V ■ 51
----1 i"]- I---- ■ II,	...
Odgovorni V;-e:~...::s.: Profesor Valentin Iloušei
Klov.iako uiriiu pridejo v«iiL 1c Za
Uit svuilo: c.oiu aa
celertiuUe leta iS Ur. j
CsSI £3, KISOTCP. -349.
S?.
Cm? pridno v Celje.
V nctlolo, (o jo 13. dan tega mesca pridejo naš »viili Cena: I'rano Joiof I. iv. Dunaja po železnici v Celje, odkodar »e 'eouo v Ljublauo, Tcrst in nazaj erez Zagreb i:a Dunaj peljali. V Colji so bodo ■/..-. .%'jih kosilo pripravilo, pri kalormu je 20» oseb povabljenih. Vso je io /.daj i:.-. nogah našemu junaškemu e e s a i j u prav slo-v«J.a iprijembo pripraviti.
'"a dan so bode v našemu gledišu tud • slovenska igra od rodoljubih do Jcov i ;rala. Vurii Cnlia " "
Vi so zaveste
- „a igra_______ ________
iiorodcov i frala. Verli Celjani, lako j c pravi i Ua sle kJiovcuci.
":"js! nadcdy v Cclji.
Dobili SMO li. dan t. m.......
iile, iia se bodi. skoz naša mesto maršal ;rnf ;iadoeky poieloznici u.i Ijunaj ■•olj,-.!. '.'o oznanilo se je kakor blisk raz-;.':: i!o, ia hitelo ju vse staro iu mlado ua koli,dvor tam našega »iviga junaka vidit. "... '.'j:upa:iija uarudne stražo z baiuloro ia tnu/.iko jo »talaua kolodvoru pod unovci!-niev.-.m našega verlega gospoda V. Gur-uir-'-,. .".avuo jo ura jednajs: odbila iu za-iv:: ,1 jo hh-peii na ni.isiu ere/. Uavino:— v:oči bih; so v listo stran oberuo.io, od hte.v i:.:a maršal priti. £daj zagledamo 'Baašia.ta sivčeka, očeta av:.trian2i.o ar-unuV. .,7ivat~ iu „Živio- jo i/, vsih iu,' nu ki:! dvora z.tdouelo, mežika jc austrians«:) o d o v n i c o /..-godila iu maršal jc v. odkri.o da vo i/, vcv.a pi*ik:i;:ova! in v. siji:— «oviia .: 1 a v ovenčani;..! lasi je arah h mi .".,;!::I je prijazno iz oLm svojo r„!;;> !:roi-«'<■•;-• : -viiiju, •ospue.i Jmeleorju. Pole« j • vosa stopil, in ko aareda istraia p/. .; ::jiiu iktJiircla, je ua! gospoda -v :•:':.i!.i; ;"u" o siioiiii. .Muzika 'e zdr'
— ''."-»š zaigra!. , iu ui ga bilo a.-, kolodvoru človeka, k: :.c ue bi! oii re-•• t•• Cm nekaj iuui m-. je xj-Ai! v '■■••;: ve.: vrti h; ae iz Celja odpel«
s«««'.;:- da L;'.-.
...turnih bog.:.-. ,:.,!.« ohranil.
Lastnosti. Veiavoiar.ovawc:.:i kci-" c službe terjajo, dc » Sorcaaai irat.-L pogumni, popolnoma zdravi Jju>:;2, ii- i!e ker »o si dostikrat sami sofci prepues;.;, tud verli možje iu lepila zaderžr"ja *r ' 1 ttejejo, de kakor dobri si.-r" f	ČtZl
jdi zavoljo lega bojo, ii. ,:„ . r; bro hranijo. Nobene'iriloine .-.i t .-tv t ... išati, ves korden jc^V J", hriljr ::: ^tezo aat. .
iu 'o celo rtesi	■•■ -
morejo, iu lic, čc hai aatle: .li i .'"' nevarnost izpazijo ic-e. ne samo bliajiji ia .:.<tnr. ^se&r., u.-oS :• . i-so ucpokujaiki oSeraeja, ;:.::;.!. Vc	-
sto,kje sekaj -/."odi.na znanja
Dolinosti. U-jrciaai so,	r;."-/
kordoaski tlujlii, vojavkici paslav.-.- ■..
ioni, kterih so morajo t.-.ilaj a: e .....-
čili. - •lavno tako je Midi zavePo v. ' ■"'• <: njihiie shiibo treb.-., du koj,	.
prisežejo in so s svoji:.:: Le!'.::: :rjo. — .' Tavadao, to* jo v	Č".. "":"
s.-.i::o tretjina, vr.ovaruili easil v. rcl:''. tiereiauov v službi, in ::::i::o, k": da-t.p!ošca !:n:'i • -::::e, „e ::.. u . .i , 1 J e:: a, kc!:.,r jo treba, v slačiti kh. ::!. ' tega mori je, vedno ua za ,.ua;:i /:. :., . -f. zi;i, it. brez vcvoljnikovi-a '•„-: :.. : Kjej.. aikoli ii iv.ije	' :.	,. J
prediiii.i L''erezai.o*.' so '.ar:*.. ii: vicoba';.-.. ICadar .>,- ,, <!rariUi •^vrifr-ji s!::':be opravljajo, so' ..ere:^!!-.::.. V./"* ieini. !lr.d;:r ua tolovaje, :..:i, ! .."-.:•''.. vliežui!:; '.d. ::;.ee:!.:jo, je, !',.: i,;.	_
!'!:, :;::. • ::'Vi. ...iti:: .1 ;•,;;-: „ ,	'.
j: '.o prijel: iti -.-'jiiilia jih vj.:'. '
•	i se T.«t>.::.v!ja!i .-.ii & hite*
Jj ; a .:: ,';i iiie.jo, . j,. . s.rai: te .: .:.:.:u::.i, ii; jjj; :c .. . . .. . .:;!.. . ".I:.,. vr.:L -rei: •.i!:si;a . :::e	Jeroian, iz kter.'i..'..- ' ; "
ua .tuiUu !.i, saxm «a jc •.-.;!■. :.;!: .;.
•	'e.ev.i:! ..!; s. : o j.*:;: braa.*:". v:.... :-..*.: '..i: 'o Cercža;ii šue:.:c !:r., .. .
]}nnainjl dan nam jc hgmaut oda, u katero) iu!»uik prik.l7.ujo čnljenja, obudjeua no prcmišlovanju nadčlivcčaittkiga, po želji v.a nevidv:' im.
-/,:! lav«; al: derži: I'oil lipo) Do:::ohnd duha; Oda "og. 'J ilirskim: ili.g u vcličanst-vu »vomi*: M.,ilrav Serhiji i. I.il.
, ) :;„::..r hvmnus «ij<- kaj drugiga ko oila ■	lako liliji' tlillitjrr.mh oda pola
ua č;iin boga liaka: u lolili posumil kili »o pesniki, kar se lice spililoko u menjanju na-peva (visso) iu u načinu glasa, lako slokoilni. ko razujzdane kakauliec v svojili clivjili igrali
Sadaj naravno lakih pesmi uc imamo; sailajui tcilaj imenujejo s tim imenom pesmi ko oda visoko uailaiuijcue, katere sc uc deržc samo ene iu posekue zvunajne spoiloke ali ventlc.l
ti) Elrfl<jn — gcrčlti n starodavnim času žalostna, polier vsaka u šesto in pelomcrili zložena pesem — po naši kesedi žalosttiictt, je pesem, katera žalostne pesnika čuijcnja kazujo; leta žalost izvira pesniku 17. prispe-dabljaujn včešc, veselo preteklosti, in žalostne sailajnosli. I.eta žalostna satlajnost more biti tudi predmet 7.a odo; alj oda njo drugači popova, oda nas r.dignc nad lesiioto in reve ieliga uvela, u žalostnici pak uas nadvlada leta žalost, iu lako, da kdor pesem čujc ali bere. občuti lete tesnote in reve; laka oila je prilična gorski reki, ki sc valja liro* ogleda ua kereg ali okalc čez stermo skalovje, katero s časom oineči iu raderc; žalosluica pak reki 11 ravnini, ki sc valja liho iu mirilo'med beregoma. ■
Kavno lako pak jo tudi spodoha zvu-najna miruija iu prosta; stari (*crki iu Kim-Ij.n.i so imeli clegiekc ■ stihe I. j. šestomer zjcdiujc s pctomeroui: sadajni pesniki rabe najraji Irohejc včasi tudi jamhe.
Iv žalostnici gre tudi hcroidu, u kaleroj pesnik žnlo.-.inih svojili misli ne kaže iz sa-uiiga sebe, ampak nam kaže gdekako osobo, ki svoje žalostno čutjcuja u norce druge osobo izleva: tedaj in njo lehko prišteval listom ali |iisiu.:m. Vijglasovituijc so horoidc tlviuuvc, in' razun dveh lakih po l.učiču u ilirsko prevedenih neimamo Jugoslavjaui ni cuc.
c) Puperka Aunkrmntska — po Ana-kreitulii, pesniku starogerčkim lako imenovana--popova veselja lega življenja i današnji dau se imenuje pesem jtattrchtu ali
rrelnii. i......a in pobožna skupaj imate ime
jiu/irikr, ker sia sadaj samo leti dve versti prav 7,a prav zloženi za petje.
1'aprrkn jc legaj pesem prav za prav namenjena ali vsnj tako ziožcua, da se za pelje i ln vieže, naj si bo kar se zvimajno suodobe ali pak stopanja ideali lice. ".'red-:u.:t njoj je lahko vse. kar gre u o!i«eg poezije; alj se razloči od vseh drugih, ker "stopa bi rekel 7. mirno nogo čez poljane cve-leeo nam u leni življenju. iu gleda mimo ve-seieiiga so lira irpioe ieiig;. sveta; iu tudi takrai. kadar vzdigne oko do višav božjil:, pesniku uc igra seree od ouiga uzdignjcuja. s katerim se vzdiga oviatius, ampak na.n
kaže po malem i.i mirno vsemogočnost 'oožjo. ali pak čast gdeknkšega kristjanskiga predmeta.	. -
Po takim so razdeli zdaj popevka, ki. žo smo gori vidi!!, u dve strani:' 1,; .. „"'u-fttUa ;n:/iuti10. tj «Kritno ali ;::urrlr 1.
ti) i-opevka pobožna ima i-oi naiu -n, Ui ga ima nvn.nns, samo da nije lega u..više-niga ;.:.ipak miruiga d.dia, za i„. se ...oko po "cerkvah; ona nam tedaj kaže čut-zbudjena u nas po mirnem raz^. da-vanju razmer in zaveze laed uadčinvcčau-skiui ali nebesnim iu taci! človecanskim.
Pri nas Jugoslavjauih jc maio lakih pesem, ker so razmere cerkvene letoma pe-sničlvu malo pritožne, ampak še le pro.ivne.
t) Iv ar jc Jiopcvka srrliiil, lahko vidiš iz malo preje rečeuiga. Tukaj tedaj grejo veči del napilnič, iu davorijc, ..ko niso ode; pesine svatovnC, jiesmc odžetlkillj-tll i. e.
Nalo da ni vse pcvaleljnc ali liričke narodno naše pesmi so svetne, iu u slovenskih tudi mnoge pobožne popevke; pesnika prostiga posvetno skerhi in težave vlečejo k zemlji, tedaj se 110 vzdigne uigilar u one višave cutjciutva, iz katerih izvirajo nzvišcue pesuičtva verste ko p. hvmnus ali oda.
Slovenske šoic.
5.'Jl!t uataciaja.
(K.ncr.)
Čc si hočemo dobrih slovenskih .šol napravit, iu tako iisšimu narodu K pov/.digi na pravo stopnjo veric izobraženosti lierpoma-gati, jc uajpoprej treba, v :p:)i take uči in« predmete vpeljati ino v>;ai...vi»i, kieri človeški um '/.budili, glave otroške razjasni;!, pa tudi njih ncrca k scrčiii poboznost: ogreti zamorejo. Naj nas v temu znanje človeške narave vodi, zato glejmo, kakšiuo pot ua:u ona.kaže!
I»o nekih teduih iu mcs.;ih. ko j«? dete rojeno, se jame ozirati, v sviue iu niišive reči svoje oči obračali, jame razioreii svoje matere, jame giedaii. poslušati. nuk.šr.ii in tud vohati— io je rabili ;»•» u:ale;.i sv« V počutke. Od vse;?a, kar človek vini. siiš:, ovoha, pokusiaii oiičuii. se v njeg vira s; minil podoba naredi, izgledi** i:i.e..ov:n.i: i.u» kadarkoli mu la reč spe. na pueu;k« pride, jo s'io.'.r.a, ve, de jo je ie čulii! in ji da i:ae, po kterim jo kliče, k.mr.r se ooij;'b:. Veste, kak ljubeznivo so .«ete materi ie.o vsim ^tere pozna — kleri.i podeno v seb; :.o-si, pos.aeja — in kai: deiieio uev.a;. ila kakor de bi v *io nje.a iskaio. i;; £0 spominjalo, ;;!i gaje ie kdaj vidiio. alj ne. (ileda:i, slišati, svoje pokmka prav r::;.i::: de bo po išj!i vsako reč jirav	.*;; o.l
drugih razloči:! i..-».k>, to " kar ,»;rok v n erv i h šest le i ah svie^a ilvieirja rajši, j uči, iao so učili od .>ogn pekiie iani.
I Jam i si v te::: uku oiroei ni*e starši i:: ;!.*«.".-.• i.ji.i nkolši.::. r::;:;. . ;:■ .:«:! .j nO;erpei.!ji»'Osii. !!i i;e i;oy.:;e., . •■.":.•>:'•;. :
cina gajih vodil;; ze.io »kira>. j •• *..a ne vejo nobene s:vari dooro od «.r.. r;:..-
- Mi! -
I. nii. .»• 7>tt.ijo svoj,!, misel razodel!, „„ znaj,.	...dcr ,|„j0 zanusti,	...
se iirav,K«vor..i: ..... vonder je porvo. !.,r	po razvil-,: svoji:, telesnih £ •
»c jotmoI. od njih lcrjalo. do hi no učili	raz.imc.i.',:rn,,iii iu rabili za«.or. ,, .Z7 '''
a";. ,,. . , . .,	.,	»'" vso. Ur soj« učilo. hiuij viivfj:'
..::.-. hm, do sc ho drugI krat pcrincrilo,	v.-.clo. ino naši nasledniki sc n- boru ia
o.l iirpraosti um škodlivosii lakiga ravnanja	očim., skušnjo ino za snričnv iv"iu i,,,."
ka; govorili j v.daj nam l.odi dosti nremisliii,	dili, kakor £ 2 n a"''&T«' .........
do umre,, nr.sc oc, vajeno h.l. veliko reči,	a ako hi pa ,o"i,,vlo sto,ki, ali ud
lohc razločevali, poprej ko hojo	način,Iva, ;,o kiercin samim uči.el|i .»j v v..-.,
r u. niiliccuc možiike. k m .■.•,•-	.••„..,,	■-„____,1.....
ke nra bonu. i
»j!!: podobe drobno iu
.. . .......	.... .................... po ..ii-reui sanuiu uChCIp sa, vza-
lrol.no iu inihccne mozicke. k. jim čer- čelnih šolah bodo kos noicijcji kouc doacči iv,jo lak'o mo-K razločili. IVej de se bomo če bo Soghotol, pa v drugi* jal«
v ...1,1. branjetojc čerkelid.	pogovarjali. C^-i.
um. zaceli, uc...... nase olroi.co mislili iu	. fsi...
govorili: ne Ic lo, kar so od nas slišali —
iicpreivckano. na... spet povedali iu za ua-	2''
n-.i irobiii. Ieu.uč navadimo jih vročili, med	,
• kicrimi živijo, iu ,.i! klerih njim ime novemo,	(»"'i" »'<"«•>
vcle. ziuiiujac iu uoirnjne lastnosti, pervine,	Preobširno i,i bilo, tukaj v-..', • " v:
iz kterih so storjene, prid, kleri™ služijo	kako jc ban J eiačič •iretečeno let->a jralo
1.1. d. no lasi ni pameti najti ; ... .... jili bomo,	armado Sereiane na (>..;er.!:J
ce smo sc le pol leta lako s njim, pogovar-	Dunaj peljal. Ozreti bočen«, laiirj ' -
jall. »azlivosii ak pervi.il.il, de se hudo v	rezane spioh, kako so vs.aaovijce.
nalh.in lahko brali naučili, de bodo potlej,	nani in kr,- jc sicer še od iriTi m

kratkim lahko brati naučili, de bodo i...........nani in ka,- jc sicer še od' uOh"
kar berejo razumeli, de bodo radi in zve-	»editi vredno	' ■
»eljam brali. Tak nauk. k.cri nar loiej ino Važnost serežansko službe leri- -f.
nar gotov« 1. pravim,i spoznanju vsih božjih	ktc.-i imajo posebne vitslnoali in
slvan. med kierimi živi...... k.cro vsak dan	nos,i. Voliti'« morajo
rabin.,iu voudcr no poznamo, iielaii inorc,	iu umain.	'
pela l i
je dnzdej v naših šolah čislo zaiiemarjen Serežan sme samo s nrivoMn,;.......
bil Aa njega „, ima vsak drugi nauk .i ,i-	goviga -aziLa (JiK^a "SV^Sv. C
rali, po u emu se pelaj.....renči k naravoslovju	bili. i'0-lavilna -nitrclciosl je .T,- L t "t
iuo zeiiojeznaiisivii, ua njega se nasloni nk	možno hiše iu ncomailožcvaiii-a živi':-:-
.......... delovanja, iz njega izvira brojoslov- Volili »c ne s..,o iz rodu. ki	fcl
Sivo. na njega se lalik., pervežo učenje ka-	vskoko ali na žlahto "o ie ' d. izvol •
koršii,,., koli ptujiga jezika, iuo keršanska	ne mori, r sl^b« v^Uii.L	••
vera uaj.lc v njemu lerdcu in nepremekijiv	' ....... ""
temelj.
Temn nauku — mirarnitja bi ga ima-	... Jv
nov.ili — se more še pa	pcrdrnžili.	Trav....
■\i d.. ... de znamo mislili iu govoriti, :uo- Poveljnik Scrcžanov ima lialžucsl k -
ramo v..„s, nase misl. ludi za oči zaznamo-	kor ua lo .(ledali, de vsi svo*
.........• ' pisaje. ilosenr. phati	ualanjko Mioinujejo, ludi »kerbe i ,1..
s„„J, v siariin slovenski......o ,„d še zSaj	ljudi ioljp«^ IVpoJi^"
..... v.-...„.,.. veko ver pomeni, kakor čerke	svoje ljudi v dr,.-« službe vdaj«--';! ali
ne...... . ene rcrku ali sl.-.vkc so navsiale	konje konjikov za -.norce al: r.Heirv-i'i-i
■ ;,»«■.". „1 prej ko s., ;;.i.iju «.li pisali,	z.irivuika.4 prepuša:!/	" ; " ,
-j« cv..« ilelali. s,, zinil. p.sal. lo j„ ;,o-	fccreiaui iepo ravnati; ji., p, zaslež v
m,a.i. n-ali ino mala,,.	pohvalo i,: poplačili, iu poveliča je ,ripo™-
a:a .uli drup preumci na«»a so.-	č.-i.i. wn mora svoji,., ijialcm v ,.:h ren-j ••••■-
■■s- ....... ' ' * /.ei mu. ;;re:.,.n i:.::iA v. v,
zajtovcilaniga orožja. Število Screžanov se liavaiino vsako leto n popisovanju dom,-sluj«; čo je pa sila, t.:di med leiaiu, konec
- ........uuini poprej imo-	nik bili, kterc v ujili .-lužbo^^serajo.' ,ol o"--
n..vania. zaceli, .z korenine tega drevesa	duhi se ne smejo Ornimi uu u	-
zrasle. ,, m,., ka:;,,.- jz ;,cryi ;= Iciie, iuo vsa-	vali, ker jim je" prepovedan«. >.■ ^.iKkT-i
..'''"' '"'•yei.il, .:, -C kal veljal, ar. »vetu,	..odloži,iaii zunaj !:as:cl..v „„■	• •
v..« poireene znanost., te so: lepopis, risanje,	' ;:.-„,ca florcianoV ie,i ,vi:ai
kip„:-i.zne, zidavslvo, malarija, r-einije - in	vojaški kor,i.,a v iaieu,.v.•:.;:, •,..'•......
.r.in,o:.iers!vo, mašinodclsivo, iu dr.	carskih regimoulil. n: ravija.:,,. Ic.-e-; ■'
....•:...... se morne posinehnjo, drugi ne	dc r* k...;a i/, turških v cesarske	a-
],ia.si sienui, no hočemo tak visoke zna-	zanese, <le roparji iz Tur.'.:. - .. „-••, .•-.-. j
nos., ,:, umetnosti že z otroci začeli, pa Ic	i,c napadajo, de :a:i:.sivu i„ kcn.r br-. i-a"'--
......V "-"•■i	«:« «« «ove»-	vbežuiši-.-,, i„ B. pripnšenfea nrc»ei;c-.-.-u:
1... zai.ojc more :.a ti:ri.:.u, dobro vloženim	cesar, k,u >.., ll .žuih v o!.i,m b„.lo..^
len.,-:,.. se |Hi«..:»i;i, ko. emi, di; hi se n«	nam, u:. iaijrj.. ; :.:rcža.ii v insan-eMiik :.-..,..-
•1.1,J,III , -ir.-.ii ne razsulo, iuo de uuše	tsord-.a obiiaVJi, toli.vaje ia ia.«,v : .'
je ..... kri.lku, de se mora dozdaj-	vojaške vbeiuiko nrij.-uati iu ...».....
n.; ..-ta • ••■:... reči le xr. p„zai.yenjo.učili,	izve,: .v ;. a'.0 i mlravjem V.- '.:,'.'.
. .....■ •■••■;/.•• .'•siiia-l ii,.e.:„va:i. Ce se	in naklepo za na",ade. vbeži-. . in :.u..:.v' : -
.. ■•Ii.eli šoiskiga nka lako razde-	tarstvo zasledovali. .Vil.če pa :„. ' • . . •
....... zvezali, de !„i od njih vsa-	težavni, nevarni in važni poklic laki. •.'..•-.-
ko leto, o,I pc.-vigi. due, ki o,.Mk v šoli. atopi,	ven, kakor »o Sercžaui, ker i...r,;.r' i ,
— ir>o -
.i.v|inji». kakor so liuli z vvaj.-iminsljo tur.-.-Vili in rCKtnkih prebivaveov znam, aer uc lih kakor ilolirih Mrolcov vso boji, ker so po-umni, kakor mili -.vili in zandiljoni. • '/.vuiinl službe imajo Scrcžaai dolžnost, \-.lar hrup vslai.e, kuj pri roki biti. Jo ilru-rim vojakaui pol kaiejo in »o na »trano razkropijo.	(:''-slov-J
ČcsKr. dežela.
Kvedili fliuo /.a gotovo, pišejo Nar. Kov., de iaini«ter»tvo učeništva iicmisli, uckteri jezik r..-. rli."ni naučili jezik (Vortragsspraehe)
v Auftrii .'.i tanoviti, ampak do Iio vsakiinu arslrijau«kiinu narodu na prosto voljo prepustilo, so luaterniga jezika poslužili kot sred-flva podučevanja. "'udi Cehi bodo no lo v narodnih učivuicali, ampak tuili v ceakih gnn-naajiii t. j. takili, ki »o v kraju več česku p.-eoiiavcov, češki jezik kot naučili jezus vooljati v.aiaogli, in nemški jezik kot drugi doželui jezik toliko učili, kakor Iio potreba, do se ga V»ak popoluama nauči. Ako pa po-ttaao toki jezik uaučui jezik, v kteriin »c baiio ntladost vodno vadila, je naravno in •ir.-v, de bo dosti, ako so gramatika češka kot ^loniben predmet Iu dve nli tri uro v tt.Iat uči.	..... i
„?rai'..o ; :oriny" padajo sledeee poglavitne vodila tega "gimnazialtiiga obrisa ali ir.ua, kteriga je g. prof. Jiingiuan zdelal: .,.\'a:r.en giuu.azijcv ali Uliuskili sol ima Ion, — ,';o so jiouučivna naprava vikši splošne eaii/.a (ramvete) za vso stanove; toje gimnaziji aeniajo bili samo šole, ktere gredo i,rad ihltultnimi šolami, pred tako imenovanimi li Mirni šolami, oni morajo tudi in posebno biti tako podučivne naprave, kjer ue s primer-jcuint budciyein, podpiranjem in ouiikanjein vseh dušnih moči ravno tako kakor z do-vi.ljr.iia zaklada« koristnih vednost vsem stanovala podaje vikši liuiuanitno iu realno iz-ohraieuje, kjer so tedej tudi nčenei ravno tako pripravljajo za vikši učene šole, kakor tudi za vikši stopnjo in delavnost v občin-kiia iu llruibinskiui življenju.
K a podlogi leii tu imenovanih vouil bi ortal — pravi g. prof. Jungmau — vsak po-uoler. gimnazij iz frcli oddelkov to jc: i*re-a 1:»i g a iu liccalniga gimnazija iu iz iiceja: ^ ^	,, ,., ,.
II calui gimnazij jo tak ooueu.:, .vjer te kakor na naruižji stopnji giiuuazialaiga učenja začenjajo predmeti narvyč realni, časoma pa sc sega tudi do bolj iu bolj ituma-
i.-jjsili	predmetov. II čisto realnim predmo-'.am spadajo tu znaustva od narave ;n le.i noiagia. Učilo bi se na te::: oddel;: •..cii„
Liccalni gimnazij je poslednja stopnja gi::.::azinluiga učenja, ki ima večidel či-sio i umauituc predmete. Sem gre filoscfia ia klasiska liternurastariga iu uoviga veka; k ?nimaiiiino — realnim predmetom se šteje m;:t<raatika, zgodovina z pomoear.ui veunost-
ii.i	in učenje jezikov. Xa tem oddelu bi se ».čilo 2 leti.
Lic c j jo poslednja in narv iši stopnja gimnazija, kot naprave vikši občin: Ji a^lo« sne omike.
Njegov namen je, dc bi sc vobek po* prcjšuib začelo reahio-humaniluojzidvažanjo dognalo in učenci pripravili storili bou si za vikši šole (lakulic) bodi si za tehniške šole ali pa za vikši pcklic v življenju »#ifoii. J e tudi na dve leti razdeljen. (SiU#v.)
»Idorko.i ljudstvo vesvoljno podu Ti t i želi, mora taisto vusidcrio vselej uarpoprej v .eia, v činiur jc izobraženja Karpolrcbnejsi, — ijivo izobraževati iskalk .Vieni se zi.t, ue je v sadanjim času sosebno prostim ljudem v tem, kar bankovce zadene, poduk nariotreb-nejši, ker sc ucizobražcuo ljudstvi* sp.V.Ii z"ube boji, in tudi resno po z v ij očali u.uo-goverstuib vobcriiikov itd. mnogo zgubo ali škodo terpi. Torej liočem nekaj cd veljavnosti ali vrednosti bank o ve ov t.llovencam prav po domače povedati, česar še golovo dosibmai, saj ne prav vedili niso.
Več ko 40 let so bankovci od roke do roke šli. Ncktcri so jih rajši imeli, kakor težke sreberue denarje, iu porcdkaiaajc komu v glavo prišlo, pomisliti, zakaj de bankovci ravno toliko veljajo, kolikor je na ujm natisnjeno? Malokdo jc pomislil aH vedil, zakaj de za pctgoluioarsk bankovc l.r> uvaj-sclic dobi ? —
Ali sadaj, ko no dvajsetiee suorej cisto izmed ljudstva zginile, marsikdo v-.raša, zakaj de bankovci manj veljajo, in kuo jc te^a kriv? — Kdor to spoznati koče, mora voditi, kaj dc je narodna banka :;. kaj de so naši bankovci?	. . ,
T.Iarsikdo sc še spomni, kako »sj je v 1'Vaueov.Ui vojski obernisivo »;ep.«.::o; — kako dc je bila kupčija slaba i'-* : evari.a's I'akaj srelira ali zlata ni bilo nikjer v r.a-šiti deželah na sejmih vidiii,	j«. ••;>
dovolj, pa že skorej nobene vredno.-.. a; iu ker so je vrednost papirja skorc* vsa.; d..:i premenila, žc zadnjič skorej n:l:čc \v.•-pirja vzeti i:i hotel. _	_ ....
*3o bi se tej nadlogi v ckoai • .'. - . ' bi sc namreč srebra in zl. la iz • kakor ludi i7. škriaj domač..: Co i:::a».v bilo in vmed ljudstvo spravilo, eej.. Igrali c I. v letu U-d ^"»u. « ,r.:; so r.r-
rodno bu k o** — »«> j e i.'-4;' .....*
ci, kupčijsf.O to\ar.'.jo :.!».:. • ., .
kovoe izdajrii, ki ....ut> ve..uc
nosli io;cli, ..oiikorsaa je	.....
klor zna brali, jc pase . .6 v	j»r.-
su r.vcaun, ::» •	v - ; "
nauku in aadcižanju, sc ji.ciuj	v.--- vi.
j. K. J c r c i i u u, krož:.c;uu	v
Nati?!;;
j žui k
. J r ?din.