■ '
Gospodarski in političen list za koroške Slovence.
Izhaja vsako drugo soboto
v Krauju (tiska Iv. Pr. Lampret; izdaja konsorcij .Gorenjca“; odgovorni urednik Lavoslav Mikuä).
Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-seniti naprej, Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništro „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje ra enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru.
Posamezne številke stanejo 10 vin.
Štev. 23.
V Celovcu, v soboto, dne 16. oktobra 1909.
Leto II.
„Sokol“ v Borovljah ustanovljen.
Ker je bilo dne 3. t. m. preslabo vreme in se lepše no da pričakovati, se je sklenilo, ustanoviti «Sokola» brez kake večje prireditve, kar se je tudi zgodilo. V pondeljek 11. t. m. zvečer so se zbrali «Sokoli» in precej narodnjakov v gostilni g. Pališica na Dobravi v svrho ustanovitve velevažnrga telovadnega društva. Brat-predsedmk pozdravi prisotne ter v znešanih besedah slika narodni in kulturni pomen društva. Borovlje so ogrožene, v njih vlada neznačajno renegatstvo, v njih se šopiri nemškutarija, ki domačinom na rodni zemlji noče pustiti pravic ter jim hoče s silo zatreti čut domovinstva in poštenosti. Zbirati je Ireba mlade moči, jih krepiti ter pripravljati boj za svete našo narodne pravice. Brat Janko Ravnik da poročilo pripravljalnega odbora. M sel ustanoviti za Borovlje in okolico telovadno društvo «Sokol» porodila se je že leta 1908 Navdušenje in vsestransko zanimanje za sokolstvo se je po velikanskem vseslovanskem sokohkem zletu v zlati Pragi vzbudilo in razširilo tudi po Koroškem. Tako je tudi neki udeleženec onega zleta prvič sprožil misel, da se naj v Borovljah ustanovi «Sokol», saj so Borovlje s svojimi mnogoštevilnim delavskim, puškarskim stanom izmed vseh ko-rošk h krajev najpripravnejšo zato, da postanejo sedež telovadnega društva. Da je misel ustanovitve društva stala na dobrih tleh, je zariuga nekaterih narodnjakov iz Borovelj in okolice. Združiti pa je bilo treba moči in opozarjati javnost na to novorojeno narodno gibanje na Koroškem, in zato je izdal pripravljalni odbor na slovensko prebivalstvo sledeči oklic:
Rojaki in rojakinje!
Čc mladi rod ne bode ognjevit, razgaljen ves v borbi očevinski, kedo li biti more V
Jurčič.
Ljut hoj, katerega so provzročili med nami živeči tujci in njim slepo podvrženi domačini - renegatje, boj, kateri naj podjarmi vaše staroslavne Borovlje nemškemu sovragu, Vam je znan. Znano Vam je, kako nam nemški Schulvtrdo odteguje in raznaroduje našo mladino; veste tudi, kako Südmarka spravlja kos za kosom naše slovenske zemlje v nemške roke, Ce pojde tako naprej, postati moramo v kratkem brezpravni sužnji na naši rodni zemlji. To pa «e nikoli in nikdar ne sme zgoditi 1 Našim nasprotnikom se hočemo postaviti v bran, ramo ob
rami hočemo stati kakor nepregradljiv zid v boju za jezik in za našo domačijo. Ako pa naj postanemo hrabri bojevniki v narodnem boju, biti moramo bistrega duha in krepkega telesa. Zato smo sklenili, da ustanovimo za Borovlje in okolico telovadno društvo ,.Sokol11, kajti prepričani smo, da telovadba kuje hrabre in čvrste značaje, značaje, katerih nam tako občutno nedostaja v našam svetem boju za naš rod in našo rodno grudo. Vaaimo Vas, rojaki in rojakinje, da pristopite k našemu društvu in nam prihitite na pomoč, da zgradimo grad, ob katerem se bedo razbili sleherni napadi naših so-vražnkov. Borovlje, 24. kimavca 1909. Pripravljalni odbor.
Društvo šteje zdaj okoli 50 članov.
Nato govori brat Turk v ognjevitih besedah o pomenu narodnega delovanja med narodom in o zgodovini borovskih Slovencev. Leta 1869 je pisal «Besednik»: «Pri občinskih volitvah v Borovljah so zmagali Slovenci.» A kje so tisti časi, kako drugačne razmere so danes v Borovljah! Pomaga nam le neumorno narodno delo, le aloga in vztrajnost v borbi za naše svete pravice nas rešita. Vsak naj bo mož na svojem mestu in kot organiziran član društva tudi strasten agitator. Sestavi se odbor. Brat abs. jur. Wieser povdarja izvor sokolstva med Jugoslovani, na Balkanu je njegova zibel. A Sokol se je vzdignil ter poletel črez hribe in doline na sever in tam razpel svoja krila črez vse Severoslovane. Na Češkem je oče sokolstva vseučiliški profesor Miroslav Tyrš. «Sokol» se ne sme vlačiti po nižavah, v višavah je njegovo kraljestvo, v krepostih naj si išče podlage, moralna sila je predpogoj vsemu. Domovina in narod mu ne smeta biti le prazne Iraze, ampak čednosti! Brat jur. Čemer izreka v imenu «Gorotana» novemu «Sokolu» najiskreuejše pozdrave in simpatije. Bratstvo naj veže vse sloje Slovenstva, trojno naj vsak ohrani v sebi: v pesti moč, v srcu odločnost, v misli domovino 1 — Tako je nastala nova postojanka, v katero stavimo borovski Slovenci ves svoj up, v kateri vidimo krepko moralno oporo v hudem boju. Vas, rojaki, pa poživljamo, obrnite vso svojo pozornost temu novemu društvu, ki je dozdaj kot tako edino na Koroškem. Upajoči na pomoč vse Slovenije, vam kličemo iz srca: Nazdar!
V Borovljah, dne 12. vinotoka 1909.
r. ! . s.
Boj preti — kje so boritelji?
Pribrule so turške ćete v slovenske pokrajine, niti močni zidovi Karavank jih niso zadržavali. Divjali so hujše nego divje zveri po deželi, zapustili so za seboj jok in siromaštvo. Posebno slovenski Korošci so se s hrabrim bojem zapisali z zlatimi črkami v knjigo zgodovine; saj so vendar obvarovali z brati na jugu veliko Nemčijo pred turškimi navali. To so bili hudi, a častni časi za koroške Slovence, sledila jim je zlata doba miru.
Napočili pa so zopet časi vojske, le še malo silnejše, nego so bile turške vojske. To zmago pa si ne moremo, kakor nekdaj, priyojskovati z mečem, s sulico, s pušicami ali sekirami, ampak za to vojsko rabimo drugega orožja. «Čudna vojska to,» si bo mislil marsikdo! Da, resnično, čudna vojska, katere se Slovenci le malo, ali čisto nič ne zavedajo, kljub temu, da so že popolnoma obkoljeni — to je vojska Slovencev z Nemci, z najbližjira našim sosedom, z narodom, ki stoji menda na najvišji kulturni stopinji, z narodom, kateremu smo bili vedno podložni.
Nemška armada je razdeljena v dve nam dobro znani četi. Predrznost čet je tako velika, da pošiljajo celo majhne oddelke naravnost med nas, da tukaj pripravljajo tla za glavno armado. Menda ni treba posebej opisavati, kakšni sta obe čeli, kakšni so njiju oddelki, ki imajo zaslombo v glavnih dveh četah — «Südmark» in «Schulverein» sta njiju oddelki — Ortsgruppen (podružnice). Raztrošene so te podružnice po celi slovenski Koroški in imajo pod svojim okriljem celo v Slovencih največje zastopnike in vojskovodje.
Torej dve četi velikanske armade sta naperjeni proti nam koroškim Slovencem — a kaj storimo mi? Se li bojujemo? Da, bojujemo se — a kako? Od hrabrosti, ki so jo kazali koroški Slovenci v turških časih, niti sence ni več. Tudi glede bojnega orožja — denarja — smo Slovenci za sovražnim Nemcem zaostali. Proti tako organiziranim bojnim četam se morejo bojevati samo saj enako, če ne bolj organizirane čete. Da jih ne moremo boljše izuriti, je pri našem majhnem narodu samo-obsebi umevno. A saj enako jih moremo izuriti — ako hočemo živeli.
Za časa turških vojsk smo bili Slovenci edini, vsem je bil še blagor domovine na srcu, zavoljotega jim pa tudi navali niso nič mogli škodovati. Sedaj pa o tej edinosti ni več duha ne sluha. Pri nas ni nobene discipline, ki pa je pri bojevanju neizogibno potrebna. Nemci ne povprašujejo, kakšno je vodstvo «Schulvereina» in «Südmarke», glavno je, da je narodno, vse drugo jim je postranska stvar. Kak pregrešek, majhni oddelki — razna izobraževalna in šolska društva — vsak na svojo pest se raz-postavljajo organiziranim, dobroizurjenim četam Nemcev; da je tako naša izguba gotova, je oči-vidno, kajti oddelki se ne pokorijo glavni četi, ampak hodijo svoja pota. A naši koroški voditelji nočejo razvideti, da je pri vojskovanju potrebne, da je v bojevanju na lastno pest gotova izguba 1 Kakega mnenja so glede discipline koroški politiki slovenski, kažejo naslednje besede g. dr. Arnejca:
«Mi poznamo samo eno organizacijo na Koroškem in to je organizacija političnega društva in
samo eno glavo in to je g. dr. Brejc. Zato ne potrebujemo in ne maramo nobenega drugega društva, ki bi delovalo zunaj te organizacije, ker hočemo biti popolnoma sami!»
Potem pa pravijo, da «Korošec» razdira in ruši slogo I Kaj hočejo vendar doseči s tem, da hodijo laslna pota! Vsemogočni še vendar niso!
Ako se hočemo vspešno braniti proti sovražnim četam, moramo poznati njih vojskovanje, moramo vedeti za njih najmočnejše trdnjave, moramo znati za njih nakane. «Schulverein», že ime nam razodeva smoter; on se poteguje z vso vnemo za nemške šole, za nemško vzgojo slovenske mladine, za nemške učitelje, posebno v obmejnih krajih, a jih ludi ne zanemarja v popolnoma slovenskih ter priskoči ob vsaki priliki s svojo nikoli prazno mošnjo na pomoč. «Süimarka» je zopet delujoča na gospodarskem polju.
«Den BrUdern im bedrohten Land,
Warmfühlendes Herz, hilfreiche Hand»
je njeuo geslo. Kdo so ti «Biüder im bedrohten Land» ? Slovenci so, nemško misleči, po naše rečeno nemčurji. Povsod, kjer s» «Sti Imarki» dopade in kjer se ji zdi potrebno, vidi «Biüler» in «Be-drohtes Land». Torej «Schulverein» na šolskem, prosvetnem — «Süimark» pa na gospodarskem obrambnem polju.
Ti dve enaki slovenski društvi sta potrebni, ako hočemo računati na kak vspeh v boju, društvi, ki odbijata navale teh dveh, ena na prosvetnem — druga na gospbdarskem polju. Prva je družba «sv. C rila in Metoda» — druga «Naša Straža». Žalibog je zadnja kmalu zaspala tako, da je ostala Ciril-Metodova družba edino obrambno društvo za Slovence proti močnemu «Scbulvereinu» in «Süi-marki. hpoznaio pa se je zadnji čas, da (Vril-Me-todova družba ne premore sama odbijati močne navale obrh nemških društev, kajti družba ni možna niti na šohkem polju konkurirati s premožnimi Nemci. Ustanovil se je vsled tega dne 8. velikega srpana t. 1. na skupščini družbe sv. G rila in Metoda pripravljani odbor za gospodarsko obrambno društvo. Ker je torej dozdaj družba sv. C rila in Metoda edino obrambno društvo, ki se more vspešno boriti proti Nemcem, bi mislil vsak pameten človek, da ne bo niti enega zavednega Slovenca, ki bi stal izven te vojne čete in samo gledal, kako se drugi bojujejo za naš najdražji zaklad, za našo mladino in ki skrbijo v podružnicah za izobrazbo in narodno probujo. A motiš sel Mi Slovenci znamo boljše, še proti lastni četi se postavimo, ustanovimo svoje posebno društvo «Zveza kršč. kat. slov. izobr. društev», razpečavamo svoj poseben kolek in svoje posebne užigalice samo, da ni treba sodelovati pri glavni četi, ampak, da se moremo vojskovati na lastno pest. Kdor pa ni z nami, ta je proti nam, kdor ni za Ciril-Metodovo družbo, kot edino obrambno društvo, ta tudi ni za boj proti «Scbulvereinu» in «Südmarki» (ker na drug način se proti tema dvema ni možno vojskovati), ta podpira omenjeni ponemčevalni družbi ter postane očitna izdajica slovenskega naroda!
Nemci pa so seveda vsled delovanja C ril-Me-todve družbe trčili na upor; delovanje «Schul-
PODLISTEK.
Za smeh in kratek čas.
Bogat mož je ravnal z denarjem tako narobe, da je prišel ob vse premoženje. Upniki so mu vzeli vse, tudi \oz in pa konje, s katerimi se je prej okrog vozil. V par letih ga sreča star prijatelj in ga vpraša: „No, kako ti pa gre?“ — Prejšnji bogataš mu je pa odgovoril kra ko: „Vidiš, zdaj sem že na nogah.“ (Ker je moral zdaj hoditi, ko ni imel voza in konj.)
* * * *• *
Stari oče pravijo otrokom: „Otročiči, pojdite sem k meni! Povedal vam bodem lepo zgodbo od neke ženske, ki je živela pred sto leti." — Ta majhni Francelj pa vzklikne ves začuden: „Oh, dedec, vi imate pa čudno dober spomin!“
* * *
Svoj čas je živel mož, kateri je rekel, da mu ni treba drugega, kakor da pogleda človeku glavo, f>a že ve, kake lastnosti ima človek (kako misli i. t. d.) Po tem, kakršna je glava, je rekel, da lahko sklepa o človeku, Enkrat pride k temu kunštnemu možu človek in ga" prosi, da,,
bi pogled*al njegovo glavo, potem mu pa povedal, ! kaj misli o njem. Ta kunštni je res pogledal I glavo in mu je rekel: „Vi se čudno bojite vsake nevarnosti. Bojite se takih nevarnosti, ki so res, in tudi takih nevarnosti, katerih ni in katere si domišljujete.“ — Kaj pa je hotel povedati s temi besedami ta kunšlni mož? Hotel je reči: „Visle 1 mož, pa ste čuden strahopetec!“ Ker ga pa ni hotel razžaliti s tem, da bi ga imenoval strahopetca, mu je pa povedal to z drugimi besedami.
* * *
Kdaj pa je popolna tema? — Popolna tema je tedaj, če išče zamorec v čisto temni kleti črno mačko.
*	*	t
Kaplan vprašajo v šoli Franceja: „Kaj pa je bil sv. Pavel?“ — Francej ni vedel. Kaplan mu hočejo pomagati in pravijo: „No, le povej:
a-----------po--------“ Francej zakliče nato hitro:
„Apotekar.“
#	* *
Neki mož, ki ni bil posebno bistre glave, je pa vendar hotel pisali bukve, je prišel enkrat k nekemu uredniku in mu je rekel: *Jaz sem se omočil, da bodem pisal zjjinaprej tudi zq Vas. Povejte mi, ali smem na obe strani papirja
veroiua» jim je rodilo prepočasi sadove. Zavoljo tega jim je prišel pesnik Rosegger s svojim oklicem na pomoč.
Vi,i inaoviti Nemci naj dokažejo svojo ljubezen do nemškega naroda z dejanjem na ta način, da , saj vsak določi ir. svoje imovine 2000 K za ustanovo nemških šol ob jezikovnih mejah. Znesek 2000 K naj zapade šele tedaj v plačilo, ako so najpozneje v petih letih oglasi 1000 Nemcev, ki so pripravljeni žrtvovati vsak po 2000 K v ta namen. Dva milijona kron, ki se na ta nač n nabereta, bosta zadostovala, da se marsikje utrdi nemška meja.» To torzj Roseggerjcv oklic!
Na la oklic so bili seveda Slovenci primorani odgovoriti, seveda tudi z zbiranjen enakega skla la. Z javkanjem in moledovanjem se takemu zlu ne more odpomagati. Tudi molitev ob taki priliki nič ne izda, loraj edinole samopomoč. In res, odgovorilo se jo Roseggerju slovensko!
Družba sv. G rila in Metoda je izdala oklic, v katerem poživlja vse zavedne Slovence, slov. denarne zavode in občinsko zastope, da naj žrtvuje vsak za ustanovitev slovenskih šol ob jezikovnih mejah vsaj po 200 K. Ta znesek bi se moral vplačati najpozneje v petih letih in je dotičnik, ki se zaveže v ta namen žrtvovati 200 K na svojo obljubo šele tedaj vezan, ako se najpozneje v petih letih zaveže 1000 Slovencev žrtvovati v ta namen po 200 K ; na ta način bi prispevali v zgoraj označeni namen 200.000 K — za naše skromne razmere veliko svoto !
S tem pozivom bi bilo torej odgovorjeno Roseggerju 1 Takoj se so začeli oglašati rodoljubi po vseh slov. krajih, ki so se zavezali vplačati znesek 200 K v gornjem smislu, da se čimprej zbere znesek 200.000. K Ker se s tem zneskom izdatno ukrepi naša meja, ustanovi v jezikovno nsvarn h krajih nove šole in vsaj deloma prest« ž s delovanje nemškega Schulvereina, bi se pričakovalo, da se temu pozivu ne odtegne noben premožen Slovenec, bodisi tega ali tega naziranja, nobeni denarni zavod, spadajoč ti ali oni stranki, nobeni narodni občinski zastop — kajti je zgolj narodno obrambno.
A kako klaverne so izjave, kako maloštevilne so prijavo za Ciril in Metodov obrambni sklad posebno na Koroškem, kaže nam izkaz vseh rodoljubov, ki so se odzvali oklicu Ciril in Metodove družbe. Korošci bi bili v prvi vrsti dolžni pozdraviti takšen sklad in z vso vnemo in brez vsakega upoštevanja strank delovali za obrambni sklad, saj so od Nemcev menda že vendar dosti preganjani in tlačeni. Še vse premalo mora biti, Korošec mora biti samo še majhno živ, potem se ga šele kaj prime; prej noče nevarnosti ispozoati, ne vidi Damoklejevega meča nad seboj. Toda glejmo, kako stoji s prijavami! Imena sledijo, kakor so se različni rodoljubi oglasili.
1.	Kamnik Fran v Celovcu.
2.	Staugl Valentiu, tajnik v Šmihelu pri Pliberku.
3.	Dr. Jos. Oblak, odv. kand. v Celovcu.
4.	Dr. Ferd. Müder, odv. v Celovcu.
5.	Prosekar Matija, kmet v Kotmarivasi.
G. Dr. Hudelist Vinko, zdravnik v Velikovcu.
7. Plešivčnik Ana v Pliberku.
pisati, ali moram pustiti eno stran zmiraj prazno?“ Urednik mu pa pravi: „Pustite obe strani prazni.“
*	* X-
Tinej ni vedel v šoli, koliko je 154-7. Učitelj mu zato takole pravijo: „Tinej, misli si, da gredo vaš oče na sejem in priženejo, domov 15 ovac. Drugikrat pa zopet gredo na sejem in kupijo zopet 7 ovac. Koliko bi jih pa imeli potem vi doma?“ — Tinej malo pomisli, nato pa pravi: „35 ovac!“ — Učitelj: „Kako pa je to mogoče?“ — Tinej: „Ker imamo že zdaj doma 13 ovac.*
*• * *
Miha: „Pri Šoštarju v Dolni vasi je menda pogorelo. Kako pa je prišel ogenj ven?“ — Niiča: „Stene so menda pregorele, potem pa je prišel ogenj ven,“
*	* *
Zakaj imajo žene kavo tako rade? — Zato, ker je kava pra-žena (povojena. Pra žena se pa tudi pravi: ta prva žena).
X * X
Kaj pa je tako sladko, da si ženske že prej oblizujejo prste, predno da primejo ? — (Bovha.)
priloga „Korošcu" Sf. 23 z 1.1909
8. «Gorotan» društvo slov. kor. akademikov in
učiteljev.
To so tcraj tisti, ki poznajo nevarnost Roseg-g>rjevega oklica, katerim leži obramba slov. zemlje, slov. mladine na srcu, da si morajo nekateri tako-rekoC od ust odtrgati darila za obrambni sklad. Kje so drugi premožnejši faktorji na Koroškem, nego je obC. tajnik,kmet,soClanidruštva«Go-r o t a n > ? Kje so denarni zavod', Kje premožne občine, kje izobraževalna društva, kje duhovniki, ki se potem jezijo, ako se jim nenarodnost očita ?
Ni j'h! Ni li izdajstvo nad slov. narodom, ako se koroški Slovenci navalu «Roseggerjevega» sklada ne zoperstavijo — za C ril in Metodov obrambni sklad ne darujejo? To je očitno izdajstvo. Nabiranje nasprotnikov Slovencev za Št. Iljski dom, kot odgovor Roseggerju hoče samo pokazati, da za način obrambe, kakor jo priporoča družba, nikakor niso vnet*, da jim je za slof. šole ob meji toliko kakor nič! Slov. učitelji koroški ta korak koroških političnih voditeljev gotovo ne bodo zamudili in tudi slovensko ljudstvo bo na tem spoznalo, da se jim od te strani narodne šole ne privoščijo! Na tem spoznamo, kdo je prijatelj šol, izobrazbe in učiteljstva — kdo njega sovražnik!
Slovenci! Slovenke! Izpoznajte vendar, da se proti trem četam, proti Schulvereinu, Sülmarki in Roseggerje\emu skladu na ta način kakor zadnji čas, ne moremo in ne smemo bojevati, ako hočemo imeti na bojnem polju uspehov, ako hočemo sploh živeti. Ciril in Metodova družba je edino obrambno društvo proti Schulvereinu in Sülmarki, Ciril in Metodov obrambni sklad, zbirka kot neko ravnotežje proti Roscggerjevemu skladu. Zavoljotega mora biti vsak narodna izdajica, ki se ne strinja z delovanjem t Ciril in Metodove» družbe in «Obrambnega sklada», ker še dozdaj ni nobenega drugega društva, ki bi to obrambno delo prevzelo in uspešno odbijalo nemške napade. («Z reza kr. kor. izobr, društev» kljub vsem agitacijam in reklamam ne more prav vspevati.)
Podpira naj vsled tega vsak Slovenec in Slovenka Ciril Metodovo družbo (tudi kljub neopravičenim napadom «Mira») in položi naj vsakdo, ki je zmožen, k obrambnemu skladu kamenček, da bo poslopje prej dozidano, nego to nasprotnika Nemca. Kdor ni zmožen po 200 K se zavezati, tisti naj zbira med somišljeniki tako dolgo majhne zneske, da spravijo skupaj 200 K za «Obrambni sklad», kakor delajo to Nemci in Nemke, če pripadajo k ti ali oni stranki! Tako naj bi se lahko postavila razna društva, ki niso toliko zmožna, se zavezati za vso svoto 200 K.
Vse, kar je nemškega daruje za Roseg-gerjev sklad — vse kar je slovenskega za Ciril in Metodov obrambni skladi
Upamo, da se bode uvidevala škoda strankarstva pri tako važni narodni zadevi in da se ne bo našlo nobenega denarnega zavoda, premožne občine, narodnega društva, imovitega duhovnika, ki bi se odtegnil prepotrebnemu boju proti Roseggerjevemu
Havdrčinjo na Dobravi za več tisočakov, dokler ga ni sodnija primorala, plačati svoto v „ratnah“, ne vemo, če je stvar že poravnana, a spomin je še ostal, kajti delavci ga zaraditega pozdravljajo s „hajl auf Raten 1“ Zmešnjava je rastla, število , Sokolov“, ki bi imeli priti v kroju, je naraslo med tem na 500. Kaj torej začeti! Napeli so zadnje sile, vse je moralo na noge, bodisi turnar ali „Knödelbeisar“ (društvo ,;Edelweiss“), Vodan jim je obljubil strele, v Št. Vid pa se je brzojavilo po „Hausstocke", kakor se tam imenujejo turnarji in drugi ljudje tega kalibra. Nemški listi so poživljali, naj vse, kar leze, pride ta dan na Dole pri Borovljah, naznanili so tudi, da se je treba bati polomov, zato so prišli orožniki. Torej vse pripravljeno! Prišla je nedelja, vseskoz deževna. Z izbuljenimi očmi so letali turnarji po Borovljah ter pričakovali prihod „Sokolov“ — katerih pa ni bilo. Ustanovni občn zbor se namreč ni imel vršiti, in radi tega tud ni bil okr. glavarstvu naznanjen. Torej nič dru gega kot dolgi nosovi, ki so jih odnesli nemšku tarji, in velikanska, nesmrtna blamaža, ki zasluži priti v spominsko knjigo vseh nemčurskih društev „Hausstocke“ so poslali nazaj, sami pa so si hla dili jezo po raznih beznicah. Slovenci pa so ostali pri svojem programu! Popoldne se je vršil tamburaški koncert v Neuwirtovi gostilni na Doleh, pri katerem sta sodelovala borovsko pevsko društvo in mlad „Sokolič“, ki se to nedeljo ni mogel ustanoviti, ker je ves teden in tudi v nedeljo deževalo. Ljudstva je bilo vse polno, pa je bilo tudi vredno poslušati mile zvoke tamburic in lepe glasove vrlih borovskih pevcev. Kljub mokremu vremenu pa je nastopil tudi „Sokol“, ki je žel vseskoz hrupno odobravanje in pohvalo. Koncert je uspel izborno, a čast gre posebno vsem trem vodjam, pri tamburaših g. Janko Mišicu, glede petja g. Albinu Preku, in pri „Sokolu“ bratu voditelju. Čast jim torej 1 Zvečer so se gostje razšli, pevci pa so jo krenili korporativno v Borovlje, kjer se je vršila krasna manifestacija. Na glavnem trgu v „nemških“ Borovljah so se razvrstili ter zapeli krasno pesem „Lepa naša domovina“; navdušenje je bilo velikansko, od nasprotne strani nobeden niti glasu ni dal od sebe, prevladal je vse nekak strah, in mogoče tudi spomini na slovensko mater, katero kot nasilni nemškutarji blatijo in zasramujejo. Ko pa so odkorakali pevci, prepevaje pesem „Hej Slovani!“ je bilo na cesti vse črno ljudstva, ki je nemo gledalo in ni vedelo, verjame naj-li očem in ušesom. Kaj takega še nobeden ni pomnil. Zijala so torej prodajali, in to je bilo vse, kar so v svoji razburjenosti mogli storiti, srce jim je padlo v hlače. Slovenci pa so sijajno manifestirali ter pokazali, da še živijo, in s prekrasnim petjem so dramili zaspance. Le naprej!
skladu.
Ne samo, kar veleva mu stan,
Kar more, to mož je storiti dolžan!
Grozna blamaža borovskih nemškutarjev, sijajna manifestacija Slovencev v Borovljah.
Temni oblaki so viseli v dneh pred 3. t. m. nad Borovljami, bilo je, kakor ob kaki bitki; in lahko. Po bitki pri Sedanu je, kakor poroča Virhof, znorel ves francoski narod, v nedeljo, dne 3. t. m. in v soboto poprej pa smo to opazili pri naših nemškutarjih, edinih braniteljih nemštva v Borovljah. A kdo se bo temu čudil ? Kakor strela se je raznesla po Borovljah in vsej okolici vest, da se vrši ta dan ustanovitev „Sokola“, združena z velikansko veselico, katero bi imalo poseliti tudi 300 „Sokolov“ iz Kranjske. Vse je letelo in iskalo pomoči — angažirali so se turnarji, da bi kot domobranci čuvali nemške Borovlje, da ne bi kak Slovenec na cesti preglasno govoril ali celo zapel kako slov. pesem. Visoka glava se je vzdignila še višje, jazbec je prišel iz svoje luknje, Foltej je mogočno vihtel svoje brke prav po prusko, a na čelu jim je stal dohtar Jodl, ki je v svoji razburjenosti trčil ob oglu „Rosentalerhofa“ z glavo ob Foltijevo bučo, ki je sicer prazna, a v tem slučaju se je skazala kot mnogo tršo od Jodlnove. To je bilo prvo zbližanje med sorodnimi bratci. Načeloval je torej Jod], naš znanec, ki je svoje dni hotel še opehariti
Šolske stvari.
Kaj mj noben zaveden Slovenec ne pozabi? Noben zaveden Slovenec naj ne pozabi pri šolskem popisovanju (Schulbeschreibung) zahtevati od šolskega voditelja (ko hodi od hiše otroke vpisovat), da zapiše šoloobvezne otroke tudi za slovenski pouk (tri ure na teden). Kdor to ne zahteva pri šolskem popisovanju, ta tega potem ne more več terjati od učitelja. Ako se znajde le en otrok na celi šoli, za katerega se zahteva tudi pouk v slovenščini, tako je primoran učitelj, in če ta ni zmožen, nadučitelj otroka poučevati !
Izpiti o učni sposobnosti za javne ljudske in meščanske šole se začnejo v pondeljek, dne 18. vinotoka 1909 in se bodo vršili na c. kr. učiteljišču v Celovcu.
Razpisana mesta. Razpisano je učiteljsko mesto na šestrazrednici v Prevaljah (provizorično ali definitivno) in učiteljsko mesto v Št. Lipšu pri Žineku. Na oba kraja prideta seveda Nemca. Šestrazrednica v Prevaljah je za Slovence — nedosegljiva, za dvorazrednico v Št, Lipšu pa kakor ponavadi — manjka Slovencev. Heil, takemu početju!
Dopisi.
Pliberk. (Napredek.) Ne more se reči, da bi naše staro mesto ne napredovalo. Dobili smo v zadnjem času celo kavarno, ki je popolnoma moderno opremljena in Pliberčani si bodo sedaj lahko preganjali dolgčas za dober kup pri časnikih in pri biljardu. Umestno pa bi bilo, ko bi zraven graških in dunajskih dnevnikov visel tudi kak slovenski, kajti novice iz domačih krajev še zmirom bolj zanimajo, kakor iz tujih. — Na Narodnem domu se je pokazal tudi slovenski napis.
Zraven pa se blesti še bolj modem napis „Hotel altes Brauhaus*. No seveda, če Nemci slovenskega trpijo, kako pa bi Slovenci na svoji hiši nemškega ne. Sicer pa Pliberčani niso tako tolerantni, oni si prav nič nočejo napraviti slovenskih napisov zraven nemških, akoravno živijo izključno le od slovenske okolice. Toda potrpimo, da pride novi gostilničar in on bo gotovo, če bo Slovenec, izpremenil „Hotel altes Bräushaus* v slovensko narodno gostilno.
Bajtlšče. (Hudourje.) Zadnje deževno vreme je marsikje napravilo hudo škodo, nas pa je popolnoma ločilo od drugega sveta, kajti zemeljski plaz je zasul pot v Borovlje na dolgo in široko. Vsako leto se nam to redno dogaja, a pomoči ni od nikoder.
Kotmara vas. (Pobožne želje.) „Mir* hoče, da bi jaz nekaj preklical. Bolijo ga posebno besede: Vi ste pač vajeni, da se Vam mora za vsako reč imenitno plačati. Da bo „Mir* imel veselje, pa rečem danes, da se od znane strani stori vse zastonj. Kdor ne verjame, plača groš. Na druge čenčanje, s katerimi sedanji „Mir* rešuje kmete, odgovarjati, pa res nimam časa.
P.
V Ljubljani je umrl dr. Ivan Milan Hribar, edini sin župana ljubljanskega in državnega poslanca Ivana Hribarja.
Šmihel pri Pliberku. Naše orgije veljajo sedem tavžent kron. Imajo 14 registrov in dve kupoli, potem pa še registre: tiho, srednje glasno in zelo glasno za noge. Orgije imajo tudi dva manuala (dve vrsti rizelčev, na katerih se orgija).
Globasnica Lansko leto je bilo luštno obirati grozdje, ko ga je bilo dosti in bilo je tako sladko. Kako pa bo letos? Letos se bomo kislo držali zraven obiranja. Grozdje ni moglo zazoreti, ko zmirom naprej dežuje in zato je kislo.
Pliberk. Pliberčani se od Šmihelčanov vendar ne smemo pustiti vtrucat. Dobili bodemo tudi mi nove orgije. Naredil jih bode ravno tisti mojster, kakor jih je naredil za Šmihel (gosp. Kuhar).
Šmarjcta v Rožu V naši okolici je letos veliko češpelj. Vse dol visi. To deževanje je naredilo, da vse češplje gor spokajo. Ker jih ljudje ne morejo tako hitro pojesti, so začele gniti.
Mežica (Shod katoliške gapolitiCnega društva v Celovcu dne 10. oktobra.) Po otvoritvi zborovanja poda predsednik besedo poslancu Grafenauerju. Med drugim izpove ta, da njega niso volili ti (peklenski) liberalci ali socialni demokrati, ampak krščanski možje. Ko smo to čuli, smo nekateri začudeno pogledali, kako je to mogoče. Nekdo za menoj vpraša, ali je res, da so v Prevaljah in Lešah ter Guštajnu sami pristni krščamki možje po Brejčevem kopitu? Tukaj se je torej malo zmotil naš poslanec. Na tem mestu povemo, da smo Grafenauerja volili ne kot krščanskega poslanca, ampak kot Slovenca in to hočemo, da se upošteva. Ce ne verjamete, Vam bomo poslali zapisnik imen tistih, ki so Vas tudi volili in ki so tudi za Vas agitirali. Potem jih pa vprašajte, zakaj so Vas volili, ali zavoljo tega, ker ste postali koroški papež ali zavoljo tega, ker ste b'li naroden Slovenec. Torej si dovoljujemo Vas opozarjati, da takšne izreke prihodnjič raje opustite, ako ste za slogo, in ako hočete, da Vas bodo delavci zopet volili. Ko bi bili Vi osebno agitirali (ne da bi Vas ljudstvo poznalo) od osebe do osebe, bi videli, da je glavni vzrok tega, da Vas marsikateri le noče voliti ta, da ste preveč krščanski mož in nasprotno je zopet glavni vzrck, da so Vas nekateri še volili ta, da ste bili Slovenec. Torej upoštevajte to in ravnajte se v bodoče tudi po tem. Nadalje je poslanec Grafenauer tudi povedal, da so samo krščanski poslanci pošteni. To naivno trditev brez dokazov hočemo prezreti. Mislimo si pač, da je hvala Bogu še poštenejših ljudi na svetu, ker drugače bi nam pač slabo predla. Želeli smo, da bi bilo nekoliko drugih poslancev na tem shodu. Gotovo bi moral obstali Grafenauer pri zadnji besedi, ker bi nategoval ušesa ker potem bi bil marsikaj drugega slišal. Samohvala smrdi 1 Nazadnje še pripomnimo, da je bil shod dobro obiskan in so se resolucije sprejele soglasno. Rečemo pa lahko, ko bi ne bilo teh par oslarij, bi bil govor hvalevreden. Torej prihodnjič drugače 1
Prevalje. (Nekaj iz časa zadnjih de* želnozborskih volitev.) Na dan, ko je bila ožja volitev, se je zgodilo na Prevaljah nekaj, kar bi bilo treba javno povedati, a mi hočemo zamolčati stvar še zdaj. Ko bi namreč gotovega vzroka, gotove slepar je ne bilo, bi bil dobil Grafenauer kot slovenski in ne kot klerikalni poslanec glasove vseh delavcev. Tako se naj pa zahvaljuje on in kat. polit, društvo svojim vernim podrepnikom, da je ostal to. kar je bil preje. Ko bi kuzeja ne bilo, bi vlovila mačka meš.
Guštanj. Narodno gibanje med delavci narašča, zlasti med mlajšimi, vedno boljinbolj. Žalibog nimamo kakšnega društva, katero bi nas podpiralo. Sicer bi pristopili k prevalškem delavskem društvu, a je „preveč“ narodno, kar se vidi pri zborovanjih omenjenega društva. Veliko ljudi, a pridiga kakor v cerkvi. Po tem še reče eden: „Delavec, ko pride od svojega šilita, naj še kakšno drugo delo poprime doma, da bo boljši živel in še drugih reči več. Torej sami tovariši.
Pliberška okolica. Pri nas ni lotos božjega < blagoslova, kar se tiče letošnje letine. Kar nara ai pobrala suša v maju, nam je sedaj dež. Štirinajst dni že vedno dežuje. Veselili smo se lepe ajde. Sedaj jo pa imamu že požeto na polju in mesto, da bi se sušil», jo pa namaka dež tako, da se nam je vsa pokvarila in izcimila. Tudi krompirja ne moremo izkopavati in tako nam zaostaja vse delo.
Blata. Rešovo posestvo je kup'1 Jožef Mlinar, p. d. Prenar na Blatu za 21 000 K.
Važenbcrk. Za župana je izvoljen Jakob Reš, p. d. Breznik, ki je bil za časa državnozborskih volitev Ellcrsdorferjcv protikandidat.
Kostanje. Novemu predstojuištvu je bil izvoljen za župana nadučitelj Andrej Lesjak.
Sele. Koroški deželni zbor ima vedno dovolj denarja, kadar jo treba na gornjem Koroškem kak hudournik uravnati ali popraviti kako pot. Za nas pa še knofa ne dajo, akoravno bo kmalu že tako daleč prišlo, da mi sploh ne bomo več mogli hoditi v Rož. Pot je na nekaterih krajih že tako slaba, da z vozom sploh ne moreš naprej in da moraš do kolen v blatu gaziti. — Koncem tega meseca vršilo se bo vpisovanje šolarjev. Nemškutarji delajo na vse mogoče načine, da bi spravili mnogo otrok v nemško poneumnjavalnico. Upamo, da bo njih trud tudi letos zastonj, kajti mi Selani se ne damo komandirati.
Gllnje. Narodni dom, ki ga zida slovenska posojilnica na Trati, bo v kratkem dozidan. Velko in krasno gledališče z galerijo, katero bo služilo za zdaj tudi borovskemu Sokolu za telovadnxo, je že izgotovljeno. Tako dvorane ne najdeš nikjer med koroškimi Slovenci. Posojilnica jo lahko ponosna na to trdnjavo. Čcst tamo!
Beljak. Povodnji preteklega tedna so bile v nekaterih krajih na Koroškem precej lude, posebno v gornjih krajih. Krška dolina je bila hudo preplavljena, tako da je bil železmški tir na nekaterih krajih čisto odstranjen. Kraji v tej dolini so precej trpeli, tako posebno Strassburg; ta trg je bil skoraj čisto pod vodo. Ker imajo tukaj električno luč in se je tozadevna žica hudo poškodovala, bil je kraj, ravno ko je postajala nevarnost največja, čisto v temi. V bližini Osojskega jezera se je pogreznila zemlja in zasula nekaj živine. Ljudje so vsi prestrašeni bežali. Pri Beljaku je vzela povodenj enega fanta. Tudi v Podkloštru so imeli precejšnjo škodo. Najhujše pa je zadelo zopet Ukovčane. Za dolgo let ni bilo take hude povodnji. Voda je pretrgala zidano varnostno ograjo, odnesla most, udrla na pokopališče in vzela seboj, kar je našla na potu. Videlo se je v vodi človeške kosti, mrtvaške krste, lobanje i. t. d. Skoda je precejšnja in Ukovčani so res pomilovanja vredni.
Vernberg. (Nemškutarski polom.) Kakor znano, se v marsikateri nemškutarski občini prav slabo gospodari. V takih krajih vlada navadno kak posebno „nobel“ gospod, in kmetje se boje vprašati za občinske račune, za katere še odborniki večkrat nič ne zvedo. Tako se je delalo v Rožeku in tako tudi pd nas. Ko je bil v Ro-žeku izvoljen slovenski župan, so bili vsi računi v neredu. Da bi jih uredil, jih je vzel deželni odbor in jih menda še sedaj ni vrnil, ker se boji blamirati znano gospodo. Pri nas pa je še hujše. Ko so zmagali Slovenci, so opazili, da manjka precej denarja. Zahtevali so revizijo, toda deželni odbor se ni ganil, ker ni hotel nastopiti proti vsemogočnemu Orašu, ki je delal s Slovenci, kakor kak turški paša. Sedaj pa je vendar enkrat prišel in hitro se je izkazalo primanjkljaja celih
—	7000 kron, reci in beri sedemtisoč kron. Ko je to videl odposlanec deželnega odbora — kaj mislite, da je napravil? Vsak bi rekel: Ovadbo na deželno sodnijo. A, kaj še! Vzel je račune in šel ž njimi v Celovec, kjer bodo bržkone en čas spali, vsaj tako dolgo, da bi Slovenci na to pozabili. A motite se, vi razni Lemischi v Celovcu. Tega ne pustimo zaspati. Naj ves svet izve, kako so pri nas nemčurji gospodarili. Radovedni smo, kdaj bo začelo preiskovati to stvar državno pravdništvo! Menda tedaj, ko Oraša sploh ne bo več. Govori se celo, da je že pobegnil. Marsikateremu kmetu se bodo sedaj oči odprle
—	seveda šele sedaj, ko smo že oškodovani.
Šmarjeta. Nemškutarski najemniki našega občinskega lova nam delajo vedno večje sitnosti. Prej so dali pridnega mladeniča po nedolžnem zapreti, zdaj pa je prišlo že tako daleč, da je moralo že skoraj pol Šmarjete v Borovlje k sodniji. To je torej plačilo za tiste neumne ljudi, ki so rajši Froncu oddali lov, kakor gospodu Wink-lerju, ki še ni nikoli nobenega spravil zaradi kake najdene kože pred sodnijo.
Borovlje. Neki slovenski list je poročal, da je vlada prepovedala ustanovni shod telovadnega društva „Sokol“ v Borovljah. Ta vest je čisto neresnična in z veseljem moremo reči, da vlada ni delala ustanovitvi boroveljskega „Sokola“ nobenih zaprek. — Nek drug slovenski list je poročal, da se je v Borovljah ustanovilo slovensko lovsko društvo „Diana“. Tudi to poročilo je neresnično, resnica pa je, da se ustanavlja slovensko lovsko društvo „Artemis“.
Celovec. Gledališka predstava „Mlinar in nje gova hči“ se priredi jutri v nedeljo, dne 24. oktobra v prostorih rokodelskega doma. Začetek ob osmih zvečer,
Leše.Žalosten dogodek je vznemiril celo našo vas. Priljubljeni nadzornik pri rudokopu, Tripolt, se je iz neznanega vzroka ustrelil. Bil je še mlad in kdor ga je poznal, vsakemu je bil blag prijatelj. Tudi ni posnemal našo nemškutarijo v kulturnem boju zoper Slovence, ampak je bil pravi Nemec. N. v m. p. 1
Leše. Ljudstvo se pri nas pritožuje zavoljo nerednega donašanja pošte. Ne vemo sicer, ali so vzrok poštne frajlice ali poštni sel. Ko že vsak težko pričakuje najsibodi kakšen časnik ali pismo, bi se imelo preskrbeti reda v donašanju. A vedno postaja to slabejši, vedno neznosneje. Posebno se to zgodi v denašanju „liberalnih“ ali reči „protiverskih“ časnikov. Vemo, kdo je vzrok. Češe stvar ne bode boljše, izpolnjevala, se priložimo na pristojno mesto. Če delavec stori svojo dolžnost, naj jo tudi naša pozabljena pošta, naj je že klerikalna ali pa nemčurska.
Šmihel pri Pliberku. (Redka prikazen.) V Strpnivasi pri Pesku raste jablana, ki se je minuli teden postavljala poleg sadja še s cvetom. Na eni veji je bilo videti zraven jabolk lep ru-dečkast cvet, kakor na vigred.
Šteben. V koliko se teorija in praksa razločujeta, kaže Globaški potok v Strpnivasi. Ker veonomer dežuje, naraste potok tako, da stopi čez strugo in daleč naokrog vse preplavi. Neka-terikrat je že stalo pol vasi v vodi. Ker se ravno sedaj potok regulira ali uravnava, pokazal je s tem, da ga takšne priprave in takšna regulacija ne bode držala, ampak da bode moral odbor preskrbeti druge moči, ki ga bodo prisilile teči po novi strugi. Da je bila regulacija res potrebna, se zdaj vendar uvideva 1
Sv. Peter na Vašlnjah. Gospod nadučitelj Fl. Velikojna nas je zapustil 1. t. m. ter se prestavil v Blače v Zilski dolini. Spoštovali in ljubili smo ga kljub temu, da ni bil našega mišljenja, kajti trudil se je mnogo z našo mladino, da jo vzgoji in izobrazi za dobre ljudi. Za to pa mu ostanemo tudi vedno hvaležni.
Svetnavas. (Bauernbund.) Zadnjo nedeljo se je vršilo tukaj v Kramarjev! gostilni zborovanje „bauernbunda“, na katerem je govoril žihpoljski župan Lučovnik v domačem slovenskem narečju. Govoril je zelo prikupljivo in sladko o tem, da bi se imeli kmetje „štimati“ in „skup držati“, da bi tako dosegli po složnem postopanju izboljšanje svojega stanu. Veseli nas, da so prišli naši nasprotniki do tega pametnega izpo-znanja, da se mora slovenskemu ljudstvu slovensko govoriti. Dobro je nam še v spominu, da se je pred par leti na istem mestu na ravno takem zborovanju slovenski govor zabranil z nasiljem. Gosp. Lučovnika, ki mu je slovenščina toliko pri srcu, pa vprašamo: Ali on kot župan uraduje v slovenski občini tudi slovensko? Ali bo novo društvo tudi slovensko poslovalo? Ali hoče on kot župan interese slov. kmeta v nadalje boljše in neustrašneje zastopati, kot dosedaj, tudi pred visoko gospodo, kateri se je dosedaj kaj rad približeval in klanjal? Menda pa on ne misli slov. ljudstvo izrabljati samo v ta namen, da bi dosegel kak poslaniški mandat!!?
Izza Savinjskih planin. Krasoto slovenskih planin vedo ceniti tudi Nemci; zato se jim je že zdavaa izljubilo po njib. Zlasti hoče nemško planinsko društvo «D. Ö. A. V.» v sporazumu s «Češko podružnico slov. pl. dr.» doseči nekak «friedliches Zusammenwirken». To «mirno» vzajemno delovanje naj bi obstalo v tem, da bi nemško društvo smelo zgraditi na Savinjskem sedlu svojo nemško kočo. Mi pa povemo v očigled dejstvu kar naravnost, da namerava „D. Ö. A. V.“ germanizirati Savinjske planine. Kakor smo ćuli od verodostojne strani, je delalo društvo račun brez krčmarja, kajti pogajanja so se enkrat za vselej razbila. Bilo bi to celo smešno, da bi imeli v razdalji treh ali štirih ur kar tri planinske koče, pod Grintovcem Češko kočo, na Okrešlju Frischaufovo in navsezadnje na Savinjskem sedlu še kako nemško, najbrže imenovano po kakem znamenitem „Slo-venenfresserju'*. Vsakemu Nemcu so Savlijske planine itak dostopne in naše koče na stežaj odprte. Bojkotirati pa jih ne pustimo! Slavni Grintovec bi gotovo takoj dobil pristno nemško ime „Giiin-teufel“! Reveži!
Iz Žihpolj. (C. kr. žandar v službi nem-č u i j e v.) Tukaj pri naši orožniški postaji je dodeljen orožnik, ki čuje na ime Schlaik, in je doma iz Ziljske doline. Kar si ta človek že vse dovoli, to presega vse meje. To človeče škoduje, kjer le more našim ljudem Slovencem, se poteguje javno za sleparstva naših nasprotnikov, nemčurjev in jih očitno jemlje v zaščito, naše zastraši, da bodo kaznovani, če pri sodniji kaj izpovejo o velikih sleparstvih naših nasprotnikov, katere so delali pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Opozarjamo na tega človeka deželno c. kr. orožniško poveljstvo v Celovcu, kako more on imeti kaj.ugleda pred ljudstvom pri takem postopanju. Če se kmalu ne izgubi iz našega kraja, pridemo s fakti in pričami na dan.
Opazovalec, ki precej ve.
Pliberk. (Nova šola.) Pri cesti preti kolodvoru se je pričelo prav živahno gibanje. Zida se nova šola. Ne zavidamo Plibcrčanom prav nič, če si napravijo novo moderno poslopje, kjer bodo njih
otroci zajemali prve nauke za življenje, ampak pomilujemo okoličaue, ki bodo morali svojo deco pošiljati v popolnoma nemško, tudi s šulferajnskim denarjem zidano šolo. Godilo se je seveda tudi dosedaj tako, ali vendar bi se kmetje iz okolice sedaj lahko vzdramili in nekaj ukrenili, saj imajo vendar pravico do tega. Ali ne plačujejo šolskih doklad ? Ali ni njih deca, ki zahaja v šolo ves njih up, njih bodočnost. In ta deca se bo v novi ponemčevalni ci še nadalje ponemčevala in še tista mrvica slovenščine, — namreč pouk v veronanku. bo prejkoslej izginil, aku sc ne postavite na noge in ne zahtevate svojih pravic. Pomislite, kam pridemo, če pojde tako naprej. 2e je mladi zarod iz okolico popolnoma prešinjen z nemškutarskim duhom, in ljudje v tem duhu vzgojeni so za Slovence v vsakem oziru izgubljeni, Oai nikdar ne bodo zahtevali kakšne izpro-membe šol in tako bo šio še nadalje in okolica se nam bo odtujila. Ravno sedaj pa jo primeren čas, da bi sc šolsko zadeve spravila v rod. Žalostno je, da Ciril in Metodove podružnice spijo, one bi lahko porabile ugoden trenutek in na shodih zopet in zopet kazale na rano slovenskega šolstva na Koroškem. Ali obe, libuška in šmihelska, ki je ustanovljena za Pliberk in okolico, sta legli že menda k večnemu počitku. Ali pa naj bi se ustanovila nova podružnicu kor. šolskega društva. Gre se samo za to, da se ksj dela v tem preperečem vprašanju.
Celovec. (Nevarne klobase). Pred kratkem je bil v Št. Vidu na Koroškem velik sejem, znani „Wiesenmarkt“. Kakor razne reči, so prodajali na tem sejmu tudi klobasice. Neki fant se je hotel okrepčati s tako klobasico, toda kmalu potem, ko jo je zavžil, je začutil v želodcu tako hude bolečine, da so ga morali prepeljati v bolnišnico usmiljenih bratov v Št. Vidu. Ni minul en dan in fant je umrl. Klobasa je bila v sredi že slaba in je imela v sebi že znani klobasni strup. Kmetje, ki hodite po mestih, pazite, da otrokom ne dajete takih nevarnih klobas. Klobasice, kakor takozvani „krenvirštelni“ ali pa safalade so sumljive, ako nimajo več napete kože in če so v sredi sivkaste ali celo zelenkaste mesto, da bi bile rdeče.
Narodne zadeve.
O deželnem zboru koroškem poročamo vslcd pomanjkanja prostora prihodnjič.
Vabilo na naročbo. Od raznih strani nam prihajajo priznanja in pohvale, da je bila zadnja številka «Korošca» naravnost izborna. Take pahvale in priznanja pa ne koristijo veliko, pač pa bi nas silno veselilo, ko bi šli naši somišljeniki tudi marljivo na sgitacijo in nam pridobili novih naročnikov. Ako v resnici to store vsi, tedaj nam bo potem lahko izpremeniti 14 dnevnik v tednik. Zato pa na delo!
Vse velecenjene sotrudnike, ki nam pošiljajo drugocenih stvari za list, najiskronejšo zahvaljujemo za njih velik trud. Le čvrsto naprej I
„Gorotan“. Učitelji, člani «Gorotana», ki so se zavezali plačati gotove zneske za «Obrambni sklad» in j.h še dosedaj niso poslali nabiratelju, naj jih takoj dopošljejo!	Nabiratelj.
Dr. Brejc v škripcih. Na političnem shodu v Bekštanju se je dr. Brejc grozno hudoval na «liberalce» in na «Korošca». Vidi se mu, da se našega lista zelo boji. Zatrjeval je zbranim zborovalcem, da naš list med koroškimi Slovenci nima nobene zaslombe, kmalu na to pa je konštalira), da so bili in da so še celo med odborniki političnega društva možje, ki so, kakor se je izrazil, slrastui pristaši «Korošca» in njegove kritike. D», da, gospod doktor Brejc! Naš list ima med zavednim, vžbujcnim ljudstvom mnoge zaslombe, in je bo imel še več, če mu boste delali na shodih še tudi v bodoče brezplačno reklamo. Le tako naprej 1
Zakaj prireja „politično društvo“ kar po vrsti shode po deželi ? Zato, da udriha dr. Brejc po «Korošcu» in njegovih pristaših. Možje pozabil na vse krivice, ki se nam gode, na piko je vzel sedaj «Korošca» in ga zmerja bolj, kakor je zmerjal včash «Štajerca», na katerega je sedaj čisto pozabil. Vedno in pri vsaki priliki se je naš list zavzemal za narodne, gospodarske in socialne koristi koroškega ljudstva, bil je zmerom goreč zagovornik pravice, resnice in napredka. To ve vsak kmet, vsak delavec, vsak obrtnik, ki je bral naš list. Dr. Brejc to tudi dobro ve, a vendar nas nesramno napada. Hvaležni smo mu za take napade, kateri kažejo, da mu je neljuba resnica in pravica, neljub naš napredek. Vsak naš bralec bo priznal, da se poteguje naš list za dobro stvar in v odgovor na te napade bo nam poslal naročnino za list in pridobil še dtugih novih naročnikov. Nekateri so to že storili, drugi naj jih posnemajo. Čast jiml
Svetovna politika.
Državni zbor bo najbrže sklican dne 20. oktobra. Vlada je pripravljena na obstrukcijo, vendar menda ne misli razpustiti državnega zbora radi obstrukcije.
Miniatnka kriza. Praga, 13. oktobra. Mla-dočeški poslanci so imeli opoldne posvetovanje, na koten m so splošno povdarjeli, da morajo vsi češki poslanci v državnem zboru skupno nastopati.
Dunaj, 13. oktobra. Ko je Bienerth obiju* bil voditeljem nemško meščanskih strank, da pred* loži vlada čim prej jezikovne načrte štirih nemških deželnih zborov cesarju na sankcijo, sta češka ministra Braf in Začek izjavila, da demisionirata, čim se to rgodi. Baron Bienerth je imel danes z Za čkom dolg pogovor. Mi nistrske ga sveta, ki je bil napovedan za soboto, ne bo, tako da bodo morali omenjeni jezikovni zakoni še nekaj časa počivati. Seveda bo prejalislej vlada morala zavzeli stališče in tedaj je kriza neizogibna.
Ogrska kriza Budimpešta, 13. oktobra. Časopisi objavljajo Polonyijev (?!) načrt za rešitev krize, ki prevzema idejo nekdanjega finančnega ministra Lukača, le z izjemo, da bi imel Wekerle priti na Lukačevo mesto. Glavna misel je ta, da bi imela neodvišnjaška stranka kot koncesijo dobiti ministrstvo za notranje zadeve.
Gospodarsko obrambno društvo.
«Naša Straža» je mrtva, živela «Naša Straža»! To zavest smo vsi imeli, ko so nesli k pogrebu nekdaj tako nadebudno obrambno organizacijo. Prav je bilo, da so jo pokopali. Jat štejem v zaslugo drju. Krisperju, da je imel pogum izreči javno, da društvo, ki mu je bil predsednik, ni bilo življenja sposobno in je zato bolje, da ne živi in s svojim živjenjem ne ovira nastanka nove organizacije, ki naj bo naša straža na meji.
Dne 8. velikega srpana t. 1. smo izvolili na skupščini družbe sv. Cirila in Metoda pripravljalni odbor za gospodarskoobrambnodruštvo. Ni dvoma, da ta odbor spravi v trajno življenje nov krepak organizem.
Široki namen tega obrambnega društva bo ta, da gospodarsko osamosvoji Slovence na meji, da ostane slovenski svet ohranjen slovenskim posest nikom, da se bode kmet mogel ustavljati vabljivim sirenam, ki ga hočejo spravili z rodne grude, da se bo utrdilo slovensko meščanstvo, da bode stregel slovenskemu prebivalstvu le slovenski obrtnik in trgovec in tudi, da naš slovenski delavec ne bo izmozgan po tujcu.
Kako bo novo društvo vse to hotelo doseči, to je težko danes tu popisovati. V vsakem kraju in slučaju bo treba delati po svoje. SAlmark je že milijone vrgla med nas; res |o na jezikovni meji poznamo skoro ob vsakem koraku; a ni vselej povsem premišljeno to njeno delo, marsikdaj nasede špekulantom in sebičnežem. Previden bo torej moral biti novi odbor, da bo naša mala sredstva obračal le na pravo mesto. Tu bo treba parcelirati in posredovati posojila slovenskim na-selnikom, tam skrbeti za nizko obrestno mero hi potečnih posojil, drugod zopet ustanoviti domač denarni zayod, nekje podpreti trgovca s Cenenim blagom in kreditom, obrtnika opremiti z orodjem, organizirati delavstvo, prirediti gospodarska predavanja, nekam spraviti slovansko letoviščarje itd. itd. Podrobnega dela dovolj! Za delokrog se nam ni bati.
Težja pa je stvar glede dohodkov. Naša šol ska družba ima že zdaj toliko izdatkov, pri tem pa za bodoče tak šolski načrt, da bo rabila še mnogo več denarja, kakor danes. Lani smo imeli v družbi sv. C. in M. 136 000 K dohodkov, letos jih bo več; a ne bo mi treba mnogo praviti, da razvidi vsakdo, da nam kmalu ne bo zadoščalo letnih 200.000 K, da, 300.000 K in celo ne pol milijona kron. Samo v prvi vodstveni seji, ki se je vršila po veliki skupščini na Jasenicab, so bil storjeni sklepi — nujni, neobhodni sklepi, ki obremene družbo za več kakor 200.000 KI Nova obrambna organizacija bo torej morala iskati povsem novih virov. Zanašam se, da jej bodo stali slo venski denarni zavodi krepko na strani, da se bo dalo marsikje tudi kaj zaslužiti osobito na blagu in da bo vsaj nekaj pokrila članarina in darežljivost slovenskih javnih zastopov, društev in posameznikov.
Najtežja bo stvar z osebami, ki bodo v tem novem zavodu delale. Ljudi, ki jočejo nad usodo slovenskega naroda, je pri nas obilo. A za delo prijeti in pri njem vztrajati, takih ljudi Dinamo
v prevelikem številu. Apeliram na mlajše moči, brate v Avstriji, ker pri nas v Avstriji bode
osobito na številno uradništvo naših gospodarskih zavodov, da se oklene novega društva. Toliko še zdravih ljudi sedi po gostilnah, ki bi lahko na tem novem hvaležnem polju pokazali svoje znanje in pridnost. Toliko lahko rečem, čo se bo pri nas še nadalje moralo vse delo valiti na ene in iste osebe, se mora enkrat vse skupaj podreti. Upam tedaj, ko izide od pripravljalnega odbora prvi klic k pristopu, da se oglasi mnogokdo, ki bo zahteval tudi delež na delu in trudu.
Ni treba, da bi bil kdo «doktor» ali kaj podobnega, samo da je požrtvovalen in da zna delati v organizaciji. Ce se nam posreči najti takih ljudi, potem se ne bojim za novo obmejno stražo. Branili in borili se bomo v našem «Branltnru» uspešno za osvoditev slovenstva.
Dr. Gregor Žerjav.
Narodnostno vprašanje in socialna demokracija.
V dneh od 4. do 8. septembra se je vršil v Smichovi pri Pragi IX. redni shod češke socialne demokracije. Na tem shodu so bili zastopani skoro vsi slovenski narodi. Nemec poleg Čeha, Slovaka, Bulgara in Slovenca, socialno-demokratični zastopniki vseh narodov iz Avstrije, Ogrske in Balkana, so si podavali roke in si obljubovali, da se bodo bojevali pod praporom socialistične internacionale za enake pravice vseh narodov brez razločka in proti vsakemu potlačevanju katerekoli narodnosti. Izmed Slovencev sta se shoda udeležila dr. Tuma in Etbin Kristan.
Med drugim se je obravnavala na tem shodu velezanimiva in važna točka: .Narodnostno vprašanje in socialna demokracija.“ Referent dr. Šmeral je izjaval sledeče: Ko se je z zakoni od 1. 1867 ustvarila dualistična oblika naše države, so bili tedaj edino Nemci in Ogri v naši državi narodnogospodarsko in vsled tega tudi kulturno popolnoma razviti. Samo Nemci in Ogri so imeli razvito trgovino in obrt, ostali narodi pa še niso prekoračili mej primitivnega agrarizma in vsled tega so ostali tudi v politiki večinoma indiferentni. Samo na ta način je bilo mogoče napraviti tako rafinirano sramotno državno ustavo, kakor je dualizem: država, katera tvori po zemljepisni legi in po gospodarskih pogojih enoto, je bila tako raztrgana na dva dela, samo zato, da je mogla v Predlitanskem zavladati nemška buržoazija, katera tvori samo 37% vsega avstrijskega prebivalstva, na Ogrskem pa Ogri (45%) Ta dualistična ustava se je obdržala do danes. Toda nevarnost, da se ta oblika ne bo mogla vzdržati, je vedno večja. Danes namreč niso več samo Ogri in Nemci gospodarsko in kulturno razviti kakor so bili 1. 1867. Danes se merijo že skoro vsi ostali narodi z Nemci in Ogri na gospodarskem in kulturnem polju in umevno je, da mora izprememba gospodarske in kulturne podlage privesti tudi izpremembo v političnem redu. Izpremeniti ustavno podlago, namesto dualizma ustvariti take ustavne razmere, ki bodo odgovarjale današnjim gospodarskim, kulturnim, narodnostnim razmeram, to je sedaj zgodovinska naloga te države, to je njeno življensko vprašanje, njena eksistenčna potreba. Prvi korak na tej poti je enaka volilna pravica. Upanje, da postane Avstro-Ogrska velika in slavna s gojenjem nemške narodnostne ideje, je padlo. Cii državne organizacije v Podonavju je združenje raznih narodnosti v veliko gospodarski plodno delujočo celoto, ki bi dala istodobno vsakemu narodu popolno avtonomijo in samostalnost narodnostno in kulturno, in pri tem pustila vsakemu narodu kot posamezniku v celoti toliko svobode in enakosti, da bi se je vsi narodi in posamezniki z ljubeznijo oklen li in da bi država imela v njih zadovoljstvu poroštvo za bodočnost. Avstro-Ogrska se mora tedaj pretvoriti iz današnje dualistično-centralistične neljudske ustavne oblike v demokratično federacijo svobodnih in ravnopravnih narodov. To je potrebno ne le iz gospodarskih in kulturnih ozirov, ampak tudi radi zunanje politike, katere ležišče je na Balkanu. To doseže država s trgovskimi in obrtnimi stiki z balkanskimi narodi in s tem, da dd svojim narodom toliko svobode, samostalnosti in kulturnega razvoja, da bodo balkanski narodi s hrepenenjem in zavistjo gledati na svoje rodne
potem tudi ognjišče narodne kulture tn srce narodnega življenja bratskih balkanskih narodov.
Uravnanje narodnostnih razmer v Avstriji je tako važno vprašanje, kakor je bila občna in enaka volilna pravica. Socialna demokracija je v prvi vrsti za to poklicana, da deluje na razvoj teh razmer s svojim vplivom. Hoče li socialna demokracija v tej meri svojo nalogo izpolniti, je potem potrebno, da sprejmejo soc. demokratične stranke vseh narodnosti enotni, strogo do konkretnih podrobnosti izdelani načrt za predelanje državne ustave. To je naš novi narodnostni program.“
Dalje :	.... Zavednost in izobrazbo more
češkemu delavcu dati samo dobra češka šola, češko časopisje, češka literatura i. t. d. Ne puhla sentimentalnost, ampak vez izboljša, osebna korist veže vsakega delavca z narodno šolo, narodno literaturo, narodno kulturo. Delavec hoče biti kolikor mogoče izobražen in vsled tega hoče imeti šole, v katerih bi učni jezik razumel . . ."
Na koncu svojega govora je dr. B. Šmeral predložil sledečo resolucijo: „Shod češkoslo-vanske socialne demokracije nalaga izvrševalnemn odboru in zastopništvu stranke, da takoj prične pogajanji s strankami drugih narodnosti v Avstriji, da bi se revidiral narodnostni program, sprejet na vseavstrijskem shodu v Brnu 1. 1899 in da bi se isti dodelal do take konkretnosti in podrobnosti, da bi bil v bodoče re samo podlaga enotnega narodnostnega naziranja, ampak tudi enotne politične prakse vseh socialno-demo-kratičnih strank v Avstriji.“
Vsi nadaljni govorniki so branili enakost in ravnopravnost vseh narodov, češ .nam socialnim demokratom je jezik naš in narodnost naša podlaga svobode, napredka, pravice in kulture“. Nemški socialni demokratični poslanec je rekel: „Ne bojim se tukaj pred vami Čehi izjaviti, da ljubim svoj narod, jezik in kulturo nemško z vsem srcem. Mi (socialni demokratje) upamo, da se naši dobri volji, naši pridnosti in naši zavednosti posreči najti pot k narodnostnemu miru..
Listnica uredništva.
Nekaj gradiva smo morali za prihodnjo številko.
žal — izpustiti
Zahvala.
Podpisano gasilno društvo v Šentjanžu in Svetnivasi v Rožu se s tem zahvaljuje za prejetih 50 kron, katere je prejelo od banke
„Slavile“	27
v Pragi po njenem zastopniku, g. Mati u Pro-sekarju v Kotmarivesi za gašenje poslopja gospoda Matije Singer v Svetnivesi pri požaju dne 2. avgusta 1909.
Gasilno društvo Št. Janž, dne 8. oktobra 1909.
Anton Hornbök, načelnik. Gasilno društvo v Kaplji, dne 8. oktobra 1909.
Anton Ogris, načelnik.
Zahvala.
Podpisani Matija Singer, p. d. Mamič v Sve ni vesi se zahvaljujem s tem
banki „Slauiji“ u Pragi
za prejetih 50 kron, katere sem prejel po zastopniku g. Matiji Prosekarju v Kotmarivesi za moje, pri požaru v Svetnivesi dne 2. avgusta 1.1. nekoliko poškodovano poslopje.
Štejem si v častno dolžnost, da to domačo slovensko zavarovalnico vsakomur za razno zavarovanje proti ognju najtopleje priporočam.
V Svetni vesi, dne 8. oktobra 1909.	28
Matija Singer.
Raznoterosti.
Cez 18 le! prijet. Leta 1891 o božiču je bil pri Sokalu na Gališkera umorjen gostilničar, njegova žena in hči. Takrat so zaprli kot suraljivca posestnika Kokotko, ki je bil sprra obsojen na smrt, ko je bila pa nova obravnava odrejena, pa oproščen vsled pomanjkanja dokazov za krivdo. Ko so te dni zaradi neke tatvine stikali orožniki po vasi in prišli tudi h Kokotki, so našli pri njem več reči, ki so bile last umorjenega gostilničarja. Kokotko so znova zaprli, ker je njegova krivda na trojnem umoru taterekoč dokazana.
Svojim naročnikom in čitateljem!
Nastopil je zadnji četrt leta. Prosimo pri tej priložnosti, da poravnajo vsi dolžniki svojo naročnino; vnete svoje prijatelje pa prosimo, naj priporočajo naš list in nam pošljejo novih naslovov.
Upravništvo.
Epilepsija in nje odpravljanje je bila poseben pie lmet natančnih in velevažnih obravnav mednarodnega zdravnika kongresa v Budapest!. Kako dakkoscžen pomen se pripisuje temu predmetu, izhaja o itod, da se je za odvračanje epi-lepsije konstituirala mednarodt a liga, katere centrala je Budapešta, Budapežtanski specialni zdravnik dr. Alexander. B. Szabo se že več let z uspehom trudi, da bi raziskal problem zdravljenja epilepsije in svoj že preizkušeni zdravilni način trpečim napravil dostopen s tem, da na vprašanja epileptičnim bolnikom radovoljno daje pojasnila.
Orifiinaloa »tava. Na celem ruskem jugu se mnogo govori o originalni stavi, katero sta sklenila okrajni načelnik Kolibaba in bogati benderski posestnik Canko. Kolibaba se je zavezal pokositi osem desjatia Gankovega ovsa (1 desjatina je skoro dva orala) pod pogojem, da po končanem delu Canko ustanovi na svoje stroške deželno gimnazijo v Kamrati. Na polje, kjer Kolibaba kosi, prihaja vedno velika množica radovednih gledalcev. Pogumni kosec ima pokositi še eno desetino, kar se bo zgodilo v par dneh. Ondotni prebivalci pripravljajo za Kolibabo že darove, med njimi srebrno koso, prav tako, s kakršno kosi, in z držajem iz slonovine z napisom: Čast in slava prvemu koscu in prebivalcu Kamrate. Kolibaba je šele 27 let star, plemič, sin duhovna. Absolviral je pravniško fakulteto; postave je tako orjaške, da so morali napraviti zanj posebno koso, ki jo bodo pozneje spravili v novi gimnaziji.
0 kačjem stropa in njega delovanja je dr. Gallmette, ravnatelj Pasteurjevega zavoda v Lillu, v nekem članku v «Revue Scientifique» priobčil zanimive podatke. Gallmette razdeljuje kačje strupe v dva razreda; prvega imenuje «neuroteškega», delovanje strupa se takoj razširi po vsem živčnem zistemu. Tako je delovanje strupa naočarke in drugih kač, ki živijo pretežno na vztoku; druga vrsta strupa omejuje glavno delovanje na ugrizeni del, kakor strup gadov, klopotač, modrasov. Dr. Galmette navaja več zgledov, iz katerih izhaja, da je napačno splošno mnenje, po katerem deluje kačji strup le smrtno, ako pride naravnost v žile; smrtuonevarno deluje tudi, ako pride v dovolj močni dozi po notranjem potu v človeški organizem. Navadno zdravilo, da se ugrizeno rano izsesava, ni torej brez vsake nevarnosti. Tudi mnenje, da so kače same proti strupu drugih kač zavarovane, ni resnično, kakor so dokazale preiskave. Strup n. pr. klopotače umori naočarko. L& strup lastne vrste ne škoduje. Kot kemično sredstvo proti kačjemu piku omenja dr. Galmette hipermangaukisli kali, klorovo zlato, klorovo apno in klorovo kislino, ki vsi delovanje sirupa več ali manj uničujejo, ako se jih takoj po piku ubrizga. Kot edino gotovo sredstvo pa se je tekom eksperimentov pokazal posebni serum, ki se ga dobiva od večkrat cepljenih kuncev in morskih prešičkov. Najboljšo možuost za pridelovanje tega seruma pa nujajo konji. Serum se najbolje vcepi v kožo trebuha ali lopatice; učinek je golov, ako se serum vbrizga vsaj dve uri po piku!
Kaj se pri »bežni tse lahko zgodi. Neka berolinska natakarica ni plačevala v redu mesečnih okrokov za svoj dolg za zlato uro, zato je bila v tožbi in nato rubljena, ker ure ni hotela vrniti upniku. Sodni sluga, ki jo je prišel rubit, sprva ul našel nikjer ure, ki jo je imel ualeg pred vsem vzeti s seboj. Ko jo je pa nazadnje staknil v neki omarici, skočila je natakarica pokonci, zgrabila uro in si jo porinila v usta. Nekoliko se je davila, potem je pa ura izginila. Ženska jo je pogoltnila. Sodni sluga je stal kot pribit na tleh, ker kaj takega se mu še nikdar zgodilo. Vendar je takoj vedel, kaj mu je storiti. Hitel je po zdravnika, ki je natakarici dopovedal, da se je spravila v smrtno
nevarnost s svojo brezmiselnostjn. Će hoč^ sebi dobro naj, se ravna po njegovih aavodilih. Zenski je jelo iti po glavi in ker ji je ura že delal» težave v želcdcu, se je udala. Morala je pojesti veliko množino kuhanega krompirja, nakar ji jo dal zdravnik zdravil, ki so «gnala». Gaz par ur je zagledala ura — sicer nekoliko izpremenjcna — luč sveta in sodni sluga jo je vzel seboj in poslal tvrdki, ki je tožila in rubila natakarico.
Pri katerem naroda «o žene najbolj potratne? Za obleko izda največ Angležinja. Za njo pride Američanka, ki kaj rada kupuje drage klobuke in drage kamenje. Japnoka je istotako razkošna v obleki. Njen pas n. pr. mora veljati 100 kron, sicer ga ne mara. Glavnike ima vse obsojane z dragimi kamen', istotako uro, in nič nenavadnega ni, če stane ena njena obleka po 2400 K. Manj potratne so Francozinje. Delajo si kolikor mogočo obleko same. Za Francozinjami pridejo Nemke, Helandke, Svedinje, Danke, naravnost skromne so pa Rusinje. Kar se tiče Slovenk, je treba prznati da so zadovoljne s priprosto obleko, le če pride kako dekle v mesto, hoče biti gospodična in se lipša in navleče nd?e, kolikor premoge ali ne premore žep.
Gospodarska vprašanja.
Gnojimo sadnemu drevju!
Pri nas se sadno drevje še povsod zanemarja. Posebno kar se tiče gnojenja sadnemu drevju, so naši sadjerejci še jako na slabem. Ako vprašamo kakega sadjerejca, ki ima morda kake večje nasade sadnega drevja, kako jih oskrbuje, nam odgovori: kaj, kako naj jih pa še oskrbujem, saj sem jih dobro vsadil, skopal sem zadosti globoke jame in da je zemlja dobra, kaže že njihova čvrsta rast, a rodi mi prav slabo. Pravega vzroka temu pa ne vem. Ne veruje pa, da se mora sadnemu drevju tudi gnojiti. Dandanes dobimo med kmetovalci celo tudi take, ki mislijo, da škoduje gnoj sadnemu drevju.
Pri nas se drevo, ko je vsajeno, prepusti ponavadi samemu sebi. Zahteva se pa od njega, da mora roditi in sicer dobro roditi. Ne pomisli se pa, da tudi sadno drevo potrebuje obdelovanja, ki obstoji največ v gnojenju. Saj je sadno drevo tudi rastlina, kakor kaka druga, ki jo na polju ali vrtu pridelujemo, torej potrebuje tudi primerne hrane.
Na gnojenje sadnih dreves bi se moralo misliti že pri sajenju. Da se more zemljo okoli drevesa obdelovati, napravi naj se okrog njega takozvani drevesni kolobar. Ta kolobar naj ima v premeru 1 V,—2 metra in naj bo tako napravljen, da bo na sredi vdrt, kar služi posebno dobro temu, da deževnica lažje prihaja h koreninam. Ta kolobar naj se napravi iz one zemlje, ki je ostala pri sajenju drevesa.
Jako priporočljivo je, dotični kolobar vsaj 3 leta po sajenju vzdrževati ter dvakrat v letu, in sicer spomladi in jeseni prekopati z lopato, da se zemlja zrahlja ter tudi parkrat v letu opleti. Na tem kolobarju naj se ne pusti rasti trave in plevela, a tudi drugih rastlin naj sc ne seje ali sadi nanj, ker to drevesu škoduje ter mu jemlje hrano. Ako je zemlja gola, jo tudi zrak lažje prešine, lažje se razkraja in postane rodovitnejša.
Ko pa je sadno drevo zadosti krepko da se ni več bati, da bi mu zamogla škodovati ruša in okrog njega rastoča trava, razkoplje in poravna naj se zemljo, iz katere je bil napravljen kolobar. Pa tudi pozneje ne smemo pustiti drevesa samega sebi, ampak gnojimo mu in prepričani smo lahko, da nam bo ves trud bogato poplačalo. Posebno ustrežemo takemu mlademu drevesu, če mu pognojimo z gnojnico S to pognojimo najlažje na ta način, da napravimo tam, kamor segajo konci vej ali še nekoliko bolj proč, z lopato več 25—30 cm globokih lukenj, katere razširimo na to z železnim kolom, tako da dobe podobo lijca (trahtarja). V te jame se naj nalije gnojnice in sicer na vsako drevo od 100—150 litrov. Jako se pa ustreže drevesu, ako se v dotične luknje poprej nasuje nekaj lesnega pepela in nato šele zalije z gnojnico. V lesnem pepelu se nahaja namreč mnogo kalija (8—100/0) in nekaj fosforove kisline (2—5%). Kalij vpliva namreč na razvoj lesa in listja fosforova kislina pa pripomore, da nastavi drevo cvetno popje (rodovitni les), oziroma, da pripomore, da nam drevo obrodi. V vsako luknjo naj se da po par perišč pepela. Tudi 40 odstotna kalijeva sol se priporoča za to delo in sicer po par kilogramov za vsako drevo. Tudi Tomasova žlindra in superfosfat uplivata
jako ugodno na razvoj cvetnih popkov. Ko se gnoji s 40 odstotno kalijevo soljo, naj se pognoji ludi s temi gnojili in sicer naj se vzame kake 2—4 kg enega teh dveh. Najboljše je, da se gnoji sadnemu drevju po zimi ali pa zgodaj spomladi
Ako je poleti drevo močno obloženo s sadjem, sadje močno odebeli, ako pognojimo drevesu, potem, ko smo pokosili travo in spravili seno iz travnika ali vrta, s IGO litri z vodo žredčano gnojnico.
Kadar gnojimo drevesu, moramo pomisliti vselej, da je ves gnoj, ki ga stavimo blizu debla ali tik njega, brez vsake ‘koristi, ker tik debla ni korenin, katere bi mogle srkati hrano iz zemlje, se nahajajo proč od debla, t. j tam, kamor segajo konci vej ali krone. Ne smemo pa misliti, da smo drevesu že pognojili, ako raztrosimo gnoj okrog drevesa vrhu trave; tako gnojenje koristi le travi, drevesu pa prav malo ali pa nič. Vsako gnojilo moramo spraviti pod rušo k sesalnim koreninam, ako hočemo, da bo imelo uspeh.
Ako pravilno in redno gnojimo sadnemu drevju, nam ono donese tudi več in boljšega sadja, bolj redno rodi, tako da lahko vsako leto pričakujemo pridelkov.	T. J.
Rana, provzročene vsled pritiska vprežne oprave pri konjih, se jako hitro zacelijo, ako mu jih izpiramo z arniko, katero smo namakali poprej v žganju ali špiritu. V četrt litra vode naj ss kane 10 kapelj te tekočine, s katero naj se izperejo rane večkrat na dan. Rane se zacelijo v kratkem.
Koliko goveje živine le nahaja na aemlji 7 V severni Ameriki se je nahaja največ in sicer 66 86 milijonov, v vzhodni Indiji 52, na Ruskem 42 2, v Argentini]» 27,7, v Nemčiji 19 3, n<» Francoskem 14 3 v veliki Britaniji 11‘7 v Avstriji 9 5, na Ogrskem 6 7, v Avstraliji 8 34, v Italiji 5, na Rumunskem 2 59, na Švedskem 2 55, na Španskem 2 2, v Kaplandiji 1*9, na Nizozemskem 1 7, v Bolgariji 1 8, na Danskem, v Novozelandiji in v Bel-g ji 18, v Švici T4 in v Srbiji 0 956 660 milijonov.
Uživajte jabolka! Nikdar se ne more to zadosti priporočati. Jabolko čisti kri ter s svojo množino fosforja brani in krepi mozeg.
:: Našim rodbinam priporočamo ::
Kolinsko cikorijo!
Lovske puške
ff vseh sestav, priznano delo prve vrste,
z najboljšim strelnim učinkom priporoča 52 80 Prva. toorovslca tovarna orožja
= PETER WERNIG =
c. in kr. dvorni založnik v Borovljah ::: Koroško.
Slovenski ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Kdor trpi na božjasti, krču in drugih ner-• voznih boleznih, zah-teva naj knjigo o tem. 52- 38 Dobi jo zastonj in poštnine prosto v io
Labudovi lekarni, Frankobrod o. M.
(Privil. Schwanen - Apotheke, Frankfurt a. M).
Varstvena znamka:
Capsici conp.
nadomestek za
sidrov - patu - expeller
je vohi'e priznan kot Izvrotno, bolečine tolažeče in odvajalno «metenje pr, pre-hlajenju i. t. d Dobi se ga v vseh lekarnah za 80 v, K 1'40 in 2 K. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila, naj se vzame le izvirne steklenice in skalije z našo varstveno znamko „sidro11, kajti potem je gotovo, da se je dobil izvirni izdelek.
Dr. Richterja lekarna pri „zlalem levu"
v IParagji
Ellzabetna ulic-- čtev. 5, nova.
Razpošiljate/vsak dan,
podružnica ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Akcijski kapital K 3,000.000.
Denarne vloge obrestujemo po
= 4r —
12 10	—
od dne vloge do dneva vzdiga.
ic Kolodvorska cesta št. 27. k
Zamenjava In eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške in ženitnlnske kavcije.
Eskompt in Inkasso menlo. :: Borzna naročila.
((titrala V Cjubljatti. ?odr.V$plj(tu in Trstu.
Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno odplačevanje po K 8 — za komad.	1 52—40
Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10 — za komad.
Prodaja vseh vrst vred papirjev proti gotovini po doeynem kurzu.