138
Učene in porofr'la o DUDlikanjab in razstavah
ARHIVI XV 1992
Mikiivž pn Ormožu, Svetinje in Jeruzalem, Bolfenk pri Središču ter Središče ob Dr^vi. Razstav" sta pnpravili Marija Hernja Masten ter Nežka RaSl, zloi nko ob razit .vi j'e pripravila Manj? Heroja Masten. Fazstavn so odprli 24. nuja 1992 v avli stavbe Upravnih organov obline Ormož, odprta je bila en teden.
Druga razstava, ki jo je pripravil Zgodovinski arhiv Ptuj, je posvečena 130-letnici rojstva Janeza Pucba našega domaCma, sicer pa znar :ga ¿de-lovalea koles, motornih kples ui avtomobilov iz Gradca. Razstava je bila od|prta v Srednješolskem centru na Ptuju dre 28. juiiija 1992. Poleg arhivskega gradiva - fotogratij j. osebnega alhuma Pucbuve pri.nečakinje ge. Jožice Brecei,, ¿o na razstavi tudi Puchova vozil- in sicer od kolesa, motorjev do pravega paradnega krnja, to goiskega ¿i alpskega avtomobila iz leta 1938. Veži a so za razstavo ljubeznivo pogodili Tehnični muzej iz Ljubl/ane ter konertm Steyr -Daimle - Pueh iz Avstrije. Pn postavitvi arhivske razstave so sodelovale Marija Heroja Masten, Kristina i amperi Puig in Nada Jurkovič. Zg dovinski arhiv je izda1 t ud' zloženko, kr je tako kot podnapisi k fotografijam, dvojezična, v slovenskem in nemškem jeziku. Poleg številnih gostov so sc otvoritve raz-stave udeležili dr. Peter Tancig ter dr, Jožr Jeraj iz Ljubljane, predstavnik Aufncomm-rca ter predstavnik konceroa Stevr - Daimlcr - Pueh z Dunaja. V okvir: proslav so na rojstni biSi v Ob'ačku pri JurŠ ncih odknli spominsko plašče, ki jO je izdelal kipar Viktor Gojkovie. Žar 'miva je bila pevorka konjev m Pucbovih vozil po mestu. Sodelova1-' jo tudi Kani Kolesarskega kl^ba Pemtmna Pluj, ki so bili pravzaprav pobudniki obeležitve obletnic« Puohovega rojstvr.. Raz tava v Srednješolskem centru je bila odprta en teden.
iva<ia Jurkovič
Razstava. Ljubljanska indu»tiija v letih 1918 1941
¿Sprav je ta čhmk napisan za arhivsko publikacijo, moram že na začetku poudariti, da je razstava Zgodovirsk iga arhiva Ljubljana Ljubljanska industrija v letih 1918 do 1941 arhivska. Avtorija Nina Zupančič je podobno kot pn novej!;h muz:jskih postavitvah, ki zaradi boljše /izualm predstavitve temeljijo na rekon itrukcijah dogajinj, vnesla nov element. Iz katalog? k razstavi povzemam: »Poleg temeljnih dokum entov, ustanovitvenih aktov, gradbene, strojne In poslovne dokum entaoije je predstavila tudi gradivo, za katero je v artSrstiki prevladovalo mnenje, da nima nikakršnegi zgodovinskega sporoma. To so računi podjetj in trgovin oziroma njihove gl've, k po'eg likwnih zanimivosti ponujajo tudi precej podatkov o zgxlovini firme. Na računih so po-gtsto fotografije tovarne in njenih izdelkov, zraven pa so pripiiane lctn:ce ustanovitve m mo rebitnih preimenovanj Zelo pogosto so računi ludi reklrmno sporočilo, ker kupcem na nevsujiv način preds*avljajo izdelke, ki jih proizvaja tovarna. Taka reklamna sporočila so včasih opremljena tudi s humorističnim. besedili.« Na otvoritvi razstave, 12 novembra je ravnatelj 7Al. Janez Kopač še poudaril, da so računi še tembolj pomembni tedaj, ko se je o delovanju podjetja obranilo malo ali nič druge dokumentacije. Ob tem pa je ugotovil, tudi ta primerih iz sedanjosti, da imusga podjetja hranijo arhivsk gradivo neurejeno in v najslabših prostorih, ki jih premor- tovarna. Kontinuiteta predstavitve ljubljanske industrije je razvidna tudi iz kataloga, kjer je razo-ava dr. Vlada Valenčiča, avtorja razstave o starejši ljubljanski industriji, k jo ie ZAL postavi' že prrd dvajsetimi leti. Valeneič je sistematično opijal najpomembnejše gospoda, ute panoge v mestu, pn tem pn začel z gradbeno in nadaljeval s stmjno • kovinsko, kemično, tekstilno, papirno, usnjarsko, lesno in živil >ko industrijo. Pomemben je. tudi njegpv kratek oris splošnih značilnosti industrijskega vazveja v obdobju med obema svetovnima vojnama, k« je bil v mesUi v mn )gih prm erih težj. in manj za nesijiv kot v prejšnjih časih. Zak:.j sem v uvodu poudaril, da je to arhivska raz-tava? Zato, ker jo je potrebne, kljub zanimivi postavit/i ne eamo gledati, pač pa tudi brati.
Lujz 7iáan