cm snega, suh, temperatura —7°, vreme: megleno, smuka: idealna:
4. Zavetišče pri Ribniškem jezeru: 40 cm snega, suh, temperatura —9°, vreme: oblačno, smuka idealna.
Izgledi za praznike povsod prav dobri!
Table-tenis.
Obvezen sestanek vseh članov sklicuje sekcija za dne 26. dec. ob 10. dop. Gregorčičeva ul. 26, vhod Trubarjeva ul.
evropske države izselilo 5456
ski poslanec Vas. Ko ie vlamski poslanec j oseb, od teh v Francijo 3630-
g«	.‘-J-*-«	v*
vojni minister, (la ne	m	statiSko	breznoselno-
Sbb	*	vi;U%i v	Vi.	>0,,	in,„30. S^e-
poslanec Vas vrgel v glavo čašo z -.odo. !**•' te številke ,nc 0 " .IV r.-'
Nastal je strašen hrup, poslanci večine so !sezonski in polsezcusk, de avu o
navalili proti vlamskim poslancem.
500 mJM'ni»ov lsudi n* K!t;»’sken.
Iz statistike, ki jo je izdalo ministrstvo za notranje zadeve kitajske vlade v Nankingu, je razvidno, da štcie Kit \i ;ka b:izu 500 milijonov prebivajva. Vkrub ogromnim žrtvam državlianskih vojn, lakoti in banditstvu število prebivalstva stalno narašča.
ne prijavljajo borzam dela. Število brez posel,lih je znašalo '. 1929: v januarju 10.490, februarju 12.955, marcu 11,953, aprilu in maju po 10.583, juniju 9017, ,u-
Nekaj uažnih letnic ix aue-toune zgočouine
L. 4241 pred Kristusom je bil uveden egiptski koledar. To je najstarejša letnica, ki je igrala v življenju prastarih narodov izredno ulogo, in je obenem živa priča nad 3000 let stare egiptske civilizacije. Egiptovski koledar je delil leto na 10 mesecev po 30 dni. — L. 2200 pred Krist, je izšel prvi zakonik, delo velikega babilonskega vladarja Hamuralija, ki je predhodnik Mojzesovih 10 zakonov na dveh pisanih ploščah. — L. 543 pred Kr. je umrl Budha, ustanovitelj budistične vere in filozofije, predhodnik Gandija in Ta gora. — L. 400 pred Kr. je bila bitka pri Maratonu, ki je odločila, da ni cela Evropa portala v’en Azije. — L. 478 pred
Koliko izvažam" Jugoslavije perutnine?
Glasom statističnih podatkov smo Izvozili v 1. 1926 ton 13.36 za 20.7 milijonov dinarjev. 1. 1027 ton ?332 za 35.4 milijona Din, 1. 1928 ton	2377 za 38.6	milronov
Din, 1. 19-7« ton	2829 za 439	miliionov
Din. Letos smo tekom nrvih 10 meseejv izvodili 5292 ton za 73.7 milijonov Din-Izvoz perutmi",	torei rtnlno	narašča,	so	izgubili	ameriški	vlagatelji
Največ izvozimo	v Anglijo, Avstrijo in	zndniega	časa	povodom	poloma
Nemčijo.	Lbiiuk.
liju 7239, v avgustu 6111, v sept. 5973. Kr. je umrl Konfucij, ustanovitelj vere,
oktobru -1739. novembru 5026 in decem- | W je razširjena po celem Kitajskem. — hru 5663. V 1. 1930 pa: v januarju 85C8,1 L. 349 pred Kr. je umrl slavni grški fi-v februarju 9437, v marcu 9739, v apnili lozof Sokrat, s kojega smrtjo neha iiuj-2.052, v maju 8704, v juniju 6991, v ju- sijainejša epoha nele Grkov, ampak_ ce-
liju 7239, v avgustu 61 ki, v sept- 5973. Ta statistika kaže. da je naša država glede breznoselnosti v i7redno ujr,clre;n položaju kakor razen Franpije nobena država v F.vropi.
Petdnevni teden v Rusiji,
ki so ga sovjetske oblasti uvedle v industriji, nameravajo s 1. jan. 1931 uvest' tudi v upravi in državnih oo ’: ■ tjih.
% milijard dinarjev
lega človeštva, takozvana = Periklova zlata doba«. —'L. 323 pred Kr. je umrl A’eksauder Veliki. Da je žive! še nekaj let. bi bil Babilon postal to, kar je postal pozneje Rim. — L. 44 pred Kr. je umrl veliki rimski vojskovodja in drživ-nik Julij Cezar. — L. 4 pred Kr. ^e je rodil Jezus Kristus. V tem naziramu so si vsi zgodovinarji danes edini, da pade .'Kristusovo roistvo 4 leti nred r'o-*tek j današnjega časovnega štetja. — L- 632 tekom po Kr. smrt Mohameda, ustanov;te1:a ve-raznih re, ki obsega danes stotine milijonov na-i rodov v Aziii. Evropi in Afriki.
UMIT
'ifflan Trri:i8 23. xn.
Božiček Vas hoče razveseliti!
Zato Vam prinaša vedno praktične pletenine. Te so lepo tople, pristojajo vsakomur in jih dobite že tedaj zelo poceni!
Za gospode:	Za	dame:
Topel telovnik gladko pleten	Dober štrapacni telovnik
Din 110*-, S5*-;	Din	120'-, 70*-, 55'-;
Štrapacni telovnik vzorčast	Telovnik z ovratnikom
Din 125"-, 120'-;	Din	105-,	100'-, 70-5
Telovnik iz čiste volne, barva kamelove dlake Telovniki z borduro, zelo lični
Din 200*-, 180*-;	Din	200*-,	130'-;
Pulover za šport	Triko jopice, rudeče
D n 230'-, 195'-, 165'-;	Din	120»;
Sviterji visoko zaprti	Pletene jopice, čista volna
Din 180*-, 160*-, 140*-.	Din	180».
Za malčke:
Telovniki gladki, od
Din 34*- naprej;
Telovniki vzorčasti, od
Din 48*- naprej;
Puloverji z ovratnikom, od
Din 64*- naprej I
Sviterji zelo topli, od
Din 85*- naprej;
Jopice za deklice, od
Din 84*- naprej«
Tople rokavice, nogavice, dolge In kratke. Nafnovefše samo veznice. Šali. Spodnje perilo. Robci. Moderna ročna dela.
C. BUDEFELBT - MARIBOR
M. Zaracco*
V senci jezuita
Zgodovinski roman.
27
To rekši je pozdravil še enkrat ter izginil lahnih korakov za grmičjem, ki ga je obsevalo solnce s prvimi žarki jutra, še čisto vlažnimi od megle.
Vitez Ragastan je gledal nekaj minut zamišljeno y, tisto stran, kamor je bil izginil Manfred...
Nato je zmajal z glavo, zavzdihnil in sedel zopet v kočijo, dočim je zlezel Spadakapa na kozla.
Prestrašeni vojaki so gledali ta prizor od daleč, ne da bi si ga upali motiti.
V	kočiji, ki se je premeknila takoj, je prijel Ragastan damo za roko. Gotovo mu je morala zaupati brezmejno, kakor zaupa le tuintam kaka plemenita ženska plemenitemu možu, ki ga razume v dno njegove duše: zakaj ves čas spopada ni niti zakričala, niti ni vztrepetala — in je sedela z zaprtimi očmi, kajtor ji je bi! priporočil.
»Draga Beatrika,« ji je dejal, »glej, zdaj bova takoj v Parizu...«
»V Parizu lt je odgovorila dama. »Ne vem, zakaj... Toda bojim se tega mračnega Pariza, zaradi tebe, ljubljeni moj!«
Brez odgovora je vitez stisnil dami roke, kakor, da jo hoče pomiriti... Oči so se mu izgubile v daljavi...
Z griča, po čigar pobočju je drdrala kočija počasi navzdol, je videl tisoče koničastih streh, stisnjenih druga k drugi, ozkih in ostrih oken s stekli, na katerih so se odbijali solnčni žarki, s temnimi, sivimi in gotskimi zvoniki, dvigajočimi se visoko v zrak...
»Pariz!« je zamrmral vitez Ragastan. »Pariz! Zemlja mojega detinstva! Z ganjenim srcem te pozdravljam zopet! Pozdravljam vas, vi ljubljeni kraj! mojih otroških let! O, da bi našel med vami njega, ki ga prihajam iskati v globinah pariških!«
Preden dohitimo Manfreda, pustimo viteza Raga-stana, da nadaljuje svojo pot, in vrnimo se k stražnikom, ki jih je bil postavil gospod De Monkiar, da bi nadzorovali njegovega jetnika, bolje rečeno, njegova obsojenca!
Po odhodu kočije so se vrnili vojaki k podzidku ve-šal ter se posvetovali, stiskaje pesti za vozom in spremljaje ga z besnim preklinjevanjem.
S posebno iznajdljivostjo v psovkah se je odlikoval desetnik, saj imajo že od pamtiveka desetniki več pravice do sočnih izrazov, kakor navadni vojaki.
Ko si je olajšal srce s celo ploho stražarskih kletvic, je zbral ta desetnik svojo razkropljeno čedo in nagovoril vojake takole:
»Šleve! Babe! Zajci! Strahopetci! Figarji! AH no-
site haleparto ali kikljo?«
Vojaki, dasi precej užaljeni po priimkih »strahopet« ci« in »figarji«, se niso genili, prenašaje stoično ta izliv zgovornosti.
»To še ni vse,« je povzel seržant. »Saj niste vredni, da bi si človek trgal grlo, kakor zaslužite. Toda kdo bo obešen zaradi te reči? Jaz že ne! Jaz bom povedaI» da ste bežali...«
Žalostno godrnjanje se je začulo v vrsti halepar* tirjev.
»Da! Obešeni boste, ali pa celo razčveterjeni. bi« čahi in nakoleseni; žive vas starejo na kolesu na trgu Grev!«
»Vas pa z nami vred!« je vzkliknil eden izmed vojakov.
Desetnik se je natihem le predobro zavedal tega.
Napravil se je, kakor da ni slišal tega vzklika ter nadaljeval naglo:
»Pravzaprav ste dobri cucki. Nemalo steklenic smd izpraznili skupaj, bili smo se skupaj in marširali gorah in po dolinah. Hočem vas torej rešiti...«
Začulo se je pritrjujoče mrmranje.
»Poslušaje,« je zakliučil desetnik. »Jaz ne poveril ničesar. In če boste molčali tudi vi o vsem, kar se jo zgodilo, ne izve živa duša. Gospod profos bo mislil, da razbojnik gnije v tei luknji. Gledat gotovo ne pojde. Torej — jezik za zobe!...«
(NadaHevanie tirih.;
Za božična darila
kupite vsakovrstne ure, zlatnino, srebrnino in optične predmete najbolje pri Mu-lavcu, Kralja Petra trg. Kupuje se lomljeno zlato po najvišji ceni.	3786
Prodalatn igrače, moške obleke,
čevlje, klobuke, smuči, drsalke 1. t. d. Starinarna Peteln, Maribor, Orožnova ul. 1.	3753
črn moški plašč
Sial-vidra ovratnik in krzneno podlago, krasen prvovrsten za srednjo osebo, se ceno dobi. Zunkovič, krznar, Vojašniški trg 8.	3809
Lepo, solnčno, balkonsko sobo
z vsem komfortom, strogo separiran izhod na stopnišče, takoj oddam. Razlagova ul. 25 I, levo.	3808
Priložnostni nakup
ra otroka, gospoda In damo so najmodernejši fotoaparati. Fotomeyer, Gosposka ulica 39.	3785
Elektroinštalaciie, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni.	XII
Dobro vino
lastni pridelek toči čez ulico po 10 Din. Vezjak, Splavarska 6.	3799
Oddam dve sobi, opremljeni ali neopremljeni. Poizve se v upravi lista.	3813
Najboljša
in najcenejša dalmatinska vina, bela in črna, dobite le v prvi dalmatinski kleti v Mesarski ulici 5. (Pod Glavnim trgom.)	„	38
Premog Peklenica
brez smradu in kamenja, malo pepela. Po vozovih Din 38.— franko dom. B. Guštin, Cankarjeva 24, telefon 2499.
KOVAŠKI PREMOG,
Meiovšek, Tattenbachova 13, tel. 2457.
Toolo
V molem oddelku ostan* kovorodaiam
snežne čevlje
za dam« znamka 70 hSa ,Wlmpaning‘ par / 4 Irlfl
Prane Kormann, Maribor
.  Gosooska ul. 3
in 11 n I se dobijo 3760 dnevno pri tvrdki
Ferd* Greiner
neizmerne
Imelosti!
Maribor, Gosposka ul. 2
Inseriraite
v
..Veterniku**
To čarobno darilo ie glasben! Instru mcut, ki ga lahko dobite pri nas neverjetno počen! Jn v povsod Čislani kvaliteti Obiščite nas in Vam bomo neobvezno razkazali vse!
Tvornlca glasbil
MEiNEl & HEROLD
Trg Svobode 6
perilo
m
na »bolite kakovottl
PO
najnižjih cenah
I dobite v modni trgovini
: H.J.Turad
1ARIBOR, Aleksandrova c 7
■
■
8
8
■
■
8
■
S
■
■
Za božični naktn.
ki presega Din 100*— nudi svojim odjemalcem
izredni 10% popust pri znano nizkih cenah
3osip Serec, Maribor
Alekiandtova ceita 23
bdaja Konzorcij .Jutra, v Ljubljani: predstavnik izdajatelja ta urednik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETEU
9 Maribora,