Leto XXV.
TRGOVSKI LIST
V
Časopis za trgovin o, Industrllo, obrt In denarništvo
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 70 lir (za Inozemstvo 75 lir), za '/» leta 35 lir, za V. leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Tedenska izdaja letno 25 lir.
Plača in toži se v Ljubljani
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubblieM di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOM1CO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
Številka 60.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
N IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10.
lwStsȣja vsnk torek
Sprememba naredbe o cenah vin
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Clen 1. — Člen 7. naredbe z dne 6. maja 1942-XX št. 83 o cenah vin se spreminja takole:
Izvzeta so od te ureditve peneča se vina, pelinkovci in aperitivna vina, likerska vina, vina iz suhega grozdja, muškati, vina iz sorte aleatico, maršala, vino santo in vina mistele.
Poleg tega so izvzeta najmanj triletna stara vina, to je pridelek iz vinskih letin 1938 in prejšnjih, uvožena iz drugih pokrajin Kraljevine v izvirnih, po proizvajalcu polnjenih in zamašenih buteljkah.
Izvor, kakovost in starost uvoženega vina se morajo dokazati s potrdilom, ki ga izda prehranjevalni odsek izvorne pokrajine.
Clen 2. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v »Službe-nem listu za Ljubljansko pokrajino«.
Ljubljana dne 28. julija 1942-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Liuhliana, petek 31. iuliia 1942-XX
Cena	0'60
Predlog za uvedbo turnusa med trgovinami oblačilne stroke
Kakor poroča »II Piccolo di Triestec od preteklega četrtka iz Rima, je Ministrstvo za korporacije — glavno ravnateljstvo za trgovino po proučitvi predloga trgovcev tekstilne in oblačilne stroke, da bi se smele prodajalne te vrste zapreti za ve3 čas od 10. do 30. avgusta t. 1., ta predlog odklonilo, ker gre tu za racionirane predmete, a pri teh se mora zagotoviti, da je neko prikladno število prodajalnic vedno odprtih. Vsekakor pa pokrajinski korporacijski sveti — ob primerni poraz-vrstitvi (turnusu), s katerimi se zagotovi nepretržno oskrbovanje — lahko dovoljujejo, da se take trgovine začasno zapro, toda ne za dalj ko po 10 dni.
Nova ureditev romunskega petrolejskega gospodarstva
Romunska vlada je izdala nov zakon o pridobivanju in predelovanju nafte. Državni vpliv se z novim zakonom na vse petrolejsko gospodarstvo znatno poveča. Poskusna vrtanja se bodo v bodoče dovoljevala le v krajih, v katerih je načrtno izkoriščanje ležišč zagotovljeno. Vsa surova nafta se mora predelati v Romuniji. Prepovedan je tudi izvoz napol rafinirane nafte. Podjetja, ki proizvajajo več kakor 5 vagonov nafte na dan, morajo oddati predpisani delež za kritje domačih potreb na nafti. Vsa podjetja petrolejske industrije se postavljajo pod državno nadzorstvo. Novi zakon določa nadalje posebne ugodnosti domačemu kapitalu, ki je soudeležen v petrolejski industriji. Posebne ugodnosti priznava novi zakon velikim podjetjem z več ko 400 milijonov lejev kapitala, če je vsaj 75 odstotkov tega kapitala v romunskih rokah. Novi zakon določa končno ustanovitev državnega zavoda za raziskovanje nafte in petroleja. V zavodu so zastopana romunska gospodarska ministrstva in petrolejska podjetja.
Najvažnejša savna dela
v Italiji
Pomanjkanje goriv odtehtajo v Italiji ogromne vodne sile, ki so vzorno izkoriščene. 2e leta 1922. je bila italijanska električna industrija tako razvila, da je proizvodnja presegala 4 milijarde kWh na leto, zdaj pa je sestav električnih naprav tako ogromen, da je Italija v tem pogledu dosegla prvenstvo v Evropi. Konec 1. 1938. je bilo v obratu 1331 električnih naprav s proizvodnjo nad 15 milijard kWh, od česar je šlo za razsvetljavo 12 “/a, za pogon 10°/o, za motorno silo 50°/o, za kemično in kovinsko industrijo pa 28 u/o.
Važna so nabirališča vode, ki so po svojem številu in po svoji velikosti Italiji v ponos. Danes jih je 168 s kapaciteto za približno 1 milijardo in 800 milijonov kubičnih metrov. Med najdrznejša in največja dela te vrste spadata dva nasipa na otoku Sardiniji; prvi na Konigasu je visok 58 metrov ter ima izkoriščeno kapaciteto 242 milijonov kubičnih metrov, drugi na Tirsu z uporabno kapaciteto 400 milijonov kubičnih metrov pa je visok 63 metrov. Vrednost hidro-električnih naprav se ceni na okrog 25 milijonov lir.
Pri rečni hidravliki ima Italija tudi prvenstvo, ko že stoletja izvršuje občudovanja vredna dela za
urejevanje rečnih tokov. Taka dela imajo slavno tradicijo in z njimi so bile popolnoma spremenjene cele pokrajine. O ogromnem delu pričajo naslednji podatki iz knjige Mario Missiroli: Kaj dolguje Italija Mussoliniju. Nasipi so bili zgrajeni v dolžini 1,604.764 km, jezov pa je bilo zgrajenih in ob-no vije n in za 5,656.109 km, da branijo ozemlje, ki presega eno desetino državne površine. Ta dela so stala 1 milijardo in 748.5 milina lir.
Ogromna delavnost se je izkazala tudi pri graditvi javnih in stanovanjskih poslopij. Tako so občine zgradile za 147 milijonov 4135 malih stanovanjskih hiš. Razni zavodi so zgradili za 2 milijardi in 560 milijonov 8335 poslopij, v katerih je okrog 105.000 stanovanj. Zasebne zadruge so zgradile 2290 poslopij, v katerih je 12.300 stanovanj, za 1 milijardo 500 milijonov. Železničarske zadruge so zgradile za 548 milijonov 1850, zavod za hjiše državnih uradnikov pa 639 hiš za 750 milijonov.
Važno poglavje so zidave in prezidave šol. Leta 1923. je bil izveden strokovnjaški pregled vseh šolskih poslopij v državi in ugotovilo se je, da je od 83.000 učilnic samo okrog 45.000 prikladnih in
vsem zahtevam ustrezajočih. Do 1. 1939. je bilo že 30.693 novih učilnic za 1 milijardo 900 milijonov lir. V tej dobi izvedena asa-nacijska in higienska dela so stala 2 milijardi in 900 milijonov lir, do 1. 1940. pa je bilo zgrajenih toliko vodovodov, da je bilo z vodo preskrbljenih 3280 središč, ki imajo nad 16 milijonov prebivalcev.
Nad 5 milijard so stala javna dela v pokrajinah, ki so bile prizadete od vojne in 'elementarnih nesreč, velike napore in izdatke pa pa so zahtevala tudi javna dela v mestih, pri čemer je bil Rim v prvi vrsti upoštevan po svoji zgodovinski in politični važnosti. Za regulacijski načrt in cestno ureditev Rima so znašali izdatki poldrugo milijardo, vsega skupaj pa je bilo od 1. 1922. do 1939. potrošeno za javna dela, za javno higieno ter za prosveto in umetnine v Rimu nad 2 milijardi lir. Rim je dobil tudi svojo planinsko postojanko. To je 2213 metrov visoki Termi-nillo v Sabinskih gorah. Iz Rima vodi velika nova cesta do kote 1751, kjer se začne nova visokogorska cesta, ki je dolga 17 km. Terminillo je vse leto idealni cilj rimskega turizma. Do njegovega vznožja traja avtomobilska vožnja komaj dobro uro.
gradivom za leto 1937. zaključena statistika, je samopreskrba Evrope znatno napredovala. Pri krušnem žitu je avtarkija popolna, pridobivanje rastlinskega olja in maščob se je povečalo, v tekstilni industriji so se močno uveljavila umetna vlakna, s pridom se ugrabljajo sintetična goriva, v raznih evropskih deželah pa dobro uspevajo tudi nove kavčukove rastline. Pred šestimi leti je imela Evropa pri svetovni proizvodnji nekaterih kovin le skromne deleže: pri kositru 1.7, pri bakru 11, pri svincu 20, pri cinku 29°/o, potem pa se je močno kot protiutež dvignila evropska produkcija boksita, magnezija, dolomita, magnezita in aluminija, ki je lani dosegla že 63 °/o svetovne proizvodnje.
Za temelj industrijske proizvodnje ima Evropa dovolj železa in premoga, dovolj ima tudi lesa, agrarna proizvodnja se v vseh svojih panogah dviga in kjer koli so potrebne izmenjave surovin in izdelkov, je Evropa v manjši meri odvisna od drugih kontinentov, kakor pa so odvisni oni od nje.
USA pod vojnim pritiskom
Pod tem naslovom objavlja zadnji »Reich« članek o gospodarskem življenju v USA za časa vojne. Med drugim pravi nemški list:
Prebivalstvo v USA začenja polagoma razumeti finančno breme vojne. Ko je seznalo o novem zvišanju skupnih vojnih kreditov na več ko 200 milijard dolarjev, je padla beseda, da pomeni tako velik izdatek morda državni banke-rot ali pa še kaj hujšega. Dokler se govori o vprašanju, da se vojna dobi, takšnih finančnih razmotri-vanj seveda ni, nekateri odgovorni gospodarski ljudje pa tudi že sedaj opozarjajo na bodoče finančne nevarnosti. Tako je dejal bančnik Schramm, sedanji predsednik nju-jorške borze, da je rešitev finančnega problema v tem, da se že sedaj pripravlja preusmeritev gospodarstva za čim večji razvoj danes še neizrabljene proizvodnje. Priporoča čini svobodnejšo trgovino, da se povečata ne le izvoz, temveč tudi uvoz ter domača potrošnja.
Povprečni Amerikanec pa ne misli na povojno dobo, temveč Predvsem na nove davke in višje cene. Teoretiki trde, da spajanje davčnega razvoja in razvoja cen pomeni rešitev, ker se vlovi z davki presežek kupne moči in zavre dviganje cen. Teoretično je to tudi pravilno, praktično pa pomeni to padanje življenjske ravni.
Zanimive poda-tke objavlja ameriški tisk o uporabi višjih dohodkov. Po teh podatkih se je v Združenih državah Severne Amerike zaradi dviga cen v prvih 4 mesecih t. 1. povečal dohodek ljudi za
6.5	milijard dolarjev. Od tega se je porabilo 38% ali 2.3 milijarde za vojna posojila, 1.1 milijarde za odplačilo dolgov in 1.3 milijarde za davke. Nadalje navajajo listi,
da je bilo sedaj potrebno za nakup blaga 16.7 milijarde dolarjev, dočim lani le 14.1 milijarde, ker so cene narasle za 19%. Potemtakem da je 2.3 milijarde vzela inflacija. 1.3 milijarde se je torej izdalo več kakor pa so znašali višji dohodki od pridobnine.
Promet v detajlni trgovini je nazadoval za 13 odstotkov, kar je premalo, ker naj bi znašala omejitev v civilni potrošnji po mnenju diktatorja cen Hendersona 25%. Povprečna številka pa ne nudi jasne slike, ker so razmere v vsaki skupini detajlne trgovine drugačne. Kjer so bile zaloge velike, je padel promet v večji meri. Tudi luksuzno blago se je slabše pro-dajalo. Značilno je naslednje. Inventura velikih njujorških veleblagovnic je pokazala, da so se zaloge zvišale za 57%, promet pa samo za 4%. Veletrgovina je mislila, da bo prepoved proizvajanja blaga povzročila velik val nakupov, toda ti so veljali samo življenjskim potrebščinam. Drug primer. Navzlic ustavitvi proizvodnje zaseb-
nih avtomobilov, prodajo trgovci z avtomobili le težko stare avtomobile, ker manjka kavčukaslih obročev in bencina. Posledica tega je bila, da je cena za stare avtomobile padla za 30%. Na drugi strani pa se plačuje za stare bicikle do 37 dolarjev.
Gospodarski položaj ostaja za nižje sloje še nadalje napet. Ravno za blago, ki ga potrebujejo ti potrošniki, pa je nevarnost dviga cen posebno velika. Henderson zahteva zato nastavitev novih 90 tisoč uradnikov, ki naj bi kontrolirali cene in omejitev potrošnje. Tej zahtevi pa mnogi odločno ugovarjajo, ker da bi bil to prevelik aparat. Zaradi dviga cen pa se začenja v USA nezadovoljstvo in to se vidi tudi v strokovnih zvezah, kar dokazuje oslabitev vpliva Mur-raya, ki je bil za Rooseveltovo politiko. Zelo tudi tožijo farmerji nad pomanjkanjem poljedelskih delavcev, ker visoke mezde v industriji pospešujejo beg z dežele. Tako čuti prebivalstvo Združenih držav vedno bolj pritisk vojne. -
Preskrba evropske celine s surovinami
»Stidost-Echo« navaja, da je leta 1937. prišlo od svetovne proizvodnje surovin in nepredelanih živil na Evropo okrog 45.5%. Delež Severne Amerike je bil takrat 24.8 %, Azije 16 %, Južne Amerike 7.9 °/o, Afrike in Avstralije skupaj pa 5.8 %>. Pri sami svetovni proizvodnji živil je znašal evropski delež 47 %>. Pri tem je bila Evropa največji uvoznik, ker je prevzemala skoraj polovico vsega blaga na svetovnem tržišču, Zelo važno vlogo je imela Evropa pred
sedanjo vojno tudi pri izvozu, ker sta bila skoraj dve tretjini svetovnega izvoza gotovih izdelkov evropskega izvora.
Od evropskega uvoza sta prišli dve tretjini na živila, ena tretjina pa na surovine. Pri vrednosti vsega evropskega uvoza je prišla dobra tretjina na pet najvažnejših surovinskih skupin: rastlinska olja in maščobe, kovine razen železa, tekstilne surovine, goriva in kavčuk.
Od takrat, ko je bila z zbranim
Narodni dohodki v južno-vzhodnih evropskih deželah
Madžarski finančni minister je objavil, da znaša narodni dohodek Madžarske letnih 7.5 milijarde pengo in da pride tako na prebivalca razširjene Madžarske okrog 500 peng8. Med južno-vzhodnimi evropskimi deželami je ta kvota najvišja, kar je razvidno iz naslednje primerjave:
Romunija ima tudi okrog 15 milijonov prebivalcev, njen narodni dohodek pa znaša na leto okrog 250 milijonov lejev ali 17.000 lejev = 480 pengo na prebivalca. Bolgarija z 8 milijoni prebivalcev ima 75 milijard levov letnega narodnega dohodka ali 9375 levov = 375 pengo na prebivalca. Od hrvat-skega narodnega dohodka pride letno na prebivalca 5000 kun = 320 pengS, na Slovaškem pa od letnih 12 milijard 4800 slovaških kron = 480 pengO.
»Siidost-Echo« naglaša, da je bil prej narodni dohodek v navedenih deželah nižji in da se je zdaj zvišal zaradi intenzivnejšega gospodarskega sodelovanja z Nemčijo.
Bolgarska zunanja trgovina
Po uradnih podatkih je Bolgarija letos v prvem četrtletju izvozila 102.100 ton blaga v vrednosti
2837.5	milijona levov, uvoz pa je znašal 87.000 ton v vrednosti 2666.2 milijona levov. V lanskem prvem četrtletju je znašal izvoz 108.900 ton za 1727.2 milijona, uvoz pa 95.100 ton za 2342.9 milijona. Uvoz surovin se je po količini znižal, po vrednosti pa se je dvignil od 451 na 558 milijonov levov.
Madžarska vinska letina
Ministrstvo za preskrbo ceni letošnji madžarski vinski pridelek na 8 milijonov hektolitrov, dočim je znašal lanski pridelek nekaj nad 2 milijona hektolitrov. Za mobilizacijo tega obilnega pridelka je vinski trgovini, ki je bila letos julija po razlastitvi nekaterih velikih tvrdk reorganizirana, potreben kredit od 50 do 60 milijonov pengd.
Iz italijanskega gospodarstva
Delež Italije pri madžarskem izvozu se je letos v prvem četrt let ju dvignil od 15.7 na 19.2 "/o, pri madžarskem uvozu pa od 17.2 na 37.1 %. Zaradi pasivnosti svoje trgovinske bilance z Italijo skrbi Madžarska za povečanje svojega izvoza v Italijo. Italija je sedaj največji dobavitelj tekstilnih izdel kov za Madžarsko. Da se urede te dobave, so bila te dni v Budim pešti pogajanja med predstavniki madžarske in italijanske tekstilne industrije. Sklenjen je bil sporazum o cenah in plačilnih pogojih ter o reklamacijah, količine italijanskih dobav pa bodo določene na zasedanju italijansko-madžar-skega gospodarskega odbora, ki bo v začetku septembra.
Glavnice so zvišane pri milanski družbi »Ferania«, ki izdeluje filme in fotografske potrebščine, z novim vplačilom in uporabo rezerv od 40 na 00, pri milanski tvornici avtomobilov Alfa Romeo pa z izdajo novih delnic od 240 na 400 milijonov lir. Družba S. S. A ero plani Caproni v Milanu je pri glavnici 200 milijonov zabeležila lani 3.2 (prejšnje leto 3) milijone lir čistega dobička.
Prodaja biciklov enotnega tipa se je v Italiji pričela 1. julija in bodo do konca septembra prodali okrog 100.000 takih koles in tri-cikljev. Letna produkcija koles enotnega tipa bo znašala 400.000 do 500.000. Cene so bile, kakor znano, precej znižane. Navadno moško ali žensko kolo stane 750, športno 900, deško 620, tricikelj pa od 1200 do 1300 lir. Rok za prijavo starih koles poteče 31. julija, potem pa se bodo morali tudi stari izdelki prodajati po cenah enotnega tipa.
Predstavniki Mednarodno centrale za tobak v Rimu in Mednarodne znanstvene družbe za tobak v Bremenu so bili povabljeni od Švicarske družbe za pridelovanje tobaka v Ziirich. Na sestanku so razpravljali o ustanovitvi mednarodne komisije za saditev tobaka, ki naj bi delovala v okviru Mednarodne centrale za tobak v Rimu. Komisija bo skrbela za sodelovanje med državami-pridelovalci in državami-odjemalci tobaka.
Potrošnjo rib v italijanskih velikih mestih označuje takole zadnja objava glavnega komisariata za ribolov: Od 12. do 18. julija so bile prodane v ribarnicah petih velemest naslednje količine rib: Rim 1259.4, Milano 475.7, Torino 259.3, Bologna 154.5, Firenza 402 stota.
Za proizvodnjo metana so uporabljivi tudi koruzni storži. V Italiji ostane od letnega pridelka okrog 75 milijonov stotov koruznih storžev in stebel in če se od tega uporabi le kakih 5 odstolkov, bo znašala proizvodnja metana okrog 10 milijonov kubičnih metrov.
Koncerna Finsidcr in Azienda Minerali Mctallici Italiani sta z
enakimi deleži udeležena pri Rudarskem društvu v Zagrebu, v Atenah pa je bila ustanovljena družba S. A. Mioiere Elleniche za odkrivanje in izkoriščanje rudnih ležišč v Grčiji in drugih južno-vzhodnih evropskih deželah.
Hrvatska tekstilna industrlia
se je po prvi svetovni vojni razmeroma naglo in močno razvijala. Od leta 1918. do 1939. se jo število tekstilnih podjetij dvignilo od 9 na 134, pri čemer pa so vštete tudi podružnice nekaterih podjetij. »Sud-ost-Echo« meni, da je težko napraviti prognozo za bodočnost hrvatske tekstilne industrije, ker je predvsem skromen temelj surovin. Bombaž in juto je treba uvažati, načrti za pridelovanje bombaža v Dalmaciji niso bili izvedeni, volne pa po količini in kakovosti še ne daje dovolj domača živinoreja.
tdnji letni pridelek konoplje je bil 13.500, lanu pa 8500 ton.
Na Iirvatskem sta v obratu dve bombažni predilnici, ostanek tekstilne industrije pa pride na tkalnice ter obrate za izdelovanje nogavic in trikotaže. Zdaj je 66 tekstilnih obratov, ki morajo kot delniške družbe polagati javno svoje obračune. Te obračune za 1. 1941.
izkazuje v milijonih kun: akcijskega kapitala 96.40, rezerv 250.87, kreditorjev 142.79, blaga 192.14, poslopij in strojev 243.51. Od akcijskega kapitala bi prišlo povprečno na vsako podjetje blizu 7 milijonov, ker pa ima eno podjetje 56.25 milijona kun akcijskega kapitala, ostane za vsa druga podjetja povprečje kakih treh milijonov. Ugodno je stanje rezerv, zaloge blaga so pa skromne.
Poročila kažejo, da je bilo lan sko leto za hrvatsko tekstilno industrijo precej ugodno. Vsa podjetja so dosegla dobičke. Presoje rentabilnosti vse hrvatske tekstilne industrije pa »Sudost-Echo« ni izrekel zaradi tega, ker še niso znani letni zaključki cele vrste srednjih podjetij in ker ni izklju čeno, da so nekateri obrati izkazali znatne dobičke samo zaradi večje vrednosti svojih starih zalog. V splošnem pa je po dosedanjih po
manjkanja materiala in slabih transportnih razmer. Rudniki Los Guindos so dali I. 1940. nad 42.000 ton, lani pa 35.000 Ion. Produkcija se bo letos povečala, ker so začeli obratovati novi svinčeni rudniki.
Trgoviiiski register
je letos do konca junija podalo I ročilih slika hrvatske tekstjlne ^n-samo 14 podjetij. Skupna bilanca j dustrije zelo ugodna.
Delniške družbe v
Kapital delniških družb v Srbiji znaša sedaj 3.351 milijonov din, kar je približno ena tretjina kapitala delniških družb v bivši Jugoslaviji, ki je znašal skupno 9.738 milijonov din. Od vsega sedanjega delniškega kapitala je 2.975 milijonov v Beogradu ali 83.7 %, v Srbiji 465 milijonov ali 13.1 % in v Banatu 110.5 milijona ali 3.13°/o. Znatne davčne ugodnosti, ki so jih uživale delniške družbe v Beogradu, zlasti pa ugodnosti, ki so bile priznane industrijskim podjetjem, so povzročile, da se je delniški kapital vedno bolj koncentriral v Beogradu. Vse kaže, da so tudi sedaj razmere za delniške družbe v Beogradu ugodne.
Po poslu se deli srbski delniški
kapital takole: na banke odpade 1529 milijonov din ali 43.06%, na zavarovalnice 31 milijonov din ali 0.88%, na druge delniške družbe pa 1990.9 milijona din ali 56.06%. 'Od tega kapitala odpade 726.5 milijona din ali 36.5% na industrijska, 708.9 milijona din ali 30.6% na rudarska in 123.3 milijona din ali 6.3 % na trgovinska podjetja. Velik del kapitala (nad eno milijardo din) odpade na državna podjetja. Ta kapital bo sedaj razdeljen med pridobitne države.
Od junija 1941 dalje se je ustanovilo 49 delniških družb s skupnim kapitalom 195.15 milijona din, 16 delniških družb pa je zvišalo svoje glavnice za skupno 124.3 milijona din.
Spremembe in dodatki:
»Jugolcs«, lesna industrija, dr.
Z o. z. v likvidaciji, Črnomelj. Sklep glede vpisane razdružitve in prehoda to družbe v likvidacijo se zaradi prenosa sedeža družbe v Ljubljano razveljavlja. Likvidator Poznič Franc se razreši svojih poslov.
»Jugosijalica«, družba z o. z. v
Ljubljani, podružnica v Zagrebu. Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Maraš Mariin, knjigovodja v Zagrebu, Pantovčak 63.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani. Izbrišejo se člani upravnega sveta: Šarabon Andrej, baron dr. Born Karl, Bahovec Josip in dr. Skoberne Jurij. Vpišejo pa se člani upravnega sveta: Volk Avgust, trgovec v Ljubljani, dr. Krivic Rudolf, odvetnik v Ljubljani, in dr. Hacin Josip, odvetnik v Ljubljani.
Manufaktura Novak, družba z o. z. v Ljubljani. Družba se je z notarskim aktom razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Novak Franjo, trgovec v Ljubljani, Slomškova ulica 6.
Izbrisi:
«Crowntex» Kr o nich & Prebil,
Ljubljana. Mehanična tkalnica — zaradi razdružitve.
Igu. Vok & Comp, obratovanje montažne delavnice v Ljubljani — zaradi opustitve obrata.
Baker	in
iSi©©©ffi©Si©Si©SS9ffi£)eiS®©®©
HAHN & KOLB I
in Acc. MILANO
Piazza Duca d* Aosta 12
Telet. 266-422 Teleg. ANKOLB TORNI AUTOMATICI »1NDEX« Avtomatične stružnice »Indcx« Passaggio barra fino a 60 mm palična odprtina do 60 mm MACCHINE UTENSILI SPECIALl Stroji, specialno orodje STRUMENTI Dl MISURA Merilne priprave UTENSILERIA SPECIALE Izdelava specialnega orodja
9G$9GŠ9ffi©0S©®©G
»Siidost-Echo« navaja v svojem poročilu o mednarodnem trgu rud iri kovin:
Združene države Severne Amerike potrebujejo 2,500.000 ton bakra. Ta predvidena potrošnja je razdeljena takole: za municijo 900 tisoč ton, za vojno mornarico 100 tisoč ton, za posebno oborožitev ladij 150.000 ton, za električne naprave in aparate 500.000 ton, za 'izvoz v Anglijo 200.000 Iton, za civilno potrošnjo pa 250.000 ton za najnujnejše naprave ter 400.000 ton za rezervo.
»U. S. Bureau of Mineš« računa, da bo mogoče dobiti 1,750.000 ton bakra, od česar pride na domačo produkcijo 1 milijon, na uvoz pa 750 tisoč ton. Lani je znašala domača produkcija 957.394 ton, kar je za 9% več kakor 1. 1940. Cilenška produkcija bakra se je lani dvignila od 337.000 na 453.527 ton in je bilo od tega izvoženo 440.000 ton v USA.
Združene države in Anglija potrebujejo 1.3 milijona ton svinca. Avstralija, ki je pri svetovni proizvodnji svinca za USA na drugem mestu, lahko prispeva do 300
tisoč ton, Burma, ki je prej dajala na leto okrog 83.000 ton, pa zdaj odpade. Zaradi tega bodo morale Anglija in Združene države znatno povečati svoj uvoz svinca iz Rusije in Afrike.
Potrošnja svinca je lani v USA znašala 790.000 ton, za 25% več kakor leta il'940., produkcija pa 584.100 (prejšnje leto 549.767) ton. Iz domačih rud so pridobili 472.600 ton, iz inozemskih rud pa ostanek. Uvoz je znašal v prvih devetih mesecih lanskega leta 179.090 ton, prejšnje leto pa 149.889 ton, do-čim se je izvoz skrčil od 49.100 na 13.600 ton.
V Španiji se je lani produkcija svinca precej zmanjšala zaradi po-
J
COTONIFICIO
VALLETICINO
TV 0 R H ICC
BOMBAŽA
•
Milano
Via Principe Umberlo, 34
■ C3CZSMS
i	.	barva, pleslra In
/P V /fl lirah kemično anali
I £.* Ul UH obleke, klobuke itd. Škrob! in gvetlolika srajce, ovrat nike in manšete. Pere, suši, raonga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šeienbnrgova ul. 8 Telefon št. 22-72.
gpsssasecsase | Industriali!
'ji	Adottate nel Vostrl Ufflcl
ri Nastri por maccliina @	Carta carbonc
%	Matrici	per	duplicatori
W	marca »uperlore »ITALBA*.
(g PrezzI vantaggiosl. Preventivi a rlchleita
| Industrialci!
c>	Uporabljajte v tvojih pisarnah
trake za pisalne stroje karbon-papir
razmnoževalno matrice
najbolj Se znamke «IT ALBA*.
Ugodne cene. — Cenik na zahtevo.
«ITALBA» — TORINO
Piazza RUorgimento n. 12, tel. 78-162.
Velika skladišča v Bukarešti
Narodni zadružni zavod v Bukarešti hoče postaviti nova velika skladišča za blago, ki je bilo nabavljeno za preskrbo prebivalstva. V načrtu so skladišče za tekstilne surovine, trinadstropno skladišče za 1000 vagonov živil, skladišče za 350 vagonov raznega blaga ter velika shramba za poljedelske stroje. Stroški za ta skladišča, ki jih nameravajo urediti letos do konca oktobra, so preračunani na 104 milijone lejev.
Izmenjava blaga med Romunijo in Turčijo
V Bukarešti se romunski in turški delegati pogajajo o novi blagovni izmenjavi, ki se tiče predvsem surovin in industrijskih izdelkov. Pogodili so se, da bo Romunija dajala celulozo, karbid in petrolejske proizvode, iz Turčije bo pa dobivala predvsem bombaž in baker. Od nove blagovne izmenjave bo imela veliko korist romunska industrija, ker bo za presežek svoje proizvodnje dobila važne surovine.
Sporazumno med delojemalci in delodajalci s0 bile določene min" “t*m'zde za kmetijske delavce, -o tem sporazumu dobe nad IG let stari hlapci in dekle draginiske d n klade od 25 do 70 lir h plačam od 00 do 300 lir. Minimalna plačic
vi°„Cena na -50 lir- Za dninarje se uvedejo minimalne dnine 20 lir
ra,°oriaZU1?no tSo določene tudi naturalne dajatve.
sm-eiI?iSka .bila 7- aPi’ila 1042 ■Piejeta v svetovno poštno zvezo.
Hrvatska vlada je izdala naredbo o državnih praznikih. Državna
vitvlnixra Sta- 10’ april- dan ustano-in 20 fzay.lsne Države Hrvatske
Stjepan Radič. je ™ UStre1^
vfrtSVSS v?adaVrazde?ila
vso deželo v sadne okraje ter za vsak okraj predpisala, katere sad ne vrste mora gojiti, češplje bodo v bodoče gojili y krajih med Drino in sumadijo, jabolka v območiu zapadne Morave, marelice breskve cesnje in višnje pa v okrajih ob juzm Moravi, ob Timoku in v Po moravju.
mn^rdi/ar“yanja s PaP»jem so ’vn: 1 dneIm£ v. Srbiii krčiti čimh^vSe^' - vsi uradi morajo nie var.^eYatl s papirjem. Proš-se smejo pisati samo na polovici pole.
Bolgarska vlada je’ ukinila vse svojecasno odrejene omejitve v železniškem prometu. V soboto je bil železniški promet obnovljen v sta rem obsegu.
Da se poveča reja prašičev, je madžarska vlada oprostila vse kmetovalce, ki se do 15. avgusta zavežejo, da bodo redili prašiče, predpisane oddaje 22 »/o pridelka ječmena oz, 30 °/o' pridelka koruze . Ker je Madžarska zadostno oskrbljena z jajci, je dovolila vlada trgovcem, da izvažajo jajca. Dosedaj je bilo izdanih 10.000 izvoznic za jajca.
Zaradi racionalizacije v industriji se je v Nemčiji izvedla koncentracija v proizvodnji margarine Velik del tvornic je prevzela vodilna nemška tovarna za margarino Jur-gens-Werke v Hamburgu. Odslej se bo proizvajala margarina le v 31 tovarnah, ki so najbolj racionalizirane. Pred vojno je bilo v Nemčiji 148 tovarn za margarino.
12 novih sladkornih tovarn dobi Francija, p0 naredbi francoske vlade je dovoljena zgraditev osem novih tovarn, štiri velike žganjarne pa se bodo spremenile v sladkorne tovarne.
Dtnarstvo
Stare hranilne knjižice Poštne hranilnice izgube na Hrvatskem s 1. novembrom veljavo ter se morajo do tega dne zamenjati za nove.
Inflacije v Nemčiji ne bo, kakor je izjavil državni tajnik nemškega finančnega ministrstva dr. Reinhardt, in sicer iz naslednjih raz-logov. Nemčija krije v sedanji vojni 50 »/o svojih potreb z davki v prejšnji vojni je krila samo 13’»/«. Nemški narodni dohodek se je v vojni dvignil na 120 do 130 mili jard mark, mesečna štednja pa na 4 do 5 milijard, kar zadostuje za posojila, ki jih mora najeti Nemčija. Denarni obtok se je sicer povečal od 13.3 na 23 milijard mark, kar pa je bilo potrebno zaradi priključitve novih ozemelj, povečanega narodnega dohodka in zaradi drugih potreb. Tudi če bi vojna trajala še leta, ne bo v Nemičji inflacije.
m
Telefon 27-57
INDUSTRIA COMMERCIO ARTICOLI TECNICI
Antonio Quintavalle S. A. - TRIESTE
Via Cesare Battisti n. 4 — Telefon 68-38
Delniška glavnica Lit 1,000.000.— povsem vplačana
Prodajni urad z zalogo:
Hill, Zerboni & Co. — Orodje za mehaniko in industrijo.
Filp — Precizne pile, rašple in mizarsko orodje.
S. A. Mole Norton — Brusilne kolute in strgalne pile.
S. I. A. U. — Jeklo za orodje, konstrukcije in nerjaveča jekla.
S. A. Acciaierie Bolzano — Lito in kovano, surovo in obdelano železo.
S. K. F. — Krogljični in valjčni ležaji.
»TAS« — AVTOMATIČNE STRUŽNE GLAVE ZA REZANJE NAVOJEV NA ZAKLOP.
Zastopstvo: Drago Čeferin, Ljubljana, Gledališka 7.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani