Ureja: glavni in odgovorni urednik Peter Gunčar in uredniški odbor, ki ga sestavljajo: Anton Miklavčič — predsednik, Jože Javornik — namestnik in člani: Marija Semen, Tine Rojina, Slavka Valjavec, Boris Pertot, Marija Kmičar, Kovačič Marica, Drago Žvokelj in Ančka Rozman. Tisk: CP «Gorenjski tisk« v Kranju LETO VII. • 1. IX. « ŠT. 8
tekstilec
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS
KRANJ
Izvleček iz poslovnega poročila
T «M "I 1 f' 5	1	tev podjetja (zel0 kritična ševil- drugih krajev, kar povzroča pove-
Aa IJUllC	iK kal), 1 — disciplinski odpust, 15 Čanje stanovanjskega problema, ki
■■	^	— pa smrt, premestitev in podob- je že tako dovolj težak. Drug re-
V tem sestavku smo namenoma nove uvedbe izboljšav v telinolo- no. Resen problem, ki se tu po- sen problem pa je dejstvo, da izpustili večino podatkov o izvr- škem procesu na raznih delovnih Javlja. je predvsem ta, da m moz- zahteva dokajšnja sredstva tudi šitvi plana po količini, vrednosti, mestih in nekateri organizacijski no dobiti novih ljudi iz neposred- praucitev nesozaposlenih >saj pote-
ne okolice Kranja, temveč le iz
(dalje na 2. strani)
asortmentu in kvaliteti, ker smo ukrepi.
te podatke tekoče objavljali za Velike težave pa nam povzroča vsak mesec posebej in kumula- zamujanje izdelavnih rokov, kar tivno. Sestavek zato prikazuje le se neugodno odraža pri izvozu in nekatere probleme iz I. polletja nasproti konfekcijskim podjet-in situacijo, v kateri se naše pod- jem. Taki odnosi nam seveda ško-jetje trenutno nahaja.	dujejo, pa bo zato tudi ta pro-
Dosežene rdzultate gospodarske- blem treba odstraniti.	(V tem sestavku navajam pred- ASFALTIRANA IN PRIJETNA,
ga poslovanja v prvem polletju Rentabilnost in ekonomičnost vsem slabosti oziroma pomanj- ČE JE TA POT NEKOLIKO
................ ”	DALJŠA, JE ZATO UDOBNA IN
Iz vsebine
—	Izvleček iz poslovnega poročila za I. polletje 1964
—	Samo morje in dobra hrana ne zadostujeta za prijeten dopust, oddih im razvedrilo
—	Ali je pametno, da prodajamo dom v Fiesi?
—	Proizvajalci sprašujejo
—	Julijska Izvršitev osnovnega
—	p lan a
—	Partizanski pohod
—	Delegacija KPI iV Saivone na obisku v našem podjetju
—	Praznovali smo DAN BORCEV
—	Piknik na Krvavcu
—	Predstavljamo vam:	člane
e. e. vzdrževalni obrati
—	Tudi tokrat za vsako nekaj
—	Odgovor na članek:	»KAJ
DELA KMP« in pripombe
—	Čas je, da se pripravimo na zimo
—	itd.
Samo morje in dobra hrana ne zadostujeta za prijeten dopust in razvedrilo
kljivosti, ki jih ima naše počitniško naselje v Novigradu!)
VOŽNJA Z AVTOBUSOM
Vožnja z avtobusom je prijetna in vse do tja, ko se za mestom Buje odcepi bližnjica za Novigrad. Ta bližnjica je prava mora, ki ti vzame vse veselje, saj se guncaš sem in tja, poskakuješ, naužiješ prahu in marsikdo ima tudi težave z želodcem. OBVEZNO BI ZATO NAŠ AVTO-
1964 lahko ocenimo kot zadovo- poslovanja sta letos sicer slabši ljive, ker so boljši od rezultatov, kot lani, vendar le zato, ker je ki smo jih dosegli v istem obdob- podjetje lani v prvem polletju ju preteklega leta. Tako ismo pro- doseglo izredno visoko plačano re-izvodni plan in družbeni plan v alizacijo, ki v praksi ne more (biti glavnem količinsko ugodno izvr- stalen pojav. Zato je letošnja ren-šili, medtem ko nam je planirani tabilnost nižja od lanske, je pa asortiment proizvodnje pri viso- višja od predlanske. Ekonomič-ko kvalitetnih tkaninah nekoliko nost pa je zadnja leta tako v stai-zašeipail. Glavna vzroka sta bila nem upadanju, pač zaradi .vedno pomanjkanje ustrezne preje in te- višjih cen reprodukcijskega ma-žave s strojnim parkom. Tudi teriala in storitev in zaradi pove-kvaliteta izdelkov še ni pokazala čanih bremen kot posledice go-občutnega napredka, čeprav gre spodarsko administrativnih pred-na bolje. Prvi ukrepi za preusme- pisov. ritev proizvodnje na donosnejše Dokajšnje probleme in težave BUS MORAL VOZITI SKOZI izdelke so sicer že povzročili po- nam povzroča fluktuacija delov- MEST0 UMAG, KJER JE CESTA voljne uspehe, vendar bo to vpra- ne sile, ki je visoka in za nekate-šanje treba v prihodnje še teme- ra delovna mesta tudi kritična.
Ijito dbdelati. Storilnost nasproti Tako je v tem obdobju izstopilo lanskemu obdobju smo povečali kar 280 ljiudi, in to iz naslednjih za 5,1%, kar je lep uspeh, ki ga vterokov: 21 — lastna odpoved, 78 je omogočil zadovoljiv način raz- — sporazumno, 12 — poskusni deljevanja osebnih dohodkov, pa rok, 36 — vojaški rok, 30 — upo-tudi dopolnitev strojnega parka, kojitev, 87 — samovoljna zapusti-
Proizvajalci sprašujejo
Zadnje čase se v podjetju govori, da so se osebni dohodki povečali za 10 odstotkov. Rada bi vedela, če je to res in na kakšen način je bilo to izvedeno?
Rečeno je bilo, da bomo vsi dobili po 1500 dinarjev zaradi povišanja cen. Kako bo s tem dodatkom v našem podjetju? Ali ga moramo dobiti? Želim, da bi o tem vprašanju dobil odgovor, hkrati pa želim tudi to, da bi naš časopis o takih in podobnih problemih pravočasno in razumljivo obveščal v prihodnje.
HITREJŠA. PREPRIČAN SEM, DA JE TO TUDI ŽELJA VSEH, KI BODO V PRIHODNJEM LETU ŠLI V NOVIGRAD.
Skrajno neprimerna je cesta, ki se pred Novim gradom odcepi proti gozdiču, v katerem je tudi naše naselje. Takšne »ceste« so imeli včasih na Divjem zapadu, morda jih imajo še kje v zaosta-(dalje na 3. strani)
Ali je pametno, da prodajamo dom v Fiesi?
Koncem julija so naši samo- claji tega doma, vendar je anketa upravni organi sprejeli sklep, da pokazala, da je v podjetju še * 1	X.*	” ve(jno veliko članov, ki žele pre-
je treba naš Fiesi prodati.
počitniški dom v
živeti svoj letni dopust v Fiesi.
ze pred e ì smo govori i o p Zaradi tega smo takrat prodajo
opustili. Letošnji obisk v Fiesi pa je bil tako slab, da je prodaja doma zopet postala aktualna in, kot rečeno, tudi sprejeta.
Ali je ta sklep umesten je seveda težko reči, saj govori za in proti kar precej dejstev. Prav zaradi tega bi bilo prav, če bi o prodaji razpravljal kolektiv, seveda na osnovi temeljitih podatkov, ki bi jih moral zbrati upravni odbor počitniških domov. Prepričan sem namreč, da bi dom v Fiesi z nekaj sredstvi lahko tako uredili, da bi člani v njem letovali z veseljem in užitkom. Prepričan sem dalje tudi o tem, da ga bo znal urediti tisti, ki ga bo kupil. Zato morda ne bo napak, če bi prodajo doma še enkrat dobro pretresli, da nam pozneje ne bo žal, kot nam je lahko |za izgubljenim domom v Poreču.
Hotel sem napisati precej' kritičen članek o razmerah v našem počitniškem domu v Fiesi, vendar mi je tov. urednik dejal, da je tak članek napisal že sam o vseh domovih. Sam bi povedal le to, da se bom ponovno oglasil, če bom dognal, da se na tem vprašanju ne dela tako, kot je potrebno. Ge že imamo svoje počitniške domove, potem naj le-ti res služijo svojemu namenu.
Velikokrat je bilo že sproženo vprašanje o 42-urnem delovnem tednu v našem podjetju, vendar člani še danes ne vemo, kako ga bomo uvedli in kdaj. Mislim, da je ta zadeva toliko važna in pomembna za vsakega člana, da bi o njej morali povedati vse, kar je že narejenega. To je problem nas vseh, zato bi bilo tudi prav, da ga vsaj poznamo, če že ne moremo sodelovati. Upam, da bom v prihodnji številki dobil odgovor, ki bo meni in vsem drugim dal potrebno pojasnilo.
V našem listu sicer beremo o izvršitvah planov, vendar so to zgolj podatki, ki ne objasnijo raznih problemov in slabosti. Predvsem so pomanjkljivi podatki o naši prodaji, o izvozu in o ustvarjenih sredstvih. Pravijo, da vse te podatke vsebujejo poročila, ki jih zajema material za seje samoupravnih organov, vendar nam to nič ne pomaga, ker tega materiala ne dobimo v roke vsi proizvajalci. Zaradi tega želim, da bi bili članki, ki o teh zadevah govorijo, bolj konkretni in dosledni, pisati pa bi jih morali ljudje, k razmere dobro poznajo. Če je namen časopisa, da nas tekoče in dobro obvešča, potem naj to tudi dela!
(dalje na 7. strani)
'udi naše kuharice včasih uživajo kot zapeljive »EVE« (Foto: Tejč)
Peter Gunčar
Pogled na plažo In dom v Fiesi
Izvleček iz poslovnega poročila za I. polletje
(dalije s 1. strani) če določen čas, predno jih podjetje usposobi. V dolbi usposabljanja pa so občutne posledice tako pri količini kot tudi pri kvaliteti na tistih delovnih mestih.
NABAVA, PRODAJA, IZVOZ
IN UVOZ
Lahko rečemo, da je bilo podjetje v prvem polletju zelo slabo oskrbovano z osnovnimi surovinami, to je !z bombažem in prejo, kar je brez dvoma negativno vplivalo na potek proizvodnje. Boljše je stanje glede barv in kemikalij, vendar predvsem zaradi zalog iz preteklega leta. V letošnjem letu imamo namreč težave tudi z devizami za nabavo pomožnega materiala.
Prodaja je potekala zadovoljivo, čeprav nismo uspeli prodati vse ostvarjene proizvodnje, kar je seveda povzročilo povečanje zalog gotovih izdelkov. Glavni vzrok, da prodaja, kljub vsem naporom ni bila dosežena 100% je ta, da gladkih popelinov in širokih tiskanih tkanin ni bilo možno prodati zaradi večjega uvoza tovrstnih tkanin, za katere omogočajo naši gospodarsko administrativni predpisi tako nizko ceno, da se jim domača industrija ne more približati. Tu smo 'bili pač brez moči.
Naša zadolžitev v izvozu je 1,805.000 dolarjev. V prvem polletju smo Iz neposrednim izvozom dosegli 851.493 dolarjev, 75.000 dolarjev pa preko konfekcije. Skupaj znese 926.493 dolarjev ali 51,5 odst. plana. Pretežno je šel izvoz v Zahodno Nemčijo, Italijo, Irak in Indonezijo, delno pa tudi na Švedsko in v Grčijo.
ZNIŽANJE PROMETNEGA
DAVKA
V mesecu juniju so pristojni organi znižali bombažni tekstilni industriji prometni davek (veljavno od 1. aprila), kar ibi pri našem podjetju pomenilo v povprečju znižanje za približno 6 odstotkov ožiroma stopenj. To znižanje predstavlja sicer nominalno zmanjšanje davčnih bremen, vendar ni prineslo pričakovanega
učinka, to je: IZENAČENJA POGOJEV POSLOVANJA NASPROTI OSTALIM VEJAM INDUSTRIJE OZIROMA GOSPODARSTVA, PREDVSEM IZ DVEH RAZLOGOV: To znižanje ni upoštevalo predloga bombažne tekstilne industrije za približno 10°/o znižanje niti predhodno danih obljub (8% znižanje). V tem času so stroški proizvodnje tako narasli, da jih razlika znižanega davka komaj pokriva. Zato je ostala situacija v bombažni tekstilni industriji v bistvu enako težka kot lani in ni možno govoriti o olajšanju stiske in še manj o izenačenju proizvodnih pogojev tekstilne industrije nasproti ostalim vejam.
Vzporedno iz znižanjem prometnega davka bi morala biti povečana tudi izvozna premija za bombažne tekstilne izdelke. Kljub ■pravočasno postavljeni zahtevi s strani tekstilne industrije, pa pristojni organi to vprašanje niso rešili. Ker obstoječa višina izvozne premije že doslej ni pokrivala notranjih (proizvodnih) cen, ki so itak kontrolirane po Zveznem uradu za cane, kjer že itak niso upoštevani višji stroški (priprava za izvoz, marža domačega izvoznika, marža inozemskega posrednika, inozemski transportni stroški) izvozne proizvodnje nad domačo, je novo stanje še povečalo primanjkljaj iztržka pri izvozu. Tako ima podjetje pri izvoznih poslih velik Izpad dohodka. Razumljivo je, da to vpliva skrajno ne vzpodbudno v smeri izvoza. Nastali problemi zato zahtevajo takojšnjo in primerno rešitev.
ZAKLJUČEK
Naša situacija ni rožnata, vendar bomo z vestnim in pametnim delom ter s pravilno organizacijo v proizvodnji plan izvršili, vsaj količinsko. Asortiment bo kot v prvem polletju odvisen od preskrbe s prejo, delno pa seveda tudi od pravilne razporeditve in uporabe kapacitet, ki jih imamo. Kvaliteta bo še vedno zahtevna naloga nas vseh. Finančna situacija bo zato zadovoljiva lé, če
bomo uspeli v vseh prej naštetih šino izvozne premije. V nasprot-elementih, če bomo dalje še raz- nem primeru pa se lahko zgodi, širili prehod na bolj donosne iz- da se bomo na kraju leta znašli v delke, če bomo končno dosegli dokaj kritičnem položaju, čeprav pri pristojnih organih ustrezno vi- ne predvsem po svoji krivdi.
Obrat
vrednost
količina
asortiment kvaliteta
	mes.	kum.	mes.	kum.	mes.	kum.	mes.	kum.
Pred. I	101,9	105,4	101,9	102,3	71,5	83,2	_	_
Pred. II	158,4	115,1	151,6	109,4	85,8	80,9			_
Skupaj	124,2	109,3	118,5	104,7	81,5	84,6				
Tkal. I	103,4	107,7	105,2	103,6	50,5	69,2	76,2	78,3
Tkal. II	79,8	93,9	80,2	94,6	55,8	65,1	68,9	60,9
Skupaj	90,7	101,5	94,2	100,4	52,7	67,9	73,6	73,1
Plem. I	118,3	107,9	108,4	104,1	51,5	75,8	88,7	90,1
Plem. II	113,5	104,2	93,5	96,1	59,7	70,2	68,7	48,1
Skupaj	117,5	107,0	105,0	101,6	53,3	74,1	85,0	78,2
Količinski podatki so:			predilnica v efektivnih kg, tkalnica					v vat-
Remont v novi belilnici
kih in plemenitikiica v kvadratnih metrih. Podatki za asortiment so z ozirom na osnovni plan. Kvaliteta prikazuje odstotek prve kvalitete izdelkov v celotni proizvodnji. Vrednost proizvodnje pa je izračunana po cenikih za osebne dohodke. V planu je zajeto splošno povišanje cenikov za 10% od julija dalje.
PREDILNICI
Predilnici sta v mesecu juliju predli povprečno številko 43,85, kumulativno pa znaša povprečna vrednost 43,13. Obe enoti sta v juliju izpolnili planske obveznosti tako v baznih kg kakor tudi v efektivnih. (Uspeh v bb kg: predilnica 1-111,2% in kumulativno' 105,8; predilnica II — 147,7%, in kumulativno 111,2%. Skupaj pa znaša v bb kg njun uspeh mesečno 125,6% in kumulativno 108,0%). Predilnici sta tudi julija predli višjo številko kot jo je predvideval plan, ker so to narekovale potrebe tkalnic. Izredno visoko prekoračitev je dosegla predilnica II, in to zato, ker je osnovni plan za ta mesec v predilnici II predvideval večji izpad zaradi dopustov, medtem ko je predilnica II obratovala z večjimi kapacitetami, kot je bilo predvideno.
S surovinami sta bili predilnici julija količinsko bolje oskrbovani kot prejšnje mesece ter zato v tem pogledu ni bilo večjih težav. So pa bile, zaradi pomanjkanja nekaterih kvalitet bombaža, težave z mešanicami, kar je vplivalo na kvaliteto preje in na ekonomičnost proizvodnje.
TKALNICI
Podatke za votke že vsebuje razpredelnica, v itm pa sta tkalnici izpolnili plan takole: tkalnica I julija 102,2 % in kumulativno 102,4. Tkalnica II pa julija 78,9 % in kumulativno 91,5. Skupaj pa znaša njun uspeh za mesec julij 92,7 % in kumulativno 98,7. %
Kot vidite je tkalnica I izpolnila plan tako v votkih kot v tm, tkalnica II pa niti v votkih niti v tm.
Tkalnica II plana mi izpolnila, ker ima večje zastoje zaradi dopustov in pomanjkanja delovne sile.
S prejo sta bili tkalnici julija dobro oskrbovani, in to glede količin in kvalitete. Težave so bile s česanko iz Ajdovščine, ki je kvalitetno slaba, kar je povzročalo v proizvodnji prekomerne pretrge v osdovi in votku. V prihodnje je zato treba kupovati prejo v Ajdovščini le, če se bo tamkajšnja tekstilna tovarna prilagodila našim zahtevam glede kvalitete.
PLEMENITILNICI
Podatki v tm za ti enoti so naslednji: plemenitilnica I je v tm julija dosegla 112,5% in kumulativno 104,9 %. Plemenitilnica II pa julija 93,1% in kumulativno 96,7 %. Skupno pa sta julija dosegli 108,3 % in kumulativno 102,5 % v tm.
Skupno sta torej julija izvršili plan tako v tm kot v kvadratnih metrih. Plemenitilnica II sicer plana ni izvršla, vendar je izpad nadoknadila z uslugami.
Plemenitilnica I je sicer plan količinsko močno prekoračila, vendar je imela večji % neregularnega blaga. V plemenitrlnici II pa se je julija dvignila kvaliteta za 4,7 %.
Ponovno je bilo v plemenitiftiici II pomanjkanje surovih tkanin, kar j<j tudi vzrok neizpolnitve plana v tej enoti.
Asortiment so izboljšali v predilnicah, v tkalnicah in plemenitilnicah pa -je nekoliko slabši.
To so sicer dokaj- skopi podatki, posebno glede asortimenta in kvalitete, vendar le povedo, kakšno je — vsaj približno — trenutno stanje v podjetju. Dodali bi morda še to, da so dani pogoji, da bo do konca leta izvršen tudi plan po vrednosti.
Partizanski
pohod
Prijazno sobotno popoldne. Obrat I je tokrat priča nevsakdanje druščine. Mladina Tekstilindusa se pripravlja na partizanski pohod. število prisotnih se ne ujema kaj dosti s številom prijavljenih. Kaj naj torej to pomeni? Res je lepše ležati doma za peč-
Naš paviljon na XIV. Gorenjskem sejmu
Julijska izvršitev osnovnega plana
V uredništvo smo dobili pismo, v katerem neznani član kolektiva želi, da bi v sestavku o izvršitvi plana ne navajali vse podatke samo v odstotkih, temveč tudi v številkah (tm, m2, dinarji itd.). Na žalost mu trenutno v tem pogledu ne moremo ustreči (verjetno bi bilo tako ustreženo tudi mnogim drugim), ker vlada v podjetju mnenje, da bi z objavljanjem teh podatkov že zašli v območje tajne podjetja. Trenutno zato čakamo na obljubljeni pravilnik o tajni podjetja, iki bo bolj konkreten kot dosedanji, ki bo dalje verjetno dovolil tudi kaj več objaviti kot zgolj odstotke.
Na proslavi na Jamniku je govoril tudi polkovnik KAREL LESKOVEC, zadnji komandant Prešernove brigade
jo kot pa pešačiti nekaj kilometrov, so najbrž menili nekateri izmed tistih, ki so »požrli« svojo besedo. Da pa ne bomo govorili samo o tistih, ki so »dezertirali« povejmo -raje kaj o udeležencih izleta. Izlet isam je po mnenju večine dobro uspel. Za uspeh pa gre vsekakor zahvala inekaj posameznikom, ki so z svojim govorjenjem in prizadevnostjo'za družbo spravili moralo brigade na tako visoko raven, da je bil izlet zelo prijeten, če že ne odličen. Seveda pa mora biti vedno eden, ki vso stvar drži nekako na »vajetih« to pot je to vlogo prevzel komandant brigade in to s takšno resnostjo, da bi mu bilo kmalu škodilo. Povelja sem, povelja 'tja, za nas, ki še nismo okusili soldaškega stanu, niso bila nič kaj vabljiva. Vendar pa drži tisto, kar je rekel cesar: Red je red1. Brigada, sestavljena iz mladincev in mladink je štela nekaj več ko 30 ljudi. Člani brigade so najprej v podjetju položili venec k spomeniku padlih borcev, nakar je krenila na pot proti Besnici in Nemiljam. Pot je kar kopnela pod mladimi nogami in kilometri so izgubljali na količini. Seveda tudi »firbca« ni manjkalo. Povsod so se našli ljudje, ki so viseči na oknih prodajali »z’jala« in seveda poželi marsikatero pikro, izrečeno (na svoj račun. Ko smo prispeli v Nemilje, nas je v gostilni čakalo presenečenje. Tople klobase, domača zaska in domač kruh so na nas napravile zelo dober vtis. Seveda smo se dobrotam takoj posvetili in pospravili vse do zadnjega kosa. Sklenili smo, da bomo tokrat prespali kar tukaj v Nemiljah. Zarili smo se po po-dovih in kaj kmalu je bilo konec »galame«. Sitnosti so uganjali le posamezniki, ki pa so že kar kmalu spoznali, da so sami in da ne morejo pričakovati podpore od trudnih tovarišev. Vdali so se v usodo in kaj kmalu zaspali tudi oni. Zjutraj nas je našlo sonce še v senu in kar podvizati smo se morali, če nismo hoteli zamuditi zajtrka. Ta je napravil na nas globok vtis, keir je bil obilen, dober in še poceni povrhu. Ko smo se dobro podprli, smo ponovno krenili na pot, ki nas je vodi-( dalj e na 4. strani)
Samo morje in dobra hrana ne zadostujeta za prijeten dopust in razvedrilo
lih deželah, nikjer pa gotovo ne na turističnih področjih ob morju. če je vreme lepo, leži na njej kar 10 cm prahu, če dežuje pa toliko blata, da še avtomobili obstanejo. VERJETNO NE BO TEŽKO UREDITI ASFALTIRANJE TE CESTE, KOLIKOR BODO SODELOVALA VSA PODJETJA, KI IMAJO TAM SVOJA NASELJA, OB PODPORI TAMKAJŠNJE OBČINE. JE PA TO VPRAŠANJE TREBA REŠITI ŽE PRED NASLEDNJO SEZONO.
Nič boljši ni odsek te ceste, ki pelje skozi naše naselje do menze. Dnevno vozijo po tem odseku avtomobili, nekateri s precejšnjo hitrostjo. Za vsakim se dvigajo oblaki prahu, ki objamejo pešce in obsujejo tudi vse hišice ob cesti. Kako naj bo človek vesel dopusta, če imaš vsak dan centimetre prahu na verandi, če imaš predi celo v dnevni sobi, če ne smeš sušiti na verandi perila, če moraš požirati prah ob vsakem srečanju z avtomobilom. Da ta prah ni koristen za nasade, je tudi jasno. ASFALT JE TOREJ EDINI IZHOD, PODJETJE PA JE DOLŽNO, DA ŽE ZARADI ČISTOČE IN IZ ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV POSKRBI, DA SE TUDI TA ZADEVA UREDI DO NASLEDNJE SEZONE.
OPREMA HIŠIC
Odločno je premalo obešalnikov; ponekod jih sploh ni. Vsaka hišica bi morala imeti vsaj dva ležalna stola. Prevleke le-teh bd morali pred vsako sezono očistiti. Vsaka hišica bi morala dalje imeti vsaj 20 ščipalk (kljukic) za obešanje perila in kopalnih oblek. V vsaki hišici bi morala biti tudi azbestna plošča za kuhalnik.
PROSTORI ZA PRANJE, PRIPRAVO HRANE IN JEDILNICA
Prostor za pranje je odločno premajhen, razen tega bi moral imeti rezervoar za vodo, ki predstavlja vsestranski problem v naselju. Za pripravo hrane ne odgovarja dvorišče, kjer je polno mrčesa. Osebje si sicer prizadeva, da bi bila priprava hrane kar najbolj higienična, vendar vse le ni mogoče sproti pokrivati pred mrčesom. Kuhinja je sicer nekako v redu, vendar imajo kuharice stalne težave s kuhalniki. Električni pogosto ne delajo, ker je tok prešibak, plinski pa ima to slabost, da pečica za pripravo peciva zažiga vsebino. Zaradi te napake je bilo pecivo le redko kdaj.
Jedilnica je postala premajhna. Število miz ne zadošča za navzoče goste. Kadar dežuje, odpade 4 do 6 miz, ki so na prostem, vsled česar potem gostje čakajo pred'jedilnico, nervirajo one, ki jedo in podobno. Še hujše je tedaj, ko pridejo novi gostje. Če ima lahko sosednje podjetje prostora v jedilnici za 160 ljudi, potem ne razumem, zakaj ga ne bi imelo tudi naše, če že ne za 160 pa vsaj toliko, da bi vsi gosti lahko jedli hkrati.
Poglavje zase je televizor z majhnim ekranom. Tak televizor je možno gledati največ iz razdalje 2 do 4 metre, torej ga lahko gleda le kakih 15 ljudi, vsi ostali pa ne morejo brati niti podpisov niti ne slišijo glasu TREBA BO KUPITI TELEVIZOR Z VELIKIM EKRANOM!
PRIPRAVE ZA RAZVEDRILO
Te so najslabše. Hribovit prostor za balinanje, 6 različnih krogel, 1 razbita miza za namizni tenis, 2 šahovski garnituri iz vseh vetrov, 1 izposojena gugalnica od podjetja Zvezda, to je vse, kar ima delovni človek na razpolago. Že lani sem sicer predlagal, kaj vse bi odgovorni morali narediti za naše ljudi v tem naselju, vendar je na žalost ostalo le pri predlogu. Člani naše delovne skupnosti zato lahko kritizirajo popolnoma upravičeno. Lahko bi rekli, da takšen odnos podjetja do članov zasluži resno grajo. Če gre človek na dopust, če naj se tam spočije in nabere novih moči, potem mu je treba nuditi vsaj najosnovnejše možnosti, da to res lahko doseže. Samo morje in dobra hrana res ne zmoreta, ker se človek naveliča biti samo v morju, samo na soncu. DO PRIHODNJE SEZONE BO ZATO TREBA NA-
PRAVITI NASLEDNJE: DVE MIZI ZA NAMIZNI TENIS IN VSAJ 2 GARNITURI LOPARJEV IN MREŽ, DVE GARNITURI ZA PERESNICO, ENO GARNITURO KROGEL ZA BALINANJE IN ENO GARNITURO KEGLJEV ZA VISEČE KEGLJANJE. Nujno bo treba postaviti nekaj gugalnic, povečati število posod za smeti in odpadke, nabaviti novih šahovskih garnitur in tudi nekaj zavitkov kart.
VODA
Voda je povzročila letos veliko nezadovoljstvo in mnoge probleme, saj je praktično ni bilo. Človek sicer razume, da se to zgodi sem in tja, ni pa možno zahtevati od ljudi razumevanja, če se takšno pomanjkanje vleče kar tedne. Odgovorni bodo že morali to zadevo rešiti, ker brez vode na morju res ni mogoče shajati, če je bila voda v zadovoljivi količini na razpolago prejšnja leta, potem je težko razumeti, zakaj je prav letos ni bilo.
PROBLEMI NA DAN
ZAMENJAVE
Največji problem je vprašanje lastništva hišice tedaj, ko so v njej še stari koristniki in že tudi novi. Dogaja se, da novodošli stare enostavno postavijo na hladno ali pa obratno. Niti eno niti drugo ni primemo in pravilno. Tisti, ki gredo nazaj, so utrujeni in dostikrat žele počiti (posebno otroci!), tisti, ki pridejo pa prav tako. Zato bi bilo morda pravilno, da imajo oboji do odhoda avtobusa pravico biti v hišici, da imajo vsak polovico postelj na razpolago. Verjetno ne bi bilo napačno, če bi bila takrat na razpolago tudi dva ključa. Vsekakor pa bo to zadevo treba proučiti in najti ustrezno rešitev v zadovoljstvo enih in drugih.
HRANA IN POSTREŽBA
čudim se, da so imeli nekateri pripombe glede hrane. Meni (in mnogim drugim) je bila izredno všeč in tudi količinsko jo je bilo vedno dovolj. Bila je tudi pestra in domača, ne preveč mastna kot prejšnja leta, predvsem pa okusna. če je bilo komu le premalo pa je lahko dobil tudi »repete«. Morda bi pripomnil to, da bi bili lahko zajtrki bolj raznoliki.
PLAŽA
Plaža je bila sicer v redu, le ležalnih desk je premalo. Ena deska za hišico res ni dovolj. Vsi pa smo občutili pomanjkanje vode tudi na plaži, ker je bil tuš vseskozi zaprt, še vedno je velika nevarnost spolzkost, posebno za otroke, če že ni možno narediti pomola do večje globine, potem bi morda naredili kovinsko konstrukcijo nekaj aluminijastih pokončnih kolov povezanih z vodoravnimi ob katerih bi bil dostop v morje bolj zanesljiv. To ne bi bilo niti težko izvedljivo niti drago.
IN ŠE ZAKLJUČEK
Ne mislim sedaj trditi, da si nekateri niso prizadevali, da bi domove uredili kar najbolje, vendar so slabosti očitne. Predlagal bi naslednje:
1.	Prvenstveno je treba ugotoviti, koliko sredstev je možno nameniti v prihodnjem letu za odstranitev teh in drugih slabosti.
2.	Upravni odbor počitniških domov bi moral zadolžiti posamezne člane, da pregleda vse pomanjkljivosti na licu mesta, da sestavijo ustrezno poročilo kaj, kje in kako je treba narediti to in ono. Predvsem pa bi moral biti po en član (lahko tudi dva) zadolžen, da skrbi za določen dom, da zanj tudi odgovarja. Približno tako so imeli urejeno že v nekdanjem Inteksu, in ne brez uspeha.
3.	Posebej bi bilo treba določiti komisijo, ki bi morala takoj stopiti v stik z ostalimi podjetji, ki imajo v Novigradu svoja naselja, da se reši vprašanje asfaltiranja ceste do naselij, vprašanje vode, toka itd.
Razumljivo je, da moj sestavek ni naperjen proti tistim, ki so letos urejali in pripravljali naše domove za člane kolektiva. Meni je jasno, da eden ali dva človeka res ne moreta narediti čudežev pa če se tudi raztrgata. Sem pa
prepričan, da Upravni odbor počitniških domov ni zadovoljivo izvedel svoje naloge, morda predvsem zato, ker je bil prepozno imenovan. Slabost je bila tudi ta, da so bili vanj imenovani člani, •ki morda nimajo občutka ^.a ureditev počitniških domov, ki tudi nimajo občutka za tiste malenkosti, ki so pogosto vzrok nezado-voljsva, slabega počutja in kritike.
Tu gre predvsem za tole: ČE ŽE IMAMO SVOJE DOMOVE, ČE JE RES NAŠ NAMEN, DA NAJ TI DOMOVI NUDIJO NAŠIM ČLANOM PRIJETEN DOPUST, ODDIH IN RAZNE OBLIKE REKREACIJE, POTEM NE SMEMO REČI:	SAJ TE MALENKOSTI
(dalje na 5. strani) Na plaži v naselju Novigrad
Jedilnica v Novigradu je sicer prijetna, vendar odločno premajhna
V petek, 31. julija, je prišla v naše podjetje štiričlanska delegacija Komunistične partije Italije iz Savane. Ta delegacija se je mudila v Kranju ob občinskem prazniku občine Kranj, in sicer v okviru medsebojnih obiskov, ki so postali že tradicionalni med pobratenima mestoma Savono in Kranjem. Delegacijo so sestavljali sekretar partijske organizacije mesta Savane, sekretar pokrajinskega komiteja in še dva druga partijska delavca iz Savane.
Ugledni gostje so si pri nas najprej s pozornostjo ogledali nekatere proizvodne obrate, nato pa se je v učilnici centra za izobraževanje razvil živahen razgovor med člani delegacije in predstavniki organizacije Zveze komu-
nistov podjetja. Sodelovali so tudi predstavniki sindikata, mladine in organov samoupravljanja. Člani delegacije so postavljali zelo precizna vprašanja o raznih problemih iz življenja kolektiva in organizacije Zveze komunistov ter drugih organizacij ter vztrajali na izčrpnih odgovorih. Zlasti so se zanimali za sistem dela osnovnih organizacij ZK, za vlogo sindikata v podjetju, za sestavo in funkcioniranje organov samoupravljanja in za sodelovanje in aktivost članov kolektiva v teh organizacijah in organih. Zanimali so se tudi za notranjo delitev dohodka v podjetju in še posebno za sistem delitve osebnih dohodkov in za higiensko-tehnič-no in zdravstveno zaščito delav-
cev. Viprašanj je bilo vetrno in celo v triurnem razgovoru niso bila vsa izčrpana. Zato .se je pogovor enako živahno nadaljeval tudi še pri večerji, ki so jo organizacije podjetja priredile gostom v Podvinu, le da so bile teme bolj splošne in da je prišla na vrsto tudi zunanja politika, mednarodni odnosi, pa tudi anekdote in šale. Skupaj so gostje in gostitelji zapeli tudi nekaj pesmi, od katerih je najbolje zadonela italijanska revolucionarna »Avanti popolo«.
Gostje so se predstavili kot dobri tovariši, najlepši vtis pa so napravili na nas s svojo iskreno zavzetostjo za delavca in za njegove delovne in življenjske pogoje.	A. M.
Gostje Iz Savone sl ogledujejo filmsko tiskamo
Delegacija KPI iz Savone na obisku v našem podjetju
Praznovali smo Dan borcev
Borci so bili veseli darila, knjige
ki jo je napisal Rudi Pušenjak
Partizanski pohod
(nadaljevanje z 2. strani) la proti partizanski vasici Jamnik. Vas je bila v znamenju praznovanja, saj so tamkajšnji prebivalci praznovali svoj praznik. Vasica kakor je po obsegu majhna je za časa NOB zelo veliko dala za našo borbo. Vedno je odprtih rok sprejemala borce, aktiviste in vse preganjane od strani neusmiljenega sovražnika. To pa je dobro vedel tudi sovražnik ter za ikazen vas požgal do tal. Vendar tudi to ni omajalo neustrašenih vaščanov vedno in še bolj mno-
žično so pomagali našim borcem in njihovim svojcem. Priznanje za to pa jim je izkazala Prešernova brigada, saj se je prav v tem kraju največ zadrževala in z vaščani delila dobro in slabo.
Na1 proslavi, ki je bila organizirana zelo dobro je najprej govoril komandant Prešernove brigade.
Očrtal je na kratko pomen deleža, ki ga je prispevala ta vasica in njeni prebivalci narodnoosvobodilni borbi. Izrekel je priznanje vsem, ki so na katerikoli
na Krvavcu
»Prijateljstvo ne pozna mejaa, je geslo naše politike. Tega so se ze pred leti zavedali trudi kranjski občinski možje ter sklenili, da navežejo prijateljske stike z nekate-rimi mesti izven nase domovine. Najbolj tesne stike so navezali vsekakor z majhnim francoskim obmorskim mestecem La Ciotat, ki leži nekako v sredini med Mar-seiMesom in 7anionom na Ažurni obali Izmenjava delegacij in medsebojna povezava na kulturnem področju, to so oblike sodelovanja s tem mestom, ki je po< svojem obsegu in dejavnostih podoben našemu Piranu. Barvitost pokrajine in življenja je pritegnila že mar sik o-Sa,y da se je v tem prijetnem turističnem kraju ustavil in se naužil njegovih lepot. Omenili smo malo prej izmenjavo delegacij, in to predvsem zaradi medsebojnega sporazumevanja in navezovanja prijateljskih in prisrčnih odnosov med različnimi, a vendar sorodnimi ljudmi. Skupina mladincev in mladink iz La Ciotat vsako leto preživi svoje počitnice v Kranju kot Igostje tukajšnje mladine. Ena» ka skupina iz Kranja pa jim potem vrne obisk v Franciji. Sodelovanje na taki osnovi je koristno in obenem tudi za vas m vaše otroke zanimanja vredno. Lahko se primeri, da bo ravno vaš otrok izbran za predstavnika naše mladine v
La Ciotat, kar pa bo zanj in seveda tudi za vas lepo doživetje.
Letos so bili mladi ljudje iz Francije tudi gostje naše mladine v _ Podjetju, ki jim je priredila piknik na Krvavcu. Takole je bilo: (dalje na 8. strani)
način pomagali pri preganjanju sovražnika in njihovih hlapcev. Po kratkem kulturnem programu so odkrili tem prebivalcem spomenik, ki jih bo vedno spominjal na njihov herojski boj in žrtve, ki so jih dali za svobodo. Po odkritju spomenika pa se je pričelo splošno veselje. Povsod veseli, razigrani obrazi, pesem, povsod dobra pijača in jedača in kar je najvažnejše, dobra tovariška druščina. Kar prehitro so minevale urice; bolj ko se je bližal čas odhoda, bolj veselo je postajalo. Kmalu smo se morali posloviti. Vrnili smo se proti Ne-miljam, kjer nas je čakal naš avtobus. Zaključak tega pohoda smo torej preživeli v avtobusu zadovoljni in trdno odločeni, da se takih izletov še udeležimo. Saj tudi rekreacija nekaj velja. Poglavitno pri tem je, da se mladi rod seznani z zgodovino svojih staršev.
Tejč
Udeleženci partizanskega pohoda
S skromno slovestnostjo so on- zavzemali za napredno miselnost, dan člani ZB proslavili svoj praz- napredne ideje in spoznanja; se nik — Dan borca. Na proslavi, ki žrtvovali in nam pomagali, da je bila zelo dobro obiskana, je današnji rod živi lepše in boljše najprej govoril predsednik orga- življenje. Poudaril pa je tudi, da nizacije ZB v podjetju tov. Liko- mladi rod vse prerad pozablja na zar. Ob itej priliki je očrtal zgo- vse to in da si pogosto premalo dovinsko pot, po kateri so hodili prizadeva, da bi sledil svetlim za časa NOB vsi zavedni ljudje; ciljem svojih staršev in par-spomnil se je vseh tistih, ki so ti je in da bi se z večjim elanom se tako v vojni kot tudi po njej vključeval v naše družbeno politično življenje, naš družbeni razvoj. Po tem kratkem nagovoru je prisotnim predstavil pisatelja Rudija Pušenjaka — Uragana, avtorja knjige Spomini proletarca, katero so dobili vsi člani ZB kot spomin na težke dni. Tov. Pušenjak se je na prisotne obrnil z naslednjimi besedami:
»Drage tovarišice — dragi tovariši! Sprašujem se, ali je ta praznik, katerega danes praznujemo resnično naš; praznik nas borcev, aktivistov, udeležencev NOV ali je to praznik nas vseh. Zgodovinski razvoj in pogoji, pod katerimi se je začela in se razvijala narodnoosvobodilna borba, daje organizaciji Zveze borcev tudi v današnjih pogojih izrazito podobo revolucionarne politične organizacije. Zato se mi zdi povsem na mestu, če pridružimo temu prazniku tudi praznik vseh tistih ljudi, ki se zdaj bore za uresničitev vseh tistih ciljev, ki smo jih mi med bojem zastavili. Kajti uresničitev teh idej in ciljev bo prav tako naša zmaga, kot so se vrstile in nizale zmage za časa štiriletnega boja. Težki so bili časi takrat in zato ne bi bilo napak, da se ob tej priliki spomnimo Pisatelj — Rudi Pušenjak	tistih dni, ki so bila najtežja pre-
izkušnja naših narodov, naše zavesti in odločnosti naših ljudi, pa najsi je bil to Slovenec, Hrvat, Srb ali Makedonec, ne smemo pozabiti grozot, krutosti in prelite krvi, ki jo je zakrivil, barbarski sovražnik. Zato nikoli ne dovolite, tovariši, da bi se kdorkoli igral z našim najsvetejšim, to je s tistim, kar smo mi in naši mlajši ustvarili v novejši zgodovini, jugoslovanskih narodov. Bodimo si vedno kot nekdaj, stisnimo si roke brez hinavščine in brez tistega občutka, da ti je sosed sovražnik, če ni istih misli kot ti. Treba je tovarištva, treba je moči, da bomo lahko kljubovali vsaki potezi našega sovražnika. Vsi, ki smo preživljali in preživeli tiste težke a lepe dni pod smrekami, bukvami in grmi, v mrazu in dežju, v soncu in megli, ko smo se trudnejši naslanjali na manj trudne, ko smo debli skorjo kruha ali dim cigarete, ne pozabimo tega. Da je tovarištvo naj večje bogastvo, so pokazali rezultati med vojno in pri obnovi domovine, ko smo bosi, strgani in lačni premagovali začetne težave. Plodovi našega tovarištva so očitni: svoboda, mir, enakopravnost po eni strani, po drugi pa neštete tovarne, rudniki, hidrocentrale. Vse to je zraslo iz krvi in žuljev našega človeka, bivšega borca za svobodo in povojnega borca v izgradnji. Zato poudarjam še enkrat: 4. JULIJ je praznik, vseh delovnih ljudi, praznik borcev. Čestitam vam k Dnevu borca.«
Po končanem govoru tov. Pušenjaka so bila med člane ZB razdeljena spominska darila. Po kratkem tovariškem razgovoru so se prisotni pričeli razhajati, zadovoljni in polni zaupanja v organizacijo ZB in ostale družbeno politične oragnizacije v podjetju, katere so jim posvetile ob prazniku tako veliko pozornost.
Tejč
Gostje iz La Ciotat na Krvavcu
Nekdanji, borci ob spomeniku
Člani EE vzdrževalni obrati
Ta reportaža naj vas tokrat popelje med naše električarje, mizarje, pleskarje dn druge; seznani naj vas v grobem z njihovim delom, njihovimi problemi in željami. Tokrat za spremembo ne bomo govorili o plačah kot se je to navadno dogajalo doslej, ampak se bomo posvetili problemom na delovnem mestu in v zasebnem življenju; problemom, ki tarejo ljudi, ki nastopajo v tej reportaži.
Kar se denarja tiče se pa nam obetajo vsekakor boljši časi, kajti na dlani je, da se bo »colnga« povečala za 10% in tako ublažila vaše včasih upravičeno ali neupravičeno negodovanje.
Zdaj pa o tem dovolj. Preidimo kar k stvari, in sicer bomo poiskali najprej predstavnika »tišlarjev«.
Kot prvega vam danes predstavljam DERiLING CIRILA, mizarja v Obratu II. Majhen, prijazen možiček je bil takoj pripravljen, da mi odgovori na tistih nekaj vprašanj, ki sem mu jih namenil. Sicer je malce plašno hodil okrog »pouka« in opazoval vsak moj gib, vendar pa vse skupaj ni itako hudo, mi je ob koncu dejal ves nasmejan. Na zastavljena vprašanja ipa je takole odgovoril za naše bralce;
STE ZADOVOLJNI Z DELOM IN KAKŠNE TEŽAVE IMATE PRI OPRAVLJANJU VAŠEGA POKLICA?
CIRIL DERLING
MIRKO UDIR
Ja no, zaradi dela se nimam kaj pritoževati. Težave? Uh, hudiča, teh je pa tolk, da človeka kar piskr boli. Naša šutpa za sušenje lesa je tako prazna, da kar skoz vleče. Tak prepih, pa se nihče ne zrajta, da bi naredil mal Izaloge. Pa delaj če moreš. Z mehanizacijo smo pa tako kot za časa Franca Jožefa. Vsak obrtnik ima že šlif mašino, samo mi je še nimamo in šlifamo kar z ročno šlifarico, da nam vsem od nosa teče. Za eno leto smo spet »skoz padi«, ker so investicije že razdelili, 'kaj hočete, je že tako, smreke vam v fabrk rasejo, vi ste tukaj, kaj pa še hočete, bodo rekli ta stari.
Delo pri nas je zelo natančno, zaradi slabega materiala pa včasih tudi zelo naporno in zahteva zbranega in sposobnega človeka. Treba je gledat na vsak milimeter, na vsak izdelek, če hočeš, da jih ne dobiš pod nos. Tukaj bi vsekakor moral omeniti tudi to, da so pri nas takšni gospodarji, da odvečno paro raje spuščajo v zrak, kakor da bi uredili parno sušilnico, katera bi vsekakor mnogo pripomogla k boljši kvaliteti izdelkov.
KAJ PA DOPUST, STE KAM NAMENJENI?
Premalo zaslužim, da bi si kaj takega lahko privoščil. Veste, sem bil zdravniško določen zaradi revme v Novi grad, pa sem moral prav tedaj vam popravljati in pripravljati hišice za sprejem dopustnikov. Delali smo tudi po 15 ur dnevno, pa veste, kako si človek lahko privošči rekreacijo. V tem času so bili na morju tisti, is katerimi bi po zdravniškem priporočilu moral iti tudi sam. No, ker sem rok brez svoje krivde zamudil, sem tako ostal na cedilu in nihče se ne Izmeni več zame in za mojo revmo, katero sem nabiral za časa NOB.
VAŠE ŽELJE ZA BODOČE?
Vsekakor si želimo, da bi hčerka dobila stanovanje, da bi 'bilo doma malo manj gneče. Prošnjo ima že nekaj časa vloženo in upam, da ibo podjetje toliko uvidevno, da bo stanovanje tudi dobila. Ciril je hotel povedati še nekaj iz delavnice, pa so ga njegovi prijatelji posvarili, češ — pusti delavnico pri miru, če ne te bodo nagonih, pa boš imel. Poslovil sem se od prijaznih tišlarjev in jo mahnil proti menzi, ki so jo prav te dni preurejali.
Komaj pa sem prestopil prag menze, že sem dobil hladen tuš po glavi. Glej ga no, že spet je pršu ta firbec. Rekel nisem nobene, samo z očmi sem poiskal tisto žvirco. Ugotovil sem, da je bil ta gostoljubni možiček »olepševalni tehnik« Trilar Franc ali po domače malar Trilar Franc. O njem bodo tekle naslednje vrstice.
SE RAZUMETE MED SEBOJ V VAŠI SKUPINI?
Razumemo? To je pa bomba. Imamo se radi kot rt pa hlače. Zmeraj naša klapa skp drži. Sicer so včasih kake praske pa se človek sčasoma tega kar privadi, saj je že čez kako uro spet vse po starem. Kar se pa ostalih sodelavcev tiče, so do nas 'še kar prijazni, posebno še, če jim je potrebna kakšna1 malarija. Tar krat so prav zagnani. Nalši naj-
večji sovražniki so pa kajpak normirci in tisti, ki postavljajo tarifne postavke; teh voluharjev pa ne moremo. Nikoli nas ne vidijo, pa čeprav stojimo in delamo na mrazu ali dežju, prepihu ali neznosni vročini.
KAJ PA DELOVNI POGOJI?
Poglavje zase vam pravim. V obratu I imamo tako slabo delavnico, da ni za povedati. Našim prostorom pravimo kar Bolnica Franja. Sicer pa kot obetajo bo kmalu bolje. Pravijo, da bomo dobili nove prostore pri stari tkalnici, vendar ne bom verjel, dokler se ne preselimo.
SLAVKO ŠTALEKAR
VAŠ HOBI?
Glavni hobi mi je vsekakor »fuš« štrihanje je čez glavo in ljudje bi te prav za gotovo strgali, če bi se jim pustil. Zanima me pa vsekakor tudi motorizacija. Rad imam otroka in seveda ženo, čeprav vedno joka, da se ji premalo posvečam, kar skoraj tudi drži. Sam ne vem kam naj se obrnem, ko me povsod snubijo. V fabrk za nadure, na cesti pa za malanje in tako človek kaj težko pride domov ob pravem času. Pa napišite tudi to, da bi tisti regres Za dopust lahko dali vsem, ne glede na to ali gredo na morje ali ne. Že 8 let sem zaposlen tukaj, pa ga še enkrat nisem izkoristil.
KAJ MENITE O TEKSTILCU?
Kar dobra stvar je tale cajteng, samo malo preveč je babjih stvari noter in premalo humorja. Pa kakšna kriminalka v nadaljevanjih tudi ne bi bila odveč. Tudi sam bi kaj napisov pa sem premalo kujšten.
Kaj ko bi jo mahnil še malo k električarjem, sem si dejal, da bodo tudi oni malce primaknili k tejle reportaži. Te sem obiskal v obratu I. Ko sem stoipil v delavnico, sem bil nemalo presenečen, kaj delajo stebri na sredini delavnice. Ne preveč zgovorni so mi le zaupali, da so strop malo podipuntali, da jim vse skupaj na glavo ne pade. Kar lep začetek za lovca zanimivosti, kajne? Obetal sem si še mnogo, zato sem kar Slavca štalekarja zaprosil, naj mi pove kaj o njihovih težavah.
S KAKŠNIM8 TEŽAVAMI SE SREČUJETE ELEKTRIČARJI?
Saj nima, smisla govort. Saj vse skupaj nič ne pomaga. Je
i rane TRILAR (desno)
najboljše, da fršlus potegneš čez usta, te vsaj za jezik ne morejo prijet, mi je strokovno zaupal tov. Štalekar Njegova izjava je pri ostalih prisotnih naletela na odobravanje. Sam pa sem bil mnenja, da led ni nikjer tako trd, da se ga ne bi dalo -prebiti in imel sem kar prav. Naš Slavček se je kmalu razgovoril in nam zaupal marsikaj zanimivega. Prva stvar, ki tare vse električarje v obratu I, je delavnica. Stropi so podprti, prostori pa prav malo primerni za delo; posebnost pa je prav gotovo naš drejponk, ki je že za časa ranjke Avstrije služil svojemu namenu. Prepričan sem, da bi se marsikateri muzej potegoval za to izredno redkost in le škoda je, da mora kljub svojim letom še služiti našim vrlim električarjem. Zatorej Zbiralci starin, pozor! Želja nas vseh pa je tudi ta, da bi se stvari okoli dopustov malo bolj uredile, seveda v našo ko-ris. Ce pomislimo, nimamo niti malo upanja, da bi vsaj kdo izmed nas dobil dopust v teh dneh, ker je pred nami remont. Električarjev oziroma monterjev je pri nas mnogo premalo.
KAJ PA JE VAŠ HOBI?
Poleg službe se zelo rad ukvarjam z radioamaterstvom in seveda z avtomobilizmom, Samo to bi rad še povedal, da ibi naši šefi lahko določene montaže in instalacije podvrgli akordu, kar bi bilo za nas mnogo bolj privlačno; za EE pa v toliko, ker hi bilo delo potem verjetno veliko prej opravljeno in to zato, ker bi vsak zase delo lepo planiral. Verjetno podjetje ne bi imelo izgube, tudi če bi mi kak dinar več zaslužili.
KAKŠNI SO PA ODNOSI DRUGIH LJUDI DO VAS?
Ljudje so včasih prav smešni. Kritizirajo in zabavljajo, ko ne vedo kako stvar poteka. Dopoldne smo polno zasedeni z montažnimi deli, prosti so samo tisti, ki imajo določen revir (oplemenitil-nico, tkalnico) vendar je zmeraj dosti popravila in tako je treba včasih res dolgo čakati tudi kako majhno popravilo. Vendar smo glede tega brez moči.
KAJ MISLITE KAKŠNA USODA BO DOLETELA VAŠO DELAVNICO?
To ni moja stvar, da o tem dajem komentarje, vendar upam, da nas bodo spravili nekam, da nam res ne bo vse skupaj padlo na glavo. Spravijo naj pa nas vsekakor nekam na sredo tovarne, ne pa kam tja v Struževo. Že tako imamo veliko tekanja po olbratu, če nas bodo pa tja gor poslali, nam bodo pa res morali dati na noge kilometer števce, da bomo potem tudi od kilometrov plačani.
Kot zadnjega vam danes predstavljamo varilca Udir Mirkota, zaposlenega v mehanični delavnici v obratu I. Mojemu vabilu se je rad odzval in na zastavljena vprašanja takole odgovoril:
KAKO STE NA TEKOČEM Z NABAVO MATERIALA?
Kar se materiala tiče, smo pri nas v precejšnjem zaostanku oziroma ta stvar nikoli ne klaipa tako kot bi morala. Najbolj pereč je problem z argonom, na katerega čakam tudi po 4 mesece, potem ga pa v 1 mesecu porabim. Potem pa zapet čakanje in moledovanje. Isto je z železom; le-te-
ga moram hodit sam iskat na Jesenice, če hočem v redu izvrševat naloge. Takih in podobnih stvari je še veliko, samo se jih ta trenutek ne spomnim.
KAJ PA MEDSEBOJNI ODNOSI?
S sodelavci se včasih dobro včasih slabo razumemo. Veliko ljudi, veliko različnih pogledov na določeno stvar veliko mnenj in veliko trenj.' Vse se pa končno le dobro uredi in tako poteka delo v redu.
VAŠE ŽELJE ZA BODOČE?
Moja naj večja želja je ta, da bi bi se določena serijska dela kot n. pr. navijalna stojalna akordira-la, kar bi nas, oziroma mene še bolj pritegnilo k večjemu učinku. To bi se vsekakor odrazilo tudi v rokih izgotovitve. Potem pa tudi nezdrava dela kot n. pr. v kolu, v belilnici, bi se morala plačevati s kakšnim procentom več kot običajna dela, zaradi resnično nezdravih pogojev dela (prah, žveplo, voda).
KAM PA NAMERAVATE NA DOPUST?
Za enkrat na dopust ne morem misliti, ker manjka delavcev in sem tako primoran delati tudi 12 ur na dan. Veselje imam z motorizacijo in družino, pa tudi kaka dva deci pristne kapljice se ne branim.	Tejč
SAMO MORJE IN DOBRA HRANA NE ZADOSTUJETA ZA PRIJETEN DOPUST, ZA ODDIH IN RAZVEDRILO
(dalje s 3. strani)
NISO TAKO VAŽNE, SAJ SE NE SPLACA VLAGATI SREDSTVA V IZPOPOLNITEV DOMOV, CE PA SO ČLANI TUDI TAKO ZADOVOLJNI! Morda je res, da nekateri laže prenašajo takšne slabosti, vendar je tudi res, da jih mnogi težko. Zakaj naredimo vse vedno le na polovico? Zakaj vedno površno?
NAŠ DELOVNI ČLOVEK IMA PRAVICO, DA VSAJ TISTIH ŠTIRINAJST DNI PREŽIVI UDOBNO IN PRIJETNO. PODJETJE MU JE TO DOLŽNO TUDI OMOGOČITI! Mnogi člani 'kolektiva so se razburjali, posebno, ker so sosednji domovi res vzorno urejeni in pripravljeni. Prihodnje leto bo negativne kritike še več, če bo zopet ostalo vse pri starem. Dolžnost odgovornih je zato, da pravočasno začno reševati nakazane probleme. Kolikor si sedanji člani Upravnega odbora domov te naloge ne upajo izvesti, naj prepustijo to delo tistim, ki bodo resno delali in tudi nekaj dosegli na tem področju. Vsak pač nima veselja za vsako delo, pa naj zato ne bodo užaljeni, če sem nekoliko preoster. Gre mi le za to, da iz naših domov naredimo res vzorna in prijetna letovišča, ki bodo našim članom nudila vso tisto udobnost, ki jo lahko in jo tudi morajo nuditi.
CE PA ZA SVOJE PREDLOGE, KI SO POSLEDICA RAZGOVOROV S ČLANI KOLEKTIVA, NE BOM NAŠEL RAZUMEVANJA, POTEM JE BOLJE, CE NEKOLIKO BOLJ TIHO GOVORIMO O TEM, KAJ VSE NUDIMO ČLANOM NAŠE SKUPNOSTI V ČASU NJIHOVEGA DOPUSTA NA MORJU, ,V BOHINJU ALI NA KRVAVCU.	Peter Gunčar
Tudi tokrat za vsako nekaj
1.	Ravno krojena obleka iz tiskanega bombažnega blaga. Mehko krojen ovratnik je iz bele svile. Zavežemo ga v kravato.
2.	Ozko krojena obleka iz enobarvnega svetlega blaga, lahko tudi bele barve. Spredaj in ob vratu ima prešitev robove. Zapira se z zankami, ki so iz blaga. Prav tako so zanke in gumbi na nakazanih žepih.
3.	Obleka je primerna tudi za domačo haljo. Narejena je iz pralnega blaga s progastim vzorcem. Pas je enobarven in je kot gumbi, istih barv kot proge.
4.	Enostavna obleka za mlada dekleta, primerna tudi za zvečer iz bombažnega tiskanega blaga. Za naramnice in pentljo vzamemo temnejšo blago v odgovarjajoči barvi.
5.	Obleka iz belega platna je spredaj okrašena s tanko modro vrvico. Prav tako je modre barve tudi aplikacija na žepu.
6.	Bela dekliška bluzica v mornarskem stilu brez rokavov. Zapira se s križno zanko, ki veže oba gumba. iGumbi, zanka, obroba in vstavek spredaj so mornarsko modre barve.
7.	Igralna kombinacija krila in bluze. Krilce z naramnicami naredimo iz enobarvnega bombažnega blaga. Poudarek damo kroju z dvojnimi šivi. Zadnjemu delu dodamo pas, ki gre od enega stranskega šiva do drugega.
8.	H karirasti srajci naredimo praktične hlače, ki jih spredaj zapiramo z zadrgo. Uporabimo lahko tudi velveton, saj je za hladnejše dni zelo primeren.
9.	Enostavna karirasta obleka za fanta. Namesto običajnih gumbnic naredimo zanke, tudi pri žepih. Robove poudarimo s šivom.
10.	Oblekica za punčko iz enobarvnega blaga. Namesto običajnega ovratnika naredimo volanč-ko. Šivi spredaj so po celi dolžini poudarjeni z dvojnim šivom.
11.	Med tiste, ki bodo izkoristili še zadnje tople dni na morju bo mogoče kdo izbral kroj za punčko kot ga prikazuje skica. Blago je bombažno, barve živahne. Zapira se na hrbtu. Okrog vratu, rokavov in žepov prišijemo bele čipke.
12.	Zopet kombinacija bluze in krila za majhne deklice. Bluzica
je enobarvna, lahko tudi z dolgimi rokavi. Za krilce vzamemo karo blago.
MaK
DRAGE BRALKE!
Na žalost je današnja modna stran že zakasnela, vsaj kar zadeva nekatere objavljene modele. Praviloma bi namreč 8. številka Tekstilca morala iziti že 10. avgusta, vendar je prišlo do težjih ovir, ki so to preprečile. Upamo, da nam boste tokrat oprostile.
Ponovno vas prosimo, da nam sporočite vaše želje glede modne strani, ker vam res želimo kar najbolj ustreči. Pošljite nam zato svoje predloge v uredinilšivo. Predlogi naj vsebujejo tudi vaše želje o drugih zadevah, morda o gospodinjstvu, dolžnostih matere itd., skratka vse tisto, kar vas zanima. Kolikor bo možno, vam borno radi ustregli!
Uredništvo
Odgovor na članek »Kaj dela KMP?«
Pred nekaj meseci sem napisal za naš tovarniški časopis članek, v katerem sem se precej kritično izrazil o delu nas mladih, o naših sestankih, pa tudi o delu samoupravnih organov, seveda nekako v obliki satire. -Zakaj sem se zdaj odločil za pisanje? K tej misli so me priganjali dogodki, iki so pestrili že tako razgibano delo v našem obratu. Toda čakal sem in nabiral v sebi snov, ki pa je dozorela v meni, ko sem v zadnji številki »Tekstilca« bral članek: »Kaj dela KMP ...?«, ki ga je napisal tov. Peter Gunčar, članek je verjetno bralo precejšnje število naših ljudi, mislim pa, da je njegov pisec pozabil na nekatere stvari, ki jih bom skušal obrazložiti. S tem svojim pisanjem ne nameravam zakriti resnice, ki je bila napisana, pač pa hočem opozoriti na nekakšno nepremišljeno pretiravanje, ki je očitno ob branju njegovega članka. Toliko naj bo za uvod.
Že v samem začetku nam da tov. Gunčar vedeti, da so bili poglavitni vzroki za njegovo pisanje mladi tehniki, ki so po njegovem mišljenju popolnoma neaktivni, omrtvičeni in nasploh, da se niti malo ne zanimajo za idelo mladinske organizacije, posebno pa za delo KMP. Toda stvar je drugačna. Pisec je s tem obsodil vse tehnike, čeprav nekateri sploh ne morejo biti direktni krivci nedelavnosti KMP. Sicer pa menim, da je mladinska organizacija, organizacija vseh mladih, v katerih sredino pa seveda sodijo tudi mladi tehniki.
KMP v našem kolektivu je imel izdelan dober program dejavnosti, ki naj bi si utrla pot pri uve-
ljavitvi mladih partij v tkalnicah, s tem pa bi mladina na svoj način posegla v borbo za višjo produktivnost. Toda celotno delo je obtičalo na ramenih nekaj članov komiteja, potem pa je počasi prešlo v pozabo. Toda krivda za neuspeh še vedno ni krivda vseh tehnikov. N. pr.: Tehniki iz ple-menitilnic bi lahko po svojih močeh pomagali pri izpeljavi programa KMP, in sicer tako, da bi svoje znanje o plemenitenju ter nasplošno o tekstilu posredovali bodočim članom partij, mislim pa, da je nemogoče zahtevati od njih, da bi se poglobili v čisto problematiko tkalnic.
Verjetno se bo kdo spraševal, kaj je bilo s te plati storjenega v plemendtilnicah. V plemenitilni-ci I je delala mlada partija na enem izmed tiskarskih strojev. To je bil sicer poskus nekaj mesecev, toda uspeli smo. Delali smo in ustvarjali enako kvaliteto, kot ostali stroji, pa čeprav nismo uspeli pritegniti k akciji najboljših mladih tiskarjev. In delo je teklo po normalni poti. Napačno je bilo le to, da akcija ni prešla v večji obseg. Razširitev dela mlade partije ni uspela zaradi tega, ker se je naš obrat prav v tistem obdobju znašel v težavah, se pravi v pomanjkanju delovne sile. In delo je pravzaprav steklo brez posebnih priprav, analiz, rodilo se je kot sad idealizma nekaj mladincev in razumevanja obrat »vodstva. Akcija ni našla odmeva zunaj plemenitilnice, zakaj priprave KMP za delo v tkalnicah so bile takrat razmeroma pomembnejšega značaja.
V članku sprašuje tov. Gunčar, ■kido je kriv za neuspeh odnosno za mrtvilo, ki je zajelo KMP.
Menim, da celotna krivda ne pade zgolj na organizacijo mladine in na izobraževalni center, ki je edini nudil pomoč pri vsej akciji. Akcijo mladih partij, ki je imela namen zvišati produktivnost, kar bi bilo v današnjem času, ko nekatera podjetja že prehajajo na skrajšani delovni tednik, izredno pomembno, bi bilo potrebno podpreti, predvsem moralno, zakaj v letošnjem letu je mladinska organizacija prebolevala vrsto kriz. Seveda pa ostane precejšen del krivde v nas samih, zakaj pri vsej akciji ni bilo enotnosti.
Pisec članka »Kaj dela...?« je pri vsem kritiziranju pozabil na eno stvar, ki se mi zdi izredno pomembna. Kako so uspeli klubi v nekaterih drugih podjetjih? Za uspeh v drugih ali za neuspeh v našem podjetju, je v glavni meri poskrbela tudi šolska izobrazba mladine. Ce pogledamo n. pr. v sosednje podjetje, v »Savo«, vidimo, da tam skoraj ni nekvalificiranih delavcev, da imajo skoraj vsi za sabo gumarsko šolo. In kakšno je stanje v naših tkalnicah. In iz stopnje izobrazbe menim, da se rodi izredno pomemben (morda napomemhnejši) faktor in to je zavest, za katero pa vemo, da je edini temelj na katerem se lahko gradijo novi socialistični odnosi, seveda pa utrjuje tudi naše delavsko samoupravljanje.
Nameraval sem zaključiti s pisanjem, toda spomnil sem se na nekaj, kar bi bilo vredno omeniti. V zadnjih letih se je skoraj v celoti začelo porajati mišljenje v starejših generacijah, da sedanje vrste mladine niso več revolucionarne, da v njih ni več nikakrš-
nega poleta in da jih veselijo le še zabave, izleti ipd. Toda poglejmo resnici v oči. Mladinska organizacija v »Tekstilimdusu« v letošnjem letu le ni povsem spala, napravila je nekaj del, za katera ne moremo reči, da so neuspeh.
Toda vedno in vsepovsod se govori le o 'tem, da je naša mladina nedelavna, pokvarjena ipd. Sprašujem se, kaj je storila organizacija DITIS-a, ki združuje v sebi vrsto inženirjev in tehnikov? Kje in kakšni so rezultati ter uspehi ostalih organizacij? Poglejmo, če je mladinska organizacija resnično najmanj delavna v našem kolektivu.
Pisec članika nadalje piše, če se vzroki za nedelavnost mladine skrivajo v nerazumevanju in nepravilnih odnosih: starejši-mladi, ter pri tem navaja primer iz svojega življenja. Tudi sam nameravam navesti primer nerazumevanja mladih, ki se je pripetil v obratu ekonomske enote plemenitilnice I v času volitev v samoupravne organe. Član sekretarija-ta EE ZMS, sicer tiskarski učenec, je predlagal tovarišu, ki je imel glavno besedo pri izdelavi kandidatne liste, naj vnese v spisek tudi enega izmed tiskarskih učencev, da bi lahko pred delavskim svetom razpravljal o problemih učencev. Odgovor je bil kratek, jedrnat in presenetljiv:
»Kaj me to briiga!« Menim, da je povsem nepotrebno pri tem odgovoru razglabljati o tem, kakšno mnenje si je ustvaril ta mladinec, še posebno, ker je prišel odgovor od člana ZK. Sprašujem se, kako naj tak mladinec rea-
... in še nekaj pripomb
gira po takem odgovoru. Če bo ostal miren in nem, bo postal v očeh ljudi, ki dajejo take odgovore mrtev, če pa se jim bo uprl, pa bo naletel na splošno nerazumevanje. Vsaka njegova napaka bo postala zanje izredno pomembna in ne bodo gledali na nič drugega, kot le na to, da se ga čim-prej znebijo.
»Mladina je mlada, neizkušena, zmerom slabših kvalitet, brez slehernega poleta in revolucionarnosti, ne taka kot smo bili MI« itd. Taka in podobna mišljenja se slišijo na vsakem koraku.
Mladina občuduje revloucionar-nost in ve za pomembnost NOB, seveda pa tudi spoštuje nasledstvo revolucije, trnovo pot, ki so jo prehodili naši starši, hkrati pa se sprašuje: »Smo mar mi krivi, za to, če smo se rodili med vojno?« Menim, da je povsem upravičeno zahtevati od mladih, da spoštujejo revolucionarno preteklost naših staršev, da pa je tudi že prišel čas, ko bi se lahko prenehalo peti hvalnice tistim, za katere se sploh ne ve, kako so preživeli leta od 1941 — 1945, kasneje pa so si s komolci utrli pot do »slave«, v kateri zdaj mimo spijo. In takih je žal mnogo.
Počasi bom zaključil s pisanjem. Postajam pesimist, toda še vedno upam, da bodo z novimi časi prišli z nami tudi novi, pravilnejši in pravičnejši odnosi, ki so temelji socialistične družbe, katerim pa naj botruje le eno in to je višja zavest nas vseh.
Tovariško vas pozdravlja
Joža Praprotnik
Nagradna križanka
VODORAVNO: 1. nočni počitek, spanje, 7. tovarna koles iz Sarajeva, 12. velik industrijski obrat,
14.	iz podolgovatih lesenih ploščic sestavljena tla v stanovanjskem proštom, 15. največji jugoslovanski polotok, 16. vrsta večjega peciva, ki ga spečemo za rojstni dan, 18. kazalni zaimek, 19. stoti del, cent, 20. zastrupitev krvi, prisad, 21. debela lesena klada, 22. oziralni zaimek, 23. vrsta lirične pesmi v štirih kiticah, od katerih imata prvi dve po širi, drugi dve pa po tri vrstice, 24. naziv za slavno igralko, zvezdnica, 25. medmet bolečine,
26.	drugo ime za starega očeta,
27.	vrsta juhinega koncertrata, ki ga proizvaja tovarna »Delamaris« iz Izole, 28. prizorišče v cirkusu, 30. igralec, sodelavec, 32. lepa vrtna okrasna cvetlica, 34. delavec v železarskem obratu, kjer ulivajo železo, 36. prebivalka otočne države v zahodni Evropi, 37. tesno se prilegajoča pletena obleka, 39. učenje, 41. tropska rastlina z dolgimi mesnatimi listi, agava, 42. tuje žensko ime (Alice), 43. kratica za veliko državo v južnem delu Severne Amerike, 44. migljaj, tudi vrsta so-
vjetskih reaktivnih letal, 45. navdušenje, zanos, elan, 46. nemški idealistični filozof, ustanovitelj kriticizma (Immanuel, iz istih črk kot TANK), 47. veznik, 48. asfaltna ali betonska steza za dviganje in pristajanje letal, 49. pisarniška potrebščina, 50. eno od treh slovničnih števil, 52. 2532 m visok vrh severovzhodno od Triglava, 54. moško ime, 55. burmansko gorovje, tki se vleče vzdolž celotne zahodne obale.
NAVPIČNO: 1. neprijeten položaj, zadrega, 2. život, stas, 3. tvorec, ustvarjalec, kreator, 4. spodnji del noge, 5. daljše časovno obdobje, 6. različna soglasnika, 7. prečni drog v kozolcu, 8. na-plačilo, ažio, 9. avtomobilska oznaka za okraj Skopje, 10. mesto v zahodni Makedoniji v kotlini Polog, 11. napad .naskok, naval, 13. glavno mesto naše sosednje države, 14. rahla, rodovitna zemlja, 17. gradbeni material, 20. obrtnik, ki izdeluje sode, 21. morska lastovka iz družine plovcev, ki je razširjena po vsej Evropi (iz istih črk kot RIGAČ), 23. mesto v Bački ob Tisi s tekstilno tovarno in tovarno orodnih stro-
jev, 24. visoka olesenela rastlina, 26. polizdelek v lesno-predeloval-ni industriji, 27. grški polotok, na katerem ležijo Atene, 29. vrsta užitnega morskega ralka, 31. poganjek, kal, cima, 33. športnik, ki se ukvarja s »kraljico športov«, 35. predmet, ki ga proučuje mineralogija, mineral, 36. znamenit Homerjev ep, ki opisuje desetletno grško obleganje Troje, 38. ironičen naziv za človeka, ki piše slabe rime, 40. črna, mastna tekočina, ki se pridobiva kot stranski produkt pri proizvodnji svetilnega plina, 41. enota v elektrotehniki za jakost električnega toka, kf se imenuje po slavnem francoskem fiziku, 42. Italijanska poročevalska agencija (ijz istih črk kot SANA), 43. pogosta oznaka za konec v literaturi, 45. najbolj razširjena alkoholna pijača, 46. osvežilna pijača, ki jo pijemo z mlekom ali brez njega, 48. vbod, pikljaj, 49. dvojica, 51. dva soglasnika, ki ju v srbohrvaščini pišejo kot eno črko, 53. ljudska pritrdillnica.
Upam, da je tov. Praprotnik eden izmed redkih, ki mojega članka v prejšnji številki ni razumel, čeprav je članek dovolj preprost in jasen. Zaradi tega se mprisiljen napisati nekaj pojasnil in pripomb.
Rad bi povedal, da mladi tehniki niso bili povod za moj članek. Zame je bilo poglavitno to, da KMP v našem podjetju ne dela, čeprav za svojo nedejavnost nima opravičljivega razloga. V članku sem opozoril na eno izmed nalog, ki jih je KMP sklenil Izvesti v preteklem obdobju, čeprav mu to ni uspelo. To je dejstvo, pa zato ne razumem, zakaj mi tov. Praprotnik očita NEPREMIŠLJENO PRETIRAVA-VANJE.
Predvsem bi rad tov. Praprotnika opozoril, da nikjer v članku nisem omenil našega Centra kot sokrivca, prav nasprotno, Center je treba pohvaliti tudi v pogledu izboraževanja mladih. So mi pa tudi v centru potožili, da niso naleteli na razumevanje pri vseh mladih, ki so jih izobraževali.
Zdi se mi, da ima tov. Praprotnik nejasne pojme in nepravilno mnenje, ko trdi, da je uspeh KMP odvisen od šolske izobrazbe mladih, ko dalje trdi, da se iz stopnje izobrazbe rodi zavest človeka, ki je po njegovem edini temelj, na katerem se lahko gradijo novi socialistični odnosi, če bi bilo to res, potem so po njegovem v našem podjetju vsi nekvalificirani delavci ljudje brez zavesti, ki ne morejo prispevati k uveljavljanju socialističnih odnosov v kolektivu. DA JE TAKŠNO MNENJE NAPAČNO, JE JASNO! Prav tako se s tov. Praprotnikom ne strinjam, ko trdi, da so le šolani ljudje sposobni nekaj dobro organizirati in izvesti.
Tov. Praprotnik pravi, da je mladinska organizacija v letošnjem letu napravila nekaj del, za katera ne moremo reči, da so neuspeh organizacije. V mojem članku sicer nisem omenjal mla-
(dalje na 8. strani)
r	2	3		5	6	L	M	j	7	a	9	10	ri
r						13		19					
15					S	ir	17				S	18	
19				6	20					>	21		
22			7	23				m	2	Ih			
25		>	26					[2	27				H
n	28	29				G	r	31				d	1 1
3		32				33	9	T~				35	L
1	36				9	T~	38				9	r	90
k				9						Z	«		
hh			9	95					9	%			
hi		3	*iò					u	99				
50		51				n		53					
159	______	______			F	• *■	n	r					
Bralce iproisimo, da nam oprostijo, ker šele danes objavljamo tiste, ki so bili izžrebani za dobitnike nagrad križanke, ki je bila objavljena v 6. Št. Tekstilca.
IZŽREBANI SO BILI:
L nagrada — 1500 dinarjev — Cilka ROŠ,
2.	nagrada — 1200 dinarjev — Milka NOVAK,
3.	nagrada — 1000 dinarjev — Mara PODGORNIK,
4.	nagrada — 900 dinarjev — Tone ŠEMROV,
5.	nagradh — 750 dinarjev — Marija METELKO,
6.	nagrada — 600 dinarjev — Lado AMBROŽIČ.
Nagrade za križanko', ki je bila objavljena v 7. št. Tekstilca, pa dobijo naslednji:
1.	nagrada — Milka TRPLAN, (1500 dinarjev),
2.	nagrada — 1200 dinarjev — Marinka MERLAK,
3.	nagrada — 1000 dinarjev — Jana KRIVEC |(učenka, Zupančičeva 6),
4.	nagrada — 900 dinarjev — Bogomira ROGELJ,
5.	nagrada — 750 dinarjev — Magda ŠENK,
6.	nagrada — 600 dinarjev — Avgust UDIR.
Proizvajalci sprašujejo
(dalje s 1. strani)
Urednika sem povprašal, zakaj objavlja vse podatke samo v odstotkih, ki dostikrat ne povedo veliko. Dejal je, da številk ne sme objavljati, ker to ne dovoli pravilnik o tajni podjetja. Zdi se mi, da se gremo igro SLEPE MIŠI, čeprav smo v socialistični deželi. Kaj nam pomaga vse delavsko samoupravljanje, če pa dostikrat nimamo pojma, kako zadeve tečejo, kakšni so naši uspehi, kje problemi? Predlagam, naj se merodajni pogovore, kaj je res tajna podjetja, o čem naš list res ne sme pisati, vendar naj pri tem mislijo na to, da imajo člani kolektiva vso pravico do tekočega in vsestranskega obveščanja o dogajanju v podjetju. Enostransko in de deloma razumljivo obveščanje ne more biti osnova za razumevanje in sodelovanje večine.
Med dopustniki v Novigradu so se začele širiti govorice, da teži občina Novigrad za tem, da bi sedanji lastniki počitniških naselij le-te odstopili občini za inozemske goste.
Zanima me, če občina tu lahko res kaj doseže? Zanima me dalje, če so te govorice sploh resnične? Kolikor ta možnost obstaja, se sprašujem, kam bomo potem člani Tekstil-indusa hodili na letovanje?
Po mnogih letih je končno le urejena cesta od glavnega mostu pa do samopostrežne trgovine. Na žalost pa je ostal odsek ceste od samopostrežne trgovine do vhoda v obrat I še neasfaltiran. Ali ni nobene možnosti, da bi uredili tudi ta del? Mar ne bi bilo sedaj, ko je deloma še mehanizacija tu, pamento urediti tudi asfaltiranje tega odseka?
Piknik na Krvavcu
(dalje s 4. strani)
Torek Ipopoldne. Skupina Francozov kot 'jih : pri nat kratko imenujemo, je po kratkem ogledu naših obratov krenila na piknik na Krvavec, z* katerega je poskrbela

■MK'
zadovoljni, kar tudi javno poka- vrsti so darila. Nasa sindikalna žejo pred njim. Delo poteka ne- podružnica jvm je podarila spo-moteno, pa čeprav se okoli njega minske rutke, katerih so gostje gnete mladež in skrtajo fo.toa.para- resnično veseli. Z veseljem agiteti. Mož dneva bi rekli, kasjne. dujeio rie souvenir», m z e se pn-Kmalu je malica za nami in na p rovi ja jo na taborni ogenj. Ogenj
počasi zajema grmado in na splos-no veselje se sto\pnj\uje. In že so na vrsti »Tmzmka«, »Šoferska«} pa »Frere Ja<c ue«, »Le train, qui süffle« in druge pesmi. Nasi prijatelji so veseli in razigrani. Zaprosijo nas, naj jim zapojemo kaj iz partizanskih dni. Veseli jim ustrežemo, za kar nas nagrade z bur-

Zopet ste morali dolgo čakati name. Tudi sam nisem razumel, zakaj ta številka tako dolgo ni
aplavzom. Nato zadoni zopet i7-ja povpragal Sem v šali ured-
pesem Francozov, polna .topline in hvaležnosti. Čeprav besed ne ra. zumemo. vendar vidimo po izva-
nika, pa me je takole zavrnil: »Ti sploh ne znaš drugega kot jezik vrteti. Kadar imam že preveč gra-
, .	'	■	-,	v1! Lvll, ivauai jiiiiuiii	fo*- *-*■
jdlcib, da so nam namenjene. Po- jiva 7a tckoč0 številko, takrat se tem pa nas pesem zdruzi in zapo- raz^ve]tag v nedogled, če ga imam jemo skupaj^vsak malo po svoje, premai0j pa tudi ti napišeš le
vendar je učinek prav dober. Vsi si želimo, da to ne bi bil zadnji dan, katerega: bomo prebili sku-
nekaj odstavkov. Potem si pa še toliko nesramen, da me obrekuješ, te nekoliko skrajšam ali pa
pa J. »Dan je^ vedno prekratek ob preganjam. Poizkusi biti nekaj takih priložnostih,» mi zaupa p^^ev ti urednik, pa boš za-moja tovarišica Milena in po- nesijtvo bolj previden v svojih kaze na prijatelja, ki si zeli nje- izjavah.« Potem mi je začel po-nega .posnetka. Dan ze gre v zaton jasnjevati, da so bili dopusti, da in nas piknik se Miza koncu. Tov. takrat težko dobi kak članek, Miklavčič, ki je ves ta c as pridno kvečjemu gole obljube. »Sam pa pomagal *ri navezovanju prija- vendar ne morem napisati kar teliskih odnosov med mladino ene vso šteivlko«, je še dostavil. Pri-in druge strani sedaj s težkim sr- znam, da mi je bilo kar malo ne-cem priganja nase goste na odhod, ugodno, ker smo v času dopustov
Imam občutek, da tudi naš prevozni park zadnje čase ni povsem v redu. Skoraj vsak teden je vsaj en dan pokvarjen ikombi, ki vozi člane v obrat II in obratno. Nekoč smo že spraševali, kaj za vraga je s tem kombijem, pa nismo dobili odgovora. Celo ODS je postavil to vprašanje, pa verjetno tudi ni dobil odgovora.
Baje so obtičali v Postojni tudi mladinci, ko so se vračali z izleta. Nič ni pomagalo vse prizadevanje, da bi naš slavni avtobus spravili do Kranja. Morali so telefonirati po drugega, kar seveda ni niti prijetno niti poceni.
Ce omenim še osebna avtomobila, ki tudi večkrat zatajita, potem je nekje že jasno, da bo prevoznemu parku treba v prihodnje posvetiti več pozornosti, kot smo jo doslej.
Vsak dan znova ugotavljam, da
Vidi se jim, da se jim ne da s pr e- res b0]j .navdušeni za izlete, žaba- smo res reveži. Doslej smo na
,. in še nekaj pripomb
(dalje s 7. strani)
dinske organizacije, in tudi nisem trdil, da je nedelavna. Če pa že tov. Praprotnik omenja neka dela, potem bi bilo prav, če bi jih
Na Krvavcu
mladina Tekstilindusa ob pomoči sindikalne podružnice v podjetju.
Ze na vrhnji postaji žičnice se oglasijo za dobrodošlico veseli zvoki harmonike. »Kakršen sprejem, takšen sen», pravi star pregovor, kar tudi povsem drži.
Mladi gostje so bili hvaležni za prijetne občutke, ki so jih dobili, tudf naštel, saj bi bila ostalim ko so iz ravninske hrupne po-hra- članom kolektiva dokaz, da mla-jine prihiteli med molčeče in pri- dina le ne misli samo na izlete jazne vrhove Kamniških Alp in	jji plese.
doživeli topel sprejem, ki so jim	.
ga tukaj priredili nepoznani, ven- Tov- Praprotnika bi opozoril, da dar dobrosrčni prijatelji. Po krat- njegov stavek, ki pravi: »MENIM, kem pomenku sprejmemo goste v JE ŽE PRIŠEL ČAS, KO BI sv o ; o sredino ter juh preko skal LAHKO PRENEHALI PETI HVAL-in korenin vodimo do našega da- NICE TISTIM, ZA KATERE SE našnjega bivališča. Merkurjeva SPLOH NE VE, KAKO SO PRE-koča^ kat gostitelj vse te pisane žlVELI LETA OD 1941 do 1945, množice se veselo smehlja v sonc- KASNEJE PA SO SI S KOMOLCU " pripeki. Koma; prispemo do CI UTRLI POT DO »SLAVE«, V koče, že se iz nje oglasijo zvoki polke, turista., rokenrola in medi- V sona. Nihče ne misli na utrujenost; vse se kmalu veselo vrti. Mala Jacqueline že uči nekoga od naših medisona. Vendar fantu to ne gre
kaj prida »od nog» in se ji raje Kot bi trenil, bo poletje
lepega Krvavca, da ne bi se hoteli Ve, kopanje in podobno, čeprav zapustiti naših gora.	bi bilo prav, da bi tudi takrat
In tako je za naše goste minil uredniku pomagali s prispevki. V še en lep dan bivanja pri nas. bodoče zato predalgam, da ne pu-21 dni ni tako malo, vendar so stimo v času dopustov urednika rekli, če človek preživi tako pri- na cedilu. jetne ure med prijatelji, da je čas mnogo mnogo prekratek.
ta
KATERI ZDAJ MIRNO »SPIJO« ni na mestu.
Tov. Praprotnik se verjetno ne
Malo se moram tokrat dotakniti naših šahistov, ki so morali oddati prehodni pokal v Preboldu. Kar slutil sem, da se bo to zgodilo, pa sem jim ga zato hotel malo očistiti. Našel sem ga v omari za športne rekvizite v »Podmornici«, kar je sicer čisto v redu. Ampak da bi vi videli,
.	. .	. , . o , . , kakšen »red« je v tisti omari. Vse
zaveda, da je v taki pavsalm ob- križem je stIa^eno v predale, brez
hki to težka obdolzitev elanov vsak reda m pregleda. V istem
predalu, kjer sem našel pokal, so poleg drugih trofej, ki so jih naši športniki zbrali na raznih tekmovanjih, strpane še copate za tenis, razne žoge, boksarske rokavice, umazani dresi, mrežica za namizni tenis, šahi, nogometni čevlji in še in še.
Rečem vam, prava ropotarnica. Izgleda, da »Podmornica« še vedno
mi dokazi, za katere ljudi gre. posebno s strani človeka, ki se je takrat komaj rodil. Je pa dejstvo, da kaj radi očitajo in kažejo na slabosti tisti, ki tudi sami niso veliko vredni.
Nič nimam proti pametni in konkretni kritiki ali obrambi, ker je tak način v korist vsem. Sem
Proti frazam in nejasnim nima svojega gospodarja, če ga očitkom ker od tega me more pa ima, pa mora biti to kaj čuden biti nikakršnih koristi in uspeha. patron> da tako »lepo« skrbi za PETER GUNČAR red v svoji hiši.
primer prenašali sliko obrata II iz sejne sobe upravnega odbora v sejno sobo delavskega sveta in obratno, ker za dve pač ni bilo denarja, sedaj pa smo začeli prenašati tudi sliko maršala Tita, ker nam očitno tudi teh manjka, za nove pa verjetno tudi ni denarja. Če je zadeva že tako daleč, potem nam res slabo kaže. Če pa je po sredi kaj drugega, potem je skrajno malomarno in neodgovorno, da tisti, ki je Titovo sliko odnesel iz sejne sobe upravnega odbora le-te ne vrne na njeno mesto.
Enkrat pred leti, takrat je med nami še živel Komarček, je bilo govora o električnih urah, ki samevajo v skladišču. Takrat so prizadeti našli izgovor, češ: Ure ne moremo montirati, iker ne ustreza električna napeljava. Ko bodo položeni novi vodi, pa bomo to zadevo takoj uredili. Novi vodi so položeni že nekaj mesecev, na ure pa bodo po obratih verjetno čakali še nekaj let, kolikor se seveda ne bodo naveličali mojega čvekanja, ki ga mislim odslej nekoliko posvetiti — seveda v vsa-
ki prihodnji številki uram.
tudi tem L. C.
Čas je, da se pripravimo na zimo
ponudi kot učitelj polke. Po dveh, nami. 2e pričenjamo govoriti o treh poizkusih se mala Francozinja hladnih dneh in o začetku šolskega že vrti v ritmu polke kot preka- leta. September! Za 'gospodinjo Ijena Gorertka. Nasa dekleta pa ta najnapornejši in najdražji mesec.
za na manjše kose, «a čeprav nekdo
trdi, da je to res. Veste, vsega naenkrat nihče ne bo zdrobil, pozimi pa je vedno prepir v hiši, ho je treba iti ponj, kadar ga je treba
čas izrabijo in pridno pripravljajo Šolske potrebščine, ozimnica, kur- še drobiti. Drva naj bodo po
vse potrebno za \malico. čevapčiči, j aval Tri boleče tačke v našem že čebula, kruh, to 'je njihova trennt- itak napetem proračunu. Kako se na zaposlitev. Vendar ne za dolgo, lotiti teh reči, da ne bo preveč bo-saj je delo že pri kraju in naš leče? prijazni harmonikar nas že vabi na »rundo» polke. Sam piknik ozi- secev prej mislijo na jesen. Tiste, roma pečenje čevapčičev pa je v najskrbnejše, naroče premog in rokah našega Marjana. Ta z veli- drva že aprila. Ker vse nismo tako
možnosti suha že nasekana in zložena, da so pri roki .takrat, kadar •oče ali sin ne utegneta sekati. Tudi malo večji otroci naj pomagajo pri Nekatere gospodinje že večerne- pripravi 'kurjave. Mama naj opravlja le lažja dela. Grdo je videti, če mama vlači drva in premog, otroci
vsaj za trenutek spomniti tudi na šipe, ga nesimo pravočasno' k ste-naš.o klet. Če je vlažno in megle- klarju. Potrebno je tudi, da freno vreme, okno zapremo, brž ko gledamo, kjer nam utegne uhajati se vreme izboljša, pa ga imamo od- toplota iz stanovanja. Boljši je prtega. Kadar pa pade tempera- majhen strošek sedaj, kot odvečna tura pod ničlo, klet samo zračimo, poraba kuriva ali prezebanje. Zelo in to vsak dan po končanem opol- učinkovita in praktična reč je
danskem delu. 15 minut zadostuje, vendar takrat krompir pokrijemo s staro vrečo. V shrambi skrbne gospodinje stoje kot vdjaki kozarci in steklenice z vkuhanim sa-
trak iz penaste gume, ki se prilepi na okna in vrata ter tako odstrani prevelike reže med okni in vrati. Poizkusite in sami presodite ali je bil izdatek umesten! Predno
,	.....—o-	- ----- -■ — — -r----------	»»»	oče se pa samo grejejo. To je To je
ko vnemo razpihuje žerjavico na skrbne, vsaj zdaj pohitimo, da bo moško delo, zato naj ga opravijo ponos »noštilu». Delo mu gre kar dobro čimjprej polna drvarnica in klet. sami! Nič ne bo škodilo. če otroci ____________________________________
djem, zelenjavo in sadnimi sokovi, napoči zima pospravimo .in prezra-
gre kar dobro čimfprej polna drvarnica in klet. od rok, obenem pa lahko pokaže Premog kupimo -tak, ki je prime-vse svoje znanje, katerega si je ren za naše štedilnike in peči. Ni ’dl na podobnih »akcijah». Naši ravno najboljši ‘premog v preveli-gostje so z njegovim delom zelo kih kosih, ki ga maramo še drobiti
Oddali smo pokal
V nedeljo, 9. avgusta je bil v Preboldu moštveni šahovski brzo-turnir tekstilcev iz Slovenije in Hrvaške, ki ga je že drugič organiziralo Turistično društvo Prebold v okviru hmeljarskega praznika Savinjske doline. Zbralo se je šestnajst ekip iz dvanajstih podjetij.
Iz našega podjetja sta sodelovali dve ekipi. Kljub prizadevnosti dn nekaterim taktičnim potezam našemu prvemu moštvu brez udeležbe dveh najmočnejših šahistov (Škraba in Podgornika) ni uspelo obdržati prehodnega pokala, ki smo ga osvojili lani na prvem turnirju. Pokal je tokrat odšel v Varaždin, ker ga je osvojila ekipa »Varteksa«. Uspeh kljub temu ni slab, saj je moštvo zasedlo v zelo močni konkurenci častno drugo mesto. Druga ekipa je bila enajsta.
Organizacija turnirja je bila zelo dobra, le škoda, da je v nedeljo ves dan deževalo dn je tako pokvarilo številne druge prireditve, ki jih turistično društvo Prebold za ta praznik organizira poleg šahovskega brzotumirja.
A. M.
I trud vseh,
poletnih ki so e
mesecev m nabiranjem
sami!"Nie ne bo škodilo, ce otroci pripomogli k tej paradi. Saj greste v počitnicah, kadar ritnarijo okrog poleti radi, če le utegnete, 'Z otroci vas, da jim je dolgčas, poskrbe za ^ gozd po borovnice, jagode, .ma ...	—e in gabt
‘J1 Prlletn'° m j’.ri vl'%n se tlnerodno, če vas vaša našminkana kakšna trska ah češarek ^ lahko ln pre.Več modi oblečena soseda
cimo vse omare, iztep-mo posteljnino, pregledamo zimsko obleko in obutev, zašijemo kar je treba, odnesemo k čevljarju čevlje v popra-
JZri Z r	trskeJkješarke. V gozdu je lepo ,n	Nič vam JLj ne bo ga dne, ko nam kot pravimo »voda
že v grlo teče».
.	.	.	— »-----ir- -----» ------- ------- Še mnogo reči je možno nare-
pobere in naloži na voziček ter prezirljivo pogleda, kadar utrujeni diti do zime. Predvsem morate pripelje domov. Pa pustimo drvar- m popackanih rok prihajate iz matere poskrbeti za svoje otroke, moo, ki smo jo napolnili m se lo- gozda. Sama bo pozimi morala da jih ne bo zeblo na poti v šolo, trmo kleti m shrambe. Krompir, drago \plač,eMti industrijsko pri- da bodo imeli močne čevlje in zelje, juma zelenjava, pesa, repa pravljene sadne izdelke, vi in tople nogavice in rokavice. Tudi in jabolka Nekaj tega imamo na vaša družina pa se boste poceni za moža poskrbite, da vam bo vrtu, ostalo pa ku\pimo pri kmetu sladkali z lastnimi. To zalogo pa ostal čez zimo zdrav, ah" pa v trgovini z zelenjavo. Vse moramo tudi negovati. En pogled Ge boste, drage gospodinje, upo-TT mora r zdrav° m s“h.°>	dan v shrambo na police nam števale vsaj nekaj nasvetov, vam
kadar pripravljamo za zimo. Izlo- hitro Jove, kje je ,kaj narobe Če bo zima bolj prijetna in topla, cimo vse obtolčeno in nagnito! zamašek odleti, je to znak, da se Bodimo neusmiljeni! Poškodovano nekaj kvari, da vre. Če sproti p.o-nam le okuži in pokvari vse zdra- sežemo vmes, se da še marsikaj vo. Z vrta moramo spravljati le ob p.omagati. Poiščimo napako■ in suhem in sončnem vremenu. Kar vzrok, da bomo prihodnje leto ni popolnoma neoporečeno, dajmo pravilno ravnale. Seveda še ni vse na poseben kupček in porabimo kurjava in ozimnica. Tudi stano-sproti. Klet mora biti najprej čista, vanje moramo pripraviti za zimo.
zračna in primerno topla. Ne za- Če peč kadi, je sicer pozno za. po- Za obisk v bolnici din za darila phajmo okna v kleti pred hudim diranje in tudi pečarja homo se organizaciji ZB lepo zahvaljuje mrazom. Moramo se vsak dan težko našle. Če je kako okno brez Janez HAFNAR.
Mah
ZAHVALE
Tovariš Franc ZORČ ise lepo zahvaljuje organizaciji ZB za obisk in darila.