fOStarina plačaK Štev. 39. izhaja vsak petek. yUubliani, dne 24. septembra 1956. Posamezna Sfev. Din I*— Leto 8K» Upravništvo ,.Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta IG, Telefon 72 Jarotnina ca tazemstvo: četrtletno 1-50 Ola. polletna is Ola, celoleten It Ola; ta inozemstvo) Četrtletno II Olg, polletno 24 Ola, celoletno «3 Din. — RaJna poštne hranilnice. ooUminlce » linstjaat, it «0.711. Po volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo so končane. Izid bo v podrobnem znan šele v nekaj dneh. Bodi uspeh po številu mandatov kakršenkoli, naše trgovstvo in obrtništvo je krepko nastopilo proti jerob-stvu, ki mu ga hočejo okoli vratu obesiti združeni klerikalci in radičevci. Da se pravilno presoja izid. je treba pomisliti, da sta obe vladni stranki (radikali in radičevci) na vso moč podpirali SLS. ki odnaša dobiček te pomoči. Kdor bo dosežene številke presojal, jih bo moral s tega stališča ceniti. Ne morem se posloviti od teh volitev, nc da bi na tem mestu še enkrat v trajen spomin vsej naši javnosti ne poudaril velike sramote, da je radičevska stranka g. Ivana Puclja (nekdaj Samostojna kmetijska stranka) v važnem javnem zastopstvu priskočila z vsem vladnim pritiskom na pomoč — klerikalcem. Opetovano je minister za trgovino in industrijo, ki je radičevec, z raznimi dejanji in tudi z zlorabami podprl agitacijo SLS. V politiki se mora vsakdo vprašati: Čemu? To vprašanje so si stavili tudi voditelji radičevcev (zeleni generali). Bili so toliko odkriti, da so povedali, zakaj so šli klerikalcem za hlapce: da namreč uničijo SDS. Sicer vsak pameten človek vidi. pa naj volitve v Zbornico pokažejo kakršenkoli izid, da bo SDS obstojala in se krepko dalje razvijala. Recimo, da bi se želja zelenih generalov izpolnila! Kdo bi imel korist od tega? To vprašanje so si menda gg. radičevci pozabili staviti. Odgovor bi bil jasen: Vsako oslabljenje SDS je v korist SLS. V škofiji in po vseh klerikalnih organizacijah bi vriskali od veselja, če bi SDS izginila. Ko bi torej SLS doživela to veselje, bi pogledala okoli sebe, ali ji je še kdo napoti. Sicer se bivša SKS obnaša tako ponižno, da namešča klerikalne učitelje, kjer želi SLS. vendar sem prepričan, da nazadnje v očeh SLS vendar ne bi našla milosti. Lepega dopoldneva bi si klerikalizem celo Pucljevo stranko privoščil za zajtrk. Strašna je slepota zelene generalitete. Prostovoljno koplje grob sama sebi. Mi pa moramo iz tega dogodka črpati ta nauk, da se moramo zanesti le nase, krog sebe pa zbrati vse one Slovence, ki res napredno mislijo. Bivša SKS je tako rekoč sama sebe obsodila, da je nepotrebna, ko je zdaj privesek SLS. Vidini pa, da mnogi napredni možje tega izdajstva ne odobravajo. Te volitve so bile dokaz, da imamo v glavnem dvoje front. Če si je bivša SKS izbrala prostor na klerikalni strani, naj gg. voditelji kar tam ostanejo. Naša SDS pa Je po poletnem miru, dasi pri minulih volitvah ni bila neposredno udeležena, ampak je le podpirala stanovske liste trgovskih gremijev in obrtniških zadrug, prebujena in pogumno pričakuje nadaljnjega dela in bojev. Vse prijatelje napredne misli vabim, da nam pomagajo v velikem organizacijskem in gospodarskem delu, ki ga naša SDS pripravlja za jesensko in zimsko dobo. Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav. litična stranka, ki hoče ne samo privatno, nego vobče vse javno življenje urediti po edino pravih krščanskih načelih in ki edina vodi politiko v luči krščanskih resnic.* To naj bi bila utemeljitev službenega cerkvenega akta, s katerim g. dr. Jeglič, podpisan kot nadpastir, zabranjuje vernikom čitanje političnega glasila druge stranke. Umljivo je, da naši poslanci niso molčali k škofovemu članku. Dr. Pivko in dr. Žerjav sta se obrnila s pismenim vprašanjem dne 16. marca 1926. na ministrstvo ver. Katoliški oddelek ministrstva ver je odgovoril poslancu dr. Pivku z aktom od 15. junija 1926., ki dokazuje jasno in nedvoumno, da ministrstvo ver strogo obsoja dejanje, ki ga je zakrivil ljubljanski škof s svojim političnim člankom, ki nikakor ni v skladu s cerkvenim dostojanstvom ljubljanskega Škofa. Odgovor-ministra prosvete poudarja dobesedno : «Tako tolmačenje službenega cerkvenega akta, s katerim g. dr. Jeglič izrecno kot nadpastir prepoveduje vernikom čitanje političnega glasila, je flagrantno kršenje predpisov čl. 12. zadnji odstavek naše državne ustave, ki prepoveduje verskim predstaviteUem, da bi v strankarske svrhe zlorabljali svojo duhovniško oblast vo. To je kršenje temeljnega državnega zakona, ki ga je treba tem boli obžalovati, ker ga je storil cerkveni veledo-stojanstvenik, ki je po svojem visokem položaju poklican, da prednjači podrejeni duhovščini v lojalnem spoštovanju zakonskih predpisov. Ker pa navedeni predpis naše državne ustave do sedaj nima potrebne zakonske sankcije, ne preostaja nič drugega, kakor da se po pristojnem potu obrnem na vrhovno cerkveno oblastvo, da g. škofa v interesu dobrih medsebojnih odnošajev med cerkvijo in našo državo zavrne s stranpoti strankarske politike na edino pravilno stezo nepristranskega vršenja njegove vzvišene pastirske službe.« Naša «Domovina» je torej prejela sijajno zadoščenje. Javnost ve sedaj, da je bila gonja ljubljanskega škofa proti «Domovini>> čisto politična stvar in popolnoma nič verska ter da je g. dr. Jeglič svojo duhovniško oblastvo izrabljal v strankarske svrhe in krši! določbe našega temeljnega državnega zakona. Zelo jasen je tudi migljaj ministra, ki pravi pravilno, da je kršitev zakona tem bolj obžalovanja vredna, ker jo je storil cerkveni dostojanstvenik, ki bi moral prednjačiti v spoštovanju zakonov. Sedaj bomo videli, kaj poreče papeška stolica, kateri je naša vlada izročila nezasliš-no afero v ureditev in jo pozvala, da škofa kliče k redu. Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" je za nas! Obsodba škofovega izrabljanja duhovniškega oblastva Kaj pravi ministrstvo ver na škofove članke proti »Domovini" Citatelji našega lista se gotovo še spominjajo hude borbe ljubljanskega škofa dr. A. B. Jegliča proti našemu listu, zlasti pa škofovega članka v 9. številki «Domoljuba» z dne '4. marca 1926. pod naslovom «A1i Vam jc list «Domovina» nevaren?^ Ljubljanski škof je hotel zabraniti čitanje :«Domovine» v imenu «prirodnega in cerkvenega zakona», češ, da ta list «ruje proti veri, cerkvi, zakramentom, škofom, duhovnikom, katoliškim možem in proti resnici vobče.» , Škofje imajo sicer pravico in dolžnost po kanonu 3395. točki 1., in kanonu 1405, točki 2.-, kodeksa katoliškega cerkvenega prava, da iz upravičenih razlogov zabranjujejo škodljive knjige in časopise ter da odvračajo svoje vernike od slabega in prepovedanega štiva. Ljubljanski škof pa je «Domovino» enostavno zabranil iu ni v ničemer dokazal niti poizkušal dokazati, da bi bila «Domovina» obsodbe vreden list, ki bi se mu lahko očitalo protiversko in proticerkveno delovanje. Šele uredništvo «Domoljuba» je skušalo k škofovemu članku dodati nekoliko razlage, toda ta dostavek je izšel samo kot polemika s pisanjem «Domovine» in se omejuje na obrambo Slovenske ljudske stranke, ki je baje «oo- Politični pregled V Beogradu se giblje vse politično življenje sedaj samo okrog tega, kakšen naj bo izhod iz vladnih težkoč. Na različne govorice in vesti o težkočah v vladi je izjavil ministrski predsednik Uzunovič. da vlada med obema vladnima strankama popolno soglasje in da niso potrebne v vladi nikake spremembe. To vse pa menda ne bo tako dobesedno držalo, ker je znano, da zahtevajo radičevci odstop ministra dr. Nikiča. Stepan Radič se pač ne bo nikdar sprijaznil z mislijo, da njegova stranka sodeluje v vladi s skupino, ki se je uprla njegovi diktaturi ter ustanovila lastno stranko. A tudi med radikali se nasprotja ne bodo zlahka potlačila, vendar se pred prihodom Pašiča, ki se nahaja sedaj v Cavtatu, najbrže položaj nc bo izpremenil. Prihod Pašiča v Beograd se pričakuje še pred sestankom Narodne skupščine, ki bo dne 4. oktobra. Ena zadnjih kombinacij je, da bo namestnik sedanjega ministrskega predsednika Uzunoviča predsednik Narodne skupščine Trifkovič, za katerega je tudi Pašič, ki sam zaradi šibkosti zdravja baje ne mara vzeti v roke težavnega vladnega krmila. Kot veliko zanimivost je beležiti, da se silijo v vlado tudi naši klerikalci. ki kaj hitro izvohajo, da bi se spričo napetega položaja mogoče dalo kaj zmešetariti. Nedvomno je, da bo SLS storila vse za vstop v vlado, če se bo le kdo hotel z njimi družiti Njim je vstop v vlado že skrajno potreben, ker so klerikalni volilci vedno glasnejši s svojimi zahtevami po pametnejšem in plodo-nosnejšem delu svojih poslancev, ki danes kljub temu, da štejejo preko tri četrtine vseh slovenskih poslancev, ne pomenijo ničesar in ničesar storiti ne morejo, ker jih nobena stranka ne uvažuje. Uverjeni smo, da bi klerikalci tudi mirno zatajili svojo avtonomijo, če bi se jim kot plačilo za to obljubili ministrski stoli. Klerikalci stavijo za vstop v vlado baje samo ta pogoj, da se odstrani iz vlade g. Pucelj. Zelo mnogo se govori sedaj v Beogradu o ministru za trgovino in industrijo dr. Kra-jaču, ki je sestavil nekak načrt za ozdravljenje gospodarskih razmer. Ta načrt, ki je precej neresen, je zelo omajal položaj dr. Krajača in se kljub zanikanju vesti o vladnih težkočah govori o tem, da bo dr. Krajač moral odstopiti. V splošnem so politične razmere v Beogradu sedaj tako nejasne, da se ne da prav nič prerokovati, kaj nam bodo prinesli prihodnji dnevi. Samostojni demokrati se po vsej državi marljivo gibljejo in vedno večje množice naroda se jim priključujejo. V nedeljo se je vršil veličasten shod poslanca Pribičeviča v Somboru. o katerem piše tudi radikalsko časopisje, da je bil izredno dobro obiskan, odnosno da je bil eden največjih političnih shodov v tem letu. Izvajanjem glavnega voditelja SDS Svetozarja Pribičeviča je občinstvo burno pritrjevalo. Med zunanjepolitičnimi dogodki je omeniti predvsem napetost med Francijo in Italijo, ki se odraža zlasti v protifrancoskih demonstracijah v Italiji in protiitalijanskih v Franciji. Nahujskani fašisti so napadli že več francoskih konzulatov. Tudi italijansko časopisje piše vedno ostreje proti Franciji, ki bi najbolje storila, da bi pokazala roge domišljavim Italijanom ter jih naučila nekaj kozjih molitvic. Velik dogodek je dejstvo, da se nahajata Francija in Nemčija pred sporazumom, ki bo ublažil nekdanje napeto razmerje med obema državama, kar bo pomenilo važen činitelj za evropski mir. IG-STUDENEC. Tudi pri nas smo včasih dobre volje. Zakaj bi pa ne bili! Imamo v sredi vasi studenček z dobro pitno vodo. Toda, kaj voda, ko nam je ljubši , ki nam teče v usta noč in dan! V bližini studenca včasih letajo komarji in iščejo zavetišča. Mnogokrat jih zaslede njihovi starši. Bila je prijazna nedelja v septembru, ko je priredilo eno domačih društev vrtno veselico. Ob zvokih godbe se je zabaval neki mladenič z mlado Orlico. Pa ju je naposled izsledila njena mati, ki se je bala za svojo hčerko. Fant se je zaradi tega zelo raztogotil in začel obdelovati mater s pestjo, tako da je morala ta zbežati. V znak zmage je fant oddal še dva strela s samokresom. Mislimo, da nam taki izgredi niso prav nič v čast SV. JOŠT NA KOZJAKU. Ko je prejšnji mesec po grdem deževnem vremenu zasijalo solnce, smo jaz in dva moja prijatelja krenili po strmem griču k Sv. Joštu k maši. Ker je pot težavna, smo prišli do cerkve vsi premeteni od potu ter potrebni kratkega oddiha, ki smo si ga privoščili na ta način, da smo sedli na klop poleg farovža. Nič hudega sluteč smo si brisali znoj s čela. Nenadoma pa je pridirjala neka ženska iž cerkve v farovž in iz farovža k nam s sekiro v roki ter nam velela Ustati. Mi kot stari vojaki smo njen ukaz takoj izpolnili. Nato je začela ženska razbijati klop. Mi smo jo debelo gledali, ker se nam je zdelo, da ni vse v redu v njeni glavi. Nato smo šli narazen vsak s svojim grehom: mi, ki smo ostali zunaj cerkve, in ona, ki je na božji dan sekala kakor naši drvarji tam v gostih šumah. MARENBERG. Akcija za nabavo prvovrstnih bikov-originalcev čistokrvne marijadvorske pasme v Avstriji, katero vodita prevaljski sreski ekonom g. Stoklas in sreski veterinar g. Štibler, je tako daleč uspela, da dobi prevaljski sodni okraj v celem 6 bikov plemenjakov, od teh 3 brezplačne državne. S tem bo ustreženo vroči želji ta-mošnjih naprednejših kmetovalcev, kajti osvežitev krvi je za razvoj pasme in povzdigo rentabilnosti živinoreje velikega pomena. Ker se naš marenberški okrajni zastop ni udeležil te pre- Soteščan: Zmešnjave (Dogodbice Iz vaškega življenja.) (Dalje.) «Kako? Ako ne pomaga lepa, mora izdati grda beseda. Marjeta, postavi se, povej jim, kaj zahtevaš! Reci takole in takole in če je treba, udari ob mizo, pa bo šlo. Ako pa še ne pojde, pusti delo in opravke, vlezi se ter reci: kaj mi mar, dela naj gospodar!« «To bi najbrž ne bilo brez uspeha. Ampak jeziki bi me oglodali...» «Eh, veš kaj, nič ti ne morejo škodovati. Lojze te pozna in nič slabega ne verjame o tebi.« Marjeta je nasedla navihani sosedi ter je začela nagajati očetu. Že tistega dne po kosilu je legla in mu pokazala svojo odpornost. «Ali si bolna?» je zaskrbelo mater. «Pa toliko dela imamo!« «Nič me ne briga vaše delo. Delata naj gospodinja in gospodar...» «Oho!» je ostrmel Brdar, nevajen takih očitkov. «Marjeta, odkod pa taka izpre-memba?« «Od tam kakor vaša nepopustljivost. Vi ne potrebujete zeta in jaz ne maram biti dekla.» «A tako! Od tukaj vleče veter. Kdo te je neki naučil, da si tako porasla? Ampak strašilo ie za plašljivce, punica, da veš.. Dekle se je zagnalo v obupen jok. Planilo le iz postelje, si pulilo lase in trkalo » čelom Db steno. «Zid je trši ko glava,» se ji je rogal, «in oče je več kakor otrok. Punica, to si zapomni!« «Revica!» se je Marjeta smilila materi. «Pa ji zapiši, jaz ti ne branim. Čigava bo krivda, če bi si nazadnje kaj naredila?« «Zdaj ji pa nalašč ne zapišem. Nikdar ne sme misliti, da me je prisilila ali premagala. Prav, da mi je pokazala svojo hudobnost.« «Kakršni ste vi z mano, tako bom jaz proti vam...» «Marjeta, saj bo vse tvoje,» jo je mirila mati. «Nikar se ne kregaj!« «Ampak po moji smrti,« je dostavil oče. «Lastni otrok me ne bo nikdar metal pod kap.« Tisti dan Marjeta ni prijela za nobeno delo. Samo nekaj loncev je razbila od jeze in latvico kislega mleka je treščila pred mater, ki jo je prosila, naj ga posname. Odslej so bili pri Brdarju prepiri na dnevnem redu. Daleč po vasi so čuli Marietino cviljenje in kreganje vznejevoljenega očeta. Tako je šlo nekaj mesecev, končno pa je hči uvidela, da s silo ne more ničesar doseči. Izbrati je morala torej drugo pot do svojega cilja. Začela je molčati ter ni ves teden izpre-govorila besedice z očetom. Medtem pa so se mu Kričajevi hlinili na vse pretege in rahlo obsojali hčerino zamerljivost, kakor so bili dogovorjeni. Tudi to ni obrodilo željenega sadu. Marjeta se je naveličala molčanja, pričela je ogovarjati očeta, ki ji je odgovarjal spočetka kratko, pozneje pa je pozabil, kar je bilo med njima in odpustil njeno obnašanje. Hči je jpostala zopet pridna in zgovorna, zraven pa je neprestano ugibala, kako bi pripravila očeta do važne odločitve. Zatekla se je k raznim nebeškim priprošnjikom, ki so jo navdušili za romanje na Šmarno goro. Bolj kakor na goro pa jo je gnalo h kapelici svetega Antona, stoječi pod cerkvijo, kamor se zatekajo de-> kleta za milost svetega zakona. Nikjer ni Marjeta še s toliko gorečnostjo opravila svoje pobožnosti kakor tukaj na tem romarskem kraju. Z velikim hrepenenjem je zamajala čudoviti zvonec in ustnice so ji kar same od sebe šepetale prošnjo tako čarovito lepo, da jo noben svetnik ne more zavreči. Dolgo se je v mehkih občutkih topila ob kapelici in ko jo je končno utrujeno premagal spanec, tedaj so jo zazibale čarobne sanje. Šmarnogorska kraljica je prihajala v dolgi procesiji z gore nizdol proti kapeli. Tu je obstala; nasmehnila se ji je z rajskim usme-vom, kakor bi se bila zarja razlila krog njenih ustnic. Svoje lilijske roke je položila na njene rame ter ji je pričela govoriti. Zbudila se je vsa omamljena od prečudne lepote, a takrat je že tudi izginila prikazen in nebeška procesija ie bila končana. O tem je pripovedovala Marjeta doma ves teden vsakomur, kdor jo je hotel poslušati« Strmeči materi pa je še posebej povedala, da! ji je prikazen naročila, naj oče ne odlaša t njeno možitvijo. Tudi božja volja je namreč* da si izbere naslednika. Cim delj bo odlašal, tem manj blagoslova bo rosilo na njegovo bišo- ~ Brdar pa si ni dal dopovedati. Tega nt mogel verjeti niti sami šmarnogorski kraljic?, kaj šele Marjeti in Kričajki, ki iščeta lastne koristne gospodarske akcije, želimo, da sodeluje pri bodočem proračunu okrajnega zastopa vsaj eden izmed gori navedenih gospodov, da ne bomo zaostajali za prevaljskim sodnim okrajem, ki je po vrhu se brez okrajnega zastopa, pa ima vendar zabeležiti lepe uspehe na gospodarskem polju. — Več kmetovalcev iz marenberškega sodnega okraja. SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH. Tukaj se namerava ustanoviti kmetijska nadaljevalna šola. Izvolil se je v to svrho že pripravljalni odbor. Poučevalo se bo od 1. novembra do 31. marca po šest ur na eden, in sicer: verouk, kmetijsko računstvo, kmetijsko spisje, kmetijsko prirodoznanstvo, gospodarstvo, zadružništvo in zakonodaja. Želeti je le, da se za to šolo, ki bo za nadaljnjo izobrazbo našega prebivalstva največjega pomena, oglasi čim več mladeničev. ZBELOVO PRI LOCAH. Dne 8. in 12. t. m. je priredilo delavstvo tovarne «Drava» veselico v prid podpornemu skladu delavcev. Pri tej priliki sta se uprizorili dve burki,, ki sta prav dobro uspeli. Nastopil je tudi tamburaški zbor. Kljub temu, da so se tamburaši vadili- le malo časa, smo bili presenečeni, ker so prav dobro zasvirali nekaj komadov. Vidi se jim, da so marljivi in vztrajni. Njihov nastop nam je dokaz, da bodo v kratkem času lahko sodelovali tudi pri večjih prireditvah. Ta zbor je pričetek nadaljnega izobraževanja, ki smo ga v naši okolici zelo potrebni. Prireditvi sta moralno prav dobro uspeli, čeprav tega žal ne moremo trditi glede gmotnega uspeha. Razposlala so se vabila vsem bližnjim krajem, tudi v Konjice. Udeležba iz gornjih krogov je bila s par častnimi izjemami enaka ničli. Žal, da je tako malo smisla za takšne koristne prireditve. Gospoda, delo ni lahko, lahko pa bi s svojim obiskom pokazali, da znate ceniti delo. SV. MARTIN NA POHORJU. Prosim, da daste tudi meni malo prostora v «Domovini», saj od nas se itak zelo malo poroča. Tukaj je pogorelo poslopje gostilničarja g. Maksa Furmana. Goreti je začelo na Malo gospojnico zjutraj ob 5. Zabeležiti moram ob tej priliki redek dogodek, da je našemu gasilnemu društvu zgorela obleka. To je slabo izpričevalo za naše gasilno društvo. — Še eno smešno zgodbo Vam moram opisati. Pri nas smo dobili tri zvonove za podružnico sv. Uršule, i koristi. Posebno zadnji bi bil že zdavnaj pokazal vrata, toda kdo mu bo potem pomagal pri delu, ko je v okolici pomanjkanje kmetskih delavcev. Radi tega se je moral navidezno nekam odločiti. Tudi Lojze je zahteval jasnosti, drugače je nameraval poiskati kako službo. Brdarju torej ni kazalo drugega kakor nekoliko popustiti, kar mu more le koristiti, ne pa škodovati. In res ie razveselil Kričajko z odločitvijo, da bodo jeseni obhajali ženi-tovanje. Z vso resnostjo so se začeli pripravljati. Mizar je delal skrinje in omare za obleko, krojači in šivilje so šivale vse poletje, pa tudi drugi rokodelci so bili zaposleni. Pobahati so se hoteli pri Kričaju in odpraviti sina k sosedu tako, kakor še ni bil zlepa kak sin odpravljen od hiše. Tako je v pripravljanju potekala jesen, a Brdar še ni kazal najmanjše volie za izročitev posestva. Našel je dokaj tehtnih vzrokov in prestavil svatbo na predpust. Tu je nekaj obolel in preložil na veliko noč. Takrat začne zopet poljsko delo in ženitovanje je bilo odgo-deno na jesen. Radi vednega odlašanja je bil Lojze silno nejevoljen in Kričajka vsa obupana. Videla sta, da zlepa nič ne opravita, zgrda pa tudi ne moreta kaj doseči. Fant je že mislil vse nade obesiti na klin, mati pa je bila neodjen-Ijiva ter je ne glede na zapreke prodirala naprej. Videla je, da mora začeti zopet nekaj novega, zakaj Brdarju množi gospodarstvo oremoženje, zato se mu noče odreči. Ako bi Na dan blagoslovitve zvonov je bilo prav veselo. Klerikalna gospoda je najela tri kuharice, ki so pekle, cvrle in kuhale raznovrstne jedače. Kljub temu je bil naš mali organist še vedno lačen, da je zlezel na češnjo, kjer se je sladkega sadu tako nadeval, da je padel z drevesa in se skoro ubil. Da ga niso naši fantje močno ribali s svežo vodo, bi ga najbrže zadela smrt s svojo koso. KOZJE. Dne 19. t. m. se je vršil občni zbor Obrtne zadruge v Kozjem. Izvršilo bi se vse v najlepšem redu, če ne bi prišlo pred zaključkom seje do viharja zaradi članarine. Pisec teh vrst je stavil predlog, da se zviša članarina za 1 Din. Predlog je bil od večine tudi odobren. Samo nekaj ljudi se ni zadovoljilo s tem, da samo svoj predlog utemeljijo in zahtevajo njegov vpis v zapisnik, temveč so predlagatelja hotela dejansko napasti. Opozarjamo tovariše obrtnike, da to ni prava pot za dosego cilja, in protestiramo proti temu, da bi se na naših sejah skušali sklepi izsiliti s pestmi. Končno še naslednje: Na naših sejah naj se ne govori več nemški! Vsa hvala g. Friškoviču kot dosedanjemu komisarju in novoizvoljenemu tajniku. Prosimo ga, da ostane še za nadalje zaščitnik obrtniškega stauu. SV. EMA PRI PRISTAVI. Dragi čitatelji «Do-movine», čeprav Vas je še malo v naši fari, vendar upam, da Vas bo do novega leta še enkrat toliko, ker boljšega lista si ne more nobena kmečka hiša želeti, kakor je naša «Domovina». Zatorej, dragi sofarani, ki se še niste preveč na-srkali klerikalnega strupa, naročite si «Domo-vino», ker povsod se sliši glas, da le cDomovina* je za nas! Gotovo ne bom zapisal laži, če rečem, da imajo pri vsaki hiši, ki pričakuje obisk, navado, da vse očedijo kolikor najbolj mogoče za slovesen sprejem gosta. Tudi naša farna hiša božja je dobila 14. t. m. obisk visokega gosta, g. škofa lavantinske škofije, ki je prvič v tej cerkvi birmoval našo deco. Radovedni smo, kakšen občutek je imel v naši zamazani cerkvi. Naš gosp. župnik, katerega vsi imamo radi, je že skoro pol leta vedno prosil, da bi pomagali osnažiti in obeliti cerkev, ker že ni bila 27 let obeljena. Cerkveni ključar Anderlič je seveda obljubil, da bo on prvzel to delo, ali kdor odlaga, navadno odloži in nazadnje ničesar ne stori. Vse je bilo že priprav-i ljeno, ali prišel je čas burne agitacije za volitve v ga mogla spraviti v uboštvo, bi bil prej pripravljen preložiti skrbi na mlade rame. Naravnost v nepoštenost so zavajale take misli sebično sosedo. Izvohala je, da hrani sosed v sobni omari veliko.vsoto denarja; znesek je obsegal ves letni izkupiček iz gospodarstva in je bil pripravljen za hranilnico. Ta denar bi moral kam izginiti vsaj za toliko časa, dokler mož ne prepiše kmetije. Po poroki ga bo vrnila novemu gospodarju. Njena hči Tončka je bila izurjena v takih opravilih in je bila pripravljena pomagati bratu do stalnega doma. Nudilo se ji je dovolj priložnosti, zakaj pri Brdarju niso nikoli zapirali oken, ko so odhajali na polje. Tisto popoldne je Brdarica pozabila zakleniti vežna vrata, kar je opazila deklina in porabila priložnost za nepošteno delo. Tatvina, izvršena začetkom tedna, je bila odkrita šele v nedeljo, ko je hotel Brdar denar naložiti v hranilnico. Ves izven sebe je zagnal obupen krik. Prihiteli so sosedje in ugibali na vse načine, kako in kje bi lovili tatu. Nikomur se ni seveda sanjalo, da se pravi storilec nahaja v njihovi sredini. Iskali so ga tam, koder ni vodila nobena sled in ni bilo tudi nobenega znamenja o tatvini. Jazbec, Brdarjev sosed, se je v zasledovanju hotel na vsak način povspeti do odlikovanja. Dan na dan je vohal za nepoštenjakom in če je našel le količkaj sumljivega, je kričal o uspehih. Ko so se mu izjalovili številni poizkusi, se je zatekel k vraži, živeči v ljudskem izročilu. Onemu, ki ga je dolžil tatvine, je odstrigel nekaj las ter jih je vpletel v blagoslovljeno vrv pri zvonu vaške podružnice. Ko Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, pa je Anderlič vse delo pustil in šel na agitacijo za konzumarje. Mislimo, da ni posebno mnogo opravil z agitacijo, ker te vrste prijatelje obrtnega stanu obrtniki že dokaj dobro poznajo, cerkev je pa le ostala na dan birme razdrapana po zaslugi Anderliča. TINSKO. Poročil se je v nedeljo 12. t. m. gosp. Janko Novak, posestnikov sin in tovarniški delavec, z gospodično Krausovo. Naprednemu paru želimo obilo zakonske sreče. ŠMARJE PRI JELŠAH. Poročamo sicer pozno, vendar moramo okrcati naslednje: Vsa druga leta so pobožni romarji, ki prihajajo v našo romarsko cerkev ob Veliki gospojnici, že na predvečer tega praznika po stari romarski šegi igrali romarski venec. Letos so pa romarje raz prižnice povabili v Katoliški dom na gledališko predstavo. Cerkev je seveda ostala prazna. No, ^Slovenski Gospodar* in politični pridigarji, kje peša vera? Zato, ker resnico zapišemo, bo seveda zopet naša nedolžna «Domovina» brezverska. Ce bi se zopet Kristus prikazal, bi oštel te izkoriščevalce vernega ljudstva, kakor je svoječasno pregnal iz božjega svetišča prekupčevalce. Porotne razprave V LJUBLJANI. Pretkana sleparica. V pondeljek se je začelo jesensko zasedanje ljubljanskega porotnega sodišča. Kot prva se je zagovarjala Angela J. iz Ljubljane, strežnica pri odvetniku dr. Gustavu Gregorinu. Obtoženka je jemala na račun svojega gospodarja razno blago v trgovini ter s to sleparijo povzročila trgovcu za blizu 9000 Din škode. Porotniki so potrdili vprašanje o krivdi, na kar je bila Angela obsojena na 15 mesecev ječe. — Razprava proti Ani Špilakovi radi sle-parstva je bila ponovno preložena. Hudodelstvo ropa. Pred porotniki se je zagovarjal komaj 191etni delavec Alojzij Bekš iz Žirovskega vrha, ki je izvršil roparski napad na 761etnega Lovrenca Kavčiča v njegovem lastnem stanovanju. Porotniki so potrdili krivdo in je bil Alojzij Bekš obsojen na tri leta težke ječe. bo vrv z vpletenimi lasmi zamajala zvon, tedaj bo storilec, čigar so lasje, začutil silen glavobol. Obenem se mu bo zbudila vest, da je izvršil pregreho, katero mora poravnati. Neka tajna moč ga bo gnala z denarjem v bližino okradene osebe. Že cel teden je zvonilo pri vaški podružnici z lasmi različnih oseb, toda tat se še vedno ni oglasil. Dolga vrv je bila že vsa zrahljana zaradi vednega vpletanja odstri-ženih las. Zvon, ki je vpil za zločincem, ni našel željenega odmeva. Brdar je norel kot blazen, žena pa je dajala za maše in klicala nebeške priprošnjike. V iskanju tatu je bila Kričajka druga za Jazbecem. Svojo ulogo je igrala tako izborno, da jo je Brdar smatral za najboljšo prijateljico. Po cele ure se je razgovarjala z Jazbecem in Tončka je sočutno zavijala oči... «Krivca bomo gotovo našli,» je modrovala Kričajka. «Taka hudobnost ne sme ostati nerazkrita.» «Vest ga bo spekla, pa se bo izdal,» je trdila Tončka. «Morda je že na poti do razkritja, saj ga neprenehoma grabi roka pravice.» «Upam, da ga bomo skoro prijeli,« se je Jazbec radoval. «Dokazano je, da tatvine ni mogel izvršiti tujec, ampak domačin. Kdo pa je vedel, kje hrani Brdar denar, pripravljen za hranilnico? To ve le tisti, ki pozna razmere.« «Izsleditev je nujna!« je poudarila Kričajka. «Molimo v ta namen! Sveti Anton je pomočnik v izgubljenih zadevah ...» Požig. Pred leti je pogorel v Slavini mlin Jožefa Medveda. Kmalu nato se je začela širiti govorica, da je nekdo poskušal zažgati tudi mlin Mihaela Sevška v Radgoncih. Sum je padel na Mico Kovačevo. Osumljenka je priznala, da je res zažgala, češ, da jo je k temu pregovoril brat Lojze, ki je vedel, da bo enkrat gospodar domačega mlina, pa se je želel iznebiti konkurence. Pozneje je Kovačeva spremenila svoj zagovor in je trdila, da se je orožnika prestrašila, ker ji je zažugal, da jo mora aretirati, če mu dejanje ne prizna. Zatrjevala je, da je nedolžna in se ne zaveda, da bi bila to storila. Porotniki so vprašanje o krivdi zanikali, na kar je bila Kovačeva oproščena. Posilstvo 12Ietne deklice. Zaradi posilstva neke 121etne deklice se je zagovarjal 301etni oženjem delavec Anton Renko iz Podzida. Deklici je zagrozil, da jo ubije, če komu o tem kaj pove. Žalostno pri tem je, da je bila deklica že prej od nekoga onečaščena. Anton Renko je bil obsojen na leto dni ječe. Posilstvo duševno »ostale deklice. Enako se je zaradi posilstva moral zagovarjati Dominik Brvar, delavec v Pečeh. Fant je na pogled na-pravljal vtis duševno zaostalega bitja. Onečaščen-ka je čvrsto dekle, čeprav še ni 14 let stara; videti je popolnoma razvita, vendar je duševno zaostala. Porotniki so vprašanje krivde zanikali, na kar je bil Brvar oproščen. Zgodaj začel. Kot zadnji se je pred ljubljansko poroto zagovarjal komaj 151etni drugošolec Ivan Metelko iz Ljubljane, ki je s še ne 141etnim Jo-žetom Lebesom izvršil roparski napad na menjalnico v Kolodvorski ulici v Ljubljani Zgodilo se je takole: Metelko je stopil v menjalnico in vprašal gospo Komačevo, ali ima 20.000 šilingov. Odgovorila je, da toliko nima in da jih tudi drugje ne bo dobil, pač pa da mu lahko proda francoske franke in dolarje, ki jih ima za kakih 10.000 Din. Predložiti da ji mora samo potni list. Dečko je dejal, da gre najprej vprašat še drugam po šilingih in da se bo vrnil, če jih ne bo dobil. Odšel je in se posvetoval z Lebesom, ali se to izplača. Nato se je vrniL V menjalnico je stopil hitro, zaprl za seboj vrata, vrgel pred Komačevo svojo dijaško knjižico in dejal: «Tu imate potni list!> Gospa Komačeva se je nad knjižico sklonila, da i jo pogleda, a tisti hip jo je Metelko udaril s pen-drekom po glavi, da je trenotno izgubila zavest. Takoj pa se je zopet osvestila in ko je videla, da se Metelko bliža pultu, da bi dvignil desko in prišel k blagajni, je udarila večkrat na vrata, ki vodijo v vežo, in začela kričati, na kar je ropar zbežal brez plena. V Kolodvorski ulici so ga pa-santje ujeli in izročili stražniku. Metelko je bil obsojen zaradi zločina ropa na tri leta težke ječe. Njegov enako nadebudni tovariš ni prišel pred poroto, ker še ni bil star 14 let V MARIBORU. Uboj uradi dekleta. Mariborsko jesensko zasedanje se je istotako začelo v pondeljek, in sicer z razpravo proti 30 letnemu ključavničarskemu pomočniku Mihaelu Rambaherju, ki je bil obtožen hudodelstva uboja in težke telesne poškodbe. Obtoženec je namreč v prepiru zaradi dekleta na poti iz Maribora proti Novi vasi do smrti zabodel Franca Zorinca ter težko ranil njegovega tovariša Avgusta Frasa. Rambaher je dobil štiri ieta težke ječe. Vlom. Pred poroto sta se zagovarjala delavec Josip Hauptman in mesarski pomočnik Franc Rojs, ki sta v družbi z Mirkom Ličanom vlomila v zaklenjeno skladišče železniške postaje Vuhred-Marenberg in ukradla tamkaj zaboj, v katerem je bilo za okrog 14.000 Din tobaka, cigaret in cigar. Hauptman in Rojs sta trdovratno tajila vsako krivdo. Porotniki so potrdili vprašanje glede vloma. Hauptman, ki je pri sodišču znana firma, kajti bil je že trinajstkrat kaznovan, je dobil pet let, Rojs pa tri leta težke ječe. Ljubavni umor. Zaradi umora se je zagovarjal tovarniški delavec 371etni Anton Lipnik iz Bistrice pri Rušah, ki je zabodel do smrti Antona Sagadina, tovarniškega delavca iz Bistrice. Zgodilo se je to v prepiru zaradi Sagadinove žene, v katero je obtoženec Lipnik neprestano siliL Porotniki so zanikali vprašanje glede umora in potrdili krivdo uboja. Lipnik je bil obsojen na 14 mesecev težke ječe. Posilstvo. Na 18 mesecev ječe je bil obsojen Jožef Zemljarič, kmečki fant iz ptujske okolice, ki je posilil neko še ne 141etno deklico. Požig. V Lucmancih pri Ljutomeru živi pre-užitkarica Marija Razlagova, ki je bila pred več leti obdolžena več požigov in zaradi tega obsojena na pet let težke ječe. Tudi sicer je imela opravka s sodiščem. Tako je prišla ob premoženje in živi kot preužitkariea v bližini posestnika Antona Slane. Dne 2. julija okrog polnoči je začelo goreti Slanovo gospodarsko poslopje, v katerem je spalo okrog deset ljudi, ki so si komaj rešili življenje pred ognjem. Vaščani so takoj obdolžili požiga Marijo Razlagovo, ki je večkrat grozila, da se bo maščevala nad Slano. Pri porotni obravnavi je Razlagova tajila krivdo. Razprava ni mogla odkriti oičesar novega. Porotniki so krivdo zanikaj na kar je bila Razlagova oproščena hudodelstva požiga, pač pa je bila obsojena na štiri mesece ječe zaradi zmerjanja uradnih oseb ob priliki ru-bežni, ki se je izvršila pri njej. Tihotapstvo igralnih kart. Zaradi hudodelstva sleparstva, ki naj bi ga zakrivili radi tihotapljenja in razpečavanja ponarejenih taksnih znamk za igralne karte in domino ter monopolnih trakov za cigaretni papir, so se zagovarjali upokojeni orožnik ter posestnik iz Dobrenja Ivan Vrabel, viničar v Dobrenju Bogomir Hauptman, vlako-vodja v Mariboru Jožef Puh, trgovec pri Sv. Juriju v Prekmurju Peter Nemec, posestniški sin v Murski Soboti Frane Sever, zasebni uradnik iz Orehove vasi Ivan Podplatnik ter trgovec iz Brinja v Liki Jožef Javor. Razprava ni mogla odkriti nič posebnega, zato so porotniki pri vseh sedmih zanikali krivdo, na kar je sodni dvor vse skupaj oprostil. Umor pred več leti. Pred poroto so se zagovarjali brata Ivan in Jožef Markuzzi, Ana Mar-kuzzijeva, žena prvega, ter Mihael Zemljič, vsi iz okolice Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, ki so bili obdolženi skrivnostnega zavratnega roparskega umora nad neznanim trgovcem, katerega so našli mrtvega pred šestimi leti v gozdu pri Benedičkem vrhu v Slovenskih goricah. Razprava se je vršila že pri poletnem porotnem zasedanju, a je bila takrat v svrho zaslišanja prič preložena. Sumljivo je, da so postali Markuzzijevi po tem umoru naenkrat imoviti. Pozneje je pripovedoval Jožef Markuzzi gostilničarju Rali v pijanosti, kako so Markuzzijevi in Zemljič ubili neznanega trgovca s sekiro, ko si je ta natakal v kleti pijače iz soda. Razprava se je vršila več dni. Po dolgem zasliševanju se je v nedeljo razprava zaključila. «V vaško kapelico ponesem olja,« je Tončka goreče obljubila. «Na ta način smo zadobili že marsikakšno milost.« «Kar zasuči se. Tončka,« jo je priganjala mati. »Nazadnje bo res še nas kdo osumil. Najbližji sosedje so — poreče — in so vedno skupaj...» «Eh, beži, ueži,» jo je zavrnil Jazbec. «Kdo bo neki tako neumen?* «Tudi mene bi znal kdo dolžiti,« je javkala Tončka. «Oh, mene, popolnoma nedolžno.. «Nikar se ne ponujajta,« ju je svaril sosed. «Take misli so nespametne in nepotrebne zdaj, ko moramo misliti, kje bi zajeli potepuha.® «Dolgo se nam ne bo več skrival,» je vedela soseda. «Molitve bodo pomagale...» «In pa moja iznajdba,« je dostavil Jazbec. «Tega ti še nisem povedal...« «Kakšna iznajdba?« je Kričajka plaho poskočila. «1 no, policijski pes. Ali še nisi slišala...?« «Nekaj so pravili, pa ne verjamem. Ti, ali je resnica, da tak pes izsledi tatu?« »Seveda! Videla boš, kako ga bo prijel.« «Ni mogoče, Gregor! Pa kaj praviš, ali je tat v moški ali v ženski obleki? Ti si razumnik in marsikaj zadeneš.» «Nič ne pravim, ampak samo mislim. Bomo kmalu videli, policijski pes bo povedal..» Ta izjava sosedi nikakor ni šla iz glave. Mahoma je bila vsa drugačna, beseda se ji je tresla. Ko sta ostali sami s hčerjo po sosedovem odhodu, se je razvil med niimajsa-upen pogovor «Mama, kaj mi je storiti?« je stokala Tončka v strahu pred napovedanim psom. «Ali naj denar vrnem ali obdržim? Kam naj ga skrijem pred vohunom?« «Glej, da ga še tekom dneva spraviš nazaj,« ji je svetovala. »Povej mi, kam si ga shranila?« «V listje za hlevom sem ga zakopala. Nihče me ni videl...» «Dobro! Pazi na priložnost ter se ga iz-nebi, čim prej moreš! Vežno okno je pri Br-darju vedno odprto, zato lahko kar mimogrede opraviš. Skrbi me, da bi ti ne odpovedala spretnost.« »Samo, če ne bo Jazbec vseeno sitnaril s tistim policijskim psom...« «Čemu, ko bo pa denar že izročen. Videla boš, kako se bo razburjenje naglo poleglo. Odvisno je seveda od tega, kako boš izvršila ...» »Tako kot znam le jaz,-mamica. Zato vam ni treba skrbeti.« «Bomo videli. Ampak, dekle, misli na sramoto, ako ti izpodleti. Jaz bom skočila k sosedu, da ga na to pripravim.« Kričajka je odšla k Brdarju, tolažit potrtega človeka. Našla ga je za mizo, na katero se je upiral s komolci, z dlanjo pa si je zakrival obraz. Sosede, ki je vstopila, ni niti pogledal, tako je bil zamišljen v svojo nesrečo. «Ali si res ne daš dopovedati?« ga je nagovorila. »Moral bi vedeti, da si z žalostjo krajšaš življenje. Tuga je že marsikomu pomagala v hladni grob.« (Dalje prihodnjič.) Ivan Albreht: Za sina Povest. (Dalje.) Čas je bežal, dasi je bilo vse življenje pri Podlipčevih porušeno, z isto naglico kakor v minulih srečnih dneh. Imetje je kopnelo in vse je razpadalo. Še parkrat se je zlata jesen tiho umeknila zimi, potem je stari Podlipec legel in ni več vstal. Bilo je okrog Božiča in volčji mraz. Andrej je prišel pozno v noč domov. Bil je nekam nenavadno miren in tudi dokaj prijazen. To je bilo vselej, kadar je kaj prodal. Julka ga je že po koraku vselej spoznala, kakšne volje je. Zato je tudi tokrat vedela, da njegova prijaznost ne pomeni nič dobrega. «Mačkov grič je šel,« je povedal s topim glasom in gledal v tla. «Mačkov grič, s je zastokal oče Anton na. postelji in zajokal. «Najlepši gozd, kar jih' premore naša fara ... Ponos Podlipčeve hiše od rodu do rodu... Tak' tudi ta je šel?« Krčevito se je stresal in krili! z rokami po zraku. »Tak, sin moj, Andrej, človek, kam misliš? Ali te je zmotil sam zlodej?« Zdajci je prekipelo tarnanje v ploho psovk in kletvin. Andrej je poslušal in molčal, kakor da se vse to ne tiče njega. Včasih se je celo nasmehnil, si z dlanjo pobožal zabuhla lica in pomežiknil ženi. Nekaj živalsko bedastega Porotniki so potrdili umor in so bili obsojeni: Ivan Markuzzi v smrt na vešalih, Jože Markuzzi in M. Žemljic v dosmrtno ječo, a Ana Markuzzi-Jeva na tri leta težke ježe. Umor pri vinski kleti. V Vitanu so našli meseca maja posestnika Leopolda Praterja z razbito glavo mrtvega pred njegovo kletjo. Kot umora obtoženi so se zagovarjali Praterjeva dekla 18 letna Marija Nemčeva, 22 letna Ana Trstenja-kova iz Vodranc, 19 letni Martin Ivanuša ter njegov 21 letni brat Vincenc, oba iz Šalovc. Ubili so posestnika, ker jih je izsledil v svoji kleti. Obdolženci, dasi so še mladih let, so na zelo slabem glasu. Ker nista prišli k razpravi dve priči, je sodni dvor razpravo preložil. Vl«m ▼ Avstriji, Pred poroto se je zagovarjal Alojz Mencinger, tkalec iz Pertoče v Prekmurju, ki je vlomil v Gletchenbergu (na avstrijskem Štajerskem) pri nekem trafikantu in prodajalcu likerjev ter mu napravil za nekaj nad 13.000 Din škode. Vlomilca so izdali odtisi prstov. Porotniki so krivdo potrdili, nakar je senat obsodil Mencingerja glede na predkazni in trdovratno zanikanje krivde na pet let težke ječe. Tatinski cigani. Zaradi vloma v trgovino trgovca Peischlerja v Halbenrainu pri Radgoni in drugih tatvin so bili obsojeni prekmurski cigani: Anton Baranja na 3 leta, Štefan Baranja na 18 mesecev, Miha Cener na 3 in pol leta, Štefan Kokaš na 3 in pol leta in Karel Kuznič na 2 leti težke ječe. [gospodarstvo Kmetijski pouk NEVARNOST PRED NJIVSKIMI POLŽI. Letos delajo njivski polži veliko škodo raznim kulturam na polju. Pc nekaterih krajih so nastopili v takih množinah, da gre povzročena škoda v težke stotisočake. Tudi po drugih državah, n. pr. v Nemčiji, se pritožujejo zaradi velike škode, ki jo delajo njivski polži. Ta golazen je tako požrešna, da m varna pred njo nobena zelenjava, ne žito niti krmske rastline in travniki. Letos je moral že marsikateri posestnik preorati repno setev, ker je bila po polžih uničena. In sedaj se je bati, da bo trpela tudi zimska strn, Če jim ne pridemo do živega. Velika nevarnost njivskih polžev tiči tudi v tem, ker se tako hitro in tako močno razmnožujejo. Ena sama samica znese 400—500 jajčec, iz katerih se v kratkem času izležejo novi polži. Kot edino sredstvo, ki se dandanes splošno priporoča, velja apneni prah, namreč v prah ga-šeno živo apno. S tem prahom je poštupati napadene njive, in sicer v dveh potih. Od prvega do drugega štupanja naj poteče samo pol ure. Z apnom poštupani polži se začnejo sliniti in izgube na ta način veliko svoje življenske moči, vendar si lahko še rešijo življenje. Ko jih čez pol ure drugič poštupamo, nam pa poginejo. To štupanje prizadetih njiv z apnom naj se vrši ponoči, oziroma proti jutru ob prvem svitu, prej preden se polži, ki lazijo za hrano, skrijejo v svoja dnevna skrivališča v zemljo, pod kepe itd. Takega po-končevanja polžev bi se morali lotiti po prizadetih krajih vsi kmetovalci brez izjeme, da se zatre ta nevarna golazen. Prav sedaj ob zimski setvi je prilika, da očistimo zemljo teh ponočnih sovražnikov. Raztrošeno apno bo ugodno vplivalo tudi na večjo rodovitnost zemlje. Z apnenjem pšeničnega semena proti snetja-vosti, kakor je pri mnogih poljedelcih še navada, ne preganjamo in ne uničujemo polžev, ker se na ta način ne spravljajo polži v zadostno dotiko z apnom. Polž mora biti dvakrat pošteno poštupan, da pogine. Namesto apna učinkuje baje ugodno tudi apneni dušik, ki je obenem važno umetno gnojilo zaradi svojega dušika. Koliko je na tem resnice, da pomaga tudi proti polžem, to bi morali dognati šele tozadevni poskusi. Pogled v pospeševali^ kmetijstva v Avstriji Avstrijsko zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je tekom letošnjega poletja priredilo v Admontu na Gornjem Štajerskem za praktične kmetovalce osem sedemdnevnih tečajev o najnovejših načinih zboljševanja kmetijskih gospodarstev v planinskih krajih. i Snov, ki se je obravnavala ob priliki teh tečajev, je bila izredno aktualna in je bil zaradi tega tudi poset tečajev zelo velik in živahen. Udeleženci so bili pretežno kmetovalci iz vseh zveznih dežel države; mnogo je bilo učiteljev in tudi nekaj kmetijskih inženjerjev. Izjemoma sem se smel kot jugoslovenski državljan enega teh tečajev udeležiti tudi jaz, vendar lc- na svoje stroške. Zahvaljujem se pa tem potom prav iskreno onim šestim občinam gornjegrajskega okraja, ki so mi naklonile v svrho obiska tečaja zneske v iznosu 40 do 80 dinarjev ter s tem prispevale okrog ene četrtine k stroškom mojega študijskega potovanja. Industrijska avstrijska država deluje s polno paro za povzdigo kmetijstva. Njeno geslo je: «Osainosvojenje in gospodarska neodvisnost od inozemstva!* Ne stiemi tudi samo za tem, da kmetijsko produkcijo zviša, ampak da jo predvsem poceni. Danes smo pred dejstvom, da v Avstriji na primer mleko, jajca itd. niso nič dražja kakor v Sloveniji in da ima Avstrija že nadprodukcijo nekaterih kmetijskih pridelkov. Krompir je bil to leto v zvezni republiki cenejši nego pri nas, in nižjeavstrijska vlada je morala z vso naglico graditi tovarne za industrijsko predelavo krompirja, katerega je bilo za domačo porabo odveč in se ni mogel izvažati. Avstrijsko kmetijstvo se sicer ne pospešuje več z denarnimi podporami, vendar posluje tamkaj gospodarska informacijska in instruktivna služba izborno. Ker je zaradi tega vzpostavljena trajno in neprekinjeno najožja vez med kmetijskimi strok jvnjaki, kmetijskimi zavodi, gospodarsko naobraženim učiteljatvom in med narodom, je tudi gospodarski napredek siguren in gotov, čeprav — kakor v kmetijstvu sploh — le počasen. Naravno imajo gospodarski zavodi in strokovnjaki zadosti sredstev na razpolago, da lahko ustrežejo raznim zahtevam kmetovalcev glede različnih gospodarskih vprašanj. Naj navedem izmed mnogih primerov en prav zanimiv in poučen zgled pospeševanja avstrijskega kmetijstva: Kako važna je prehrana in gnojenje rastlin, je vsakomur jasno. Vendar tavamo glede načina in množine gnojenja še prav v temi. Sprva se je pri nas glede potrebe gnojenja preiskavala zem- in neverjetno odurnega je bilo v tem njegovem vedenju. Juika je sklepala roke in molče umirala od groze v tej strašni druščini. Eden. ki tako rekoč umira, preklinja drugega, ki komaj čaka, kdaj bo na veke obmolknil prvi, njegov lastni oče. Kakor izmučena žival je čakala besede, ki ji bo očitala, da je vsega tega kriva — ona... Morda bi bil umirajoči v svoji blazni jezi tudi spet res izustil tisto grozno besedo, toda ko je njegov srd pri-kipel do vrha, ga je z nevidno roko pomirila tolažnica — smrt. Še je planil razpaljeni starec kvišku, kakor da se hoče pognati kvišku, pa mu je nenadoma zmanjkalo moči. Kakor snop je omahnil nazaj na posteljo, se parkrat stresel in obstal. Juika je sklenila roke. se prekrižala in zailitela. cOče, ubogi oče, Bog vam odpusti, vam in meni in nam vsem!» Andrej je gledal prizor, a ganil se ni. Zdelo se mu je. da je prav tako in da niti ne more biti drugače. Njegovi od opojnih pijač omoteni in oslabeli možgani niso več delovali s tisto točnostjo in ne sprejemali vtisov z ono rahlo občutljivostjo kakor nekdaj, ampak so odražali in sprevajali vse na čisto poseben način, tako da je odražalo Andrejevo vedenje in vse njegovo početje včasih zločinsko odurnost, včasih pa celo blaznost. «Ta me ne bo več psoval,* se je čez dolgo časa predramil Andrej. »Andrej!?» je v bolestnem strahu odjeknilo iz trpeče Julke, «ali te nič ne pretrese očetova smrt?» cAvša! Pojdi, če hočeš, bomo pili likof za Mačkov grič. Deset litrov ga bo, deset litrov —» Juika se je tresla od studa, rekla pa ni nič. Na take besede nI mogla najti odgovora. Pustila je moža, da je odšel, sama pa je poklicala sosede, ki so potem opravili mrliča po spodobnosti in navadi... Tako je ostala Juika bolj sama neero je bita v.^ikoli na svetu... * * * Tončkova pota. Medtem ko je minevalo življenje pri Pod-lipčevih v taki enolični turobnosti, je doživel Tonček marsikaj, česar kot otrok doma pač ne bi bil nikdar pričakoval. Nekaj časa se je klatil s cigani, dasi se mu je njihovo življenje studilo. Venomer ga je trpinčila želja, da bi prišel še enkrat k svojim roditeljem, da bi še enkrat videl mater in ji mogel povedati, kaj je vse doživel, kako se mu je godilo. Ta želja ga ni zapustila niti en sam trenutek. Sredi ciganske divje vese-lostl, v stiskah in v nevarnosti: vedno je bila v njem živa misel na rešitev. Ko se je začel v otroku dramiti mladenič, so se ga lotile ciganke, vendar mu je bilo tudi to odvratno. Ciganski rod je s svojo žensko mladežjo dosegaj pri Tončku uprav nasprotno nego je nameraval. Ni ga navezal nase, temveč ga še bolj odgnal. Spretnosti, ki se jih je bil mladenič med cigani naučil, niso bile brez vrednosti. V gozdu je plezal po drevju kakor veverica. Kjer je bilo dovolj močno, staro in gosto drevje, je tudi tvegal skok z drevesa na drevo, kar se mu je vedno posrečilo. Skriti se je znal kakor divja kura. Pravkar si ?a videl, pa ga že ni bilo nikjer. Vsaka jazbina, lisičja jama ali celo plitka kotanja mu je uspešno služila za skrivališče, kadar je pretila nevarnost. Od tam se je potem neslišno in z mačjo opreznostjo bolj in bolj odmikal od svojih zasledovalcev, dokler jim ni izginil. V tem se je celo tako izuril, da je prekašal pristne cigane in se jih naposled na ta način tudi rešil. Zgodilo se je nekoč, da se je zagledal kmetski fant v eno izmed najbrhkejših mladih cigank. Dokler je bila tolpa prepričana, da ji je to samo v korist, se ni nihče dosti menil za to. Kmalu pa je stara ciganka zavohala, da mladenka ne izvablja od mladega kmeta samo darov, ampak da mu vrača njegovo ljubezen z iskrenostjo in da se hoče celo izneveriti svojemu rodu. Čim je to povedala, so cigani takoj sklenili, da del tolpe z mlado lepotico odide drugam, ostali del pa se osveti nad predrznim kmetskim fantom, ki je hotel izpeljati lepotico. V ta drugi del tolpe so uvrstili tudi Tončka. Ista ciganka, ki je nekoč premotila njegovo mater, je bila sedaj določena, da premoti in privabi med cigane nič hudega slutečega mladeniča, češ. da njegova izvoljenka in ves rod želi obhajati zaroko na slovesen način tudi po svobodnem ciganskem običaju. Čim bi ga imeli v svoji sredi, bi ga zaročili in poročili s smrtjo ... Ko je Tonček — bilo mu je tedaj kakih štirinajst let — slišal ta grozni sklep, je sklenil, da za vsako ceno prepreči njegovo iz- 1 -'■■'■ «L>UM pokazal tudi živahni obisk kmetijskih tečajev iz teh dežel. Tudi pri nas bi bilo želeti, da bi se prirejali podobni tečaji pogosteje, osobito za naše učitelj-stvo in drugo inteligenco, ki nima prav za prav nikjer posebne prilike, dobiti pobudo za strokovno delovanje med kmetskim narodom. Ob vsakih počitnicah se prirejajo za učiteljstvo v Ljubljani na srednji tehnični šoli tečaji za različne obrti in risanje, samo za kmetijstvo, vinogradništvo in gozdarstvo, za najvažnejše produkcijske panoge v naši državi ni nobenega tečaja. Fran W e r n i g, kmetijski referent. Siadkanje vinskega mošta dovoljeno Zaradi hladnega deževnega poletja, deloma pa tudi zaradi toče in peronospore je letos vinska trta zaostala v razvoju. Lepi jesenski dnevi pospešujejo zorenje grozdja, toda glede na kratko dobo, ki nas loči od trgatve, je le malo upanja na kakovostno dobro trgatev. Da se omogoči vinogradnikom zboljšanje za domačo uporabo in trgovino manj sposobnega letošnjega vinskega pridelka, je dovolil mariborski veliki župan. vinogradnikom mariborske oblasti na temelju zadevnega zakona obče zboljšanje vinskega mošta z zmerno uporabo sladkorja. Sladkati se sme po predpisih le vinski mošt od začetka trgatve do 15. novembra 1926. v kraju pridelovanja, oziroma v njegovi neposredni bližini. Za zboljšanje vinskega mošta se sme uporabiti samo čisti konzumni sladkor v kristalih ali kockah, raztopljen v moštu samem, ne pa v vodi. Uporaba vsakega drugega sladkorja je v zmislu zakona zabranjena. Sladkorja se sme dodati moštu le toliko, da se doseže koncentracija mošta srednjih vinskih let. Sladkajo naj se torej Ie mošti navadnega namiznega vina izpod 14 odstotkov sladkorja in mošti boljših kvalitetnih vin izpod 17 odstotkov sladkorja. Največ se sme dodati do 4 kg sladkorja na 100 litrov mošta. Zaradi splošne dovolitve zboljšanja vinskega mošta vinogradnikom odpadejo tozadevne prošnje za dovoljenje sladkanja in naznanila o izvršenem sladkanju. 3VINA« št. 39 -- Ako nameravajo zboljšati mošt vinski trgovci, morajo imeti za to dovoljenje v zmislu vinskega zakona od pristojnega oblastva in jim je postopati v zmislu zadevne odredbe. Vina samorodnih trt (šmarniee itd.) ni smatrati kot vina v zmislu vinskega zakona. Zato je rezanje mošta šmarniee itd. z vinskim moštom in zboljšanje takih mešanic v zmislu tega razglasa strogo zabranjeno. Proti kršiteljem te za-brane se bo postopalo po zakonu. Vinogradnikom se priporoča, da z. letošnjo trgatvijo, čo bo vreme dopuščalo, odlagajo do konca oktobra. Nikakor pa naj ne trgajo pred 15. oktobrom. Gnilo grozdje naj se podbira poprej, z zdravim grozdjem naj se čaka in naj se izrabi jesensko solnce. En dan lepega vremena zboljša vinski pridelek za četrtinko odstotka in več, ako je trta zdrava. Na ta način je mogoče znatno znižati potrebo sladkanja mošta, ki v primeru trajno lepega vremena mogoče sploh ne bo potrebno. Važna je prepoved rezanja mošta šmarniee itd. z vinskim moštom in siadkanje takih mešanic* Ta prepoved je bila potrebna, ker se je ugotovilo, da gre mnogo vina samorodnih trt tem potom kot pristno vino v konzum. Vinogradnikom kakor tudi vinskim trgovcem se v interesu dviga vinskega konzuma ter zboljšanja vinske trgovine in izvoza naših vin v inozemstvo toplo priporoča, da upoštevajo vsebino navedenega razglasa in se po njej ravnajo. Zadružna mlekarna v Mežici na Koroškem Po narodnem pregovoru kmetski stan dobro urejena mlekarna na zadružni podlagi. Ako pogledamo v sosednjo Črno, se lahko prepričamo, da je tamošnja mlada zadružna mlekarna glede na današnje težke gospodarske razmere razmeroma jako lepo in s posebnim ozirom na higijeno, moderno urejena. Mlekarno je tehnično dovršeno opremil znani mlekarski strokovnjak g. Krištof iz Ljubljane. Osobito pohvalo pa zasluži vsekakor vrli in razumni občinski odbor, ki je pred kratkim votiral še nadaljnih 15.000 dinarjev, tako da sta obstoj in brezhibno delovanje mlekarne v blagor in gospodarski pro-cvit vseh občanov popolnoma zasigurana. Tedenski tržni pregledi ŽITO. Na zunanjih tržiščih so se cene od zadnjega našega poročila malo okrepile, dočim pri nas ni opaziti posebnih sprememb v cenah. Na novosadski blagovni borzi so bile zadnje dni naslednje cene: pšenica 255 do 265 Din, turščica 153 do 157 Din, moka «0» 420 do 425 Din. Za druga žita malo zanimanja. ŽIVINA. Cene živini v splošnem stojijo. Le svinje pokazujejo nagibanje k oslabitvi cen. HMELJ. V Žatcu v Češkoslovaški so se cene hmelju zboljšale do ponedeljka na 4000 do 4400 češkoslovaških kron za 50 kg, to je okrog 134 do 147 Din za 1 kg. V Savinjski dolini so cene, kolikor nam je znano, prilično drže višine 115 Din za 1 kg. Približno iste cene kakor v Žatcu so v Niirn-bergu v Nemčiji, ki mora letos uvoziti zaradi slabe domače hmeljske letine mnogo tujega hmelja. VINO. Vino se kupuje skoro izključno le za domače potrebe in zaenkrat ni nikakih izgledov na večji izvoz. Zaloge lanskih vin so še precejšnje. V mariborski oblasti se trgujejo lahka 7 5—8"5od-stotna vina po 5 do 575 Din, 9- do lOodstotna po 6 do 8 Din za liter. Za finejša se zahteva 10 do 12 Din liter. Starejši fini letniki se trgujejo po 13 do 16 Din liter iz vinogradnikove kleti. Lahka Sodstotna hrvatska vina stanejo 4 8 Din, do 9'5od-stotna banatska vina 3'25 Din liter, dalmatinska 11- do 12odstotna bela in rdeča 36 do 40 Din za hektograd Malliganda. Sejmi 24. septembra: Frankolovo, Remšnik. 27. septembra: Podbukovje. 29. septembra: Pilštanj, Vransko, Mengeš, Škofja Loka, Drnovo, Grosuplje, Veržej, Nova vas na Blokah, Rovte, Mirna peč, Sv. Lovrenc na Dravskem polju, Lesce, Marenberg, Šoštanj. 30. septembra: Tržič, Prevalje, Kotoriba, Štrigova. Kratke vesti = Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 21. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šiilngov za 796 50 do 799 50 Din, 100 nemških mark za 134660 do 1349 60 Din, 100 italijanskih lir za 20517 do 20717 Din, 1 dolar za okrog 56-50 Din, 100 francoskih frankov za 159 do 161 Din, 100 češkoslovaških kron za 167*35 do 168-15 dinarja. = Sadna razstava v Ptuju se bo vršila od 2. do 4. oktobra 1.1. Opozarjajo se zlasti trgovci, da si ogledajo razstavo, na kateri bo tudi posredovalnica za nakup in prodajo sadja. Posetniki razstave imajo polovično vožnjo po železnici. = Dobava davka prostega sladkorja za pitanje čebel. Prošnjo Čebelarskega društva za Slovenijo glede dobave davka prostega sladkorja za pitanje čebel v letošnji skrajno slabi letini je finančno ministrstvo v Beogradu zavrnilo, ker za dobavo davka prostega sladkorja ni zakonite podlage. Zveza čebelarskih podružnic za mariborsko oblast oopzarja, naj se nihče ne zanaša na dobavo cenejšega sladkorja ter si vsak pravočasno preskrbi potrebno množino sladkorja za prežimo svojih v~\bel. Najprikladneie ie pitanje s kristalnim sladkorjem, in sicer na kilogram sladkorja liter čiste vode. To tekočino pustimo prevreti in jo damo mlačno v večji meri (po 1 kg zvečer po zahodu solnca) čebelam. Pitanje naj se izvrši čimprej, na vsak način pa do konca tega meseca. = Trodnevni vinarski in sadjarski tečaj na Mali Loki pri Trebnjem. Na državnem posestvu Mala Loka bo priredil sreski kmetijski referent g. Fran Malasek 3 dnevni vinarski in sadjarski tečaj, in sicer 3., 4. in 5. oktobra t. 1. Udeleženci naj se pismeno javijo pri imenovanem. Oddaljenejšim udeležencem se bosta preskrbela prenočišče in hrana. Prvi dan bo izključno le za ženske, drugi in tretji dan pa za moške. Predavalo so bo o spravljanju sadja, predelavi sadja na razne konzerve in napravi brezalkoholne pijače iz sadja in grozdja. Iz vinarstva se bo predavalo o pripravi za trgatev, trgatvi, prešanju in kipenju mošta. Ker je program zelo važen, posebno za našo odraslo mladino, se okoličani vabijo, da se teh predavanj udeleže v velikem številu. = Za gostilničarsko sekcijo pri gospodarskih zbornicah. Gostilničarske organizacije so se obrnile na pristojno mesto s spomenico, v kateri zahtevajo ustanovitev svoje lastne sekcije pri vseh gospodarskih zbornicah. BELEŽKE i -j- «Kmctski Iist» in dostojnost. «Kmetski liste obeta, da bo postal proti «Jutru» in sDomovinte dostojen, če bosta tudi ta dva lista proti njemu dostojna. To je pač prazen izgovor. «Domovina> ni še niti enkrat rabila v polemiki s «Kmetskim listom» takih sirovih besed, kakršne smo čitali zadnje čase v «Kmetskem listus celo s podpisom dotičnega pisca. Dobro bi res bilo, da se «Kmet-ski liste poboljša, da ne bo iz vsake njegove vrste gledala mesarska sekira. »EDINOST« VESTNIK ZVEZE DEMOKRATSKE MLADINE V LJUBLJANI ; PristavapriTržiču. Pri nas smo imeli v nedeljo 12. t. m. sestanek za ustanovitev «Edi-| nostte. Med našo mladino je precej zanimanja. Želimo, da se nam želja za ustanovitev «Edinosto čim prej uresniči. Program je lepo razložil brat zvezni predsednik R. Simnovec. Program nam je ugajal ter ga bomo skušali z veseljem uveljaviti. Za enkrat bomo kot odsek pri tržiški «Edinosti». Jesenice. Športna sekcija «Edinosti> se kaj pridno razvija. Prošle dni je gostoval športni odsek «Edinosti» iz Kranja, ki je odnesel zmago 3:1. V nedeljo 19. t. m. smo pa imeli priliko videti športnike iz Škofje Loke, ki so bili kljub lepi in požrtvovalni igri poraženi z 11:1. To pot se je jeseniška «Edinost» odlikovala in pokazal se je velik napredek. Predvsem treba omeniti vratarja ter trojko v napadu. Dobro sta se izkazala tudi br. Markelj in Pristov. Tudi je treba omeniti, da je to pot bilo mnogo občinstva, ki je pazno sledilo igri. Bratom na Jesenicah želimo še večjega uspeha in vztrajnosti. PROSVETA Jack London: Železna peta, socijalni roman. Prevedel Ivan Vuk (IV. zvezek leposlovne knjižnice). Pravkar je izšla prva knjiga znamenitega romana cželezna peta». Sloviti pisatelj Jack London je že tako znan slovenski publiki, da nam ni treba posebej govoriti o delih tega splošno priljubljenega svetovnega pisatelja. Jack London je Maksim Gorki Kalifornije. Njegovi spisi so vedno vzbujali veliko pozornost in založništva so se trgala zanj. «Zelezna peta» je sijajno delo. Zato si bo gotovo ta roman naročil vsakdo. Pred-. = Stran 7 " govor je napisal pisatelj Bratko Kreft. Izdala ga je Zadružna založba, Ljubljana, Aleksandrova cesta 5, kjer se lahko naroči. Dobiva se tudi v knjigarnah. Cena 20 Din. domače novosti" * Našim naročnikom. Kakor so mogli cenjeni naročniki že opaziti, prilaga uprava lista po enkrat na mesec položnice, in sicer en mesec eni partiji, drugi mesec pa drugi partiji naročnikov. To se ponavlja celo leto tako, da dobe naročniki položnice najmanj po štirikrat na leto. Izjemo tvorijo Ie oni, ki plačajo naročnino takoj prvič do konca leta. Vse naročnike prosimo, da pazijo, kdaj dobe položnico v listu, kar velja zanje kot opozorilo, da jim je potekla naročnina. Tedaj naj naročnino nakažejo; ako pa trenotno ne utegnejo, naj položnico s h r a n i j o in jo porabijo takoj, ko jim je prilika dana. Uprava «Doinovine». * Kraljevska rodbina odpotovala v Francijo. Te dni je kraljevska rodbina zapustila Bled in se iz Ljubljane z orientnim ekspresom odpeljala v Francijo. Kako dolgo ostane tam, ni znano. * Vodnikova družba v Ljubljani vljudno prosi vse one gg. poverjenike, ki še niso poslali izpolnjene vprašalne pole, da store to nemudoma. Na podlagi teh pol se ho vršila ekspedicija knjig in čim pozneje bo kdo poslal izpolnjeno polo, tem pozneje bo prišel na vrsto pri dobavi knjig. Pro-, simo tudi, da na vsa vprašanja odgovore' točno. * Naročajte se na Stražarjevo knjigo «Iz preljubega brdskega kraja»! Prejeli smo že lepo število naročnikov na to knjigo, ki bo izšla, ako bo število toliko, da se bo tisk knjige izplačal. Stala bo knjiga samo okrog 10 Din. Tako majhno vsoto pogreši lahko vsakdo. Da so Stražarjevo povesti zanimive, tega našim cenjenim čitateljerij in čitateljicam menda ni treba posebej poudarjati. Hitite z naročanjem, da bo knjiga izšla čimprej! * Volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Skoro v vsej Sloveniji so napredni obrtniki in trgovci krepko nastopili proti združenim vladi-novcem in klerikalcem. Klerikalci so povsod nastopili na stari način: Z besno agitacijo duhovščine. Smešno je bilo gledati, da so jim pri tem pomagali bivši samostojneži, sedaj radičevci. Bilo je mnogo slabih in dobrih dovtipov slišati, ko so se zeleni generali našli v objemu s klerikalno gospodo. Čemu prav za prav obstoji radičevska stranka pri nas, če je samo krilo SLS? Število glasov, ki so jih dobile napredne stanovske liste, kaže velik korak naprej za narodno in napredno idejo. Zlasti moramo biti zadovoljni z vzornim nastopom velikega dela organizacij na deželi, ki so se s tem pripravile na nadaljnje delo. * Skupščina Ciril-Metodove družbe se je vršila v nedeljo 19. t. m. v Rogaški Slatini ob številni udeležbi zastopnikov podružnic. Otvoril je zborovanje predsednik družbe g. Andrej Senekovič s pozdravnim nagovorom. Tajniško poročilo je, podal tajnik g. inž. Janko M a č k o v š e k. Iz njegovega poročila, ki je med drugim opisalo žalostne šolske razmere pri naših neodrešenih rojakih v Italiji in Avstriji, povzemamo, da je zasužnjena Koroška brez slovenskih šol in da se! le v nekaterih uči slovenščina tako, da se noben učenec ne nauči dobro slovensko pisati in citati« VPrimorjujenasilješehujše. Tam je: iz vseh šol izgnana slovenščina. Iz blagajniškega poročila blagajnika g. Aleksandra H u d o v e r n i k a povzemamo, da je čista družbena imovinal znašala koncem 1. 1925. 1,306.544 Din. Pri vo* litvah so bili zopet izvoljeni vsi dosedanji odborniki. Le na mesto odstopivše gospe Šegove je bil izvoljen g. dr. Janko K e r s n i k, v nadzorstveni odbor pa profesor g. Albert S i č. Mesto umrlega dr. Trillerja je bil izvoljen v razsodišče g. dr.: Janko Ž i r o v n i k. Za požrtvovalno 20 letno dele) je bil izvoljen za častnega člana blagajnik nota^ g. Aleksander Hudo.ver nik. • Nova predavanja Zveze kulturnih društev v sezoni 1926.-1927 Iz ZKD nam pišejo: Te dni smo razp slali na vsa naša društva seznam predavanj letošnje sezone. Ona društva, ki seznama doslej še niso prejela, naj ga nemudoma zahtevajo v tajništvu ZKD. Pri tem opozarjamo na poslana navodila glede predavanj ter prosimo, da se društva po istih strogo drže. Seznam vseh predavanj, ki jih društva "žele, mora biti predložen brezpogojno do 1. oktobra t. I., da bomo mogli vsa predavanja porazdeliti sorazmerno na posamezna društva. Predavanja so večinoma nova in zelo zanimiva ter so brezplačna. Zato naj društva ne zamude ugodne prilike, temveč pridno segajo po predavanjih. * Potres. V Trbovljah, Hrastniku in okolici so v zadnjih dneh čutili dva potresna sunka. Zadnji je bil 17. t. m. okrog 12. ure. Spremljalo ga je podzemsko bučanje. Škode ni napravil, * Pozni jabolčni cvet. Naš prijatelj g. Oton Arzenšek nam je poslal od Sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah cvet mlade jablane. * Iščejo se dediči. V aprilu leta 1917. je umrl Milvvaukee neki Sebastijan Freil, ki je zapustil okrog 900 dolarjev. Ta vsota je bila izročena ta-mošnji okrožni sirotišnici, ker se dediči niso našli. Pokojnik je zapustil očeta, brata in tri sestre, ki po njegovi izjavi stanujejo v kraju, imenovanem nekako Vidalah, Viderlah ali _ i Voderloh — Magdalen. Ker je kraj s tem imenom • Dograditev mostov. Pišejo nam: Poletno ne-i neznan se pozivaj0 dediči, da javijo svoj točen naslov Izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kamenita ulica 15, da se dobijo dokumenti, potrebni za realizacijo dedščine. * Požar v Slovenskih gorieah. Pišejo nam: V urje je napravilo tudi okraju 3v. Lenart veliko Škodo posebno s tem, da mu je podrlo kar dva velika mosta, enega v Bišu in drugega na ščav-nici. Okrajni zastop je takoj dal napraviti na me- stu dosedanjih lesenih mostov dva betonska, ki . ,, o o i • i . , . ... v..„„ „ , u. nedeljo 12. t m. je nastal v Sp. Senarski pri posta bila izročena te dm prometu. Zveza med Ptu- * ' „ r . r r . . o t . _ , - ■ . ., „ „ . „„ t sestniku Vinku Druzovcu požar, ki bi lahko poleni m Sv. Lenartom, ki je bila posebno za avto-. nI i____a .s«.,., , ., , • J • „ ... stal usodepoln za celo vas. Gasilnemu društvu mobde čez Bis izključena, je sedaj zopet poslav-; , " . x., „ ,__ r, . , . . . flx .., . 1 od Sv. Trojice se je posrečilo po sedemurnem jena. Prav takole promet prost v ščavmsko do- ^^^ delu ^ omeji£ Rešen je bil ,n<* Najlepše pozdrave pošUjajo slovenski fantje tudi spodnji del gospodarskega poslopja. Škoda i • i „ • t o< t-, -r. tt ' je občutna, ker je bil posestnik le nizko zavaro- voiaki, služeči pri I. bataljonu ol. p. p. v Uro- * ~ . . . . , u J - van. Ogenj je baje povzročila neka oseba z go- rečo cigareto. ♦ Samomor rojakinje v tujini. Pišejo nam: V Aleksandriji v Egiptu je v začetku minulega meseca v vročinski bolezni v nezavednosti skočila fieviu vsem čitateljem in čitateljicam «Ker mi ni povedal, da moram prinesti s v o -j o fotografijo, a jaz sem nesla kar bratovo iz njegovih vojaških časov. Jurček: Jurček: