SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
C-8215
llliillllllBIIIIIilllllllllilllllllllllllllllillillllllllijIliilg
Opravilni red
občinski odbor občine
sklenjen v seji občinskega odbora dne

.......................mil.i m1...............lin i i
Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani.
iillllillillliliilillllllllillllillilllBSlllllllillllBlililllllllilllllifflillllllllllllllillllillllliilSllllillllil
c gz/r
£, z e
Vodstvo občinskih opravil.
„	rX*
§1-
Zupan ali, če je ta zadržan, njegov namestnik (prvi oziroma naslednji občinski svetovalec) vodi ob-, činska opravila po določbah občinskega reda.
Njemu so podrejeni vsi občinski uslužbenci in -organi, katerim imajo občinski odborniki samo tedaj pravico dajati povelja in naročila, ako jim je poverjeno vodstvo določenih poslov.
Vendar pa imajo vsi občinski uslužbenci dolžnosF", po naročilu župana njemu ali od njega označenim V osebam vsak čas dati zaželjena poročila. Ako bi zahtevalo kako oblastvo ali kak uradni organ pri uradnem opravilu postavno predpisano posredovanje občinskega zastopnika, se mora to zgoditi vedno uradnim potom, na kar županstvo odpošlje zastopnika.
Za občinski urad se določajo uradne ure
.................................-.........., župan
osebno uraduje vsak
§ 2.
Ako tekom volilne dobe izstopi več občinskih svetovalcev, slede jim po vrsti ostali svetovalci in novoizvoljeni se uvrste na zadnjem mestu.
Seje občinskega odbora.
§ 3.

Občinski odbor rešuje odkazana mu opravila v rednih in izrednih sejah.	-x f s j f
Redne seje se vršijo najmanj vsakg^ četri -leta.- f
Izredne seje se morajo vršiti
1.	vsled odredbe župana, kolikorkrat je treba;
2.	ako se to zahteva od političnega okrajnega obla-stva ali v kaki zadevi, ki se tiče lastnega področja občine, od deželaega_o4bora; »-A— ” v . ,
3.	na zahtevo najmanj ene tretjine članov občinskega odbora.
• Seje občinskega odbora se ne smejo vršiti v gostilniških prostorih ali v prostorih, ki meje nanje.
§ 4.
Župan ali, če je ta zadržan, njegov namestnik povabi vsaj dva dni poprej občinski odbor k seji z vabilno polo, v kateri je navesti, kje in kdaj se vrši seja in kateri predmeti se bodo pri njej obravnavali.
Vsak član odbora mora s svojim podpisom na vabilni poli potrditi, da je vzel vabilo na znanje.
Ako je zadržan priti k seji, ima navesti vzrok zadržka na vabilni poli ali pa ga, če je mogoče, ustmeno ali pismeno dve uri pred sejo naznaniti županu. Namesto zadržanih članov odbora, je povabiti namestnike iz dotičnih volilnih razredov.
Vsako občinsko sejo je, preden se vrši, po občini razglasiti na običajen način. Izjema je dopustna le v nujnih slučajih.
Razglas o sklicanju seje je z dnevnim redom vred nabiti tudi na uradni deski.
§ 5.
Seja je sklepčna, če je bilo povabilo pravilno (§ 4.) in če sta, vštevši predsednika, navzoči dve tretjini vseh članov odbora. Izjema nastane tedaj, če člani odbora, že v drugič sklicani k posvetovanju o enem in istem predmetu (to je predmetu prve seje), vendar ne pridejo v zadostnem številu in se to število ne da dopolniti z namestniki, katere je istočasno povabiti k drugemu posvetovanju. V takem slučaju zadošča, da je odbor sklepčen, ako je navzočih vsaj polovico od-
bornikov. Kadar se odborniki skličejo v drugič oziroma povabijo namestniki, jih je treba izrecno opozoriti na to določbo.
Župan ima pravico, vsakega odbornika in namest- , nika, kateri k tej drugi seji ni prišel in se ne more j opravičiti, kaznovati z globo do 20 K, ki gre v ob- / ((/ činsko blagajno.
O pritožbah zoper prisojene globe razsoja deželni odbor.
O sklepčnosti odbora za volitev starejšinstva obsega § 34. obč. volilnega reda podrobnejša določila (§ 42. obč.. reda).
§ 6.
Odborove seje so javne, vendar se sme izjemoma na predlog župana ali treh odbornikov skleniti, da je seja tajna; nikdar pa se to ne sme zgoditi za one seje, v katerih se obravnavajo občinski računi ali občinski proračun.
Župan ima pravico, z ozirom na razpoložljivi prostor določiti število poslušalcev. To število sme izpremeniti občinski odbor.
Disciplinarne stvari in oddaje služb naj se vedno rešujejo v tajni seji.
Ako bi se poslušalci vtikali v odborova posvetovanja ali bi ga celo ovirali v sklepanju, ima predsednik pravico in dolžnost, po predidočem brezuspešnem posvarilu ukazati, da se prostor za poslušalce izprazni (§ 47. obč. reda).
§ 7.
Občinski uradniki smejo biti po naročilu predsednika ali vsled sklepa odbora pri sejah navzoči, da od slučaja do slučaja dajo potrebna pojasnila.
§ 8.
Zapisnik javne seje ima pisati občinski tajnik, ako pa tega ni in pa v tajnih sejah pa tisti odbornik, ki ga za to določi predsednik. V zapisniku je navesti,
predvsem navzoče odbornike, od nenavzočih pa one, ki so se opravičili; potem je vanj sprejeti stavljene predloge in sprejete sklepe, pri katerih je označiti razmerje glasov.
Zapisnik se mora prečitati v prihodnji seji in podpisati od predsednika, od dveh odbornikov, ki jih ta določi, in od zapisnikarja. Vsakemu občanu je na voljo dano, da si ga vpogleda in da zahteva na svoje stroške njega prepis.
Obravnave občinskega odbora.
§ 9.
Predlogi posameznih članov se lahko stavijo pismeno ali ustmeno. Če predlog zadeva predmet, ki ni na dnevnem redu, ga je vzeti takoj v razpravo le tedaj, če se poleg predlagatelja izreče za nujnost še četrtina navzočih članov, sicer ga je dejati na dnevni red'"ptT-hodnje seje.
§ io.
Zupan vodi sejo in daje pojasnila. Ako pa sam zastopa kak predlog, mora odstopiti predsedovanje svojemu namestniku, in sicer dotlej, da se izvrši o njegovem predlogu glasovanje, katerega se udeleži tudi on. Ravnotako mora odstopiti predsedovanje svojemu namestniku, dokler se hoče sam udeleževati debate.
§ H-
Nobenemu članu ni dovoljeno, da k enemu predmetu govori več kakor dvakrat, izvzeta od tega sta predlagatelj in poročevalec, ki imata vselej zadnjo besedo. Predsednik sme vendar, ako to sklene občinski odbor, pri posebno važnih razpravnih predmetih dovoliti večjo govorniško prostost.
Predlogi na konec-debate, preložitev razpravnega predmeta in prehoda na dnevni red, o katerih se mora glasovati takoj brez debate, dalje opozoritve na opra-
vilni red, stvarni in osebni popravki se ne smatrajo kot govori k predmetu.
Če se sprejme predlog na konec debate, smejo že priglašeni govorniki še govoriti.
§ 12.
Vsak govornik govori obrnjen proti predsedniku, pogovori niso dovoljeni. Predsednik sme sejo za kratek čas prekiniti ali popolnoma končati.
Vsak član ima pravico dati na zapisnik svoje od sprejetega sklepa različno glasovanje, vendar pa mora to zahtevo staviti takoj.
§ 13.
Ako se govornik oddalji od predmeta, ga mora predsednik poklicati — „k stvari" —, ako se poslužuje žaljivih ali nedostojnih besed pa — »k redu« —. Po tretjem brezuspešnem opominu se mu sme odvzeti beseda.
§ 14.
Za veljaven sklep je potrebna absolutna večina glasov navzočih članov odbora.
Predsednik glasuje samo tedaj, kadar je na obeh straneh enako glasov in odločuje s svojim glasom.
Glasovanje je ustno; po previdnosti predsednika pa se lahko izvrši tudi s tem, da se vstane in obsedi. Glasovanje z dviganjem rok je nedopustno in neveljavno. (§ 46., odst. 3., obč. reda.)
V dvomljivih slučajih sme predsednik odrediti poimensko glasovanje, kar se mora tudi zgoditi, ako to zahteva polovica navzočih članov.
Volitve in oddaje služb se smejo po sklepu odbora izvršiti z listki (§ 46. obč. reda.)
§ 15.
Ako je predmet posvetovanja in sklepanja poslovanje kakega člana starejšinstva ali odbora, se mora prizadeti član vzdržati glasovanja, mora pa prisostvovati
seji, če se to zahteva, da da zaželjena pojasnila. Odstraniti se mora: vsak član starejšinstva ali odbora, ako so predmet posvetovanja in glasovanja njegovi zasebnopravni interesi ali interesi njegove žene ali oseb, ki so mu v sorodu ali v svaštvu do vštevši drugega kolena (§§ 43. in 44. obč. reda).
§ 16.
Že storjeni sklep se v isti seji ne more prenare-diti. Ako pa večina navzočih zahteva, mora predsednik sklep sistirati in ga dejati na dnevni red prihodnje seje; novega sklepa odbor sam ne more več sistirati.
Na koncu seje se smejo staviti na predsednika pismena ali ustmena vprašanja, na katera mora ta odgovoriti ali takoj ali najkasneje v prihodnji seji. Vendar pa ima ta pravico zahtevati, da se mu vprašanje pismeno predloži.
Debata o odgovorih je dopustna samo, ako jo sklene odbor.
§ 17.
Sejne točke pridejo na posvetovanje po svojem redu. O važnejših razpravnih predmetih poročajo posebej za to določeni poročevalci.
O onih točkah, ki niso bile odkazane kakemu poročevalcu, poroča predsednik sam.
Če odbor to sklene, se sme red posvetovalnih točk tudi izpremeniti.
§ 18.
Pred glavnim predlogom pridejo na glasovanje izpreminjevalni predlogi, in sicer najprej oni, ki najbolj utesnujejo glavni predlog. Dodatni predlogi pa pridejo na glasovanje šele, ko je sprejet glavni predlog.
Blagajniško poslovanje.
§ 19.
Blagajnik mora voditi blagajniško knjigo, v katero je vpisovati natančno vse dohodke in izdatke z izkazih vred.
§ 20.
Ves denar, razen kolikor ga je potrebno za tekoče poslovanje, se mora shraniti v občinski blagajni. Do občinske blagajne imata blagajnik in tajnik vsak po en ključ.
V občinski blagajni se morajo shraniti tudi drugi vrednostni predmeti in glavinsko premoženje, ki mora biti vinkulirano.
§ 21.
Občinski odbor voli dva revizorja, ki morata vsaj vsakega pol leta pregledati blagajniška dnevnika občinskega zaklada in občinskega ubožnega zaklada in obenem skontrirati blagajno.
Zupan ima pravico, vsak čas pregledati blagajno in si vpogledati vse račune, knjige in blagajniška izkazila.
Pododseki.
§ 22.
Občinski odbor voli v seji, v kateri se konstituira, sledeče pododseke:
1.	ubožni odsek;
2.	stavbni odsek;
3.	finančni odsek;
4.	gozdni odsek;
5.	zdravstveni odsek;
6.	pravni in policijski odsek.
Vsak pododsek sestoji praviloma iz štirih članov. Zupan določi za vodstvo vsakega pododseka občinskega svetovalca, vendar pa si sme sam pridržati vodstvo poljubnega pododseka. Pododseke sklicujejo njih načelniki. Pododseki so sklepčni, ako je navzoč načelnik in dva odbornika, in sklepajo z navadno večino glasov navzočih.
Načelnik ima pravico glasovati in njegov glas odločuje pri enakosti glasov.
10
Sklepi se zapišejo; v občinskem odboru jih praviloma zastopa načelnik. Manjšina ima pravico, dati lastno poročilo. Župan ali, če je ta zadržan, prvi občinski svetovalec ima pravico, prisostvovati vsem sejam ----kot polnopraven udeleženec.
Pododseki imajo pravico, posluževati se posvetovalnice; sicer je zato potrebno dovoljenje župana.
Občinski odbor ima seveda pravico, v važnejših zadevah, kakor n. pr. v železniških vprašanjih, v vprašanjih glede razsvetljave itd., izvoliti nadaljnje specialne pododseke.
§ 23.
Ako se oddeli kak predmet več pododsekom v skupno posvetovanje, jih skliče k seji po činu najvišji občinski svetovalec.
Pri skupnih sejah, pri katerih morajo biti navzoči od vsakega pododseka vsaj trije člani, predseduje po činu najvišji načelnik.
Navadna večina odloča. Ako je enako število glasov, odloča predsednik.
§ 24.
Načelniki pododsekov dobivajo akte od župana v skupni prejemni knjigi, v katero morajo vpisati datum in ime.
Kadar se akti vrnejo, se to zapiše v knjigi.
§ 25.
Ako izstopi kak član iz pododseka, se izvoli v prihodnji seji občinskega odbora nov član.
§ 26.
V splošnem je odkazano:
1.	ubožnemu odseku: vsa ubožna oskrba in dobrodelni zavodi;
2.	stavbnemu odseku: stavbne zadeve, razsvetljava,
ognjavarnost, olepševalne zadeve in cestne zadeve;
pri slavnostih razobešanje zastav in okrašenje hiš, končno klavnica;
3.	finančnemu odseku: finančne stvari, kontrolne in vojaške zadeve;
4.	gozdnemu odseku: gozdne stvari, nasadi;
5.	zdravstvenemu odseku: z državnim zakonom z dne 30. aprila 1870 odkazana zdravstvena policija, posebno živinski in mesni ogled, nadzorstvo mleka, končno nadzorstvo v klavnici;
6.	pravnemu in policijskemu odseku: vse pravne stvari, osebne zadeve, sprejem v občinsko zvezo (podelitev meščanstva), slednjič šolske in tržne zadeve.
Pododsekom odkazuje njih posle župan in v slučaju spora občinski odbor.
§ 27.
Pododseki imajo pravico, vpogledati si listine in račune in k svojim posvetovanjem, pri katerih je zmi-selno uporabljati ta opravilni red, pritegniti izvedence; iz registrature se jim smejo dajati akti le z dovoljenjem župana.
Izprememba.
§ 28.
Ta opravilni red se sme izpremeniti samo na predlog, ki ga je član odbora vložil pismeno štiri tedne poprej in potem, ko se je predlog obravnaval v zmislu tega opravilnega reda. V dotični seji mora glasovati tri četrtine navzočih za izpremembo.
Slovanska knjižnica
6K M
C 8215

COBISS o O
*