Ql^om
šit\ Domovi ima


NO. 181
SF1RET
V	iGUAGS ONLY
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 22, 1971
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
STEV. LXXII — VOL, LXXIf
Komunisti ¥ Mmh i muslimunskimi izroiill
Oblasti v ZSSR svare islamske verske vodnike pred zlorabo vere in verskih izročil za buditev nacionalizma.
MOSKVA, ZSSR. — V Sovjetski zvezi živi dosti muslimanov. Sovjetski režim jim v načelu jamči za versko svobodo, ne morda iz ljubezni do svobode vesti, ampak zato, ker je na svetu veliko muslimanskih držav, ki poznajo še sistem državne vere in so praviloma po svo-Jerrt globoko verne. Saj na printer Arabci na priznajo nobenega socializma, ako mu ni primešano nekaj naukov iz Korana.
Sovjeti imajo težave tudi z domačimi muslimani, ki jih je Koliko, cla imajo ob južnem robu ZSSR svoje sovjetske republiko! ki v njih še zmeraj prevladujejo muslimanske verske šego in navade. To komunistov ni Preplašilo. Da pridobijo musli-ntane zase, so velikokrat poma-gali vzdrževati mošeje, mavzo-le.ie, pokopališča in podobne verske svetinje, ker imajo tudi 2godovinsko važnost.
Tu se je v sovjetsko politiko Vmešala lokalna verska tradici-in iz vseh verskih spomenikov napravila po možnosti verska središča, ki gojijo ne samo muslimansko vero, ampak tudi Orodno zavednost. To ne gre ^°vjetski politiki v račun, ne zna ’■■pa pomagati. Preganjati ver-skih središč ji ne kaže, z njimi Zadovoljiti se pa tudi ne more, er so verska središča postala raji, kjer se zbirajo narodno 2avedni verski pripadniki. Za-jmkrat se režim zadovoljuje s ero, da vsako “zlorabo” verskih stavb zgodovinske vrednosti o-r° napada v svojem časopisju.
Novi grobovi
Anna Zaletel
Včeraj je nenadno umrla na svojem domu v Newburghu 90 let stara Anne Zaletel, roj. Po-chervina, rojena v Jurki vasi v Jugoslaviji, od koder je prišla v ZDA pred 70 leti, vdova po 1. 1953 umrlem možu Josephu, mati Josepha, Franka, Louisa, Ann Uichaker, pok. Simona in pok. Paula, 18-krat stara mati, 14-krat prastara mati, sestra Franka Chapmana (Wis.), Martina (Jug.), pok. Josepha, pok. Janeza, pok. Marije in pok. Frances. Umrla je bila članica SSKJ št. 150, SŽZ št. 15 in 01-„arnega društva pri Sv. Lovren-ju. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Avenue v petek ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
Kdo prireja demonstracije v kužnem Vietnamu?
saigon, j. viet. — Ako-
t'avno
so predsedniške volitve
akorekoč pred vrati, je voliv-° gibanje precej mlačno, avni in edini kandidat se na «d°dih redko pokaže, zato ^ ari jka predmet za oboževa-•le ali pa za demonstracije, ka-0r.je pač kdo usmerjen. Mor-2Ve tudi eden med vzroki, J*, j so demonstracije tako aJhne in zakaj se javnost ne eOi dosti zanje.
Opozicija, ki bi res lahko e ala režimu težave, so komu-
1)1 o j-j ...
ti se zaenkrat na voliv-' frontah še niso pokazali. 0rda so nanje poslali le svo-e izvidnice” v obliki študen-^vi terencev in aktivistov, vse Pa ne predstavlja množic.
Zunaj mest se ne čuti, da je
dan
volitev pred vrati. Demon-
acije niso potrebne za vse ti-
struje v opoziciji, ki pozi-
Jo volivce, naj ostanejo do-
a- Kako močne so te struje,
e bo videlo šele na dan volitev.
Večinoma sončno in milo. Naj-VlsJa temperatura do 70.
Hmh 201 ifii!pii©¥ imzm ponosi krajen i ¥ii|0 isreiposiliMisfjs
WASHINGTON, D C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da bo oktobra razdelilo novih 200 milijonov dolarjev iz sklada za zaposlitev v javnih službah mehom, predelom in okrajem, kjer je brezposelnost občutna in presega 6(/c. Preje je bilo iz tega sklada razdeljenih 600 milijonov dolarjev državam, mestom in okrajem.
Tedaj je bilo več pritožb, ds sredstva niso bila enakomerno in pravično razdeljena. Posebno župani velikih mest so se jezili, kar da je pomoč v prvi vrsti potrebna njim ne pa državam, ki jih uporabljajo po svoje in največkrat ne ravno v krajih, kjer je brezposelnost res naj-večj a.
Pričakujejo, da bo proti razdelitvi 200 milijonov v oktobru manj pritožb, ker bodo pri njej upoštevali pritožbe proti prvi delitvi. Dejansko je na razpolaga za razdelitev 250 milijonov, toda 50 milijonov bodo za enkrat zadržali v rezervi, če bi se pojavile kje res izredne potrebe.
Z razdeljenimi sredstvi lahko iižave in mesta najamejo ljudi različnih poklicev, kot se jim zdi najprimernejše.
Uvoz ubija imm e!ek.r?.n$ke industrp
Do nove gospodarske politike predsednika N i x o n a smo uvažali v ZDA 37% vseh televizijskih in 92% vseh radijskih sprejemnikov.
WASHINGTON, D.C. — Elektronska industrija je zrastla v ZDA in lepo napredovala, dokler ni prišlo do množičnega uv.a-žanja teh izdelkov iz tujine, zlasti iz Japinske, kamor so naše družbe elektronske industrije prodale svoje patente. Od tam so najprej same uvažale sestavne dele, ker je bila njihova izdelava cenejša v tujini kot doma, nato pa je prišlo do uvažanja že kar celih produktov in aparatov.
Tako uvažamo sedaj 37% vseh televizijskih sprejemnikov, 63G v^seh fonografov (snemalnikov glasu), 92% radijskih sprejemnikov, 96% zvočnih trakov in njihovih oddajnikov, 73% vseh radijskih in drugih zvočnikov, 90% vseh transformatorjev.
Izredno velik je še vedno tudi uvoz posameznih sestavnih delov za televizijske sprejemnike | ličine in druge elektronske naprave.
V primeru z elektronsko industrijo, ki jo tuji uvoz duši, znaša na primer uvoz umetnih vlaken le 11%, bombažnega blaga 12%, jekla 14%, volnenih tkanin 28%
29%.
Številke govore jasno, da je ameriško gospodarstvo s porastom cen svojih izdelkov izgubilo možnost uspešnega tekmovanja s cenejšimi tujimi, ki po kakovisti za domačimi nič ne zaostajajo, saj so včasih v nekaterih ozirih še boljši. Električna in elektronska industrija vidita možnost svoje krepitve v bodočih letih v izboljšanju sedanjih izdelkov, v izdelavi novih in v večji avtomatizaciji produkcije.
V glavnem velja isto tudi za vse ostale industrijske panoge.
8m PsOTiiIr® mlMm prekfk povišanja om petrolejskih žisfelta
WASHINGTON, D.C. — Sen. W. Proxmire, demokrat, iz Wis-consina, je pozval predsednika Nixona, naj pritisne na preklic povišanja cen gasolina in drugih izdelkov petrolejske industrije, ker so bile te objavljene tik pred zamrznitvijo. Te cene so “očitno inflatorične”, pravi senator, in jih je zato treba znižati na staro višino.
Zvišanje pri gasolinu znaša najmanj 2.3 cente pri galonu, kar znese skupno za vso potrošnjo v teku enega leta okoli 2.2 bilijona dolarjev. Povišanje ni stopilo v veljavo po zamrznitvi cen in plač 15. avgusta, od tedaj so se cene celo nekaj znižale, ampak pred zamrznitvijo. Tako pravne osnove za zahtevo po znižanju cen ni.
Sen. W. Proxmire sodi, da so petrolejske družbe zvišale cene svojim izdelkom pred zamrznitvijo na temelju vladnih informacij o dodelitvi uvoznih količin in odločitvi, da neizrabljene količine iz leta 1971 ne bo mogoče prenesti v IKo 1972. Če predsednik zdaj odloči, da je mogoče neizrabljene uvozne ko-iz
VOJAŠKA OBVEZNOST BILA PODALJŠANA ZA DVE LET
Včeraj je Senat sprejel zakonski predlog o podaljšanju vojaške obveznosti za dvte leti s 55:30 glasovom. Poskus odobritev predloga zavleči z neprestano razpravo je propadel, ko je Senat odločil razpravo o predlogu končati s potrebno dvotretjinsko večino 61:30.
WASHINGTON, D.C. — Po 75 dneh presledka je zakon o vojaški obveznosti zopet temelj za oskrbo ameriških oboroženih sil s potrebnim moštvom. Včeraj je Senat nepričakovano razpravo o zakonskem predlogu zaključil, ko se je za to izjavila dvotretjinska večina, 61:30. Takoj potem je glasoval o samem zakonskem predlogu in ga odobril s 55:30 glasovom. Zakonski predlog, ki je bil že preje izglasovan v Predstavniškem domu. je bil poslal predsedniku v podpis. Ta ga bo podpisal v najkrajšem času, ker je postalo očitno, da ZDA tak zakon vsaj za enkrat še nujno potrebujejo. Vojaške oblasti računajo, da bodo že 14 dni potem, ko bo novi zakon veljaven, poklicale v vojaško službo že prve vojaške obveznike.
in usnjene obutve
. 1ftt71	..	. , Od 30. junija letos, ko je stari
1. 1971 prenest, v pn-|zakon prenehal veliatii % bu
nodnje leto bo to samo _po seb, j poklican , vojaško službo noben
prisililo petrolejske družbe, da, vojaški obve2nikj bm so a
cene znižajo na prejšnjo raven. | izžrebani in pripravl;ieni njihovl
°~7	„ | seznami za vpoklic, kakor hitro
Zusni časopis Loolc | bi bilo to po zakonu možno, bo sredi oktobra | Podaljšanje zakona o vojaški prenehal.	I °bveznosti je bilo pred kongre-
WASHINGTON, D.C. — Ča-Js°m več kot pol leta. Predstav-sopi^ “Look” bo sredi oktobra | n^ki dom je predlog sorazmer-ustavljen. Pokopali ga niso ti-!no :naglo obdelal in odobril, te-skarski in režijski stroški, am-‘2ave Pa so nastale v Senatu, pak nove poštnine. Look je doi fam Je skupina senatorjev, nas-sedaj potrošil letno $4 milijone Pro^nikov vojskovanja v Viet-
Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu!
za poštnino. Pri novih tarifah bi moral plačati letno okoli $10 milijonov. Pri tem je polmesečnik že dosedaj delal z izgubo povprečno $5 milijonov na leto. Naj večjo korist bo imel od tega “Life”, ki je ostal sam na trgu velikih polmesečnikov. Look je imel okoli 6.5 milijona naročnikov.
Podjetje, ki izdaja LUOK, ne bo šlo v likvidacijo, se bo skušalo držati nad vodo s tiskom na drugih področjih, kjer je deloma že precej dobro vpeljano.
namu, skušala zakonu dodati določilo o končanju vojskovanja z določitvijo dneva umika ameriških oboroženih sil iz Indokine. Predlog je bil odklonjen, toda njegovi podporniki so prihajali z njim vedno znova in zavirali delo v Senatu.
Pretekli teden so nasprotniki ameriškega posega v Indokino znova poskusili uzakoniti določitev dneva umika ameriških oboroženih sil iz Indokine, pa so bili ponovno poraženi. Odločili so začasno svoj odpor ome-
jiti in omogočiti sprejem zakonskega predloga o podaljšanju-vo-jaške obveznosti v obliki, kot je bil dogovorjen na konferenci Doma in Senata. Manjša skupina je hotela sprejem predloga zavreti z neprestanimi govori v Senatu. Ta je njen načrt včeraj preprečil, ko je s 61:30 glasovom razpravo končal. Zakonski predlog je bil nato sprejet s 55:30 in posian v Belo . hišo predsedniku v podpis.
Zakon določa podaljšanje vojaške obveznosti za dve leti in ukinja odložitev vojaške službe študentom, v kolikor niso ti to ugodnost že uživali vsaj eno leto. Določa tudi zvišanje plač navadnim vojakom in naj-nižje plačanemu stalnemu oso-bju.
Načelnik senatnega odbora za oborožene sile J. Stennis je dejal včeraj po odobritvi zakonskega predloga v Senatu, da je preteklih 75 dni, ko vojaške obveznosti ni bilo, pokazalo precej jasno, da je ta potrebna, če naj dobijo oborožene sile ZDA v svoje vrste res sposobne ljudi. Ti se kot prostovoljci ne javljajo v zadostni meri, kajti vojaška služba je v zadnjih letih zaradi močne in obsežne protivojne propagande izgubila dober del svoje nekdanje privlačnosti za mlade ljudi.
I
Priljubljena pijača
Okoli 80% odraslih ljudi v ZDA popije povprečno na dan tri in pol skodelice kave. Ta ve-lnim
Iz Clevelanda in okolice
Pobiranje asesmenta—
Tajniki in tajnice slovenskih društev bodo pobirali asesment v petek, 24. septembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
Na obisku—
Prijazni rojak g. Jože Štrukelj iz Hulla v Quebecu je prišel v Cleveland na obisk k svojim znancem. Na stanovanju je pri g. Janezu Prosenu, na “kosti” pa pri prijazni Lundrovi družini. Med nami ostane še kak teden. Včeraj je v spremstvu g. Adolfa Lundra obiskal urad Ameriške Domovine. Že sedaj se vsem lepo zahvaljuje za prisrčno gostoljubje, katerega je deležen, posebno ge. Angelci Pozelnik z Waterloo Road, še veliko zabave v našem mestu!
Seja—
Društvo Carniola Tent 1288 T.M. ima svojo sejo v nedeljo, 26. septembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue, v starem poslopju.
Zahvala—
Društvo sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. se najlepše zahvaljuje vsem, ki so se udeležili proslave petdesetletnice obstoja društva. Prijazen obisk—
Včeraj sta obiskala urad Ameriške Domovine in si ogledala njeno tiskarno č. g. Anton Jakoš, župnik fare sv. Mohorja in Fortunata v Žužemberku na Dolenjskem, in njegov brat g.
! Peter Jakoš iz Clevelanda. Č. g. Jakoš se je udeležil nedavne posvetitve Slovenske kapele v Washingconu, nato pa še malo potoval po tej deželi. Prijazni gospod župnik je bil prijetno presenečen nad lepo urejevanim dnevnikom in nad požrtvoval-delom za slovensko stvar.
Ija večinoma za pijačo in jo j Koncem tega tedna se vrne na manjka redko pri kakem obedu [svojo drago mu faro. Hvala za ali večerji, je pa vendar tudil obisk in srečno pot!
važno poživilo.
Angleške polifične skrbi in težave
LONDON, Ang. — Konec političnih počitnic je na vid-ku. Kmalu bosta obe vodilni stranki imeli svoji letni zborovanji. Političnemu vrvežu bodo odprta vrata, toda znotraj vrat vlada - prazen prostor!
Mislimo na tak prostor, ki ne spodbuja človeka, da bi ustvarjal nove politične ideje. Ravno te so Angliji bolj potrebne kot kdajkoli, akoravno je dežela postala država drugega razreda, ki glavno mednarodno trojko lahko le opazuje in filozofira ob napakah, ki jih trojka dela. Za Angleže je namreč zunanja politika umetnost, ki si jo je mogoče vsaj prisvojiti z opazovanjem in praktičnim udejstvovanjem, ki traja desetletja, navadno pa tudi dolge rodove. Pa še takrat dela človek velike napake. Narod v tem pogledu ni nič boljši od človeka.
V Angliji se na primer čudijo, kako to, da ne morejo ustvariti pogojev za mir v Severni Irski. Saj so vendarle par stoletij kar spretno krmarili s svojim imperijem. Kjerkoli so bili, so pustili za
seboj politične, gospodarske, kulturne sledi, ki se še danes ne dajo zatreti ali izbrisati. Na Irskem tega cilja ni mogoče doseči, kako vendar to?
Pri iskanju odgovora na to vprašanje, so Angleži ponovno odkrili, da so tudi oni delali velike napake v svoji kolonialni politiki, ki njihove posledice še danes morijo svet. V luči zgodovine je bila na primer likvidacija njihovega indijskega imperija ponesrečena zadeva. Na prostoru, kjer se je nahajal ta imperij, sta že sedaj dve fronti, kjer niti optimisti ne morejo pričakovati, da bi zavladal trajen mir. Sta to fronti med Indijo in Pakitanom radi Kašmirja in fronta med vzhodnim in zahodnim Pakistanom, ker vzhodni Pakistan vztraja na zahtevi, da postane neodvisna država. To je šele začetek front.
Na indijskem prostoru se razvijajo nove narodnosti, ki lahko preko noči dobijo apetit po samostojnosti. Vsaka taka želja lahko rodi ne eno, ampak kdo ve, koliko front. V tem pogledu je imela Francija
več sreče. V svojih kolonijah je tako dobro zacementirala francosko kulturo, da je še danes ne morejo zatreti najbolj ostra trenja med Parizom in nekdanjimi franco-skomi kolonijami. Še celo bivše partugalske in španske kolonije v Latinski Ameriki se ne grizejo med seboj tako hudo, kot se nekatere nekdanje britanske kolonije. Kako to
Tako imenovano irsko vprašanje je postalo za Anglijo prava mora, ki ima nekatere neprijetne posledici. Goni namreč Angleže v posebne vrste izolacionizem. Ni to take vrste izolacionizem, kot ga je poznala Amerika in ki sili vanj sedaj znova vsaj deloma. Je to družabni izolacionizem, ki daje tujim narodom vse pravice, le ene pa ne, da bi bile tuje narodne družbe enakovredne z angleško. Ta angleški izolacionizem je bil v tem stoletju že na izumiranju, sedaj se pa zopet pojavlja. Ni nevaren za mednarodno življenje, ker mu manjka nekdanje gospodarske podlage, je pa neprije-
ten v toliko, da onemogoča Angležem poglobitev v tuje narodne miselnosti. Jih sicer kolikor toliko dobro razumejo, toda vživeti se pa vanje ne morejo, ker smatrajo angleški način življenja za neprimerno boljši od načina življenja katerekoli druge vrste.
Zato se na primer Angleži bojijo, da bodo z evropskim blagom in z evropskimimi pobudami vdrle v njihovo miselnost tudi ideje, ki so jim sedaj tuje in ki jih ne marajo. Evropska gospodarska skupnost bo v naših očeh le velik gospodarski prostor, za Angleže bo pa to pomenilo tudi konec prirodne morske pregrade ob Rokavskem prelivu. Kaj lahko v Angliji nastane, ako ne bo več te prirodne pregrade. Ali se ne bi moglo zgoditi, da ne bi evropske ideje, ki pridejo preko preliva, zahtevale v Angliji pravico do ravnopravnosti? To je za navadnega Angleža nekaj nerazumljivega, celo angleški inteligent to težko razume.
Zato sta irsko in EGS vprašanje taka mora za povprečnega Angleža.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Senat je na izredni seji sprejel resolucijo, v kateri poziva predsednika republike, da, ker volitve z enim samim predsedniškim kandidatom niso po volji ljudstva, naj te odloži in pooblasti predsednika Senata, da pripravi nove. Predsednik republike Van Thieu se k tej resoluciji še ni nič izrazil.
BEOGRAD, SFRJ. — Danes je priletel sem na “prijateljski” obisk glavni partijski vodnik Sovjetske zveze Leonid Brež-njev. Josip Broz Tito ga je pričakal in sprejel na letališču. Brežnjev je vodnik Komunistične partije ZSSR,, ne državni, pa so ga vendar v Beogradu sprejeli tudi kot predstavnika in vodnika ZSSR.
SAIGON, J. Viet. — Ameriški B-52 bombniki so danes izvedli obsežen napad na rdeče postojanke v severnem delu Demilitarizirane cone in delno še preko nje v Severnem Vietnamu. Hanoi trdi, da je pri včerajšnjem napadu sestrelila protiletalska obramba dve ameriški letali, kar pa ameriško poveljstvo v Saigonu zanika.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y — Včeraj se je začelo 28. zasedanje glavne skupščine ZN. Za njenega predsednika je bil izvoljen zunanji minister Indonezije Adam Malik.
Plašč zastonj—
Potrebna ženska dobi v uradu AD zastonj še dobro ohranjen siv zimski plašč št. 16.
Ford bo razširil livarno v Brook Parku
Ford Motor Company je včeraj objavila, da bo razširila livarno v Brook Parku in prenesla tja vlivanje motorjev za Pinto avtomobile, ki jih sedaj uvažajo iz Fordovih tovarn v Evropi. Nov del livarne bo končan prihodnje leto in bo zaposljeval 575 delavcev.
Trgatev—
Zelena dolina vabi v nedeljo, 26. septembra, na trgatev grozdja na svoje prostore na Baker Rd. Za zabavo bo igral orkester Sonet.
Končno dobi Amerika svoj konzulat v Leningradu
WASHINGTON, D.C. — Amerika in Sovjetska zveza sta se že i. 1964 sporazumele, da Amerika lahko odpre svoj generalni konzulat v Leningradu, Sovjetska zveza pa v San Franciscu. Moskva je pogodbo ratificirala šele 1. 1968. Od takrat do sedaj so se vlekla pogajanja za uradne prostore.
Sedaj jih je Amerika dobila v neki socializirani plementa-ški palači v Leningradu. Bo pa morala plačevati najemnino, kajti palača je državna last. Bodoči generalni konzul v Leningradu Mr. Gleysteen je že v nekdanji ruski prestolici in skuša prostore čim preje spremeniti v porabno stanje.
Ameriška Domovimi
1 VT I 1/IC- 1 V— I M » Vil
C117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: j $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for ? months Canada and Foreign Countries:
j $18.«Q per year; $.9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
«^f|§|yo83	No. 181 Weds., Sept. 22, 1971
Kitajska in mednarodno gospodarstvo
Napovedan obisk predsednika Nixona je sprožil tudi vprašanje, kaj naj mednarodno gospodarstvo pričakuje od Kitajske, kakor hitro se bo nekoliko bolj odprla zunanjemu svetu. Prvi vtis je bil seveda optimističen. Ako si je kapitalistična Amerika urtla pot v Peiping, zakaj ne bi skušal priti tja tudi mednarodni kapital, saj so se posamezni poskusi že obnesli, njim pa lahko sledi kitajska zunanja trgovina v velikem obsegu. Kako velik je lahko tak obseg, tega si niti predstavljati ne moremo, saj je Kitajska dežela s 700 milijoni potrošnikov.
Letos so se vsuli že celi tropi “turistov”, v resnici pa na pol trgovskih potnikov v Peiping. Veliko dalje jih kitajska policija ni pustila. Sicer bi jim bil pa vdor v notranjost dežele le malo koristil, kajti vsa kitajska gospodarska podjetnost je še zmeraj osredotočena v Peipingu. Redka so podjetja, ki so zunaj Peipinga in lahko trgujejo s tujino. Trgovski izletniki so se kmalu začeli na tihoma vračati v svobodni svet z ugotovitvijo, da na Kitajskem ni vse tako, kot si predstvaljajo.
Tisti, ki so znali gledati, so hitro opazili, da Kitajci niso taki, kot jih slika propaganda, pozitivna ali negativna. Vkljub velikim prekucijam, ki so jih doživeli v tem stoletju, se njihov narodni značaj od preteklega stoletja ni veliko spremenil. Edina večja sprememba, ki se je izvršila, je v tem, da družinske vezi niso več tako trdne, kot so bile, niso pa tudi tako zrahljane, kot bi kdo pričakoval.
V par letih kulturne revolucije se je res godilo marsikaj, česar bi človek ne smel pričakovati od naroda s tako staro kulturo, kot je Kitajska. Toda to je bila prehodna doba v nekaj, kar se potem ni zgodilo. Sedaj se življenje vrača v stare kolesnice, toda znova popplnoma vtiriti vanje se pa ne bo dalo več. Vse to seveda vpliva tudi na kitajsko gospodarjenje.
Revščina je Kitajce naučila skromnega življenja, navadila jih je na disciplino, vzela jim je vero v skokovit napredek življenjske ravni, ni pa v njih ubila smisla za duhovno življenje. Na to struno brenka tudi sedanji Maov režim, ki je menda edini na svetu, ki postavlja vrednost duhovnega življenja nad vrednost materialnega. Mao uči, da materialno življenje nima druge naloge, kot da služi za podlago duhovnemu, ki mu pripada prvo mesto na svetu.
Ta politična filozofija Mao Tsetunga in njegovo oboževanje duhovnega življenja sta iz kitajskega potrošnika napravila novo bitje, ki ni podobno naši potrošniški miselnosti. Kitajski konsument ni zahteven, se tudi ne upira, ako režim določa meje njegovemu življenjskemu standardu. To izredno lajša kitajsko gospodarsko politiko. Komunističnemu režimu ni treba skrbeti za veliko izbiro blaga, za hitro menjavanje vzorcev, za modo in njene zahteve, za vse stanovanjske udobnosti, za novotarije na zabaviščih, za pestre kulturne programe itd. Tujec, ki pride na Kitajsko, to hitro opazi: trgovine so založene z enakim ali pndobnim blagom, izbira je dolgočasna, toda kupci so zadovoljni. Glavno jim je, da je blago poceni in da je kolikor toliko trpežno, kolikor to pač nizke cene dovoljujejo.
Pri taki miselnosti povprečnega potrošnika sesveda ni težko organizirati primerno proizvodnjo in omejiti uvoz na to, kar je res neobhodno potrebno. To omogoča režimu organiziranje proizvodnje, ki zadostuje za domače potrebe. Za kritje potreb je potreben le primeroma majhen dodaten uvoz, ki ga je lahko pregledati in pravilno usmerjati. To so prvi uvideli Japonci, ki so začeli zalagati kitajski trg s cenenimi predmeti dnevne rabe po ugodnih plačilnin pogojih.
Kitajci spadajo med najbolj vestne dolžnike na svetu, pri njih človek ne zgubi denarja, pa dosti tudi ne zasluži, ker znajo pritiskati na cene. V vsem tem tiči razlog za primeroma majhen uvoz. Blago za vsakdanjo rabo kitajska industrija že sama proizvaja, ne odlikuje se z modernim videzom, zato pa ni drago. V izvozu Kitajska še ni našla svoje prave smeri. Zaenkrat se peča le z izvozom industrijskih surovin, njeni industrijski izdelki se le redko pokažejo na svetovnih trgih. V industrijski opremi so Kitajci šele začetniki.
Kje kupujejo kitajski kupci? Najrajše gredo na Japonsko. Tam najdejo vse, kar rabijo. Je vse narejeno in prirejeno po njihovem okusu, ni drago, je razpoložljivo v zadostni izbiri, plačilni pogoji pa niso hudi. Zato bo japonski izvoz na Kitajsko dosegel najbrže že letos prvi bilijon dolarjev. Kako majhna je v tem pogledu menjava blaga med Jugoslavijo in Kitajsko, se vidi po tem, da je lani dosegel jugoslovanski izvoz komaj $16 milijonov, letos pa upa, da bo dosegel $20 milijonov. Da bi se kdaj približal izvozu drugih evropskih držav, zaenkrat še ne sme upati, pa je vendarle poslal Tito svojega trgovskega ministra v Peiping, da se pogovori o “živahnejši” medsebojni trgovini.
Zelo se trudijo za kitajski trg tudi Angleži, ki imajo nekaj uspeha, njim sledijo Nemci, za njimi pa Francozi in Italijani. Le tovariši iz Moskve so zaostali daleč za vsemi temi, pa so bili nekdaj na prvem mestu. Ameriški izvoz na Kitajsko je bil do sedaj le priložnosten, šele sedaj so odpravljene formal-
no-pravne ovire za direktne kupčije brez vmešavanja federalne administracije. Kitajci se bodo naravno zanimali le za industrijsko opremo in druge stroje; za blago, namenjeno vsakdanji rabi, bo pa med kitajskimi kupci malo interesentov. Jim je naše blago predrago in preveč “moderno”. Zato bo Nixonov obisk prinesel naši deželi ploho besedi, pa malo poslov. Posli pridejo šele pozneje, ako jih ne bo zamešala mednarodna politika.
m

BESEDA IZ NARODA
m
se narti še luna in zvezde čudijo, odkod smo pi -šli.
— Lete- je šlo precej naših rojakov nc. razne obiske, nekaj jih je šlo :od po Ameriki obiskat svoje znance in sorodnike. Mnogo jih je šlo tudi v stari
J frXORAVITON« S HRIBA
Joliet, 111. —- Jesen je že blizu. Ker je dostavljenje pošte zadnje čase bolj in bolj počasno,
kreditne družbe kmetijskih organizaciji? Ali res ne morejo storiti ničesar drugega kot le ugotavljati, da imajo premalo denarja? Morale bi znati obračati kmečki denar, pa bi ga bilo več.”
Tako poročilo o gospodarskih in drugih zadevah tam. Nebes najbrž še ne bo kmalu v Titovi tovariški družbi.
Citateljem Ameriške Domovine iskren pozdrav!
Tone s hriba
Kulturni program v SOH v Euclidu
EUCLID, O. — Slovenci smo kraj. Posebno tisti, ki imajo veseli ljudje in prijatelji kul tam še živeče bližnje sorodni- turnega d el o v a n j a. Posebno ke. To je lepo. Taki obiski po- nas veseli petje, priljubljeni pa življajo vezi med sorodniki, znanci in prijatelji.
— Omenim naj še, da Nick je prejel pred kratkim od nje-
so še odrski nastopi in kultur-no-zabavne prireditve. V nedeljo, 3. oktobra, bo v Slovenskem društvenem domu na Re-
gove nečakinje nekaj izvodov(cher Avenue skupni nastop “Dol. lista”. Prinesel jih je to Slovana, Zarje, Naše zvezde, pot s seboj k Juretu in pokazal Krožka št 2 SNPJ, Dawn Cho-nam raznih vesti in poročil o ral Group, Baton Twirlers SŽZ tem in onem. Rekel mi je, naj [in Euclid Barbershop. Spored času. Jesen ima začeti 23. sep- jih omenim v naši Ameriški | bo trajal okoli dve uri, bo za-tembra. Čudno je res, kaki ‘ko-1 Domovini, ker bodo gotovo nimiv, zabaven, pa tudi prije-vači’ delajo zdaj vozila, s katero mnoge naše belokranjske roja-ten. Pisan po sestavi nam bo
nekam zanikrno, boste te vrstice čitali gotovo že v dneh, ko bo jesenska sezona ‘uradno’ nastopila po v koledarjih označenem
se pošto prevalža. Bi skoro re- ke zanimale. Posebno mi je na-
kel, da so nekdanji “postiljoni” hitrejše prevažali pošto sem in tja iz Metlike v Karlovec, Črnomelj, v Novo mesto in v druge kraje. No, pa kaj naj zabavljam, ko nič ne pomeni in nič nc zaleže. Omenim naj pri tem le še, kako moj stari kolega Nick na vse to gleda in kako on ocenjuje sedanjo poštno postrežbo. Ko smo sedeli v ponedeljek, na dan Delavskega praznika na Juretovem vrtu, smo o tem govorili. Nick je pravil, da je dobil pismo od nečakinje iz starega kraja. Sedem tednov je vzelo, odkar je bilo poslano, da je prišlo do njega. Pikro je pristavil:
“Saj, če bi ga polžu na hrbet privezali, bi ga preje prinesel!”
Zasmejali smo se njegovi pripombi. On pa je šegavo pogledal Baro in še dostavil:
“Dobro je, da nisem več mlad fant, ki bi čakal na pisemca ljubice! V takem slučaju bi mislil in sodil, da se je ljubica v koga drugega zaljubila ...”
Bara se je tej pripombi tako zasmejala, da se ji' je sapa zaletela in se je komaj odkašljala. Tudi Jure in jaz sva se smejala. Presneti Nick še vedno kakšno pogrunta, da ni nam dolg čas.
* DRUGIH NOVIC je tod o-krog vedno dosti. Navadno vedno enakih. Radi divjih avto-voženj po cestah je vedno dosti nesreč. Voznikom se mudi. Le kam? Na drugi svet menda.
Na društvenih poljih se še vedno dobro gibljemo. Agilni in delavni društveni odborniki še vedno pridno agitirajo in prido-vajo nove člane v društva in jenote. To je hvale vredno in dokler bo tako zanimanje, bodo društva in jednote še vedno rastle. To so tudi tiste vezi, ki bodo naše prihodnje rodove držale skupaj. Morda ne prav vsi, mnogi pa upajmo, da bodo u-poštevali geslo: kar je bilo dobro za naše očete in matere, bo tudi za nas. To je previdnost, da se zavarovan za slučaj nesreč ali smrti pri dobrih domačih organizacijah.
V drugih , zadevah so nastale malo drugačne razmere. Tistega nekdanjega veselega sloven skega razpoloženja, kakršno je bilo pred 50 leti in več, sicer ni več tako glasnega. To pa prinesejo časi novim rodovom. Vsak rod kolikor toliko vodi vozila svojega življenja in njihovega časa po svoje. Včasih smo vozili konjske vozove in dirigirali konje z vajeti, kam naj krenejo in teko. Zdaj pa sedimo za okroglimi avtomobilskimi kre-talniki in vozimo še vse hitreje, kakor pa je vozil včasih Elija nad oblaki. Kadar pa nas dobre kapljice razgrevajo pod kapami ali klobuki, pa frčimo, da
ročil, naj omenim tole:
“Da meso je zdaj v starem
vsem z veselje in zadovoljstvo.
Po sporedu bodo postregli z okusno večerjo, ki jo bo pri-
kraju kakor zlato, tako da je'pravil Gospodinjski odsek Do-drago.” Nato mi je pokazal vest ma. V zabavo in za ples bo o vsem tem. Poročevalec pravi:'igral joe in Lou Luzar orkester “Lani poleti sem se šel me-joc[ g.30 do 11. zvečer, sarja, bil sem gospod, ker so me Vstopnina je $1.50, samo za vsi tako klicali. Se zdaj mi zve-|pies pa i.oo. Vstopnice si lahni v ušesih. Gospod, po čem je l0 nabavite pri Chucku in Ber-tisti kos mesa, ki visi za va-h^i Starman v klubovih prosto-šim hrbtom? Ali pa. Gospod, au pa pri članih skupin, ki
sodelujejo pri sporedu. Seveda jih lahko dobite tudi pri di-
ali imate jetrca?” In podobno.
Odtlej se je obrnilo kolo časa, meso se je nekajkrat podra- rektorjih SDD.
Vsi prijazno vabljeni!
Joseph Trebeč
f^manje I žalostni laleri božji v Frank
žilo in vrst v mesnicah ni več.
Vsaj ob običajnih dnevih ne, kot je bil dan prejšnjega tedna, ko sem se sprehodil po mesnicah dolenjskih občinskih središč. Pa kaj bi našteval. V vseh! mesnicah sem naročil četrt ki-j
lograma govedine s kostmi.I CLEVELAND, O. — Časi (1 kilogram znaša v naših ame-|postajajo težji in težji. Niso riških merah 2 funta in 205 ti-lsamo telesne dobrine; ki jih
so cink funta.) Vedno sem zra-'mnogim že manjka, bolj 'in ven se dejal: Naj bo od stegna bolj ge pozna! da zginjajo tudi
Za •*U °' ’	[duhovne dobrine, da se pre-
(Četrt kilograma je malce obračajo vrednote, da človeška nad pol funta teže. Sedanji di- družba in posamezniki marsi-nar, novi ^ menda velja nekaj kdaj stojimo pred dvomi, za nad 6 ameriških centov.) Ome- katere nikdar nismo mislili, da njam to za tukajšnje čitatelje, bj nas m0gd zajeti. Toda so nas kaj stane zdaj tam meso.	in čiovek v takem stanju rad
Poročevalec omenja: “V Bre-beži v samoto, kjer na preprost, žicah sem odštel za 353 gramov, SVoj način skuša uiti tegobam kosti je bilo 103 grame, bil je jn se približati tistemu svetu slab kos mesa, 7 dinarjev. V na-^od nekoč, ki je na duhovnih o-ši ameriški teži malo nad pol snovah trdno stal.
funta tistega mesa in kosti. In! rp ,■	.	.	,
,	,	Tudi romanje je beg v samo-
ce vzamete, da dinar zdaj velja1. . v ,.	-
,	’ x	J J to, je zelja po srečanju z mi-
malo nad 6 centov, bi to prišlo	, J. ,
, ,	^	, rom. Delajmo, kar hočemo, ce
nekako za tistega dobrega pol
funta okrog 42 do 44 centov. Cel funt po tem računu pa nad
smo še tako uspešni v svojem pehanju, na dnu srca ob vsem blesku zunanjosti v vsakem
80e. To pove, da meso je tam L, . sedaj dražje kakor pri nas v A- d()veku najbolj gon osnovna meriki. Ali imajo tamkaj pa ze^a doseči niir. tudi take dohodke kakor pri' V nedeljo, 26. septembra, po-nas v Ameriki? Računi in pri- romamo v Frank, k žalostni merjave o tem povedo, kaj sta- Materi božji, že nekaj let Dru-ne tam življenje zdaj in kako štv0 slov. protikom. borcev prise godi ljudem tam.	jhrani to nedeljo v letu, da se
Zanimivo je tudi poročilo o sP°mni vseh, ki so v letih stra-posojilih kmetom. Neki Jože zgubili svoje življenje. M Petek poroča: “Za privarčeva- samoti človek lažje podoživi ni denar dva dinarja kredita in Preteklost, onostranost, je bliž-da banke obračajo kmečki de- ^ in v miru Preprostega sveti-nar.” Potem pa omenja dalje: šča čl°vek mnogo iskrenejše o-“Po pogojih, ki so jih določile :brača strani zgodovine kakor nekatere banke, so posojila hu- v vsakodnevnem vrvežu.
do breme za kmete, zlasti še,
In morda nikjer tako kakor
če so velika. Kmet mora imeti na takih krajih čuti človek ti-30% potrebnih investicijskih sto veliko misel: duh večno ži-sredstev in jih vložiti v banko. vi. Za večno se zapro oči, umr-Posojilo mora odplačati v celo- i6!° obrazi — duh pa ostane, ti, torej tudi tisti del, za kate-l Vredno je ob tej misli obsta-rega je vnaprej položil denar, ti- V tem hudem času še poseb-Njegov polog ostane v banki no potrebno. Že zavoljo tega je še eno leto potem, ko je vrnil vredno iti na romanje. Naj bi ves dolg.” Poročevalec razlaga se vsak, ki more, odločil za to druge podrobnosti o takih po- pot, in v tistih nekaj urah čutil, sojilih. Razvidno je, da banke da človek z večnostjo in mirom so previdne. Teža odgovornosti lahko govori tudi še danes, čepa pada na posojila kmetom, prav je vse videti tako bedno Poročevalec še dostavi:	in mnogim že nepotrebno.
“Bančniki so to dobro izra-! Srečajmo se spet v tisti čunali in znajo prepričevati majhni cerkvi, vsak se bo boga-kmete. Kaj pa delajo hranilne tejši vrnil. varel Mauser
Župnija sv. Križa v Bridgeport začne graditi novo cerkev
BRIDGEPORT, Conn. - Žup-Ijani Sv. Križa se pripravljajo na slovesno kosilo v nedeljo, 3. oktobra 1971, ob 5.30 popoldne v restavraciji Frederick’s v Farifieldu, da s tem primerno proslavijo začetek graditve svoje nove cerkve, ki bo stala v mestu Fairfield. Zemljišče o-mejujejo ceste Morehose Hwy., Tahmore Drive in Short Hill Lane. Ob 5. popoldne v nedeljo, 3. oktobra, bo “ground breaking” na zemljišču, nato pa slovesno kosilo. Navzoči bodo razni cerkveni in civilni dostojanstveniki poleg župljanov in prijateljev.
Prvotna cerkev sv. Križa je bila zgrajena leta 1915. Župnijo je ustanovil č. g. Mihael Golob. Župljani so tedaj bili izključno Slovenci, ki so se bili naselili v zapadnem delu Brid-geporta. Z teku, naslednjih let so sp , jim pridružili tudi nekateri Hrvatje in Slovaki. Duhovniki, ki so razen č. g. Goloba delovali pri Sv. Križu v teh letih, so Stephen G. Vitka, dr. Andrej L. Farkaš, Milan Hlebš in Alojzij Tomc. Sedanji župnik č. g. Alojzij Hribšek je prišel v župnijo 24. januarja 1967 in bil imenovan za župnika v oktobru leta 1969. Župnija je praznovala zlati jubilej prve sv. maše 26. maja 1963.
Mestna oblast v Bridgeportu je zaradi načrtov za obnovo tega dela mesta odkupila cerkveno posest na 450 Pine St. in s tem župnijo prisilila iskati nov kraj. Tega so našli v bližnjem mestu Fairfield. Nova cerkev bo predvidoma končana v teku leta 1972.
Vstopnice za župnijsko kosilo si ljudje lahko nabavijo pri predsedniku odbora za vstopnice (Stephen V i r a g, 1176 Black Rock Turnpike, Fairfield) ali v župnišču.
Mary Balgach
-----o------
Prof. dr. Jože ¥eilkoii|a “o zdomski Slovenip”
• CLEVELAND, O. — V dneh 4. in 5. sept. tl. se je zbralo na študijskih dneh v Dragi pri Bazovici na Tržaškem okoli 300 slovenskih izobražencev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva. Ob tej priložnosti je zbranim izobražencem govoril tudi dr. Jože Velikonja, profesor na univerzi v Seattlu, ZDA. Po poročilu, katero beremo v ljubljanski “Družini” od 19. tm., je v svojem predavanju “ugotovil bistveno različne pogoje za razvoj Slovencev v matični domovini in zamejstvu od pogojev, v katerih žive zdomci. Odkrito je ugotovil, da je zdomska Slovenija začasen in umirajoč pojem. Gre za neustavljiv proces, ki ga je mogoče samo zavreti. Pri tem ne igrajo toliko vloge razne slovenske organizacije, tudi ne umetno ustvarjeno okolje (slovenske vasi in pd.), kolikor živa vez ter stalen stik z matičnim narodom.”
Naša želja je, da bi prof. dr. Velikonja svoje predavanje čimprej objavil, tako da bi bilo dostopno vsem rojakom v zdomstvu. Težko nam je namreč čakati, da izide njegovo predavanje v knjigi, katero bodo izdali organizatorji študijskih dni v Dragi in ki bo zajela vsa predavanja in debate na študijskih dneh. G. profesorju bi bili zelo hvaležni, če bi nam mogel oskrbeti separaten natisk svojega predavanja in pa vsaj bistveni del debate, kakor se je bila potem razvila o njem. “Zdomski Sloveniji” bi bilo to v veliko korist, saj bi se morala prav ta v prvi vrsti razmajati ob njegovih znanstvenih ugotovitvah.	J. S.
IZ NAŠIH VRST
m' v
Marquette, Mich. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljava naročnino za eno leto. Prilagava štiri dolarje za tiskovni sklad, v pomoč in podporo listu. Ameriško Domovino prav rada bereva.
Vas prav lepo pozdravljava!
Mr. in Mrs. Joseph Stupar
Wickliffe, O. — Spoštovani! Zopet se bliža čas, ko mi bo poteklo naročnina. Da ne boste imeli nepotrebnega dela in stroškov, pošiljam že kar sedaj. Kar je več, kot enoletna naročnina, naj pa bo v podporo listu.
Ameriška Domovina mi je tako potrebna, da jo ne bi mogla pogrešiti niti en dan. Najlepša hvala vsem, ki se neumorno trudite, da je Ameriška Domovina vedno zanimiva in tudi i lepo u-rejevana.
Z željo, da bi dobili veliko novih naročnikov, Vas iskreno pozdravljam!
Mary Stusek
*
Milwaukee, Wis. — Spoštovani! Hvala za obvestilo, da mi bo potekla naročnina. Prilagam ček za enoletno* naročnino, ostalo pa naj bo za tiskovni sklad.
Ameriška Domovina mi je zelo všeč in jo vedno težko pričakujem. Žal mi jo pošta zelo neredno dostavlja.
Želim Vam Obilo božjega blagoslova pri Vašem delu in lepo pozdravljam vse bralce tega lepega slovenskega lista. Bog daj, da bi nas še dolgo obiskovali! S spoštovanjem!
Mary Kokalj
*
Skokie, 111. — Cenjeno uredništvo! Prilagam Vam ček za enoletno naročnino in dva dolarja kot dar listu. Z zanimanjem prebiram Ameriško Domovino. Dal Bog, da bo še dolgo, dolgo prinašala slovenske novice v naše domove.
Bog Vas živi in bodite vsi prav lepo pozdravljeni! Vam hvaležna
Gizella Hozian
*
Strathroy, Ont. — Spoštovano uredništvo! Prejel sem Vaše obvestilo in Vas lepo prosim, da mi oprostite, ker sem malo zaostal s plačilom naročnine, katera mi je potekla 10. ssptembra.
Z ženo sva namreč bila na o-bisku v Sloveniji. Vrnila sva se 15. septembra. Lepo nama je bilo tam, vse drugače izgleda kot pred petnajstimi leti. Ljudje so veseli, prijazni in ljubeznivi. Nihče ne kritizira in ne toži. Vsega imajo v izobilju. Ne vem, kako je drugod, toda pri nas v Murski Soboti je tako. Midva z ženo sva bila zelo zadovoljna.
Tukaj prilagam'za celoletno naročnino, preostanek pa za tiskovni sklad Vašega lista.
Najlepše pozdrave uredništvu, upravi in vsem bralcem/ Ameriške Domovine.
Lorene Embersic
*
Toronto, Ont. — Spoštovani! Prilagam ček za 20, za enoletno naročnino in dva dolarja za tiskovni sklad.
Ameriško Domovin zelo rad prebiram in jo vedno težko pričakujem. Želim Vam veliko u-speha še naprej in Vas lepo pozdravljam!
Janez Muhic
*
Toronto, Ont. — Spoštovana uprava! Priloženo Vam pošiljam ček za obnovo enoletne naročnine. Z listom sem zelo zadovoljen v vsem!
Lepe pozdrave in veliko na-daljnega uspeha Vam želi
Frank Levec
------o-----
že v zrelih letih
The American Bible Society je bila ustanovljena leta 1816.

Karel mauser:
VELIKA RIDA

XXXXXXXXXXXXXX
Mojčina smrt je Agato čudno udarila. Celo Smrečnika. Sedel je v izbi in od ledenih sveč, ki so prirasle prav skoraj do okna, je kapalo. Sonce je dobivalo prvo moč in Smrečnik je že začutil zemljo. Snega je sicer še toliko, da varuje ozimino, toda dolgo ne bo, ko bo odlezel, ko bodo vetrovi osušili lehe, ko bodo po lesovih zagnale kurjice in bo tudi med porjavelo travo rinilo zelenje. Smrečnik voha zemljo in nevarnost:
Račnikova je umrla, Nantej pa živi. Folteja ni več in Agata je gospodar. Varovala je z njim vred zemljo, da je Foltej ni razkopal, toda kdo ve, če je ni varovala za Nantej a. Vrnil se bo nekoč, doma sta otroka — brez žene torej ne bo mogel biti. Morda najde pot nazaj do Agate. Sicer pa, ne bo mu je treba iskati. Smrečnik razločno čuti, da je Nantej v Agati še živ.
Tu se vozljajo Smrečnikove naisli. Kaj bo s Smrečnikovo zemljo, če se Nantej vrne in najde pot nazaj k Agati? Na dnu srca Smrečniku ni za Agato. Odkar Folteja ni več, je dal Agato na stran in jo gleda iz sebe kakor deklo, ki je pri hiši zato, ker je najeta. Kakor hitro je bila s Foltejevo smrtjo razvezana vez, je Smrečnik gledal Agato tuje. Pomenila mu je samo delovno silo, dninarico, ki gara, ki pleve in žanje in mlati. Nič več.
Toda Smrečnik ve, da je po testamentu vse njeno. Njemu ni ostalo zavoljo Foltejeve smrti nič več. Svoj kot ima, svoje mernike pšenice in rži. Tisto, kar si je izvolil. Zemlja, lesovi, vse je Agatino in, če bo Nanteja pritegnila, niti z mezincem ne bo mogel migniti.
Smrečnik z grozo tiplje do Zadnjega, do tistega, česar se najbolj boji. Račnik nikoli ne bo šel s svoje zemlje. Ce se bo Agata obesila na Nanteja, bo Prodala. Z njegovim kotom Vred.
Samo eno si želi Smrečnik: da bi je Nantej ne hotel!
* * *
Agata je šla na Mojčin pogreb, čeprav spočetka ni žinjala iti. Občutek, da je na dnu srca želela ■Mojčino smrt, jo je mrtvil. Saj ji naravnost smrti ni želela, toda tisti občutek, ko je zvedela, da je ni več in da je ostal Nan-iej sam, tisti občutek je bil Vendar tako topel in dober, ka-k°r ga ima človek le ob zavesti, da je dopolnil delo, ki si ga je
zadal.
Pogreb je bil lep, toda Agatine oči so visele samo na Barbari. Sama ni vedela zakaj. Barbara je šla ob Račniku in strini, v črno oblečena, z belo hadrco v roki. Vekala je in Agata je dobro videla, da ji stari Račnik hekaj dopoveduje, kakor da je domača in ne koj samo dekla. Tudi strina je kar naprej bodla vanjo. — Ko so se ljudje po molitvah razkropili in so ob grobu
Nekaj iz zgodovine kavčuka
votlo dejal:
“Če se Nantej vrne in ga Agata oprta, kaj bo z otrokoma? Agata ima rada samo tisto, kar je njenega.”
* * *
To leto je sneg odlezel začuda hitro. Na Račnikovem dvoru je zadnje ostanke pred skednjem pobral marčev dež, ki je začel ponoči prav na tiho pršiti. Pa ga je stari le slišal, vstal in stopil k oknu. Temno je bilo in v temo je pritrkaval dež na dvor, godel pod kapom in brenčal v okno kakor roj mišelov.
Staremu se ni dalo spati. Zbi-važni dež ga je prijetno buril. Resen, zima je prinesla Mojčino smrt in bridkost v celo hišo, toda ostala je Barbara in o b a mišela — Nantej in Mojca. Vsi trije zdaj spe v naizbi in noben ne sliši, da je prišla vigred. Pa je že tukaj. Tale dež jo prinaša. Račnik pozna dež že po udaru kapelj. Ni vsak dober. Toda tale je.
Račniku se ne da nazaj v posteljo. Sedi pod oknom in vleče na uho. V naizbi je vse tiho. Seveda, Nantej spi pri Barbari in, če se otrok razdene, Barbari ni treba vstajati. Mojca je pa v košku. In takle mišel ti spi celo noč. Še sanja se mu nič.
Skoz zbivažni dež gleda Račnik proti hribu. Cerkve v temi ne more najti, toda misel se mu le ustavi ob Mojčinem grobu. Tisto, da je bila Agata na pogrebu in da je prišla do njega, mu ne gre iz glave. Saj je zdaj v hiši nihče več ne spomni, toda vendarle. Prav h grobu je morala priti, da je brez besed povedala, da je še tu in da "je vdova.
Zbivažni dež in Agata. Račnik opre roke na okensko polico in gleda v temo. Mojca je umrla. Kakor se je je spočetka otepa-val, tako jo je potlej rad imel. Dobra je bila, nič kako dobra. Za Nanteja in za hišo.
Zdaj je ostal samo Nantej in Smrečnikova vdova. V naizbi, kjer zdaj spi Barbara z otrokoma, je ena postelja prazna.
Račnik počasi vleče misel iz sebe. Resen je živa in trdna, toda brez Nanteja ne bo ostala. Tudi v Marjeti ne, čeprav si tako želi.
Koj po pogrebu sta se ujela s strino, Žobarila sta sama v izbi in, kakor da sta bila že zdavnaj domenjena, sta skoraj hkrati rekla:
Barbara in Nantej.
“Ko bi fant imel pamet...”
“No...?” se je Račnik zagledal v sestro.
“Bi Barbaro vzel,” je tiho rekla Marjeta.
“Tako tudi jaz žinjam,” je vesel zinil Račnik. “Otroka jo imata rada in midva jo imava rada.” — Čez čas, kakor da se je šele spomnil, je dodal: “Takrat, ko jo je pripeljal k hiši, mu je bila všeč ...”
Račnik ne more od okna. Nantej se je že naučil in jo kliče za mamo. Mojce pa niti učiti ne
V današnjem gospodarstvu rabimo veliko proizvodov iz naravnega in umetnega gumija. Od raznih cevi, avtokoles, podplatov in pet za čevlje itd. O-snovna surovina za proizvode iz naravnega gumija je kavčuk, o čigar zgodovini in pridobivanju želim seznaniti naše bralce.
Pradomovina kavčuka je ob reki Amazonki v Braziliji, kjer so v pragozdovih odkrili mogočna drevesa, ki jim botaniki pravijo “hevea braziliensis”, od katerih se kavčuk pridobiva. Drevesa zrastejo od 20 do 30 m visoko. Debla starih dreves dosežejo pol do en meter premera. Skorja je belosiva, ovalni tem-
nozeleni listi so dolgi okrog imajo ljudje, ki se uveljavijo, 20 cm in zrastejo po trije in tri- posebne značilnosti? Ali je slabo
je skupaj. Drevesa najbolj uspevajo v toplem in vlažnem podnebju, ter so za pridobivanje kavčuka najdonosnejša v starosti 20 do 25 let. Kavčuk se pridobiva na sledeči način:
Ijali v domovino.
Kmalu za tem so se pojavila v kevškem botaničnem vrtu semena “hevea” drevesa, sposobna za klitje in rast sadik, katere so potem oddali na Ceylon in Singapur kakor tudi po drugih pokrajinah. Tako so nastale tudi na Vzhodu kmalu obširne plantaže “hevea” dreves. Uganka,
odkod so dobili semena, je bila rešena, ko se je tretji znanstvenik s ponarejenimi dokumenti in zdrav vrnil iz Brazilije. Najdonosnejše pokrajine za pridobivanje kavčuka so danes poleg Brazilije Malaja, vzhodna Indija, Ceylon, Kočinčina, deloma tudi Vietnam. Svetovna proizvodnja surovega kavčuka je znašala že leta 1937 nad 1,000,000 ton.	A. T.
Uspešno delo v poklicih
Mnenje michiganskih nhologov: nergač se z dvojno silo vrže na delo.
Ali je uspeh v poklicu odvisen od določenih pogojev? Ali
0stali samo Račnikovi, je Agata bo treba. Od prave matere ima stopila k njim. Noge so se ji čudno tresle, toda brez besede se ni hotela umakniti s pokopališča. Nekoč so si bili sosedje.
Žobarila je, kakor se v žalosti sPodobi, barala, kako da jo je tako hitro vzelo, toda je koj vi-^Ma, da Račniku ni za žobar.
Gledal jo je z ostrimi očmi iri zdelo se ji je, da ji vidi prav v ®rce. Barbara skoraj ni rekla besede kakor to, da se ji otroka Sruilita in Nantej, ki ga bo no-vica tako iznenada zadela.
. Agata se je zmedla. Nantejevo hhe ob komaj zasuti Mojčini rsti je tako čudno zazvenelo,
da so ji proti volji prišle solze v oči.
Pritisnila je hadrco na usta, se obrnila in sklonjeno odšla. Stari lo gledal za njo prav do farovža.
Ko je zginila pod breg, je Račnik
samo življenje, vse drugo je Barbarino. Kdaj bi mišel že umrl, ko bi Barbare ne bilo! In kako ga ima rada, pukeljčka!
Vsem je težko, da je otron grbav. Resen, ne vidi se toliko, toda celo življenje bo otrok revež. Strina že kar naprej ve, da bo dečelca ostala sama in bo nekoč za strino pri mladem Nanteju. Saj nemara bo resen.
Agata bi tega otroka nikoli ne imela rada. Agata ne, Barbara pa.
“Barbara pa,” udari Račnik s pestjo ob polico. Ustrašil se je, zakaj slišal je, da je Barbara skočila iz postelje. Prišla je po stopnicah, pa jo je že v veži prestregel.
“Saj ni nič, Barbara,” je rekel tiho.
(Dalje prihodnjič)
V drevesno skorjo se napravi navpična zareza od dveh metrov visoko od tal. V to navpično zarezo napravijo na vsaki strani po več poševnih stranskih zarez, po katerih se v navpično zarezo, na katere spodnjem koncu je pritrjena mala posodica, izteka bel sok — kavčuk, kar pomeni v zahodnoindijskem izrazu “tekoče drevo”. Vsako drevo da letno 8 do 10 1 soka. Bel kavčukov sok se prelije v večje posode, nato se strojno prečisti. Z dodatkom amonij aka in še raznih kemičnih sredstev se sok konservira, da ostane čim dalj časa tekoč, ki se lahko uporablja kot dobro lepilo. Za pridobivanje kavčuka pa sok posušijo nad ognjem in v dimu. Strjen sok stisnejo v bale, oddajo v predelovalno industrijo, kjer z dodatkom žvepla, barv, in še raznih kemičnih snovi izdelujejo razne gumijaste predmete. Potem vulkanizacije se ohranijo npr. cevi, kolesa, podplati Tn pete za čevlje, .odporni proti mokroti, vročini in mrazu.
Kavčuk so odkrila že prvotna plemena Južne Amerike. Krištof Kolumb (1492) je menda videl domačine, ki so se igrali kavčukovimi žogami, to je s strnjenim sokom kvačuka, ki so ga stiskali kot otroci snežene kepe. Do pravega izko riščanja kavčuka pa še dolgo ni prišlo. Šele leta 1745 je Francoz Charles de la Condamine na akademiji znanosti v Parizu opozoril javnost na znanstveno, trgovsko in gospodarsko izkoriščanje tega naravnega bogastva. Charles de la Condamine je bil poslan na raziskovanje v pokrajine Južne Amerike.
Na Dunaju je nastala že leta 1811 prva tovarna za predelavo kavčuka. Še večji razmah predelave pa je nastal po letu 1839, ko je Anglež Goodyear odkril vulkanizacijo kavčuka. Kot prvi so Angleži poskušali zasaditi v Angliji ter po njihovih kolonijah plantaže kavčukovih dreves, po zgledu Braziljancev, kar se jim pa ni dobro obneslo.
Ko so Brazilijanci videli, kakšno naravno bogastvo se nahaja v njihovih pragozdovih, so začeli gojiti “hevea braziliensis” drevesa tudi na obširnih plantažah. Obenem pa so skrbno čuvali in celo prepovedali vsak izvoz semena in sadik “hevea” dreves, da bi si čim bolj zasigu-rali svoj monopol (izključno u-porabo).
Sredi 19. stoletja so dospeli v Brazilijo znanstveniki, ki so se smeli z dovoljenjem oblasti nekaj mesecev kot raziskovalci v znanstvene svrhe zadrževati v notranjih pokrajinah Brazilije. Čez štiri mesece sta se vrnila iz notranjih pokrajin le dva, truplo tretjega raziskovalca, ki je v džungli podlegel zavratni nalezljivi bolezni, sta peljala s seboj v dobro zacinjeni krsti. Državne in cerkvene oblasti so z vsem sožaljem pustile krsto naprej vse do pristanišča Rio de Janei-ra, odkoder so- jo z ladjo odpe-
znamenje, če človek pogosto menjava službo? O teh in podobnih vprašanjih so zbrali na ameriških univerzah z anketami celo vrsto podatkov, ki kažejo, da stvarnost ne potrjuje precej razširjenih pojmov in predstav o vzponu in uspehu v poklicu in da je ljubezen do določenega dela odločilnega pomena za osebno zadovoljstvo in za uspeh.
Očetje, ki pomagajo sinovom izbirati poklic, pogosto poudarjajo, da si mlad človek krepi značaj, če se zagrize v vprašanja, ki ga ne zanimajo, in izpolnjuje naloge, h katerim se mora prisliti. Človek v takem primeru ne more povsem razviti svoje osebnosti, uspeh ali neuspeh v kasnejšem življenju sta skoraj vedno odvisna od tega, ali kdo ljubi svoj poklic ali ne. Anketa, ki je zajela vodilne osebnosti v najrazličnejših dejavnostih, je pokazala, da se je 94 odstotkov anketirancev že od mladih nog navduševalo za tisti poklic. Pri tistih, ki odpovedo na vsej črti, pa gre večinoma za ljudi, zaposlene v poklicu, ki se niti malo ne ujema z njihovimi težnjami in sposobnostmi.
Ali je slabo znamenje, če kdo pogosto menjava službo? Ali naj se mlad mož kar se da dolgo drži istega podjetja in tam napreduje, ali pa naj menja delovno mesto, če se mu drugje obetajo boljše možnosti? Na univerzi Columbia so proučili kariero več sto mladih mož (20 do 30 let) in ugotovili: z ničimer ni utemeljeno precej razširjeno, skorajda splošno mnenje, da mladi mož, ki vztraja pri podjetju, napreduje hitreje kot drugi, ki se pogosto selijo. Po drugi anketi imajo ljudje na vodilnih položajih večinoma zelo razgibano poklicno preteklost. Mnogi so poskusili v raznih poklicih, preden so našli tistega, v katerem so se povsem uveljavile njihove sposobnosti.
In posebna značilnost uspeš-
nih ljudi? Presenetljivo niti posebna inteligenca niti izredna nadarjenost. Največ ljudi s takšnimi značilnostmi je nekje na srednjih položajih. Vztrajnost je skupna poteza poklicno uspešnih ljudi. Psihologi pravijo: zastavljenemu cilju je treba podrediti vse druge, k njemu težiti kljub spodrsljajem. Pomembnejši kot talent za določeno nalogo je čas, ki ga je kdo pripravljen žrtvovati zanjo.
Sociolog Landis je proučeval zvezo med srečo in finančnim uspehom. Po njegovih ugotovitvah je najmanj srečnih med ljudmi z zelo nizkimi in zelo visokimi dohodki. Prejemki, ki zagotavljajo gospodarsko varnost, se pravi, da človek dobro izhaja in tudi prihrani kaj malega, so po Landisovih ugotovitvah najpogostejša pot do osebne sreče. Razen tega pravi Landis, da se večina ljudi najbolje počuti takrat, kadar plezajo po lestvicah uspeha, in ne pozneje, ko dosežejo vrhnjo prečko.
Dokaj presenetljivo zveni trditev psihologov michiganske univerze, da godrnjanje in nerganje ni pomanjkljivost, marveč ugodno znamenje za poklicni razvoj. Štiri leta so proučevali nameščence nekaj velikih podjetij. Ugotovitev: tisti, ki vse bolje vedo ter imajo stalne pripombe k delu, poslovanju itd., so večinoma uspešnejši kot oni, ki molčijo in sploh ne pokažejo, da o nečem razmišljajo. Marsikdo godrnja — pravijo psihologi — ker ima v mislih boljše delovne metode, ki pa jih še ne more uveljaviti v praksi. Nergači so večinoma tudi z večjo vnemo pri stvari in se potem, ko se “izkašljajo”, vržejo na delo s podvojeno močjo. Pripomba nekega direktorja v tej zvezi: “Potemtakem bi bilo treba preudariti, ali naj človeka, ki oklofuta svojega šefa, namesto odpusta predlagamo za povišanje v službi...”
— Pretežna večina prebivalstva v Gvatemali živi od poljedelstva.
PONOVNO IZVOLITE
DB0R!
Edmunda J. TURK-A
“cisSišnega Jaraega delavca”
INDORSIRAN OD:
•	Demokratskega izvršnega komiteja za Cuyahoga okraj
•	Demokratskega kluba 23. varde
•	AFL-CIQ — U.A.W.
•	Cleveland Plain Dealer
•	Cleveland Press
•	The Citizens League: IMA PREDNOST 14. septembra 1971 — “Edmund J. Turk... naj bo ponovno izvoljen zaradi izrednega preteklega dela in odličnega vodstva”
ŽA ZASTOPNIKA 23. ¥ARDE
Edward J. Kovačič Chm.—Mary Jo Zamlen See. 7308 Hecker Ave.
VOTE
Democratic Primary,City of Cleveland
TUESDAY, SEPT. 28th
m
For Mayor
(Vote1 for iiot more than one)
James M. Carney
C«rneyforM»)forConi.,S«HyA.Fridrich.S«,iK 19323O.virtwoodOr ,Cl«y».,0 44135
Vojaške postojanke ZDA tudi Avstraliji
SYDNEY, Avstr. — Da imajo ZDA vojaške postojanke tudi v Avstraliji, je odkrilo strokovno časopisje v Ameriki. Koliko je takih postojank in kaj je njihova naloga, ni jasno. Vsa poročila se strinjajo v tem, da imajo postojanke namen paziti na sovjetske medcelinske rakete. To bi pomenilo, da bi v slučaju svetovne vojne Sovjeti hoteli najprej e z atomskimi bombami uničiti te postojanke.
Vse to je sprožilo živahno debato v avstralskem parlamentu. Zadevo je spravila na dnevni red Delavska stranka, ki je v o-poziciji, je pa močna in dobro organizirana. Zato upa, da bo pri parlamentarnih volitvah, ki bodo prihodnje leto, tudi zmagala.
Sedaj je na vladi konservativna koalicija, ki ne taji, da take ameriške postojanke obstojajo na avstralskih tleh, je pa proti temu, da bi jih Astralija prepovedala, kajti s tem bi trpela o-bramba vsega svobodnega sveta. Ako bi pri volitvah zmagala delavska stranka, potem bi A-merika najbrže demontirala postojanke, ker ne bi hotela zaupati vseh tajnih instrumentov na postoj ankah	levičarskemu
režimu.
------o------
Samo dve tretjini
Samo nekako dve tretjini prebivalstva sveta je prešteto v določenih razdobjih, ostalo tretjino pa le nekako ocenjujejo.
SE VEDNO RADOVEDEN — Earl Sugden, 86 let stari upokojeni učitelj, ostro opazuje pajčevino, v katero so se ujele rosne kapljice.
DE L O ~rTo B I J o
Delo dobi
Moški ali ženska ali dvojica za čiščenje v novi avtomobilski agenciji v Mentor, Ohio. Starost ni važna. Ure od 9:30 zvečer do 7. zjutraj. Najmanj dela bi bilo 3 dni in največ 5 dni v tednu. Priporočila. Nobenih telefonskih klicev. Oglasite se osebno pri Ed Pike, 9647 Mentor Ave., Mentor, Ohio.
(183)
MALI OGLASI
V Euclidu
Lastnik prodaja ranč hišo s 3 spalnicami, vgrajena kuhinja s pomivalnikom, patio, plinski žar, 2 in pol garaži, 2 kopalnici, rekreacijska soba v kleti, več po-jsebnosti. V srednjih 30-tih.
Kličite 731-8584
(185)
V	najem
Oddamo stanovanje, 2 spalnici, sprejemna soba, kuhinja, zgoraj, zadaj, na novo dekorirano, samo odraslim. $55 mesečno. Na 7403 St. Clair Ave. Kličite 382-8604 po 5. uri.
-(182)
Za barvanje hiš
zunaj in znotraj se s polnim zaupanjem obrnite na rojaka, ki vam po pobarval lepo, dobro in poceni. Za pojasnila kličite: 391-6582
-(181)
V	najem
Lepo 5-sobno stanovanje spodaj, nizka stanarina, se odda na 7802 Cornelia Ave.
Kličite EX 1-3506
(181)
3 sobe oddajo
Trisobno, neopremljeno stanovanje oddajo na E. 49 St. v bližini St. Clair Avenue.
Kličite HE 1-0628
-(183)
Hiša naprodaj
Euclid — bungalow, blizu Slov. doma in cerkve sv. Kristine, 3 spalnice, klet, razvedrilna soba, garaža, 50 x 150 lot. Cena $24,500. Lastnik 481-6859.
(183)
V najem
4-sobno stanovanje zgoraj, z zaprto verando, se odda starejšemu slovenskemu paru v Grovewood okolici. Za pojasnila kličite: 486-4858.
(182)
Stanovanje išče
Mlajši moški, samski, išče opremljeno ali neopremljeno manjše stanovanje v st. clairski okolici.	Kličite 361-8767
-(181)
Kadar kupujete ali prodajate hišo, farmo ali lot, kličite nas, staro zanesljivo agencijo. Dajemo tudi brezplačne nasvete in posredujemo solidne stanovalce!
KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(xw)
V najem
Oddamo odraslim 5 sob spodaj, 2 spalnici, svojo klet, garaža, pri E. 71 St., blizu St. Clair Ave. Kličite 361-4635.
—(15,17,22 sep)
Iščem stanovanje dve ali tri sobe s kopalnico, spodaj. Sporočite na: Anton Seliškar, 7417 Lockyear Ave. Cleveland, Ohio 44103.
-(183)
Lastnik prodaja
5-družinsko stanovanje v fari sv. Vida. Za pojasnila kličite 467-8703 od 2. do 7. ure.
(183)
V najem
Oddamo 4 sobe zgoraj, v bližini E. 200 St. najraje odraslim. Nič živali. Kličite po 6. uri pop. KE 1-9528
-(182)
V najem
Tri neopremljene sobe, na novo dekorirane za eno ah dve ženski. Vprašajte na 1176 E. 61 St. Apt. 3 po 5. uri.
(22,24,27,29, 1 okt)
Sobo oddam
Lepo opremljeno sobo s souporabo kuhinje oddam moškemu ali ženski, na 889 E. 175 St., telefon 881-0699.
-(182)
ALEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
“To je baš napaka našega časa.”
“Ali si morda domišljujete, da to izpremenite?”
“Da, vsaj kolikor se tiče mene.”
“Moj Bog, kako ste rigorozni!” “Sem pač tak!”
“Ali ste nedovzetni za vsak dober svet?
“Ne, če mi ga da prijatelj.” “In ali smatrate mene za,svojega prijatelja?”
“Da.”
“Predno torej pošljete Beau-champu svoje priče, se o stvari prepričajte.”
“Da, a pri kom?”
“Na primer pri Haydee.”
“Kaj more ženska, ki jo prištevam v to zadevo?”
“Lahko vam izjavi, da vaš oče ni čisto v nikaki zvezi s smrtjo' Alija Tebelina, njenega očeta, oziroma vam stvar razjasni, če je imel morda vaš oče slučajno res nesrečo ..
“Rekel sem vam že, ljubi grof, da si tega ne smem misliti.” “Torej nočete poseči po tem sredstvu?”
“Ne.”
“Nikakor ne?”
“Nikakor ne.”
“Potem imam še jeden predlog.”
“Prav, toda poslednji.”
“Ali ga niti ne marate slišati?” “Nasprotno; prosim vas, da ga poveste.”
“Ne pošljite Beachampu prič.” “Kako?”
“Pojdite k njemu sami.”
“To je čisto proti običaju.” “Tudi vaša zadeva je čisto izvanredna.”
“Toda zakaj naj grem k njemu sam?”
“Ker na ta način ostane stvar rped vami in Beauchampom.” “Govorite jasneje.”
“Ce bi Beauchamp res hotel preklicati, se mu mora pustiti zasluga dobre volje, brez katere bi ne preklical. Šele če se bode protivil, je čas, da vmešate v zadevo tudi tujce.”
“To ne bodo tujci, ampak prijatelji.”
“Oni, ki so danes naši prijatelji, so jutri naši sovražniki.” “Ah, na primer?”
“No, sami vidite, Beauchamp.” “Torej ...”
“Torej vam priporočam previdnost.”
“Svetujte mi torej, naj grem k njemu sam?
“Da.”
“Čisto sam?”
“Čisto sami. Kdor hoče kaj doseči od človekovega samoljubja, se mora izogniti vsemu, kar bi je žalilo le navidezno.” “Mislim, da imate prav.”
CHICAGO, DLL.
“Ah, hvala Bogu.”
“Sam pojdem k njemu.”
“Ah, mnogo boljše bi bilo, če bi ne šli niti sami.”
“To ni mogoče.”
“Naj torej bode v božjem imenu! Vaš sedanji sklep' je vsaj mnogo boljši od prvega.”
“In če bom imel zdaj dvoboj, ali mi izkažete to prijaznost, da mi bodete šli za pričo?”
“Moj ljubi grofič,” pravi Monte Cristo resno, “videli ste, da sem vam v vsakem oziru rad na uslugo, toda ta usluga je izven kroga onih, katere morem izkazati.”
“Zakaj?’’
“Morda vam povem to kedaj pozneje.”
“In dotlej?”
“Dotlej hočem za svojo skrivnost vašo prizanesljivost.”
“Prav, vzamem si Franca in Raoula.”
“Da, to vam svetujem tudi jaz.”
“Toda če se bom bil, me vi kot mojster nekoliko poučite, kako imam rabiti sabljo in pištolo?”
“Ne, tudi to je nemogoče.” “Čuden človek! Torej se nočete mešati v čisto nič?
“V čisto nič.”
“Potem o stvari ne govoriva naprej. Zdravstvuje, grof.”
“Z Bogom, grofič!”
Morcerf vzame svoj klobuk in odide.
Pred vrati najde svoj kabriolet in se da peljati k Beaucham-pu, brzdaj e svojo jezo, kolikor je bilo v njegovih močeh.
Beauchamp je bil v svoji delavnici. ’ '
Albert se da peljati k njemu. Beauchampova delavnica je bila temna in prašna; šele po dvakratnem trkanju se oglasi z neprijaznim glasom: “Notri!” Albert vstopi.
Žurnalist ne more zadržati vsklika presenečenja, ko zagleda svojega prijatelja, ki je drzno porival na stran papirje in časopise najrazličnejše velikosti, ki so ležali po tleh.
“Vi, moj ljubi Albert?” vskli-kne in pomoli naproti svojo roko. “Kakšen vrag vas je privel semkaj? Ali ste zašli, ali hočete, da skupaj zajutrekujeva? Poskusite si najti prazen stol, tu poleg geranija, kateri jedini me še spominja, da so na svetu ra-zun papirnatih listov še drugi.” “Beauchamp,” pravi Albert, “k vam prihajam, ker imam z vami govoriti o vašem časopisu.”	i
“Vi, Morcerf? Kaj želite?” “Popravek.”
“Popravek? Moj Bog, kakšnega? Toda sedite vendar.” “Hvala,” pravi Albert drugič ter napravi z glavo majhen poklon.
“Torej govorite.”
“Želim popravku v zadevi, ki napada čast jednega člana moje rodbine.”
“Toda tega ne razumem. O čem pravzaprav govorite?”
“O dopisu iz Janine.”
“Iz Janine?”
“Da, iz Janine! Resnično, vi se delate, kakor da ne veste, kaj me privaja k vam.”
“Na mojo čast! ... Baptiste, včerajšnji časopis!” zakliče Beauchamp.
“To ni potrebno, ker imam pri sebi svojega.”
Beauchamp čita:
“Dopis iz Janine i.t.d.” “Razumljivo vam mora biti, da je stvar resna,” pravi Albert, ko žurnalist prečita.
“Torej je ta častnik vaš sorodnik?”
“Da,” pokima Albert in zaru-di.
“Toda kaj naj storim?” vpraša Beauchamp prijazno.
“Želim, da ta članek prekličete.”
Beauchamp gleda Alberta s pozornostjo, v kateri se je zrcalila velika dobrohotnost.
(Dalje prihodnjič)
Gospod, odbor: Ed Leskovec. Preds., Ray Bradač, Frank L. Kozlevčar Direktorji: S. J. Kasunic, Al Pestot-nik, Joe F. Petrie, Jr., John Troha. Upravnik (Poslovodja):	Charles
Starman — Tel.: 531-9309; Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seje se vrle vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
Vidmar. Nove člane in članice se sprsjema vseh starosti kadar stopijo 1 v pokoj, — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji ' dvorani SND na St. Clair Avenue.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Častni predsednik John Habat; predsednik Edward Kocin; podpredsednik John Habat; tajnik Al Marn, 725 E. 156 St. tel. 681-6650; blagajnik Joe Ferra; zapisnikar Frank Hren; nadzorniki Ciril Štepec, Anten Nemec, Mary Okicki; gospodarski odbor Stanley Spilar, August Dragar, Matevž Tominec; odbornik, Joe Somrak, Tony Godec, John Trčel; n Joe Lipovec. Upravnik John. Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti torek v mesecu.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD.
Predsed.: John Ažman, podpred-sed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Avsec. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, pod-predsed. Jennie Trennel, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: John J. Prince, Joe Muzic, Tony Primc, poslovodja Fred Marinko, ostali direktorji: Charles Ipavec, Jennie Marolt, Jermie Primc in Ann Žele. Telefon: 481-5378.
KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av*».
Častni predsednik Anton Škapin,
' predsednik Joseph Ferra, I. pod-] predsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 j St., tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph (Malečkar; nadzorni odbor: Kristina Koncilja. Seje in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu Boldin, Frances Somrak. Štefka ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO
Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-| tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, in Anton Kaplan, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st, Anton Gorenc, Andrew Rezin ml., Charles Hočevar in Louis Kastelic.
Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer.
GOSPODINJSKI KLUB NA JU-
T RO VEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pon predsednica Angela Magovec. taj. Stella Mahnič, blag. in zapis. M->' Tsucher. nadzornice' Anna Krese vic, Angela Magovec in Josephine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Avenue.
¥ BLAG SPOMIN
DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKOLI POZABLJENE MATERE IN STARE MATERE
Anne Mivec
ki nas je za vedno zapustila 22. septembra 1962.
Ljuba naša dobra mama, zelo pogrešamo Te vsi, za zgled Tvoj in trpljenje naj Bog Te plača v večnosti!
Vse nas neizmerno si ljubila, do smrti zvesta bila.
Zdaj, ko Te več med nami ni, Tvoj zgled nam sveti v temne dni!
Vedno žalujoči:
sinova FRANK GRDANC in JOHN MIVEC
hčerki MARY KAUCNIK in ANNA MIVEC sestra ROSE DOBRICH
Cleveland, O. 22. sept. 1971.

I Imenik raznih društev S
a « mmmmtamnmjunnmanamantjamttunuinunntJtttuttnnjtjKtjnttnjf::««:
REAL ESTATE FOR SALE
HINSDALE South - BY OWNER A.C. bi-level on 1 acre, 3-4 bedrooms, iy2 baths, modern kitchen. Loaded with extras. $44,900. 80th and Madison. FA 5-0936 for appt.
2 Adjoining brk. 6 flat bldgs., 3-6’s .— 3-5’s and 6-4’s. All with mod. kit., exc. cond. & location. $75,000. Pvt. owner. By appt. Call 281-4902 wkdays aft. 7 p.m. wkends anytime.
(182)
BUSINESS OPPORTUNITY
WHIRLPOOL Bath — Large inventory. Sickness in corporation. 725-4476 Mr. Powell 631-9370
Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Stanley Pockar, finančni tajnik Frank Bavec, blagajnik Michael Dancull, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopisovalni tajnik Emil Martinsek, 4365 W. 155 St., 941-7085, nadzorni odbor John Taucher, Joseph Trebeč, Henry Bokal. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Dan Chesnik, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf.
Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag.
JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar. Joe Klopovic, John Burjak. Seje za 1. 1970 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer.— KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Sarana Rd. GL 1-1876; blagajnik Anton Jerak zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lavšin, Mary Branisel, Kristina Kovach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
DIREKTOR!.! SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik John Adams; tajnik Stanley Pockar. 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, John Evatz,
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik: Mate Resman; Podpredsednika:	Feliks Breznikar,
Branko Pogačnik; Tajnik:	Vili
Zadnikar, 6920 Bayliss Ave., tel.: 361-2276, Cleveland, O. 44103. Blagajničarka: ga. Berta Lobe; Odborniki: Frank Blatnik, Jože Cah, Ivan Hočevar, Maks Jeric, Valentin Kavčič, Andrej Kozjek, Jože Kristanc, Jože Leben, Emil Mauser, Edward Podržaj, Stanko Frisian, Jože Žnidaršič. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer. Razsodišče: Ivan Berlec, Lojze Burjes, Frank Kovačič; Duhovni vodja: Rev. Jože Palež.
Upokojenski klubi
KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUOLIDU
Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl, Mary Božic, tajnik John Zaman, 2021 East 228 Street, Euclid, O. 44117, tel. IV l 4871, blag. Andrew Bozich, zapis Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank česen, Louis Kaperle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Archer Ave.
KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU
Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnica n blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Ret , Independence. Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugety; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov, Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popolno s v naslednih Narodnih domovih:	januarja,	aprila, julija in
oktobra na Maple Hts., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Prince Ave.
KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE
Predsednik Louis Peterlin, pod-preds. Frank Majer, tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Rose Erste. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidman Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor:	Frances Okorn,
Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike
FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA
Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Joseph Ferra. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank Česen.
AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB,
V BARBERTON, OHIO.
Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th Št. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish, nadzorni odbor: Josephine Plainer, Frances Žagar, Robert Gerbic. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center!
Samostojna društva
SAMOSTOJNO PODPORNO DRO < » VO * OŽK » nni »N «
Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St. Willowick, O:; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND Frank Baraga Jr. — Seje'se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s pr ds to pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski 'zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike.
SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A.
Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta CToronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duhovni vodja Rev. Jože Falež, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, France Tominc, Marija Rihtar.
BALINCARSKI KLUB
Predsed. Andy Bozich, 1. podpred. Mark Vesel, 2. podpred. Frank Grk, taj. Tone Novak, blag. Joe Ferra, 444 E. 152 St. 531-7131, zapis. Mary Bozich, nadzor odbor: Joe Dovgan, Ed Leskovec, John Habat, Joe Primc, poročevalci: Joe Ferra, Tone Novak, Mary Bozich, delavke pri bari: Albina Mršnik, Rose Ribar, kuharce: Rose čebul, Rose Zaubi. Balina se vsak dan— ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop.
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik Tone Zgoznik, podpredsednik Tone Meglič, tajnica Slavica Turjanski, 1269 E. 59 St. 432-2572, blagajnik Alojz Ferlinc, gospodar Frank Kotze, pomočnik Avgust Sepetavec, odborniki: John Kustec, Avgust Pintarič, Angela Radej, Branko Radej, Maria Kotze, radzorni odbor: Jože Zelenik, Rudi Pintar, Rozika Jaklič, razsodišče: preds. Matija Kavaš, Branko Senica, Stanley Cimerman, kuharica Lojzka Feguš, pomočnica Ivanka Zelenik.
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES
Voditeljica skupine ga. Eda Vovk, telefon 531-2324, predsednik Tone Ovsenik, podpredsednik Janez J. Vidmar, tajnica Marta Potočnik, 1075 E. 64 St. Cleveland, Ohio 44103, | telefon 391-8184, blagajnica Lidija Potočnik, oder: Edi Mejač, Janez Vidmar, kostumi: Jožiča Dolenc, _ Veronika Peklar, Joži Starič, glasba
Lojze Kuhar, bara: Martin Lumpert, kuhinja: Joži Kristanc, Ludvik Suman, odborniki: Ana Meglič, Bernada Mejač, Jože Leoen in Lojze Šef. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIK PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Giril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo-
dovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelia Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768.
SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB
Predsednik: Matt Novak, Podpredsednik: Metod Ilc, Tajnica:	Urši
Osredkar—15721 Saranac Rd. 761-9789, Blagajnik:	John Žnidaršič,
Odborniki:	Pepca Kamin, Tone
Škrlj, Edi Mejač, John J. Vidmar, Frank Leben, Preglednika:	Jurij
Švajger, Miro Odar.
VOTE
Democratic Primary.City of Cievdam! TUESDAY, SEPT. 28th
For Mayor
(Vote-for not more than one)
CameyforMayof Com..Ss!lyA. Frid rich, Sec'y, 19323 Diyini/ood Dr. Cl«»e.,0 4413'
Kako smo srčno Te ljubili, prezgodaj smo Te izgubili, preljubi mož in očka Ti,
■ naj Ti večna luč gori.
Žalujoči ostali:
Lepa nam je misel na Te, na prijazr.i Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki. imel si jih do vseh.
lena HELENA, hčerka IVANKA, sestri IVANKA in JULKA, v Sloveniji in ostali sorodniki v Sloveniji in v Ameriki
Cleveland, Ohio 22. septembra 1971.

NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem znancem, da je po dolgi bolezni v bolnišnici umrla 22. julija 1971 naša predraga mama, stara in prastara mama
Štefanija Eoiko
Pokojnica je bila rojena Slokar v vasi Slokarji, občina Lokavec pri Ajdovščini na Primorskem, odkoder je prišla leta 1913.
Pogreb je bil iz želetovega pogrebnega zavoda 26. julija 1971 v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je č.g. Paul Krajnik daroval sv. mašo zadušnico in potem prepeljali truplo pokojnice na pokopališče Kalvarija.
V dolžnost si štejemo zahvaliti vsem, ki so darovali za sv. maše, vsem, ki so položili krasne vence cvetja ob krsti in vsem, ki so darovali v gotovini za dom za ostarele.
Srčna hvala vsem, ki so prišli kropit in se poslovit od naše drage, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Hvala č. g. Paul Krajniku za opravljeno zadušnico in pogrebne obrede, za spremstvo na pokopališče in obiske tekom bolezni.
Iskrena hvala Oltarnemu društvu Marije Vnebovzete, dr. Collinwoodske Slovenske ADZ št. 22 in podr. št. 10 Slovenske ženske zveze za molitev ob krsti.
Topla zahvala Želetovem pogrebnem zavodu za lepo urejen pogreb in za vsestransko postrežbo.
Predraga mama, stara jn prastara mama, počivaj v miru v ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda!
Vedno se Te bomo spominjali z ljubeznijo v molitvi, dokler se ne snidemo enkrat na kraju večnega miru - nad zvezdami!
žalujoči:
sin LEO
hčeri: STELLA NOVOTNY (Mentor),
JENNIE DRABEK (Texas)
7 vnukov in 5 pravnukov V stari domovini sestra JOŽEFA SLOKAR
Mentor, Ohio 22. septembra 1971