53 itevUbo.
v mm, t mmi t nra nit
xm len
.Slovenski Narod« velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravnfftvn prejemaj!:
ttk> leto......K 24*-   ,   celo leto......K 22*-
pol leta........12*— pol leta .......11 —
četrt leta........6—        četrt leta......., 550
na mesec. .....,   2*—    '    na mesec. ......1*90
Dopisi naj se frankfrajo. Rokopisi se ne vračajo. trt<?riftvoi Enaflava nllca it 5, (v pritličju h\o\ telefon 41 34.
foserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Lpiavai&tvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inaerati itd. to je administrativne stvari
številka vetja in
ha pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se na ozira. Narodna tiskarna telefon it Si,
.Slovenski Narod« velja po postita Avstro-Ogrsko:                                   za Nemčijo: «1© teto.......* 25-—  ,  celo leto ......K It—
četrtCleta."      Il l l l   ,  650        *• Ameriko in vsa drage delete: na mesec........2*30  '  celo leto.......K 3<r —
Vpralanjem glede tnseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamk« C prevali: vo: InaHera nliea it % (spodaj, dvorišča icvo\ telezeaftt. Si
Volilna gibanje.
Razveseljivo je dejstvo, da razvija narodno - napredna stranka že sedaj, ko nas loči še skoro niesee dni od velepomembnih volitev v občinski nastop ljubljanski, tako živahno gibanje, da odpre oči vsem onim, ki imajo voljo spoznati resnico. Vsi štirje 6hodi narodno - napredne stranke, ki so se vršili tekom včerajšnjega dne, so bili dobro obiskani in so jas-no pokazali zanimanje občinstva za svoja vitalna vprašanja.
V gostilni »pri Kroni« je sklicalo
politično  izobraževalno   društvo im dvorski okraj
Javen shod, na katerem je po uvodnih besedah tržnega nadzornika ga. Bibnikarja govoril deželni odbornik gospod
dr. Ivan Tavčar, burno pozdravljen od mnogoštevilno zbranih volilcev, ter se bavil pred vsem s klerikalnimi agitatorji, ki že samo s svojo osebo diskreditirajo nakane klerikalne stranke.
Dobra in koristna stvar najde tudi sposobne in uvaževanja vredne zagovornike. Ker pa so klerikalne nakane mestu Ljubljani škodljive in za Ljubljano skrajno nevarne, pošiljajo na agitaeijsko polje politične klovne.
Zajec in Štefe sta govorila danes štirinajst dni na »starem strelišču«. S Štefetom, ki je nekak politični Ka&-perček se ne bom dosti bavil. Mož je, kakor vselej postal osoben, in pod surovim maslom, ki se mu cedi z lastne £rlave, razkazoval je radovednim habnicam neko fotografijo, s katero hotel udariti političnega svojega nasprotnika. Ta politični nasprotnik je mož, ki tak smrdljiv napad lahko prenese. Na take napade prijatelj Hribar lahko pljuje. (Ploskanje!) Stvar pa ima drugo lice, in zategadelj moramo govoriti o nji! Ravno kar omenjeni g. Ivan Štefe, pa je porabil to priliko, da je iz ljudskega odra vrgel med zobe starim ženskam, ki so ga poslušale, ime pošteuega deta, ki si trdo služi vsakdanji svoj kruh, in katere edina pregreha je, da ga mora služiti v zavodu, ki ni ljubljen pri katoliških smrkovcih. In ta politična svedra je imenoval poštenega dekleta s polnim imenom ter ara izročil katoliški fakinaži v očituo »locela nezasluženo sramoto. (Ogorčenje!) -Slovenec« pa glasilo ljubljanskega škofa je to ime ponatisnil, ter se pod žegnom   svojega vladike
LISTEK.
Prvo stažira.
Spisal Josip P r e m k (Dalje.)
V.
Štirinajst dni je že bivala Angela v Zabrezju, a še vedno ji je bilo vse tako tuje in zoprno, kakor prvi dan. Župnika se je ogibala in še ni govorila z njim od onega prvega večera, z učiteljem je občevala hladno, z organistom je izpregovorila tupa-tam par besedi, kadar ji je slučajno prinesel kakšno pismo, ker je obenem upravljal on v Zabrezju tudi pismo-uosevo službo, ali če mu je oddala kak listič, ki ga je pisala tej ali oni prijateljici . . . drugače pa je slonela zamišljena v svoji dolgočasni sobi in se skušala kratkočasiti s to ali ono knjigo, ako je šolsko delo že ravno opravila.
Dnevi so postajali pusti in mrzli, po cel dan se ni prikazalo sobice iz megle, ki se je vlačila po dolini, da je bilo videti kot da je raztegnjena od zemlje do neba siva, umazana plahta.
Najbolj zadovoljna je bila še v šoli, kadar je hodila med klopmi in gledala kuštrave paglavce, tam vsaj so je otresla vseh neprijetnih misli in
udeležil sadu Štefetovega pobalinstva! S takim človekom se mi torej ni treba dalje pečati, samo glede ekspenza-rov, ki so se deželi polagali, bode Štefe prav storil, če molči, ker mu bo za to — ne jaz, ampak mora kdo drugi, ki Štefetu bližje stoji, prav iz srca hvaležen. (Veselost.)
Dvojček Štefetov je bil na shodu dr. Zajec, mož, kojega morda poznate. Če ga ne poznate, pa tudi niste nič posebnega izgubili. (Veselost!) Gospod dr. Zajec nastopil je na ljudskem odru kot učenjak, pa je zopet dokazal, da učenega zajca na svetu sploh ni. To, kar je dr. Zajec pravil
0 umrljivosti v našem mestu, bilo je smešno, in za »strokovnjaka«, kakor je on, blamaža prve vrste. Povedal je dr. Zajec, da smo liberalci mase iz mesta gonili, da smo trgovcem od-jedli obilo konsumentov, in da smo kanale le tam napravljali. kjer stoluje liberalen mogotec itd. Te in enake
1 rdi t ve ne stavljam na rovaš hudobije, ampak na rovaš tiste zajčje naivnosti, ki v govoru stoječo klerikalno zvezdo že od nekdaj odlikuje. (Veselost!)
G. dr. Zajec je potem razkladal svojim poslušalkam, kako je potrpežljivo hodil za nami po naših shodih, in čakal in čakal je. da bi kaj izvedel o Tiflš^ru prosrrainu za bodočo mestno politiko. Ali programa ni bilo. kar je čul, bila je le površnost, prstenost in nevednost, kar je čul na naših shndih. Odgovoril bi mu najraje s starim Rimljanom: qois tolerit l^porem, de itmorantia quer<ntem? Kdo bo nre-našal ljubljanskega zajen. Če govori o prstenost i in nerodnosti"? (Bučen smeh!)
Morda se bo Zajcu danes izoolni-la želja, da bo slišal tudi nekoliko o našem programu, če dobi naroHno-napredna stranka večino v prihodnjem obj:usne:-, t* • Progami namreč obstojajo večidel ramo im papirju, če pa mora ze biti izrečen program, tedaj ga lahko označimo z dvema besedama:
zdrava pamet.
Pri vsakem vprašanju, ki bo prišlo pred narodno-napredne občinske odbornike, se bodo ti morali vprašati, kaj zahteva praktična parne*. (Živahno odobravanje.)
Će razvijemo podrobno nekatera programna vprašanja, pridemo- do naslednjih točk, ki jih obsega
naš program. I. Pred vsem mora obdržati prihodnji   napredni občinski svet LJubljani
značaj slovenskega mesta,
Lahkomiselno bi bilo misliti, da tu ue preti nobena nevarnost. Oglejmo si le najrazličnejše izjave naših glavnih nasprotnikov, klerikalcev. Prihodnji napredni občinski svet bo moral gledati pred vsem na to, da j onemogoči, da pride v Ljubljani do l veljave ona str' ^ka, ki je izjavila, da ima rajši nemškega deželnega predsednika in nemške uradnike, kakor pa Slovenca. Ljubljana pa mora ostati slovenska! (Burno odobravanje.)
II. V drugi vrsti pride zvestoba nasproti stranki sami.
Ljubljana mora ostati napredno mesto!
Vsak razsoden človek mora tej kardinalni zahtevi pritrditi, če se je pečal le količkaj z najnovejšim pastirskim listom našega škofa. Načelnik katoliške cerkve v deželi mora stati vsaj nekoliko nad strankami, absolutno pa mu je prepovedano stopiti s svojo lastno osebo v sredo one razburjene in strastne ulične politike, ki jo uganjajo klerikalci. On pa se je ponižal za kolporterja slovenskih klerikalnih časopisov, ki prinašajo v svojih predalih največ laži in nesramnosti. Posebno pa se zavzema za »Domoljub«, ki si je stavil za živ-Ijensko nalogo samo razdiranje in katerega cilj je uganjati po naši deželi hudobije. In temu najpodlejšemu listu je moral posoditi ubori poslanec Žitnik svoje ime, da razni klerikalni petelini, skriti za njegovo imuniteto, izlivajo nekazneni cele golide gnojnice po naprednih ljudeh. Lahko je krasti čast svojemu nasprotniku, toda oni, ki to stori, naj bo tudi toliko mežat, da svoje trditve zastopa. To seveda iščemo pri klerikalcih zastonj.
Škof pa daje takim lopovščinam še svoj apostolski blagoslov. O ta krm škofu pa je naša sodba sklenjena, da ali ni normalen, aH pa je zavržen človek. (Vihamo pritrjevanje.)
III. Kot tretjo točko našega programa navajam
gospodarsko - politična vprašanja.
Kar je bivši napredni občinski svet že započe 1, bo moral prihodnji napredni občinski svet nadaljevati in izvršiti. Seveda bo moral novi občinski svet vzeti tudi mnogo novega v roke, zlasti bo njegova naloga urediti kanalizacijo do one popolnosti, kakršno zahteva moderno urejeuo mesto. Potem pride na vrsto odprava vseh slabih Makov, kar jih je žal še v Ljubljani. Naenkrat se pa to seveda tudi ne bo dalo izvršiti, ker vodilna
M skušala poglobiti v pouk, dasi ji je bilo časih težko in je čutila sama — kako je raztresena . . . Zgodilo se je, da je obsedela za katedrom in sama ni vedela, kdaj je umolknila in se zamislila v to ali ono . . . šele ko je vrišč po šoli le naraščal, se je predramila iz svoje zamišljenosii tn nadaljevala . . . Ali često ji je ušel pogled skozi okno vun na pot, ki je vodila mimo Šole, in če je le zbežala po šolskem stropu senca kogarkoli, ki je šel mimo šole, se je obrnila proti oknu s hrepenečimi očmi, dasi se ji je čelo hip nato vedno jezno naguban-čilo. Skušala se je premagati, pozabiti vse, a je bila preslaba . . . Ali čutila je in tatko ne ji je zdelo časih, da bi se kmalu otresla vseh teh misli, ko bi imela le eno prijateljico, le enega človeka, komur bi lahko potožila vse, tako pa je bil edino on, ki pa se je je ogibal, kakor je spoznala.
Bilo je par dni po njenem prihodu. Od obeda pri Zabukovcu se je napotila, kakor navadno proti domu, a tistikrat se je spomnila, da je četrtek in je zavila po stezi za vasjo. Ob potoku ae je vila pot ▼ lahni vzpetosti v brdo, ki se je dvigalo za vasjo, za to je krenila navzgor, da ee razgleda nekoliko naokrog ... Na koncu travnika je metk) grmičevje in potem se Je zavila pot v gozd, ki pa je bil precej izsekan, da se je videlo med debli ava vrh bolama. TnpaUavm je molela ee*
stezo krivenčnsta korenina, da je stopala pazno in počasi, časih celo nekoliko postala in se ozrla ioli na vas in polje, raztezajoče se tja daleč v daljo, potem pa šla počasi zopet naprej, dokler ni dospela na vrhunec, na majhno planoto, kjer so morale rasti še nfvlavno bujne smreke, kakor so pričali močni štori. Takrat je zaslišala, da je za njo nekaj zašumelo kot da je stopil kdo na trhlo vejico in ko se je ozrla, je zagledala kaplana Lovreta, ki je hotel baš oditi na drugo stran, a je bilo že prepozno. Kakor v nevolji je stisnil obrvi v ostro črto in privzdignil klobuk, nato pa se je približal s počasnimi koraki. Angela je videla, da se ji je hotel umakniti in je bila v zadregi.
»Morda sem vas premotila, oprostite —«
Pa kaplan Lovro je zamahnil z roko in potisnil klobuk nazaj na tilnik.
»Nikakor ne. Baš sem bil namenjen nekoliko na izprehod — in vi, gospodična?«
»Prav tako. Hotela sem si ogledati nekoliko tukajšnjo okolico.«?
»O, potem ste pa krenili na napačno stran.«
»Zakaj t« ee je začudila Angela. »Ali ni tukaj lepot Poglejte —« in pri tem je iztegnila roko v lahnem nolnkroera in pokazala v dolino. — »Glejte, kako lepo as vidi po vami in
misel stranke bo morala biti, da se pri vseh izdatkih vestno vpraša, ali prenese tudi ljubljanski davkoplačevalec taka bremena. Prihodnji napredni občinski svet se bo moral tedaj pred vsem prilagoditi denarni moči ljubljanskih prebivalcev, vsled česar bo moralo marsikaj ostati neiz-vedeno, o čemer sanja še danes morda kak idealist.
IV. Glavna točka programa napredne stranke pa je sledeča: Razmerje   med   mestom in deželno npravo se mora korenito isprenv uti.
Neobhodno potrebna je taka Lz-prememba. Do sedaj je vladal pri de-žeini upravi princip, da naj 6e Ljubljana izsess, ker je deželno stolno mesto, do skrajnosti, da pa je izključena pri vseh podporah in dobrotah, ki jih siplje deželna uprava tako razkošno po drugih delih dežele. Krivično je to zlasti zaradi tega, ker je zlasti Ljubljana in njeno prebivalstvo v zelo žalostnem položaju. Klerikalna stranka pa tega ne mara videti in upoštevati.
Vsak zakon, ki ga sproži klerikalna stranka, Ima namen, naložiti Ljubljani kolikor le mogoče več bremen.
Cestni zakon bo okremenil ljubljansko mesto koj prvn leto za najmanj 200.000 kron.
Sklenili so milioracijski zakon, ki sicer še ni sankicioniran, o katerem pa ni izključeno, da dobi najvišje odobrenje, ker je oni klerikalni gromovnik, ki je vpil še pred par tedni v Hnionu proti topovom, v delegacijah ponižno glasoval za vlado. Melioraciji zakon pa bo stal ljubljanskega davkoplačevalca, najmanj tudi — 200.000 kron.
In če sedaj seštejemo te ogromne vsote, vidimo, da bo Ljubljana tekom desetih let plačala najmanj
4 milijone.
Za to vsoto bi lahko izvršila vse prepotrebne naprave, ki bi bile v korist in v čast celemu mestu. Tako pa mesto od vseh teh milijonov ne bo imelo ničesar.
Zato pa je brezpogojno potrebno, da se ta gospodarska politika klerikalne aVželnozhorske večine korenito izpremeni. (Bučno odobravanje.)
Še ena velika nevarnost pa preti Ljubljani, če bi se zgodilo, da pridejo v Ljubljani klerikalci na krmilo. (Klici: Nikdar!) Strašno mehki bodo ti očetje nasproti deželi in strašno potratni. — Oni ne znajo ceniti vrednosti denarja. Igrajo se z milijoni, ka-kakor bi bili malenkost,   da človek
tja daleč po polju. Po tisti poti, kajne, ki se vije tam med travniki, sem se pripeljala jaz.«
»Da, po tisti mendai,« ji je prikimal kaplan in se zagledal v daljo. No, in kako se počutite tukaj 1« jo je povpraša! po kratkem molku, a njegove oči so bile še vedno uprte v dolino.
Angela je za hip pomolčala, nato je povzdignila k njemu oči in trepalnice so ji pričele utripati nekako nemirno ... In kaplan Lovro se je ozrl vanjo, ba£ tisti hip, pa je leg1 a na njegov obraz neka temna senca in čelo se mu je nabralo ▼ lahne gubice. m
»Seveda, križ je v začetku povsod,« si je odgovoril sam in Angela ee ni mogla načuditi njegovi izpre-membi od onega večera, ko ji je govoril tako prijateljsko in navdušeno. Ali je mar lagal tudi on, ali se je hotel iz nje samo nekoliko pošaliti? In naenkrat si je želela proč od njega, ki jo morda celo sovraži ali pa se hoče zmaščevati zaradi tistih ur — pred petimi leti. Pa ji je kanil v dušo zopet dvom: saj je ni morda niti spoznal in si ona vse le domišljnje, a njegov obraz je bil resnično tako hladen in miren kot da govori s kmetom o živinski bolesni ali dobri letini.
»In kako ae razumete % nadučite-ljemt«   jo je predramil is premiftljeTania.
končno ne ve, ali ima milijon denarja v njih rokah kaj več vrednosti kakor ficek. Prej pa, ko niso bili klerikalci v večini, so v deželnem zboru obra-čali poslanci vsak krajcar in štedili na desni in štedili na levi strani. Šte-denje bo moralo biti tudi v naprej geslo narodno-napredne stranke, seveda le štedenje, ki se strinja z zdravo pametjo, in naj dr. Zaje še stokrat reče, da ga že bole ušesa.
Ta dr. Zajec pravi, da je vodovod zanič in predrag, zanič je elektrika in predraga, in zanič in predrag je plin! Šli bodo, ker hočejo Igrati z Ljubljano in jo izmozgati do kosti, in bodo napravili nov vodovod in vse druge naprave na novo, samo da čim prej zatlačanljo sedaj še svobodno, po lamini pameti misleče meščanstvo in. je o preže jo v svoj jarem.
Shod gospodarsko naprednega društva za šentjakobski okraj.
Včeraj dopoldne se je vršil pri Škulju v Florijanski ulici volilni shod, katerega se je udeležilo jako veliko število šentjakobskih volilcev. Shod je otvoril predsednik gospodarsko naprednega društva za šentjakobski okraj Bergant.ki je v kratkih besedah označil namen shodu ter dal besedo dež. poslancu d*. T r i 11 e r j u.
Deželni poslanec dr. Triller
je pred vsem konstatiral, da govorniki z naprednih shodov zaman čakajo na stvarne ugovore klerikalcev zoper vehementna očitanja, da ti ljudj« s svojimi deželnimi zakoni naravnost denar kradejo iz žepov ljubljanskih
davkoplačevalcev.
Človek bi mislil, da se bo resna politična stranka z vso silo uprla zoper taka težka očitanja in poskusila po svojih prvih možeh dokazovati njih neresničnost ali vsaj pretira-nost. Pa nič!Zajčeve kozje molitvice o »dragem« jubilejskem mostu, o »ponesrečenem« »Mestnem domu« in o slabem obrestovan ju hotela »Tivoli« — to je bilo vse! Napredna stranka, ki je doslej gospodarila na ljubljanskem rotovžu, je res lahko ponosna, da se jej ne ve očitati težjih grehov, kakor tega, da je skrbela vsaki čas z« primeren zaslužek domačim obrtnikom in delavcem. Seveda mestni fondi so bili polni in nedotaknjeni, ko smo morali izročiti gospodarstvo cesarskemu komisarju. Za to so morali lepo molčati oni, ki so izpraznili deželne fonde.
»Dosedaj še nisva imela nikoli daljšega razgovora,« je odgovorila* Augela.
»Kakor čujem, menda ni hogve kako zadovoljen z vami,« ji je dejal skoro hladno, takoj nato pa ae je zasmejal, da je zaskelelo Angelo v dno duše.
Zato je molčala in se žalostno zagledala v tla,
»Svojo dolžnost opravljam menda vestno,« je dejala naposled polglasno in pobrskala s koncem svojega čevlja po suhi travi, kakor v zadregi.
»Svojo dolžnost,« se je nasmehnil kaplan in skomizgnil z rameni — »to že mogoče, a to še ni dovolj. Tudi jaz opravljam svojo dolžnost vestno, pa sem vendar župniku trn v peti. Ali me razumete!«
»Ne,« mu je priznala Angela odkritosrčno in ga pogledala naravnost v oči. Takrat se ji je zazdelo, da je postal njegov pogled nenadoma zopet poln tistega skrivnostnega ponosa in obenem tihih prošenj, kakor takrat pred petimi leti v aleji, zato so ji ustnice nemirno vzdrhtele in trepalnice so se ji zaklanijale hitreje . . .
»Ste že pozabili, kar sem vam pripovedoval prvi veder najinega svidenja!«
In Angeli ae je zazdelo, da ee mu je glas lahno stresel.
CMJ* prlMalftl
man
__
_
Toda vn je z napeto radovednostjo čakalo na
zadnje zasedanje deželnega abora,
češ, t a čas bodo imeli klerikalci najlepšo priliko, da pokažejo svojo ljubezen do Ljubljane.
10 milijonov novega deželnega posojila
so sklenili najeti i u s vso pravico so pričakovali ljubljanski davkoplače-valni, da bo dobrot tega posojila deležna tudi ona Ljubljana, ki bo morala plačevati za obrestovanje in uničevanje tega dolga
na leto vsaj 200.000 kron.
Govornik dr. Triller je v resnici stavil s svojimi naprednimi tovariši tozadevne primerne predloge, toda klerikalna in nemška večina sta vse te predloge
neusmiljeno zavrgli. LJubljana bo torej zopet le plačevala za celo deželo, koristi pa od celega velikanskega posojila ne bo imela prav nobene. Naj jo vrag vzame, saj ni klerikalna! Tako je menda sodil tudi načelnik klerikalcev dr. Šusteršič, ko se mn je z deželnega zbora tako silno mudilo v Pošto, kjer je
prvi govoril za 320 milijonov novih davkov
v svrho nabave vojnih ladij! To je oni isti Šusteršič, ki je pred leti na shodu v »Unionu«
prisegal, da ne bo nikdar dovolil nove obremenitve ljudstva za neplodne utilitaristične namene.
Gorje, če taki ljudje dobe sedaj se našo itak že izstradano Ljubljano .v svoje kremplje.
Toda. ker stvarnih ugovorov zoper naša opravičena očitanja nimajo.
segli so po metodi obrekovanja in strahovanja.
Pot je pokazal zopet aam dr. Šusteršič v navzočnosti in z blagoslovom navzočega knezoškofa.
Slučaj Reisner,
ki ga je sprožil v deželnem zboru z nečuveno zlobnostjo proti lastnemu kolegi profesor Jare, je naravnost nezaslišan.
Pod zaščito poslaniške imunitete
ista Jare in Šusteršič oblatila in opso-vala s tatom, lumpom in falotom
poštenega moža,
čigar edini greh je, da se drzne nastopati na javnih shodih kot pristaš in govornik narodno - napredne stranke.
Jaz pa — tako izpregovori govornik dr. Triller doslovno — brez imunitete in brez strah« izjavljam tu v pričo vsih navzočih, da smatram to postopanje kot nevredno poštenih mož in dostojne politične stranke. »Slovenec« sam se je sramoval povedati imena razžalivcev prof. Reisner-ja in ponižno je moral spraviti v žep £voje javno očitanje v »Slovenskem Narodu«, da je bilo
njegovo poročilo iz deželnega zbora lažnjivo.
In ako bi bil presvetli vladar poučen, kako se je blatilo v kranjskem deželnem zboru o. kr. uradnika, tedaj bi dr. Šusteršič gotovo ne bil deležen tistega milostnega nagovora, s katerim so se toliko bahali.
Toda exempla trahunt in skoraj je
pricapijal za Šusteršičem — Štefe!
Ta ljubljanskim porotnikom dobro znani mož se je drzni pretekli teden na javnem shodu utikati svoj nos v rodbinsko življenje bivšega župana Hribarja ter javno onečaščati pošteno gospodično, ki ima edino ta greh, da si pošteno služi svoj kruh v službi g. poslanca Hribarja. Vprašam, kak stik ima ta revica z našim volilnim bojem?! Na taka bojna sredstva pošten Človek pljune — to naj si zapomni klerikalna gospoda.
Posebno značilno pa je, da se predrzne segati po takem orožju Človek, ki je tri dni pozneje
moral ponižno pod klop zlesti
pred pretečo porotniško obsodbo zaradi častikraje in ki je le z nečednim namenom, s katerim je v hipu dosegel prenos razprave,
u tekel drugi preteči obsodbi zaradi častikraje pred isto porotno sodbo.
Ne, gospodje — tako je sklenil govornik dr. Triller — 6 takim orožjem se ne boste dolgo borili zoper nas. čez naš rodbinski prag ne bodo pljuvali, če ne se pri najboljši volji ne bo dalo zaprečiti, da ne bi zopet zažvižgal svoje pesmi
pasji bič.
S pozivom na složno postopanje naprednih volilcev končal je potem svoja izvajanja ob burnem odobravanju navzočih.
Nato je govoril
Alojzij Ljubic, sluga narodno napredne stranke, ki je izvajal sledeče:
Slišali ste mojega e. g. predgo-ivornika dr. Trillerja, ki je vam teme-
ljito pojasnil klerikalne sleparije in zvijače. Torej pričenjam Klerikalci so velikanski v frazah in obljubah vselej pred volitvami, ali zelo majhni v izpolnjevanju teh obljub. Ker imamo občinske volitve pred durmi, se klerikalci trudijo na vso moč, da bi tudi delavatvo dobili na svojo stran. Klerikalci pa še nikdar niso bili, pa tudi ne bodo prijatelji delavstva. Čeprav so započeli med slovenskim delavstvom nekako krščansko socijalno gibanje, vendar pa niso imeli pri tem prizadevanju namena delavstvu koristiti, marveč so si ga hoteli le na ta uačin organizirati v svoje klerikalne strankarske namene, da bi s tem oškodovali narodno kakor socijalno demokratsko delavstvo. Nočem tu navajati vseh sleparij in obljub, kakršne klerikalci po svojih shodih svojim zaslepljenim vernim ovčicam pripovedujejo, tudi ne bom omenjal vseh korakov, ki so jih klerikalci pod-vzeli pri nas in drugod zoper delavstvo.
Opozarjam tukaj le na, skrajuo-krivično volilno reformo, ki so jo klerikalci sklenili tako, da dobi peščica, ljubljanskih Nemcev v bodočem občinskem svotu veliko večje zastopstvo, nego pa ogromno število slovenskega, odnosno ljubljanskega prebivalstva.
Klerikalci so približno 1500 ali 2000 delavcem pridejali še 7000 drugih volilcev L in II. razreda tako, da se delavstvo kar poizgubi v tako velikem številu. Dočim zahteva od klerikalcev sestavljeni volilni red za druge ljubljanske prebivalce le eno ali d veletno bivanje v Ljubljani, mora delavec prebivati tri leta v Ljubljani, ako hoče imeti volilno pravico.
iz teb dveh dejstev je razvidno, da so kmečki klerikalni poslanci v deželnem zboru sklenili tako volilno reformo, ki prija okoliškim kmetom in okoliškim branjevkam, ki pa je najbolj naperjena proti delavstvu in nižjim slojem meščanstva.
Z nov'o volilno reformo so klerikalci doprinesli dokaz, da sovražijo delavstvo, da ga zaničujejo in da smatrajo delavce za manj vredne ljudi kakor vse ostale ljubljanske prebivalce, in še za veliko manj vredne kot okoliške kmete, katerim s«) z novim volilnim redom dali dvojno volilno pravico.
Vkjub vsem tem nakanam pa bodo klerikalci poizkušali agitirati med delavstvom za svojo stranko. Jaz pa pravim: ljubljansko delavstvo nima •prav nikakega povoda želeti klerikalne zmage, in še \'eč, delavstvu mora biti vse ležeče na tem, da klerikalci ne dobe Ljubljane v svoje kremplje, in zakaj?! Kakor bi klerikalci poteptali vse kar je kulturno naprednega, tako bi bili socijalno skrajno nevarni delavstvu. Klerikalna stranka naj se imenje tisočkrat ljudska stranka, gotovo pa je protidemokratična, protisocijalna, protidelavska, kakor tudi proti meščanska stranka. Da more ona in ž njo združena cerkev uspevati, mora ostati delavstvo v čim večji odvisnosti. Klerikalna stranka pa je v svojem jedru tndi kmečka ve-leagrarna stranka. Ravno tukaj tiči vzrok naraščajoče draginje. Ta stranka ne more in tudi ne sme pospeševati delavskih interesov. To so kmečki klerikalni poslanci v deželnem zboru dovolj dokazali. Nič ni storila ta stranka za delavstvo, pač pa je podražila vsa živila, protestirala proti vsakemu sredstvu, s katerim bi se moglo nekoliko ublažiti sedanjo draginjo. Pri tem je mašila deželne podpore samo klerikalnim institucijam v žrelo. V občini pa niso delavski interesi nič manj prizadeti kakor v deželi, tudi tukaj se lahko stori marsikaj dobrega, pa tudi marsikaj opusti.
Z ozirom na klerikalno stremljenje je dovolj, da se doseže protikleri-kalna večina. V sedanjih razmerah je to uajbolje, da je ta večina sestavljena iz naprodnjakov in socijalnih demokratov.
Dolžnost Ljubljane je, izvesti volitve tako, da ostane še za naprej močna večina v narodno-naprednih rokah.
Umljivo je pa tudi, da bodo klerikalci zdrtiženi z Nemci najraje kovali kapital za se. Zato pa pravim, napredujaki in socijalni demokratjo morajo dobiti toliko mandatov, da bodo skupaj tvorili močno dvetretjin-sko večino, da se s tem postavi klerikalce na hladno.
Pri prihodnjih občinskih volitvah v Ljubljani bo pa tudi sestava v narodno-naprednih vrstah drugačna, kakor je bila dosedaj. Tudi v naprednih vrstah bolj in bolj zmaguje soci-ialna misel, bolj in bolj 6e nvideva nujna potreba soodločevania širokih ljudskih mas v politiki. Izključeno je oa, da bi prišli od narodno-n*»predne strani v občinski svet možje, ki bi ne imeli dovolj smisla za socijalno stran občinskega gospodarstva.
Brezdvomno prihajamo v nove čase, v nove razmere.
Vedna enoličnost v bfv£em občinskem svetu nI mogla roditi nej-Holjših sadov, to verjamemo. Storilo se je marsikaj dobrega, pa tndi mar-
sikaj opustilo, tov bi as bilo lahko storilo, osobito z oairoam as nižje sloje.
Pomlajena, poši vijena bo prišla v bodoči občinski avet narodno-napredna stranka.
Z ozirom na bodoče občinske volitve v Ljubljani bo maralo opustiti delavstva vse medsebojne malenkosti in prepire. Narodno-napredno, kakor tudi socijalno demokratsko delavatvo bo moralo napeti vse svoje moči, da iztrga klerikalnim krempljem slehernega tovariša.
Čeprav ho ločeno korakalo, vendar pa ne sme tega nikdar pozabiti, da bo zadnji dan skupno ndarilo skupnega sovražnika.
Čim več protiklerikalnih glasov se bode dobilo, tem krotkejši bodo tudi klerikalci.
Nadalje je še vsem v živem spominu, kako se je pričela v javnem življenju borba za volilno reformo. Takrat so bili naši slovenski klerikalci najglasnejši. Postavljali so se na najbolj demokratično stališče ter i vso vnemo zahtevali uvedbo splošne tajne in direktno volilne pravice v vse zakonodajalne zastope kot temelj splošnega napredka in razvoja, ne samo v državi, marveč tudi v posameznih deželah.
Tak demokratizem so imeli naši klerikalci na jeziku samo toliko Časa, dokler je bil njim lo lestva, po kateri so upali splezati na površje.
Ko so pa sklepali volilni red za ljubljansko občino, so se pa pokazali v vsej svoji nagoti, pokazali so se kot največji nasprotniki delavstva kakor tudi meščanstva.
Nato Je govornik omenjal novi cestni zakon in desetmilijonsko m«li-oračno posojilo, oni dve vnebo vpijoči krivici, ki so jih sklenili naši brez domovinski klerikalci in za katere bo moral plaeevati delavce in najrevnejši kmet.
Opozoril je zborovalee, naj se ne dajo begati od sleparskih klerikalcev, temveč pojdimo skupno ramo ob rami, roko v roki. Pripravimo se za oni dan, za dan volitve, kdo naj zagospoduje bodoče v beli Ljubljani in naši slovenski prestolici. Mi vsi smo prepričani, da zagospodari narodno-na-predna in socijalna ideja, ne pa tista hinavska, sleparska, efijaltska, brez-domovinska in klerikalna šušmarija. Proč z uničevalci Ljubljane!
Govoru je sledilo živahno pritrjevanje.
Govoril je še Mol e, ki jo povedal, kako klerikalci trosijo deželni denar. Ker bodo kmalu deželne blagajne prazne, so se jim začele cediti sline po mestnih blagajn a Ji.
L j u b i č se je še enkrat oglasil k besedi ter povedal, kako se klerikalci zdaj ob času volitev prilizujejo mestnim slugam, dočim pa sami naj-krutejše postopajo z deželnimi slugami. Povedal je slučaj, kako so kleri-vrgli na cesto paznika v deželni prisilni delavnici.
V zaključnem govoru je predsednik B e r g a n t povedal, kako bo moral ljubljanski davkoplačevalec v najkrajšem času po zaslugi klerikalcev plačati 200 procentov občinskih in deželnih doklad.
Nato je shod zaključil.
Volilni shod v K rakovem,
katerega je priredilo »Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo« v nedeljo, 5. t. m. ob 10. uri dopoldne na Krakovskem nasipu pri »Raku« je bil izborno obiskan. Pozdravil je navzoče vo-lilee predsednik g. Smole ter dal besedo
deželnemu posl. g. dr. Novaku.
Živahno pozdravljen je izročil ta navzočim pozdrave izvrševalnega odbora narodno - napredne stranke in poudarjal, da stori to tem iskrenej-še, ker obila udeležba volilcev znači trdno, napredno njihovo zavest.
Značilnost naše stranke se kaže posebno v prirejanju javnih shodov, na katere ima pristop vsak svobodni meščan, med tem ko se klerikalci ne upajo zborovati javno, ker jim manjka v to poguma. Pač pa skušajo pridobiti na tiho posamezne stanove in so v ta namen posebej naskočili — branjevke, mitniške paznike in nia-gistratne sluge. To pribijemo, da je naravnost žaljivo za te sloje, da si skušajo samo te pridobiti za se, ker smatrajo njih edino le sposobne, da bi jim vcepili svojega duha.
Kakšno ljubezen do mestne občine ljubljanske skazujejo oni, to nam jasno kaže zgodovina zadnjih dni. Glede draginjskega vprašanja so v deželni zbornici odbili vsako pomoč. Poudarjali so pač, da je vzrok draginje »pohlep po blagu« ne priznavalo pa, da je ta pohlep pri onih klerikalcih — največji, dočim bi moral biti v resnici najmanjši.
Kako malo srca imajo za Ljubljano, kaže tudi novi občinski volilni red, ki so za tako prikrojili, da lahko poljubno v dogovoru z vlado mestne meje krčijo ali pa razširjajo in na ta način svojevoljno izrabljajo okolico v svojo politično korist. To ni spoštovanje pravic gospodarja v lastni
niši in ls gola binavščina je, ako trdijo da jo občina predmet njihove sev nikerne ljubezni.
Vidno znamenje te njihove ljubezni je tudi cestni zakon, s katerim bodo prisilili Ljubljano do krvavega plačevanja deželnih doklad in katero breme bodo čutili ljubljanski volilei do nosnih let; ne ljubezen — direktno sovraštvo jim je narekovalo ta zakon. (Klici: tako je!) Ako tudi se je v deželnem zboru reklo, da bi bilo le pravično, da bi se Ljubljani vrnila gotova svota, vendar je ostalo to samo na zunaj; ko se je hotelo dati tej pravičnosti zakonito obveznost, 60 to odklonili.
Enako se je zgodilo z melijorač-nim posojilom, ki so ga najeli samo za to, da bi spolnili del svojih obljub. Prav je, da se pomaga kmetu, prav bi pa bilo, da bi se pomagalo tudi Ljubljani, ki bo plačevala 1/8 obresti od posojila, ne da bi imela kako korist.
Posledica teh zakonov bode naravno, da se bodo podražila vsa živ-Ijenska sredstva, da postane huda draginja še obeutnejša. Kje pa ostanejo še mestne potrebščine, kje so naj pa vzamejo sredstva za te, ako že dežela sama vse pogoltne.
Klerikalci hočejo tudi za svoje slabo fundirane institucije imeti novo zalogo dohodkov in stojimo sedaj pred drugo nakano, kako da bi se dalo, računajoč na nerazsodnost ljubljanskih volilcev, še mestno blagajno vporabljati v svoje potrebe.
Sedaj so za svoje zadružništvo sklenili ustvariti garancijski fond 2 milijonov in vporabili vseučiliški fond 700.000 K tudi v ta namen. Toda, deležne bodo trga samo klerikalne zadruge — ki bodo v deželni zvezi. Tukaj bi bila dolžnost klerikalcev, da bi tudi napredne zadruge vprašali, ker bi služiti imela akcija vsemu zadružništvu in je to skrajna brez-vrstnost (Kici: lumparija!) njihova, ker imajo gospodariti s tujim, javnim, torej splošnim denarjem. In ako pridejo oni z večino v mestni zastop, se kaj lahko zgodi, da bodo izkorišče-vali še mestna sredstva za svoje zadružništvo in bi služil denar iz žepov mestnih volilcev tudi njihovim strankarskim namenom. — Dolžnost njihova bi tndi bila, ko so uerrabili vseučiliški fond — (škandal!) da bi predložili poslancem uspehe, bilanco »Zadružne zveze«-. Ampak tega niso storili in tudi prepričali niso poslance, kdaj bode slednja vrnila denar vseueiliškemu fondu. Ali je to postopanje skrbnega gospodarja?! (Klici: lumparija!)
V tem slučaju bilo bi treba se posebno pozornosti, ker so vzeli denar takemu važnemu fondu, kakor je vseučiliški fond. To se bode še kruto maščevalo nad nami, kakor se že maščuje nemška publika, ko kriči v svet, kako malo resno smatramo Slovenci vseučiliško vprašanje, da puščamo važni vseučiliški fond takim negotovim namenom. (Klici: — Sramota!)
Volilei! računajte s tem, da bo-dete trpeli posledice, občutne posledice teh klerikalnih maliinacij, trpeli bi jih se bolj, ako po svojih močeh ne poskrbite za to, da ne pridejo klerikalci tudi do mestnih blagajn. Vsak po svoji moči naj torej pripomore, da »stane napredna večina v sijajnem številu v občinskem svetu. Volilni boj bo hud, hujšega se ne bode bojevalo nikdar več, ker ako sedaj ne dobijo klerikalci nadvladja, postali ne bodo močni tudi v bodoče nikdar več. Burno ploskanje je sledilo izvajanjem gospoda dr. Novaka.
Predsednik g. Smole se toplo zahvali gospodu deželnemu poslancu za stvarna razmotrivanja in poudarja, med drugim tudi, kake lepe nade se je stavilo v uspešno delovanje »Mestne hranilnice«. Kadar doraste rezervni fond. ker bi potem pripadel del Čistega dobička za mestne potrebščine ter se tako razbremenili davkoplačevalci. Ako pa zasedejo klerikalci občinski zastop, bodo po svojem vzornem gospodarskem programu zasegli tudi te doneske v svoje namene le na rovaš mestnih davkoplačevalcev. Kako vzorno je to dosedanje njihovo Gospodarstvo dokazujejo naslednje številke. Leta 1909 so bile znašale 40% deželne doklade 592.063 K. Deficit deželnega proračuna za leto 1911 znaša 1.200.000 K in bo potreba vzvišati doklade od 40% na 65^ to bo stalo Ljubljano na leto okroglo več 380.000 K.
Od lOmilijonskega melijoračnc-ca posojila bo plačala dežela letno 450.000 K obresti, in pade na Ljubljano od tega Vi torej na leto zopet več 150.000 K. Cestni zakon bode zahteval za 1 leto najmanj ve$ 200.000 kron, torej skupno na leto več 730.000 kron oziroma z starimi doki a dam i skupaj 1.322.000 K to je čez 90% deželnih doklad. Proti starim dokladam torej za celih 50% več.
Te številke govore knjige —-a. nam se jezijo lasje na glavi, kam popeljejo klerikalne mahinacije in takim gospodarjem naj pustimo , našo Ljubljano. Mislimo, da se bode vsak-tsri volilen pošteno premislil. (Odobravanje.)
J Nato je govoril gospod B i z -j a k , ki je poudarjal, da je tudi delavec trpin — kakor je on sam, pojmuje slabo gospodarstvo klerikalne veČine, vsaj čuti vsak ter i neznosno draginjo vsega, katera bode postala pa še občutnejša vsled novih dolgov. Kakor kobilice, tako so klerikalci ob-žrli deželo, sedaj pa hočejo še mesto Ljubljano požreti. Toda kdor ima zdravo pamet, bode spoznal njihove nakane ter bode šel mož do moža, da složno gremo zoper njih v boj. (Odobravanje.)
Oglasil se je k besedi tudi užit-ninski paznik g. R e b o 1 j , ki je pojasnil, kako hinavsko hočejo klerikalci ujeti njegove tovariše na svoje limance. Toda, ti poznajo svojega krušnega gospodarja in bodo pokazali na dan volitve, kdo je bil ta njihov krušni gospodar in kdo tudi ostane. (Burno pritrjevanje.) Z zahvalo za krasni obisk ter vzpodbudo za. daljne delo zaključi nato gospod predsednik lepo uspeli shod.
Politično kronika.
Redni proračun se v državnem j zboru ne bo rešil do konca meseca J marca, ko poteče začasni proračun, ker je doba prekratka. Vprašanje je pa tudi, če bo rešen do konca meseca aprila. Vlada bi seveda rada to dosegla. Nekateri priporočajo vladi, naj rajši predloži daljši trimesečni proračun, ker se še ne ve, kako se bodo razmere v poslanski zbornici razvile.
*
Nemci nasprotujejo narodnostni spravi. Kakor poroča »Alldeutsche^ Tagblatt«, se je vršila v četrtek v Pragi slavnost »Siidmarke« pod protektoratom bivšega ministra dr. B C h r e i n e r j a. Potovalni učitelj H o y e r je pri tej slavnosti pravil; »So med nami ljudje, ki premišljujejo o tem, kako bi se dalo doseči sporazum s Slovani, vendar pa ne morejo uvideti, da s takimi revnimi frazami ne morejo doseči sporazuma s češkim narodom, ker se mora ta narod premagati in zasužnjiti. Nemški narod še ni utrujen od boja. nasprotno, najboljši nemški možje želijo, da bi pripravili svojemu narodu v nadalj-nem zmagonosnem boju s Čehi popolnoma drugačno usodo, nego jo je imel dozdaj.« Tako se pripravlja dr. Schreiner s svojimi pristaši na hod/ ča česko-nemška spravna pogajanja.
*
V Tri polisa so se pojavila na* sprega med francoskimi in laškimi interesi. Pred nedavnim se je raznesla vest, da je turška vlada odstopila Franciji oazo Ghadamas. Iz tega so izvajali, da se je Turčija sporazumela s Francijo, da se polagoma iztisne italijanska trgovina in vpliv i/. Tripolisa. Kakor znano, ima Italija v tem delu Turčije svoje posebno izjemno stališče, ki pa je le faktično iu nima prav nikakršnega pravnega, a tem manj pogodbenega temelja. Vsled tega se ne smemo čuditi, da je javno mnenje italijansko vedno nervozno, kadar se o Tripolisu govori. Interpelirali so v italijanski zbornici zunanjega ministra, mar kija di San Giuliano, ki je pa vse te vesti de-mentiral in tako zopet za nekaj časa potolažil italijansko javno mnenje.
* e e
lz Vladivostoka se puroČa, da sc tam vsak dan pričakuje izbruh bokserske ustaje. Tuji listi, ki se izdajajo v ondotnih deželah, priporočajo'tujim vladam, naj še ob pravem Času vse potrebno ukrenejo za ohranitev imetka tujih podložnikov. V Mukdenu in okolici je razširjena silna agitacija zoper tujce. Poziva se k temu, naj se izženejo tujci s tem, da se v njihova stanovanja polože trupla oseb, ki so umrle za kugo. Pojavile so se velike tolpe Kunguzov in ubežnikov iz okuženih krajev. Angleška vlada namerava poslati v Sudeking vojaštvo.
ftniersko.
Politične obravnave pred mariborsko poroto. Dne 14. marca se vrši pred mariborsko poroto obravnava proti lastniku tiskarne Karlu Rabi-tsehu in bivšemu učitelju na deželni meščanski šoli v Celju Avgustu Ai-strichu. Toži vodja mestnega urada v Celju dr. Oton Ambrožič zaradi nekih člankov v »Siidsteirische Volks-zeitung«. Dne 15. marca obravnava zaradi razžaljenja časti proti Antonu Zavadilu, sedaj prefektu v M. Bole-slavi* poprej uredniku »Štajerca«. Toži posestnik Ivan Roškar v Koku-lajnšaku. — Dne 16. marca obravnava proti Francu Rakovicu, odgovornemu uredniku »Slov. Gospodarja^ zaradi razžaljenja časti v časnikih; nadalje proti Francu Letonju, kaplanu v Šmartnem pri Slovenjgradcu iu Francu Pečniku, župniku v Podgorju pri Slovenjgradcu kot sokrivcema* Tožniki so Ivan Kelc, nadnčitelj v Novi Štifti pri Gornjem gradu, Ivan Kao, veleposestnik v Šmartnem pri Slovenjgradcu, Franc Verdnik, po-
sestnik istatam, Jakob * reško, trgovec v Slovenjgradcu in učiteljsko društvo za gornjegrajski okraj.
Zasebne kupčije ■ argentinskim mesom. Iz Maribora nam poročajo: Dne 2. marca je došlo v Maribor 10 tisoč kilogramov argentinskega mesa, katero se je popoldne razdelilo 17 mesarjem za nadaljno prodajo. Dne 3. marca pa ga je oddal živinozdravni k Kreinz 600 kg na železnico za svojega brata v Ljubnem na Zgor. Štajerskem, ki je mesar. Tovorni list je podpisal mesar W6gerer, kateri sicer v »M. Z.« ni naveden med onimi mesarji, ki bodo prodajali argentinsko meso. Naj si je živinozdravnik postopal tu, najmilejše rečeno, nepravilno ali pa \V6rger, na vsak način bodo mariborski meščani na ljubo zasebnim kupčijam nekaternikov prikrajšani. Stvar bi zaslužila, da bi se preiskovala nadalje.
Iz Libanje pri Ormožu nam pišejo: V četrtek po pepel niči smo pokopali pri nas na Libanji pusta, ki je nosil štajercijansko - klerikalno krinko. Pri občinskih volitvah je namreč popolnoma propadel klerikalni župan Juri Novak z vsemi svojimi privrženci in sorodniki. Še »Wiener-biirger mu ni mogel pomagati. Njegov propad je povzročila poleg »toče in suše« v prvi vrsti politična nezna-čajnost. Izmed novih odbornikov jih odpade na Libanjo in Pavlovski vrh 5, na Litmerk 7. Nove odbornike pozivamo, da si izvolijo za župana svoje velike občine narodnega in pravičnega moža.
Požar. Pri Sv. Križu poleg Kog. Slatine je izbruhnil dne 1. marca v gozdu kueza Alfreda Windischgrae-tza požar, kateri je uničil okrog 3 orale gozda. Požarne hrambe so s pomočjo kmetov komaj omejile in pogasile požar.
V celjski bolnišnici je umrlo minuli mesec nad 60 oseb. — Vilo Gat-terstadt pod celjskim Starim gradom je kupil Ceh g. Buchta.
Tečaja za vinorejo in sadjarstvo, ki se vrši od 6. do 18. marca na vino-rejski in sadjarski šoli v Mariboru, se udeležijo sledeči slovenski učitelji in nadučiteiji: Kari Vizjak, Ljubeč-ua; Prane Karbaš, Sv. Miklavž pri Ormožu; Melhijor Rizmal. Rajhen-burg; Jožef Conč, Jarenina: Josip Stritar, Št. Vid pri Grobelnem; Jože Korošec, Negova; Friderik Kožuh, Sv. Duh v Halozah; Ivan Hauptman, L Vid pri Ptuju; Ignacij Kaffou, »Št. IIj pod Turjakom; Aleks. Alt, St. Janž pri Spod. Dravogradu.
Poskušeu samomor. Iz Slov. Bistrice nam poročajo: 331etui posestnik Karel Turin iz okolice je preživel na pepelnico s svojo ženo v mestu jako veselo noč. Zjutraj ob 7. pa si je v navzočnosti svoje žene pognal pred poslopjem nemške šole kroglo v srčno stran prsi. Težko ranjenega so spravili v mariborsko bolnišnico.
Trg Vransko ima po zadnjem štetju 657 prebivalcev, med temi 11 takih, ki so vpisali nemščino kot »ob-čevalni jezik«.
Dvojnega umora osumljen. V zadnjih letih ste izginili v ptujski okolici brez vsakega sledu dve mladi ženski pod okoliščinami, ki opravičujejo sum, da se je zgodilo hudodelstvo. Obe ženski ste bili za časa, ko ste izginili, v blagoslovljenem stanu, in sicer obe z možem, ki pride kot storilec v pošte v in je sedaj pri okrožnem sodišču v Mariboru v preiskovalnem zaporu. Dokazano je, da ste bili obe ženski še kratko časa, predno ste izginili, v družbi tega moža, iu ravno od tega trenutka naprej o njih m sluha ne duha. Obe sto bili baje močni, zdravi in radoživi ženski. — Prvi slučaj se tiče Rozalije Lešnik, rojene 1881 v Dražoncih pri Ptuju, dekla, ki je izginila dne 14. vinotoka 1907. — Druga ženska je Magda Du-karić, rojena J 880. v Bodnji na Hrvaškem, tudi dekla, o koji manjka vsaka sled od 19. rožnika 1910 naprej. — Podatki, po katerih bi se dalo sklepati, oziroma ugotoviti, da je kdo imenovani ženski še pozuejo kje videl, ali da še živita, naj se naznanijo bližnji varstveni oblasti ali pa preiskovalnemu sodniku v Mariboru.
Koroiko.
Smrtonosne opekline. 2H,letna Terezinka, hči delavke Marije Koplinik v Vetrinjah, ki je bila pri starših svoje matere v Cačah, je splezala, ko ni nikdo pazil na njo, na štedilnik in sedla na razbeljeno ploščo. Dobila je grozovite opekline, katerim je v bolnišnici podlegla.
Nezgode. V Št. Rupertu pri Celovcu je padel pomožni monter Friderik Eder pri postavljanju telegrafskih drogov tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — Na zaledeneli cesti v Šmartnu pri Celovcu je spodrsnilo Rozaliji Jeraj, ter si je pri padcu zlomila roko. — V St. Rupertu je prišla petletna Uršula Oblak do steklenice z lugom ler pila iz nje. Poškodovala si je požiralnik.
Požar. V Zgornji Goričid prt Celovcu je začelo v soboto goreti v hiši Jakoba Makala. Ogenj je požgal hišo
iti lesen prizidek ter nm*0» premičnine. Makula je bil zavarovan; vendar Ima kakih 1000 K Škode.
Povečanje garnlzge. 2. t. m. se
je nastanila v Trbižu baterija gorskega topniearskega polka. Nastanita se je v občinskih vojašnicah.
Vojak se ustrtNL V soboto se je ustrelil z vojaško polko v lovski vojašnici v Beljaku lovne Hek. Do sedaj vzroka samomora še niso dognali. Pej-šnjo noč je imel inspekcijo in je v jutranjem raportu napisal, kaj namo-rava storiti.
Primorsko
Tržaška občina podedovala milijon kron. Baronica Cecilia de Ritt-mever, ki so jo pokopali v soboto, je zapustila vse svoje premoženje, ki znaša približno 1 milijon kron, tržaški občini v svrho, da sezida zavod za slepe.
Iz računske službe. Računski oficial Alojzij Moretti v Trstu je imenovan za računskega revidenta, računski asistent Fran Bulio pa za računskega oficijala in računska praktikanta Vladimir Biček in Emanuel Streicher za računska asistenta.
Ljubezen in gorjača. Aleksander Viiovic, 23Ieten Dalmatince je imel že 4 mesece ljubezensko razmerje z 19-letno Heleno Stolica, stanujoče v ulici Volta št. 19. Nejena mati pa stanuje skupaj z 29letnim ladijskim promogar-jem Ilijo Lovrenom v ulici Vitelli št. 2. Moralicno ogorčena sta bila Lovren in Melenina mati proti ljubavnemu razmerju z Dalmatincem, in Lovren je bil Viioviču že enkrat zagrozil, da ga ubije. Viiovic je nato za nekaj časa odpotoval, v soboto pa se je vrnil. Ko je šel proti stanovanju mlade svoje ljubice, je zagledal za nekim oglom Lovrena, ki je preža! nanj z debelo gorjačo. Ves prestrašen je začel Viiovic teči, Lovren pa za njim dokler ni ni prišel Viiovic na varno k nekemu svojemu prijatelju. Pozneje je naznanil svojega napadalca in so ga vtaknili redarji v luknjo.
Rjuhe zoper lakoto. Ivan Giraldi, star 41 let, dninar, že izgnan iz Trsta, je spal v ljudskem prenočišču v ulici G. Gozzi. Ko v soboto odšel, je vzel s seboj dve rjuhi, ki ju je skril pod plašč. Redarju, ki ga je aretoval, je rekel, da je to storil, ker je bil lačen.
Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand na Brionih. V soboto je prišel prestolonaslednik Fran Ferdinand z družino na otoke Brioni. Na kolodvoru v Pulju so ga pozdravili namestnik princ Hohenlohe, iapo-vednik vojnega pristanišča admiral Ripper in voditelj okrajnega glavarstva dvorni svetnik grof Attems.
Razpisana služba. Pri kriminalni kaznilnici c kr. deželne sodnije v Trstu je razpisano mesto upravitelja v IX. činov nem razredu.
Ukradeno argentinsko meso. Ob morski obali v prosti Luki v Trstu so našli zadnjo četrtinko argentinskega mesa, katero so tam pustili tatovi. Najbrže so bili odnesli meso iz kakega železniškega voza, pa jih je kak ropot splašil.
Izkrvavela. Tragične smrti je umrla v soboto dopoldan v Trstu 28-letna perica Viktorija Vidmar. Po trimesečni bolezni se je vrnila v soboto v parno pralnico v ulici Giulia .>t. 8., ko se je tam zadrobila v delavnici velika šipa. Kos šipe ji je prereza! žilo odvodnico v levem stegnu, vsled časar je izkrvavela, predno so jo prepeljali v bolnišnico.
Nehvaležnost. V petek je bil v Trstu aretiran brezposelni kuhar Hum-bert Fattori, doma iz Montovanskega v Italiji, ki se nahaja šele par dni v Trstu. Ukradel je na ladji „Atlantico" nekemu grškemu mornarju denarnico s 43 K, kljub temu, da ga je leta iz usmiljenja pital par dni.
SKDpftiM „Slovenske nntite".
Včeraj ob 10. dopoldne se je vršila v »Me-stnem domu« 47. letna skupščina »Slovenske Matice«, ki sta se je kot zastopnika »Matice Hrvaške« udeležila vseučiliška profesorja dr. Albert B a z a 1 a in dr. Milan S e-n o a.
Skupščino je otvori 1 predsednik profesor dr. Fran 11 e š i č. V svojem govoru je omenjal intimne bratske vezi, ki vežejo »Slovensko Matico« z »Matico Hrvaško«, izraža željo, da bi se te vezi še poglobile iu izpopolnile, ter v toplih, iskrenih besedah pozdravil med navdušenim ploskanjem in Živio - klici skupščinarjev iz Zagreba prihitele zastopnike »Matice Hrvaške« — dr. Bazalo in dr. Šenoo, ki jih 6lovenaka javnost že pozna kot prepričane in požrtvovalne prijatelje slovenskega naroda.
Predsednik se je končno zahvalil društvenim poverjenikom i u odbornikom za njihov trud iu delo ter izrekel obenem priznanje in zahvalo slovenskemu in sploh jugoslovanskemu časopisju, ki je s priobcevanjem ocen o društvenih   edicijah in dru-
štvenih komunikejev pospeševalo »Matičino« delovanje.
V imenu »Matice Hrvaške« je govoril, navdušeno pozdravljen od vseh navzočih, njen tajnik, vseučiliški profesor dr. Albert B a z a l a.
Izrekajoč zahvalo predsedniku na pozdravu, je naglasa!, da je prišlo v navado, da je »Slovenska Matica« zastopana na obenem zboru »Matice Hrvaške«, ta pa na občnem zboru »Slovenske Matice«. Ta navada je prešla že tako v meso in kri, da bi živo pogrešali na skupščini »Hrvaške Matice« slovenskih zastopnikov, na skupščini »Slovenske Matice« pa hrvaških odposlancev. To dokazuje, da postajajo kulturne vezi, ki vežejo Hrvate in Slovence, vedno ožje in intimne jse. Želeti je, da bi se te vezi tako poglobile, da bi ne bilo na slovanskem jugu kulturnega podjetja, kjer bi se ne manifestirala v vsi svoji kreposti slovensko - hrvaška sloga iu bratska vzajemnost med »Matico Hrvaško« i u »Slovensko Matico«. Zlasti razveseljivo- je, da so v zadnjem času v to hrvaško - slovensko kolo vstopili tudi bratje Srbi, kar vzbuja nado, da bo v doglednem času na vsem slovanskem jugu zavladalo popolno kulturno edinstvov
V tem znamenju pozdravlja govornik skupščino »Slovenske Matice«.
Skupščinarji so sprejeli ta govor z navdušenim ploskanjem in Živio - klici.
Nato je poročal tajnik Milan P u g e 1 j o društvenem delovanju.
Iz njegovega poročila posnamemo :
»Matica« je štela v preteklem letu 4058 članov, in sicer 5 častnih, 189 nstanovnih in 3779 letnih ter 85 naročnikov.
Za tekoče leto 1911 izda »Matica« osem knjig, in sicer:
1. »Zbornik znanstvenih spisov«, ki ga uredi predsednik dr. Fr. I I e š i č.
V tem zborniku se priobči poljuden zgodovinski opis o »Koleri na Kraujskem«,bibliografija in narodopisno gradivo, ki ga uredi odl)ornik dr. Gruden.
2. Dr. J. Mencingerjevih zbranih spisov L zvezek.
3. Dr. Lahovega romana »Bram-bovei« II. del. v »Knezovi knjižnici«.
4. Več novel izpod peresa mlajših pisateljev v »Zabavni knjižici«.
5. Novelo hrvaškega novelista Simuuoviča v »Hrvaški knjižnici«.
6. Dr. K. Štrekljevih narodnih l>esmi zadnji zvezek.
7. »Životopise«, karakteristične črtice slavnih Slovanov iu
8. Letopis.
Tekom letošnjega leta se bo temeljito uredila »Matična« knjižnica. Znanstveni odsek sodeduje pri pripravah za »Jugoslovansko enciklo-l>edijo«, ki jo svoječasno izda »Jugoslovanska akadcanija znanosti in umetnosti« v Zagrebu skupno s kraljevsko srbsko akademijo v Belgra-du. Tehniški odsek marljivo pripravlja gradivo za tehniški slovar. Zemljevid slovenskih pokrajin se že tiska v vojaškem geografskem zavodu na Dunaju. Fprava tecra zavoda je sporočila, da izide zemljevid že v prvi polovici, vsekakor pa v drugi polovici tekočega leta.
-Matica« namerava svoječasno pričeti i izdajanjem »Umetniškega kola«, čim se dobe viri dohodkov za to edicijo. V deželni umetniški svet je bil poslan odbornik ravuatelj Š u -b i c. »Matica« je priredila Vrazovo akademijo v proslavo stoletnice rojstva največjega Ilirca in Ploteršni-kov večer ob 701etniei tega zaslužnega znanstvenika; končno se je udeležila: pogreba pesnika Antona Medveda in zgodovinarja Josipa Apiha ter proslave 501etnice hrvaškega gledališča v Zagrebu.
Tajnikove poročilo se je odobru-je vzelo na znanje.
Predsednik d r. i 1 o š i č se je spominjal v preteklem letu umrlih članov ter pozval navzoče, naj so v znak sožalja dvignejo raz sedeže.
Nato je predsednik obširno razpravljal o splošni suši, ki je v zadnjih letih zavladala na literarnem poljn.
Omenjal je, da jo »Matica« v preteklem letu sprejela pač mnogo prevodov, ki jih je morala odkloniti, a le malo izvirnih leposlovnih del. Zbirka nedovršenih lirskih pesmi iu kitica nezrelih novel, to je bilo vse. Kasneje je sprejela beletrističen spis, ki bi obsegal dve tiskani poli, a še tega je kritika soglasno odklonila. »Matica« je bila vsled tega primorana, na novo izdati roman »Pegan in Lombergar«, ker ni imela na razpolago nobenega izvirnega beletristič-nejra spisa. Ta stagnacija na beletri-stičnem polju bi lahko vplivala katastrofalno na razvoj slovenske književnosti, ker ne trpi na nedostajeniu heletrističnega gradiva samo »Matica«, marveč tudi »Družba sv. Mohorja« in uredništva vseh slovenskih heietrističnih listov. Kje je iskati vzroka za ta nemili pojav? Govornik je mnenja, da je narodno obrambno delo, predvsem pa skrb za eksistenco absorbirala vse pisateljske moči.
Koncem svojega govora je predsednik naglašal nnjno potrebo, da se društvena pravila čim najpreje času in razmeram primerno spremene.
Dragotin H r i b a r je predlagal, naj se naroči odboru, naj temeljito prouči vprašanje o spremembi društvenih pravil in naj v tem oziru stavi že konkretne predloge na prihodnjem občnem zboru.
Dr. Fran D e t e I a je iz formalnih razlogov nasprotoval predlogu, ker ni bil pravočasno vložen.
Nato je na Ribnikarjev nasvet sprejela skupščina Hribarjev predlog kot resolucijo.
Blagajniško poročilo je podal dr. Fran D e e t e I a:
»Matica« je imela v preteklem letu 42.522 K 59 vin. dohodkov iu 42.501 K 74 vin. stroškov, torej 20 K 85 vin. prebitka. Društveno premoženje znaša 114.678 K 63 vin. Pomnožilo se je v prošlem letu za 5512 K 71 vin. Depozita, ki jih hrani »Matica«, so znašali: zaklad za dr. Costin spomenik 5753 K 28 vin., zaklad za dr. Bleivveisov sponignik 11.528 K 62 vin., depozit za zemljevid 675 K 22 vin., zaklad za Gregorčičev spomenik 1620 K 22 vin., Jurčič - Tomšičeva ustanova za literarne namene znaša 11.252 K 93 vin., Anton Knezova ustanova pa 66.601 K 98 vin.
Na predlog revizorja Janka P o-g a č n i k a, ki je s svojimi tovariši pregledal račune, se je blagajniku dr. Deteli podelil absolutorij.
V odbor so bili izvoljeni: ravnatelj Peter vitez G r a s s e 11 i, prof. Ferdo S e i d 1 , prof. Fran Kos, vladni svet. Andrej Se neko v ič, ravnatelj Ivan Š u b i c , šols'ki svet. dr. Fran D e t e 1 a , ravnatelj dr. Lovro Požar, kanonik Ivan Sušnik, prof. Aleš Lšeničnik in pesnik Oton Zupančič.
Kot zadnja točka je prišel na dnevni red samostojni predlog prof. Jos. W e s t r a.
Govornik je v vznesenih besedah slavil velike zasluge, ki si jih je pridobil za slovensko književnost in znanost prof. Makso Pleteršnik ter predlagal, naj »Matica« izvoli profesorja Pleteršnika v priznanje njegovih pomenljivih zaslug za svojega častnega člana. (Ker priobčimo prof. Westrov sovor itak v celoti, se to pot ne spuščamo v podrobnosti njegovih izva-ianj.)
Predlog je bil med navdušenimi ovacijami navzočemu profesorju Ple-*eršniku, sprejet soglasno.
S tem je bil dnevni red izčrpljen 'ii predsednik dr. 11 e š i č je zaključil skupščino.
Dnevne vesti.
+ Slovenski klerikalci proti Cehom. V soboto so se slovenski klerikalci v svojem »Slovencu« zopet prav sirovo in razžaljivo obregnili proti Cehom. Povod temu je, da se ^r. Kramar v delegaciji ni hotel izraziti o trializmu, kar je popolnoma naravno in s češkega stališča obsebi razumljivo. Ta uovi napad na češko delegacijo je tako iz trte izvit in za lase privlečen kot le kaj in samo pri-r-a, da delajo slov. klerikalci sistematično na razdor med Cehi in med Slovenci. Menda komaj čakajo, da se ustanovi tisti »katoliški eentrnm«, ki je od nekdaj ideal vseh brezdomo-vincev v naši državi, ki bi sicer utrdil klerika! izeru, v narodnem oziru pa nas popolnoma izoliral. Slovenci imamo edino v solidarnosti z drugimi Slovani pomoč zboljšati svoj položaj, a namesto da bi klerikalci s tem računali, delajo na razbitje solidarnosti.
+ Klerikalen shod v Ljudskem domu se je vršil včeraj doix>ldue ob 10. ob obilni udeležbi — terci jal k. Ce teh ne bi bilo, bi bila dvorana skoraj prazna. Kljub temu, da je M o š k e r c pri otvoritvi shoda poudarjal, da se bodo uu shodu obravnavala le strokovna vprašanja, se je v resnici le agitiralo in hujskalo proti liberalcem. Gosti n čar je govoril o draginji, o nedostatkih stanovanj in šol, česar so seveda vsega krivi liberalci. Odveč mu je mestno kopališče, zgražal se na št. 13, kamor klerikalci prav radi zahajajo, in našteval še celo vrsto stavb, ki so po njegovem mnenju nepotrebne in pa koliko denarja je bivši občinski svet zabil v te stavbe ,ki jih mora plačevati Ljubljana. Zakaj pa tega ne poveste svojim backom, g. Gostinčar, koliko nepotrebnih davkov ste vi naprtili Ljubljani! Sedanja policija mu tudi ni všeč, hoče, da se podržavi, kajti sedanji mestni stražniki aretirajo le klerikalce, liberalcu pa nobenega. To je seveda nesramno obrekovanje nepristranske ljubljanske policije, če se pa Gostinčarju zdi, da je med postopači in ponočnimi razgrajači največ klerikalcev, naj pa kar pouči svoje ljudi, kako se imajo na cesti obnašati, pa bo bolje. Govoril je še prof, Drmastja, ker drugega ne zna, je udrihal po liberalcih, ki streme po tem, da odpravijo vero. Radi »Glavne« skuša oprati klerikalce vsake krivde. Još ta se hoče otre-
sti, češ da ni klerikalec. Se več takih
in enakih klobasarij se je znebil in dolgočasil zborovalce tako, da so celo tako potrpežljive tercijaike jele zapuščati dvorano.
-j- »Ljubo doma«. Klerikalna »Mladost« je časopis, ki bi moral imeti podnaslov »neprostovoljno hu-morističen list«. Časih priobčuje že take stvari, da se jim moraš smejati, tudi v spisih, ki imajo sicer hvalevredno tendenco. Take vrste spis je članek »Ljubo doma«. Namen mu je, uplivati na kmečko mladino, naj ne sili v mesta, marveč naj ostane na kmetih. Take pridige seveda prav nič ne pomagajo. Ljudje niso več zadovoljni s tem, kar imajo na kmetih, in vsled tega silijo v mesta. Ce bi v^ela »Mladost« gospodarske in socijalne razmere na kmetih v pretres in bi pokazala, kaj naj kmet stori, da mu posli ne bodo uhajali v mesta, v tovarne ali v zasebne službe, bi to imelo kaj smisla. Tako je pa njeno pi šarjenje le smešno. Praviti ljudem, da se dobe v mestih otroci, ki so že osem let stari, pa že nimajo zob razvitih ali znajo komaj hoditi, to je vendar preneumno. Samo neumno je tudi naslednje modrovanje »Mladosti«: »Ali pa tista nesrečna dekleta,-ki gredo služit za natakarice, ko bi bilo boljše doma celo življenje na ta-berh hoditi, kakor pa prenašati sirovost pijancev in nečednost dedcev po tistih luknjah, koder naša dekleta začenjajo svojo žalostno karijero kol služabnice alkohola.« Oh, ta nesrečna dekleta. Kar zjokal bi se človek, ko bi ne vedel, da so pijanci na kmetih še vse drugače sirovi, kakor v mestih in da so dedci na kmetih v nečednosti pravi mojstri. Pisarjenje »Madosti« jo zaradi tega neumno, ker vsakdo ve, kako »idilično« je življenje na kmetih. Samo na to je pozabila mladost, da natakarica v mestu v enem mesecu več zasluži, kakor na taberhu celo leto in da se natakarica v me^tu navadno dosti dobro omoži. med tem ko dobi na kmetih če hodi na taberh kvečjemu kako zašnopsa-no klado za moža, ki jo pretepa in > katerim živi človeka nevredno življenje.
-j- Prvenstvo v zavijanju ima prav gotovo idrijski dopisnik »Nase Moči«.Samo dva primera. Tako piše o novi mestni klavnici v Idriji in regn laciji Nikave sledeče: »Drug zgled jo nova mestna klavnica, ki bi jo radi za dobrih 70.000 K na neprimernem mestu zidali, ko se sedanja lahko z 20.000 kronami bolje popravi, kakor bi bila nova. Več o tem pisati ni vredno, keT iz te moke ne bo kruha; mi svetujemo mesarjem v lastno ko rist in v prid občinstvu vso zadevo okrajnemu glavarstvu temeljito pojasniti. Enaka je z Nikovo. Ta je kol, hudournik gozda erarična last in ne javno posestvo, zato ima tudi le erar pravico in dolžnost po nji gospodariti. Ako je deželni odbor lani svoje inženirje poslal, je storil zato, da je na podlagi načrta priporočal in že pred enim letom smo čuli, da je poslanec Povše iz državnega proračuna znatno vsoto izposloval; mi imenovanega gospoda samo prosimo, da svoj predlog tudi letos ponovi, ker lansko leto radi znanih razmer ni prišel na vrsto. Ako sili mesto svoje tisočake za regulacijo, je približno tako, če bi se sililo popravljati grabijo ali pa erarično cesto po Zali. Vlada bi se denarja gotovo ne branila, a bil bi zavržen, zato se pa gozdni uslužbenci temu projektu tako muzajo, kakor mesarji klavničnemu. Hujše se pač ne more klerikalni ignorant in zlobnež norčevati iz svojih lahkovernih čitateljev. Prepričani smo, da sam ni razumel, o čemer je pisal. Je pa tudi vseeno, samo da se namaže za toli in toliko krščansko-socijalno cunjo. Novo mestno klavnico bo samo Osvvald zidal na določenem kraju za 70.000 K in staro popravljal za 20.000 K. Nismo vedeR da odloča v najvišji instanci »Na?| MoČ«, ki pravi tako kategorično, da iz te moke ne bo kruha. Torej bo moral idrijski občinski odbor tudi pri njej prositi za dovoljenje, da bo smel to ali ono zadevo zapričeti. Dobro, da vemo. Pa šalo na stran. Vsak Idrijčan ve, da sili sanitarna oblast za, gradbo nove mestne klavnice in idrijski klerikalci se bodo morda Se spominjali,, da je deželni odbor sam ponudil občini dovoljenje za na jen t posojila v ta namen. Občinski odbor se je dolgo časa upiral zgradbi nove* mestne klavnice, a se je končno moral sprijazniti s tem načrtom. Vladna komisija jc izjavila, da se sedanji' klavnice nikakor ne more prezidati iz več tehtnih razlogov, ki jih je Oswald že gotovo prečital pri dežel nem odboru, saj ta ne reši nobene idrijske zadeve, ue da bi preje o njej ne referiral z Osvvaldom. Cemu torej zadevo temeljito pojasnjevati okrajnemu glavarstvu, ki ima samo to zadevo v rokah. V resnici hvaležuo delo, prerekati se s klerikalnimi zavi-ialci resnice. Še lepše je z Nikovo. Cemu vendar so dali klerikalci napraviti načrte, mar je to bilo le v agitacijo pred volitvami! In zakaj se je zanimal za zadevo poslanec Povše, ce se Že naprej ve, da bo denar za-
vrien. O klerikalna logika, kako si na šibkih nogah. In poslanec Povše je že iz posloval znatno vsoto is državnega proračuna, letos pa naj svoj predog ponovi, ker lansko leto ni prišel na vrsto. Ali si je misliti bolj neumno pisanje. Prav hvaležni bomo klerikalcem, če nam povedo, kdaj in koliko je poslanec Povše izposlo-val za regulacijo Niko ve. Namesto, da bi klerikalci pomagali ugodno rešiti za idrijsko mesto važna vprašanja, pa brijejo iz teh norce po svojih zakotnih listih. Recimo, ker so v velikem prijateljstvu z rudniškim ravnateljstvom, bi prav lahko preskrbeli cenejši in ugodnejši prostor za novo klavnico. Pa jim niti na misel ne pride, da bi pomagali, oni k večjemu razdirajo pa neslano kritikuje-jo. O nujnosti regulacije Nikove ni treba izgubljati besed. Pripominjamo samo to, da glasilo, ki hoče biti delavsko, nemara da bi se izvršila regulacija, ki bi poleg velikauske pridobitve za napredek mesta v sanitarnem oziru dala tudi oaromno zaslužka brezposelnim, ki jih je prav v Idriji neprimerno veliko število. Resnično lepo delavsko glasilo ta t>Naša Moč«.
-t Občni zbor naprednega političnega in izbraževa/nega društva
za Kolizejski okraj se je vršil včeraj 3. marca v prostorih gostilne pri „No-vem svetu". Zborovanje je otvoril predsednik društva g. prof. Reisner. Orisal je v kratkih potezah delovanje društva v preteklem letu, nakar so sledila poročila tajnika, blagajnika in preglednikov. Društvo je živahno delovalo za politično naobrazbo in razvoj napredne misli v svojem okraju z mnoge broj -nimi sejami in tudi javnimi shodi. Poročilo blagajnika izkaže K 716'97 premoženja brez društvenega inventarja. Pri volitvi odbora so bili soglasno z vsklikom voljeni g. prof. Reisner kot predsednik društva in gg. R. Petrič, J. Obilčnik, I. Glina, R. Gever, J. Dež-man in A. Rus kot odborniki. V kratkem in fedrnatem govoru je nato razložil g. predsednik važnost in pomen društvenega delovanja. Pojasnil je zahrbtni napad klerikalne stranke na Ljubljano, to ne zadostuje klerikalcem, da so mesto že toliko oškodovali z novim cestnim in melioracijskim zakonom. Oni hočejo več. Da izpolnijo svoje brez-miseine obljube deželanom, s katerih pomočjo so zavladali v deželi, hočejo izkoristiti in vleči meščana. Strah jih je, da ne bi mogli izpolniti svojih obljub, ker vedo pač dobro, da niso dobili vlade s pomočjo razumništva, marveč z nerazsodno maso, katerej so obljubili kot nekdaj rimski cesarji „panem et circenses". Ce jim tega ne dado, puste jih ti na cedilu in zavihte svoj bič neusmiljeno nad njim. Veliko takih dolžnikov pa imajo tudi v mestu, Pa tudi tem zadoste in deželo popolnoma vprežejo v svoj pogubonosen jarem, polastiti se hočejo še njene stolice — Ljubljane. In ravno radi tega naj bi društvo v tem važnem političnem boju napelo vse moči in sile, da zadosti svoji nalogi in pomaga zavrniti ta ostuden, hinavski napad, ki se gabi vsakemu poštenem človeku. — Po kratkem pogovoru o društvenem delovanju, katero pa se določi v prihodnjih odborovih sejah, je predsednik zborovanje zaključil.
4- Polom v Novem mestu. Mi-jioii teden je občespoštovani g. Ogo-rentz odložil župansko čast in v petek je moral napovedati konkurz. Padla je b tem mnogo desetletij stara ugledna firma. Ta konkurz je posledica ubega usnarja Antona Hočevarja, brata klerikalnega državnega poslanca dr. Janka Hočevarja. Zdaj u begi i Anton Hočevar delal se je naprednjaka in marsikdo mu je verjel; g. Karel Rozman pa je Hočevarja že pred petimi leti spregledal m spoznal in mu je v obraz povedal, da je klerikalec in da je njegovo na-prednjaštvo samo hlinjeno. Pred betoni je Hočevar svojima družabnikoma dal takorekoč še zadnji sunek, da sta padla v nesrečo. Imeli so namreč pri »Ljudski posojilnici« v Ljubljani 100.000 kron odprtega kredita. Hočevar je dvignil zadnjih 20.000 K in je z njimi pobegnil. Pred no je Hočevar ušel. je še od g. Ogoreutza izvabil 1800 K ,češ, da jih nujno rabi, ker ga hoče nekdo eksekvirati. Sodijo, tla je Hočevar tudi pri »Union«-banki nekaj pobral in odnesel, vendar to še ni dognano. Kako je pravzaprav prišlo do tega, da je zašel Hočevar v stiske, še ni pojasnjeno. Imel je dobro kupčijo in za veleposestvo Št. Jošt, katero je parcelira!, je dobil S6.000 kron. Splošno se sodi, da je Hočevar s svojim bratom in s svojim svakom Karlom Megličem na borzi špekuliral in s tem uničil sebe in svoja družabnika. Hočevar je na he-nu odnesel delavsko knjižico svojega viničarja Globevška in je mogoče, da potuje pod tem imenom. Iz Bremena je pisal Hočevar svoji ženi priporočeno pismo in od tam je tudi nekaterim znancem poslal razglednice kot »zadnji pozdrav iz Evrope«. To je storil nekako ostentativno iz česar se oklepa, da je morda v Bremenu le oddal to pismo in te razerlednice, da Hi speljal oblasti na napačno sled, da
pa se ni is Bremena odpeljal v Ameriko, marveč ali sploh Še ni odšel in se skriva kje na Nemškem, oziroma v Švici ali pa se je odpeljal ia kakega drugega pristana. Stvar se pojasni v kratkem. Novomeško okroino sodišče je izdalo proti Hočevarju tiralni-co in če se je odpeljal iz Bremena ga bodo v newyorškem pristanu že danes prijeli, kajti dotični parobrod ima danes priti v New York. Marsikdo se čudi, kako da je prišlo s Hočevarjem tako daleč in kako da mu ni pomagala njegova teta, stara gospa Hotschevarjeva v Krškem. Stvar pa je menda taka, da nekdanja milijonarka, gospa Hotschevarjeva, danes le nima več dosti premoženja. Razdelila je svoje veliko premoženje med različne sorodnike, darovala mnogo v različne namene, naposled so jo pa še oskubili župnik Renier, neki uradnik in razni drugi ljudje. Nekdaj tako veliko premoženje Martina Hotschevarja se je tako razteplo in razbilo in pravijo, da ima gospa Hotschevarjeva samo še toliko, da lahko živi. Nikuda torej, da tudi Antonu Hočevarju ni poni »gala in da je ta končno ogoljufal svoje družabnike in najUrže še več drugih ljudi ter pobegnil. Z gospodoma Ogo-reutzem in Smolo sočustvuje vse.
— Cepljenje koz. Z ozirom na slučaj koz v predilnici, so bo prieen-ši s torkom, 7. t. m. vršilo vsak delavnik v veliki dvorani Mestnega doma brezplačno cepljenje in sicer od 8. do 9. zjutraj za ženske in otroke, od 2. do 3. pojKildne pa za moške. K cepljenju se vabijo vsi oni otroci in odrasli, ki še niso cepljeni ali so brezuspešno cepljeni, dalje oni, pri katerih je od zadn.ietra cepljenja preteklo že več koknr 7 let.
— Artr»mtiusko meso za Ljubljano. Za Ljubljano namenjeno argentinsko meso so v soboto izkrcali ^ parnika »Oriane«. Državni živino-/dravuiki so meso natančno preiskali in se o njem izrekli jako povoljno. V soboto so v Trstu oddali meso na železnico in je došlo včeraj v Ljubljani > ter se bo skoraj gotovo v četrtek, >tajano prodajalo. To pot je prišlo v Ljubljano nekaj čez 5000 kg mesa. Kvaliteta je izborna. Dane« se je vršila prva preiskušuja mesa. Konstatiralo se je, da je meso najboljše vrste in da je najboljšega okusa. Meso s bo dalo preje odtajati, predno se bo jelo razprodajati. — Meso bodo prodajali: Anton Slo vsa, Terezija K u n e j jn Katarina Ž a n — vsi na Vodnikovem trgu: nadalje Franc A n ž i č na Starem trgu št. 13, Julij Klemene v Šolskem drevoredu 2, Anton L o v š e na Tržaški cesti 2 in Anton P u t r i h na Starem trgu 21. Prodajna cena bo ista kakor prej, namreč za sprednji del 1 K 20 vin., za zadnji del 1 K 40 vin. — Kdaj se 1k> meso prodajalo, se bo javno naznanilo.
— Včerajšnja nedelja je ob najlepšem vremenu izvabila na prosto polovico Ljubljane. Izletniki so kar trn m orna hiteli v prosto naravo iskat razvedrila. Izined priljubljenih bližnjih gora je bila gotovo Srnama gora najbolje obiskana, kajti sodilo se je, da jih je blizu 300. Mladina je imela s trganjem pomladnega cvetja obilo zabave in veselja. Mnogo izletnikov je pohitelo tudi v okolico, da si oddahnejo in odpočijejo.
— Ljudsko štetje. Po novem ljudskem štetju imajo ljublj.usk»» župnije: stolna 3454. št. jak<«bska 5H77, št. peterska 13.413, trnovska H014 in frančiškanska 10.112 duš. Napredovale so vse druge — najmočnejše Št. peterska —, nazadovala je pa stolna.
Častni večer v proslavo pokojne gospe Vilharjeve v Kamniku se je veeraj vršil v »Čitalnici«. Priredba je nad vse pričakovanje uspela. Vse točke so se izborno izvršile. Udeležba je bila iz vseh krogov zelo velika. Natančnejše poročilo priobčimo.
Vpreženega konja brez voznika je snoči na Groharjevi cesti ujel službujoči stražnik. Kmalu nato jo dospel lastnik in izpovedal, da se mu je bil konj splašil.
Osrenj. Včeraj je na Gradu nek krojaški vajenec zažsral suho travo. Ogenj se je naglo razširil in le malo je manjkalo, da ni segel v gozdič, kajti ko bi ne bili prišli takoj na pomoč gasilci - otroci, bi bila bržkone posledica — velika škoda v gozdiču.
Sirov prevoznik. V soboto je pred kolodvorom začel nek prevoznik vrtnarskega vajenca Janka Mejača, ki se je peljal tam s kolesom, brez vsakega povoda z bičem pretepava ti, ter ira na desnem mezincu telesno poškodoval. Vajenec je vsled tecn pidel s kolesa, a se k sreči ni poškodoval.
Zatekla se je rjava psica, resaste dlake, ki je imela ovratnik za dresuro in čuje na ime »Diana«. Za lastnika se izve pri policiji.
Zaradi prepovedanega povratka v meeto je bil aretiran leta 1862. v Skoči janu rojeni in v Lipliene pristojni Blaž Fa*fdmider. Oddali so ga okrajnemu sodišču.
Delavsko gibanje. V soboto se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 39 Makedoncev in in Hrva« tov: 15 delavcev je šlo iz Rakitne v
Brhek I, U v Hallein; 12 Hrvatov je
šlo v Beljak, 16 v Buehs, 11 pa v Heb.
Isgnbljeno in najdeno. Na južnem kolodvoru je bil iagubljen, odnosno najden dežnik in vreča medu, čaja in modri 1 a. — Jaroelav Brajer je izgubil zlat prstan % monogramom M. M. 2./2. 1911. — Tovarnar Edvard Jungkunz je izgubil zlat gumb z briljantom. — Marija Schmittova je izgubila zlato zapestnico. ~- Pomožni uradnik Anton Toman je izgubil denarnico s srednjo vsoto denarja. — Izgubil se je zlat prstan na poti od Sv. Jakoba nabrežja do Gra-daških ulic. Pošten najditelj naj ga odda tvrdki Landskionar & Bochner proti primerni nagradi.
Lekarne. Nočno službo imajo tekoči teden lekarne: Čizmar, Jurčičev trg; Piccoli, Dunajska cesta; Sušnik, Marijin trg.
Društvena naznanila.
Vesellčnl odsek »Ljubljanskega Sokola" izreka toplo zahvalo cenjenim tvrdkam: gospodični Juliji Storovi v Prešernovi ulici in gospej Wanekovi na Sv. Petra cesti za izkazane prijaznosti povodom letošnje prireditve Emona-Ljubljana.
Slov. akad. društvo »Slovenija44 na Dunaju ima svoj V!, redni občni zbor dne 7. t. m. v restavraciji „Zum Magistrat\l. Lichtenfelsgasse 3. Spored običajen. Začetek ob l.uS. zvečer.
Presveto.
Benefica g. tenorista Lj. Bičića
se vrši v torek zvečer ter se poje po daljšem premoru zopet Lehšrjeva opereta „Knežna", v kateri ima gosp. Iličić glavno, zelo lepo in efektno vlogo Hadži Stavrosa. Opereta „Knežna" je muzikalno najboljša Leharjeva opereta ter je orkestrirana povsem operno. Ker je tudi lepo opremljena in vsi operetni solisti v tej opereti nastopajo v lepih vlogah, se je „Knežna" občinstvi izredno priljubila. Gosp. Iličić je štiri sezone član našega gledališča ter je prav marljivo deloval v drami, operi in opereti; zadnje tri sezone je prvi operetni tenorist ter je pel vse prve tenorske partije z veliko vnemo in z naraščajočimi uspehi. Zasluži torej jutri, da se mu izrazi povala!
Častni večer g. Verovška. Kakor na dlani leži pred nami doba 25 let njegovega delovanja. Dolga je ta doba, če se pomisli, s kakim trudom, s koliko težkočami. s kako mnogoštevilnimi boji raznih predsodkov je zvezana; kratka, da skoro hipna pa je, če jo pretresu jemo s stališča, koliko dobrega je storila ta doba 25 let. Žal, zelo žal nam je, da moremo tu zaznamenovati le prav majhen plus. Občinstvo še ni spoznalo važnosti misije, ki jo vrše naši igralci med nami in zato je v tem oziru tak minimalen uspeh, da se ga skoraj sramujemo. Iz tega stališča je doba 25 let kratka, skoro nična. Ali na nekaj drugega je g. Verovšek lahko ponosen in to so njegovi učenci, na katerih se jasno zrcali vse delo in ves trud 25 let, a to delo in trud pa visoko nadkriljuje uspeh, ki kot dragocena krona venca glavo jubilanta. Na te svoje učence je resnično lahko ponosen, kajti ti so ga razumeli, spoznali so sveto misijo, ki jo polaga kultura na njih obložene rame in ki ji služijo tako verno in iz srca vdano. Ali ni to resnični uspeh 25 let?! Z mirno vestjo si lahko reče g. jubilant, svoje dolžnosti sem vršil natančno in vestno, niti dneva nisem izgubil, moje delo leži pred vsakomur razstlano in vsakdo ga lahko sodi in ceni, kdorkoli zna ceniti delo. In teh, ki znajo in morejo ceniti tako delo, je že precejšnje število, kajti gledališče je bilo ob priliki njegovega častnega večera tudi častno razprodano (lože I. reda so izjema.) S solzami v očeh, ginjen do skrajnosti, se je gosp. Verovšek zahvaljeval za prisrčne ovacije od strani občinstva, njegovi kolegi in gg. koleginje pa so mu ob odprti sceni čestitali k jubileju, želeč mu, da jim ostane še daljnih 25 let zvest in jim pomaga do končne zmage drame. Mi se pridružujemo g. Nučiču, ter kličemo gosp. Verovšku trikratni „Slava" in na svidenje v novi jubilejni dobi!! — Mesto g. Šimačka je igral Nučič dr. Kovača z naravnost velikim uspehom. Dalje bodi omenjeno, da je g. Povhe prav dobro ustvaril dobrohotnega bebčka, sina milarja Jerine. Izvrstna družica mu je bila gospodična Thalerjeva, kot šušljajoča hčerka pen-zionista Koprivarja. Ostali so gg. solisti so čuli naše mnenje že ob premijeri, b
Telefonsko In brzojavna
poMilla,
Dr. Susteršlč je še v dragic zatajil »Slovenca«.
Dunaj, 6. marca. Sobotni »Slovencev« članek, naperjen proti dr. Kramaru, je napravil skrajno mučen vtisk v krogih »Slovanske Eno-
t
te«. Članek obsoja vsa brea izjeme. Med slovanskimi poslanci pa se vedno utrjuje prepričanje, da hočejo slovenski klerikalci z vedno izrazitejšim naglašanjem svojih protislovan-skih tendenc, pripravljati pot, da se združijo z nemškimi krščanskimi po-slami. Dr. Šusteršič se je telefonično pri Kramaru opravičil zaradi »Slo. veneevega« članka. Zatrjeval je, da ni on v prav nobeni svesi % imenovanim člankom, takisto pa tudi »Slovenec« ni organ njegove stranke, marveč je docela samostojno podjetje, s katerim njegova stranka nima prav nobene zveze. (Ce je dr. Šusteršič res tako govoril, potem se je prav na celini zlagal. Saj ve vsa slovenska javnost, da je »Slovenec« glasilo dr. Šu-steršiča in klerikalne stranke. Opomba uredništva.)
Bolgarski car pri cesarju.
Dunaj, b. marca. Cesar je včeraj sprejel v Schdnbrunnu bolgarskega carja Ferdinanda, ki se je prišel vladarju zahvalit za. čestitke povodom svoje petdesetletnice. Car Ferdinand je bil v črni obleki s cilindrom, v gumbnici pa je imel rdečo rožo.
Klerikalna agrarna banka za alpske dežele.
Vobun Nastie v Parisv.
Pariz, 6. marca. Tu biva že dlje časa znani kronski svedok v zagrebškem »veleizdajniškem« procesu vohun Gjorgje prav Risto Nastić. Mož živi kakor premožen kavalir. Zaročil se je z neko Dunajčanko, ki se piše Schneider. Poroka bo baje že v najkrajšem času.
Novo francosko ministrstvo.
Parls, 6. marca. Danes se je predstavilo novo ministrstvo poslanske zbornice ter podalo svojo progra-matično izjavo.
Petrograd, b. marca. Ruski listi obširno pišejo o novem francoskem ministrstvu ter poudarjajo, da je ta kabinet dobil z vstopom Delcasseja vanj izrazito proti nemški značaj. Časopisje pravi, da bo protinemško politiko francoskega ministrstva podpiral   tudi ruski poslanik Izvoljskij.
Gluhonemi  španski prestolonaslednik.
Madrid, 6. marca. K španskemu prestolonasledniku Don Jaimu so poklicali nekega glasovitega švicarskega profesorja. Princ je že 3 leta star, a še sedaj ne govori. Domneva se, da je gluhonem.
Dunaj, 6. marca. Krščanski so-cijalci nameravajo na Dunaju ustanoviti agrarno banko za alpske dežele. Ta banka se bo pečala z bankovno centralizacijo zadružništva in izrabo vodnih sil. Podružnice bo imela po vseh alpskih glavnih mestih, torej najbrže tudi v Ljubljani.
Vlom v bolniško blagajno.
Gradce, 6. marca. Neznani tatovi
bo ponoči vlomili v tukajšnjo bolniško blagajno ter ukradli 15.478 K. Blagajna je bila zavarovana pri družbi »Generali« v Trstu. Doslej še storilcev niso izsledili.
Češka univerza v Brnu.
Bruo, 6. marca. Nemci so imeli včeraj v svojem društvenem domn protestni shod proti ustanovitvi češkega vseučilišča v Brnu. Shoda se je udeležilo več nemških državnih in deželnih poslancev. Prvi je govoril rektor nemške tehnike Aussner, ki je naglasak da je treba češki univerzi v Brnu nasprotovati s političnega in kulturnega (!) stališča. Nato je govoril posla u ec baron E Iver t. Na shodu se je sprejela resolucija, naperjena proti češkim vseučiliškim zahtevam.
Brno, 0. marca. V »Besednem domu« se je vršil včeraj podpredsed-stvom poslanca dr. Slame češki shod za ustanovitev češkega vseučilišča v Brnu. Shoda se je udeležilo več 1000 ljudi. Sprejetih je bilo več ostrih resolucij. Po shodu so šli zborovalei na ulico ter v sprevod« stopali proti kolodvoru. Do kakih spopadov med Čehi in Nemci ni prišlo.
Poslanci - posredovalci za koncesije.
Krakov, 6. marca. »Gaze ta Po-niedzielnikowa« javlja, da so imeli poslanci Padueh, \Vioneck in Fiedlor poseben biro, ki je preskrbljeval po-samnikom koncesije za žganjetoče in krčme. Poslanca Padueh a je »Poljski klub« že izključil, proti poslancema Fidlerju in Wionceku pa je uvedena preiskava.
Skupni ministrski svet.
Budimpešta, 6. marca. Tu se je vršila skupna ministrska konferenca pod predsedstvom grofa Aehrentha-la. Vd ležili so se je ministri Sehon-aich, Georgi, Burian, Bienerth, Khuen in Hazav. Na konferenci se je razpravljalo o novem hrambnem zakonu.
Prihodnje delegacijsko zaacdanje.
Budimpešta, 6. marca. V* političnih krogih zatrjujejo, da se prihodnje delegacijsko zasedanje prične 20. septembra in sicer na Dunaju. Zasedanje bo izredno kratko.
Zastrupljen polkovnik.
Benetke, 6. marca. Tu so našli mrtvega polkovnika Rudolfa Scola-rl. Konstatiralo se je, da ni umrl naravne smrti, marveč da je bil zastrupljen. Aretirali so 3 častnike, ki so na sumu, da so polkovnika zastrupili. Scolari je imel v shrambi važne fortifikaeijske načrte.
Giolitti zopet na krmilu?
Rim, 6. marca. Listi zatrjujejo, da bo v najkrajšem času prevzel državno krmilo zopet v roke bivši ministrski predsednik Giolitti. Evropski vladarji na italijanskih jubilarnih svečanostih.
Rim* 6, marca. Kolikor se sedaj ve, se udeležita jnbilarnih svečanosti v Rimu samo angleški kralj Juri mi nemški prestolonaslednik Viljem. Predsednik fianeoske republike Fal-lieres je baje svoj pose t v Rimu odpovedal. Avstrijski cesar Fran Josip pošlje kralju Viktorju Emanudu svojeročno pismo, v katerem bo čestital kralju k jubileju ter naglašal. da se vsi avstrijski narodi vesele jubileja združene Italiie. To cesarjevo svojeročno pismo prinese v Rim visofc dostojanstvenik.
Poslano. *)
V prijazen spomin
g. piscu notice „Glavna posojilnica in Milan Žnideršič" v „Slovencu" z dne 2. t. m. ter ostalim mojim „dobrim prijateljem", kateri si tako brez potrebe brusijo jezike radi moje malenkosti:
1. ) Kot prost državljan, polnoleten, nikomur nič dolžan, nimam dolžnosti, javiti se niti g. piscu, niti komu drugemu, ako se mi zljubi potovati bodisi v kupčijskih zadevah, ali pa samo za zabavo. Samo g. Plut in g. Pustoslemšek ne smeta brez dovoljenja v Belgred, oziroma v „Si-fijo". Dobro, da mi še veleizdaje ne očitate.
2. ) Glede „Kmečke posojilnice v Matenji vasi" izjavljam z mirno vestjo, da je ena najbolj trdnih Raiffeisnovk na Kranjskem, ker se je vedno z največjo strogostjo pazilo, koliko, komu in na kakšno poroštvo se je posojilo dovolilo. Sicer pa prosim p. n. Zadružno Zvezo v Celju", katera je po svojem revizorju g. Kuneju pred par dnevi pri njej izvršila strogo revizijo, naj se izjavi.
Člani posojilnice so v pretežni večini, ako že g. pisec tako hoče, klerikalci in ako so v nadzorstvo in na-čelstvo izvolili tiste, katerim pravijo, da so liberalci, je to prvič znamenje, da jim zaupajo, drugič pa lepo spričevalo za posojilnico samo, da je vedno poslovala in Še posluje politično nepristransko, kar je e d i n o prav. Obrestuje pa hranilne vloge po 4%% ter daje posojila po 6%, kakor vse druge posojilnice.
3. ) Ako upnik od dolžnikov svoj[g zahteva, nimajo ti povoda jeziti se in kleti, nikomur pa ni bilošeradi mene ničesar za r u bljenega niti prodanega in po možnosti tu di ne bode. Na svoje imetje sem pa vendar dolžan paziti, osobito ker imam skrbeti poleg mladoletnih bratov in sestre tudi za mater, ženo in otroka. Ako se mi dalje nudi prilika, prevzeti večje podjetje, imam kot polnoleten, pravno priznan lastnik premoženja, izključno pravico, razpolagati z njim ter ne potrebujem nobenih pseudo-jerobov.
Končno prosim svoje „dobre prijatelje" potrpljenja, oziroma dovoljenja, da smem še nekoliko mesecev preživeti na Kranjskem ter še le potem „pobegniti■ kamor se mi bode poljubilo, čeprav v Belgrad ali v Sibirijo, kjer bodem živel v prijetni zavesti, da nisem nikogar niti za vinar oškodoval niti zalega storil, ter da me imajo v domovini ostali rojaki v prijaznem in hvaležnem spominu, kakor malokaierega gospoda, kateri pride z dežele v Ljubljano uživati svoje, od ubozega ljudstva iztisnjene tisočake in „težko* prisluženo pokojnino. Tudi sam g. pisec, dasi mi, kakor se vidi, vse najbloijše privošči prav po krščanskem načelu, sem prepričan, da ni moj osebni sovražnik, temveč le političen fanatik. Dotični gospod kanonik ali prost, kateri pa «1 tako iskreno želi videti, kako me bodo linčali kmetje, naj se nahajam podpisani, medtem, ko bo ta članek natisnjen, na razpolago vsim, kateri kaj želijo aH zahtevajood mene. To je v tej zadevi moja prva in zadnja beseda.
Proti razširjevalcem lažnivih vesti bodem pa sodnijsko postopal.
Spoštovanjem
Milan Žnideriič.
Danes, dne 3. marca 1911 v Metliki, od ponedeljke, dne 6. t. m. dalje pa 5 dovoljen jen sedanjega lastnika in nobenega druzega, dokler se mi bode baš poljubilo, v Matenji vasi.
• Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor to doloea nakon.
RdiuC stvori.
* Orgije v cerkvi. Kakor poroča
wRječ° iz Petrograda, se je zgodil v petrogradski kavalerijski cerkvi nasledni škandalozni slučaj. Nekaj kavaleristov se je bilo zaprlo z ženskami v cerkev in z njimi tam popivalo. Ko je prišla patrulja mimo cerkve, in zapazila luč v cerkvi, je udrla v cerkev, kjer so se odigravale ravno najodurnejše scene. Vse udeležence so zaprli razun enega vojaka, ki se je pred glavnim oltarjem ustrelil.
* Konfiskacija Tolstega spisov.
Kakor se poroča iz Petrograda, so bila tri dela Tolstega konfiscirana, ker je dala pisateljeva vdova natisniti tudi neko pismo Tolstega na carja. Proti izdajateljici, vdovi pesnika, so uvedli kazensko preiskavo zaradi razžaljenja veličanstva in hujskanja proti obstoječemu državnemu redu.
* Zločinec policijski ravnatelj. Policijskega ravnatelja Morrisa v Den-ville je dal guverner aretirati, ker se je izkazalo, da je Morris bil obsojen zaradi zločina umora, da pa je čez par dni iz ječe pobegnil, bil izpočetka redar in je zaradi svoje zanesljivosti kmalu postal policijski ravnatelj. Morris je priznal, da se piše Strippling in da je pred več ko deset leti umoril nekega rloveka, ki je onečastil njegovo sestro. Govori se, da bo porniloščen.
* Kuga. V Charbinu je umrlo v petek 5 oseb za kugo. — Na ladji „Dongola", ki je prišla iz Bombava v Portsmouth so konstatirali en slučaj kuge. — V nekem predmestju Odese se je zgodil en slučaj kuge.
* V Giesshiiblski Slatini so vkijub mrazu v vsem obsegu zopet pričeli z razpošiljanjem. 8 klobnčevinastimi ploščami je bilo treba zavarovati vodo pred mrazom, dokler se ne uvedejo ^kurjeni vozovi za prevažanje rudninskih voda.
Grozovito hudodelstvo. V Aro-5u pri Milann so zasledili grozovito hudodelstvo. Vež oseb je vdrlo na pokopališče in odprlo dva groba, med rema grob neke mlade delavke, ki je umrla pred par dnevi na pljučnici Potegnili so truplo iz groba, jo zlorabili ter jo potem obesili z glavo na-i z dol na neko drevo. Pozi vin jeni hudodelci so ji na to razparali prsa, iztrgali srce ter je vrgli proč. Policija ;je ?ačela zadevo preiskovati in pri-čaknjejo s^nzacijonalnHi aretacij.
Ponarejeni bankovci po 1000 mark. Zaključno poročilo nemške državne banke se bavi zopet z afero nad faktorja državne banke, Griine-f^la, ki si je bil prisvojil pred vee levi več stotisoč bankovcev ]k) 1000 mark, jim natisnil napačne številke in jih spravil v promet. Državna banka zamenja od leta 1906 naprej će bankovce brez obotavljanja. Do sedaj je zamenjala že za 1,658.000 mark takih bankovcev, lansko leto I ; je izplačala zopet 220.000 mark. K ukor je znano, je izvršil Grunetal na poti pred sodiščem samomor.
Izdajatelj in odgovorni urednik; Rasto Pustoslemšek.
Borzna pomočila.
LjubljanaMa
„Kreditna banka v Ljubljani■
Urit Bi karti iprt- *lt »«rzc
■alnt+anl papirji.
4*,0 majeva renta .... 4-2' b srebrna renta ....
4°/, avstr. kronska renti . .
4C o ogr. h m • • 4' 1 kranjsko deželno posojilo 4C,9 k.o. češke del. banke .
Si-aOfca.
Srečke iz !. 1860 ' , ...
„       na* 1864.....
tiske......
zemeljske 1. izdaje .
■
» m rt M n >* n n
II.
ogrske hipote&ie dun. komunalne sviti, kreditne . ljubljanske  . . avstr. rdeč. križa ogt.    n m bazilika   .  . . torike ....
6. marca
i  DeH«.'Bt I
9295 } 96 901 92 95! 91-60! 95-— 94-
211 •— 31050 !58 — 297 — 286-50 2.' ObO 530'-531-90 — 82 — 48 50 38-0 253-90
Butalo«.
Ljubljanske kreditne banke . H 480 — 486 —
Avstr. kreditnega zavoda .   . j 675*— I 676 —
Dunajske banane družbe .   .561—1 562 —
Južne železnice.....jI '.1I-8S- 112 85
Državne železnice .  .  ,  .   747 50 i 743*50
Alpine-Montan.....                       792— 793 —
Ceske sladkorne družbe  .  .   266'— j 268 —
Zivnoftenake banke. . . . 5 284*— 28450
Valut«.
Cekini .......
Marke    .  •   •  -  .   . • Franki   •  » ....
Lire  • •••••«•
Rdbip.......
Žitno cene v Budimpešti.
Dne 6. marca 1911. Termin.
(91! Slagara
9315
97 10 9315
q->_
9tr-95 —
217 — 316-SO 164 — 303 — 292 50 256 0
540 —
541 — 96-— 88*— 54 50 42 50
256 90
1136 11-39
117-25 j 117-45
95 — j 95-10
94 5 0 94 70
253-50 j 25425
Pšenica za april 1911. . .
» » oktober 1911. . Rž za apHi 1911 .... Rž za oktober i 911 . . -Koruza mM maj 1911 . . . Oves za april 1911 ...
Efektiv. Nefzpremenjeno.
za 50 kg 11 38 za 50 kg 10-, 8 za 50 kg 8-— za 50 kg 7 85 za 50 kg 5 70 za 50 kg 8 50
r Umrli so v Ljubljani: |     Omd | Ml!
■a* na a os mat
Dne 2. svečana:   Ivan Sevaek,
hlapec,   22 let, Kolodvorska ulica 7.
Dne 3. svečana: Andrej Zaje, železniški čuvaj v p., 61 let. Pred pmlami. 23. — Franja Cepuder, ku-bariea, 35 let, Kadeckega cesta 11. — Karel Pirker, pleskar, 60 let, Hrenova ulica 19. — Marija Ceglar, zaseb-nica, 87 let. Zaloška cesta 1. — Anton Avgust i nčie, rejeneo, 2 leti, Stre-liška ulica 15.
V deželni bolnici: Dne 26. svečana: Apolonija Le-der, občinska uboga, 84 let. — Elfri-
da Petsehe, hči gostilničarju in posestnika, 5 let.
Dne 26. svečaua: Uršula Auč-uik, bivša delavka, 71 let. — Uršula Berlan, kočijaže-va žena*, 80 let. — Matija Lavrič, u ž it ninski prejemnik, S2 let. — Neža Metelko, delavka, 32 let
Dne 28. svečaua: Josip Žab kar, rudar, 47 let. — Anton Korošec, rejeneo, 2 leti.
Due 1. susea: Neža Levstek, delavčeva žena, 59 let. — Matija Mazi, delavec, 63 let. — Ivan Jane. hlapec, 40 let.
SpCn^iiiBlu,  SraTia telo"dec!
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana H fiiffnn7 Ljubljana
iBstoi tii h. Mm\ \iMim
amna attn salllB i Uam
& tu ma ** fli Mt tm.pm.tm. T tavtk,      7. mtm ItlL
Jeuefka operetiega tenorista ssss. LfnMie DJClca.
K nežna.
Opereta s predigro in v dveh dejanjih. Besedilo po Aboutovi povesti spisal Viktor lisa. Uglasbil Franc L«aar. — Režiser Josip Povhe*. Kapelnik prof. Fr Reiner.
Blagajnica se odpre ob 7. ari. Začetek ob 1,8. uri. Konec po 10.
PriMija predstava h i Četrtek 9. uru. 1111.
Proti 168
Mi in pii zob
taborno eelaje oobro mana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranio!« neprijetno sapo Is ost 1 steklenica s navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Lfublfani, Eesljeva cesta etev. 1
poleg Frsnc Jusefovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila radi dani bolniški* blagajn jož. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljnbljani.
Melusine-ustna In sobna roda.
Snnja, Hrvaško, 22. februarja 1906. Blag gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče aBtiaapttGB« molcaine-nstna aobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno   sapo iz ost. Za ohranjen je zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr pošte meštar.
mmm     •«*     v v v
Potrti žalosti raznanjamo vsem sorodnFKom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu večnemu dopadlo, našo nepozabno,
srCnodobro sestro oziroma svakinjo in teto, gospodično
Andoliek
danes opoldne, previđeno j sv. zakramenti za umirajoče, poklicati v boljše življenje.
Zemski ostanki drage pokojnice bodo v torek, 1. marca ob popoldne v hiši žalosti. Knževniška ulica št. 4 blagoslovljeni, nato pa na pokopališču pri Sv Križu položeni k večnemu počitku.
;e bodo služile v več cerkvah, priporočamo pobožni molitvi. 827
, 5. marca 1911.
jofcl ostali.
Šv. posmrtne maše Nepozabno pokojnit
V LJUBLJAK
Mesto vsakega pttttaaip «»» cstlla*
talsii
Posrebnl zavod Fr. Dotcriet.
Št. 7521.
RAZGLAS.
pričenii
breacplačno cepljenje
iti sicer od 8.— 0. zjutraj za ženske in otroke, od 3.—4. popoludne pa za moške.
K cepljenju se vabijo vsi (otroci in odrasli), ki še niso bili cepljeni ali ki so bili brezuspešno cepljeni, dalje oni, pri katerih je od zadnjega cepljenja sem poteklo že več kakor 7 let.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 6. marca 191 i.
Za oBkrbavaaje občinskih •arsTit me* ta Ljubljane začasna pastavljeai c. k?, def tise ffade svetait:
Laschan 1. r.
nRULllOSnjIO ptOTulD.
					Me 7STS mm
6	Ca. apaza-vaaja		ji	•	Noao
4 •	S. pop. 9. zv.	7380 737 5	81 40	sr. ing si. saah.	del.oblac. oblačno
5.	7. zj.	735rl	—1*	brezvetr.	del.oblac.
0 O	2. pop. 9. zv.	731 5 731-8	11-2 6-8	st. vznod. •	oblačno
6.	7.zj.	733-3	2-8	si. SVZil	dež
Srednja predvčerajšnja temperatura 4*3*, norm. 1 $• in včerajšnja 55", norm. Padavina v 24 urah 00 mm in 3*7 mm
Zahvala.
Za premnogi dokaze in izraze sočutja povodom smrti našega ne« "ozabnega i-oproga ozir očeta, dne 24. februarja 1011 v Ormožu umrlega go poda 824
dr. Ivana Geršaka
c kr. notarja
izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev, preč. duhovščini iz Ormoža, Središča in Velike Nedelje, slavni požarni brambi za ormoško okolico in TrgoviŠki, slav. veteranskemu društvu za ormoški okraj, slav. pevskemu zboru ormoške čitalnice, vsem drugim zastopstvom raznih društev, vsem mnogobrojnim udelfžnikom pogreba, sploh vsem, ki so z izrazom sočutja olajšali našo bol.
ORMOŽ j 2. marca 1011.
Marila Bersak  Dr. Milan Oersak
vdova. bin.
Proda se Jake tla
82^
klavir jffignon
kratek z močnim in lepim glasom. — Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
(lovska psica) rjave barve z belo liso ca prsih, resaste dlake, z ovratnikom
za dresuro, se je zatekla« Kd<>r o njej kaj ve, naj naznani lastniku: Drag. Klobučar9 Ijnbljana, Stritarjeva nliea sto*. 2. 830
/. znamko repate zvezde je n jboljše blago
a
402
Vabilo
na
Združenih čevljarjev v Ijobljani
»juoiavMo
i
ki se vtš!
dne 12. marca 1. 1911 ob 2. uri pop. v restavraciji pri Auru :-:   Wolfova ulica št. 12.
DNEVNI RED:
1. Nagovor in poročila načelnika.
i tanje zapisnika zadnjega občnega
2.
zbora.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Potr jen j c letnega računa ea 1. 1910. 5 Sprejem novih članov.
6. Volitev načelstva.
7. Volitev nadzorstva.
8. Pomen zadružništva. 829
9. Slučajnosti.
Zaloga
sukna, platna, :: modnega in :: manufakturnega
blaga.
franc Souvan sin, Ijnbljana
Nastal trg M«*. 12 la 13.
lanfta RkhpAi.   ■*    Ima sta
Največja zaloga preprog.
Popolne opreme n za neveste. ::
pn
•a tako] sprehne m
rvrdki rru Orjrm. Ljubljim.
Prodajalko
kot drugo moč za špecerijsko trgovino
se sprejme.
Zgfasiti se je pri tvrdki Ivana Tottica
Tržaška ooata 4, Ljubljana, sno
Sprejme se
vešča slovenskega in nemškega jezika, stenografije in strojepisja. 812
RaMnaaa tovarna h. M i lioHliaii.
Prodajalna
z vso opravo v St. Vidn pri Zatičini na Dolenjskem
se odda v najem takoj za več let :-:
po zelo ugodnih pogojih.
Več pove Ivan Koncina, Gore-njavas, p. Zatičina. 820
na Starem trgu št. 30 ss je kakor navadno is
vso noč odprta-
Za obilen obisk se priporočata
Leon in Fant Pogačnik.
Poslovilo!
Ginjen mnogih dokazov spoštovanja in naklonjenosti, ki sem jih bil deležen za sedaj končane sezije in zadovoljen z lepim uspehom svojih prizadevanj, pozdravljam prijazno vse svoje cenjene učenke, učence in p. 11, gardne dame in jim kličem: ,,Na veselo snidenje jeseni!"
Posebno se zahvaljujem prebia* gorodnima gospema Fridi Szalav, Mariji Wettach, gospe dr. Šusteršičevi, učiteljici Mariji Wessnerjevi, baronici A. Konradsheim in Mariji Bredovnikovi za požrtvovalno njih podporo, dalje g. Arturju Mahru, slavn. ravnateljstvu Kazinskega društva in zavodu Huth-Hanss za njih prijazno podpiranje skromne moje delavnosti,
Z vsem spoštovanjem in vdanostjo Ginlio Morterra, plesni učitelj.
^^R Moj bodoči naslov: Giofio Morterra, Trst, Via Acqoedotto št m.
VABILO
„Posojilnice v Brežicah"
N|Ur. sadmoc • neometano »Temo,
ki se viš:
dne 21. marca 1911 ob 8. zvečer .\  v zadružnih prostorih. i\
DNEVNI RED:
323
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Potrjenje letnega računa.
4. Razdelitev čistega dobička,
5. Volitev načelstva.
6* Volitev računskih pregledovalcev. 7. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob 8. uri zvečer ne bil sklepčen, vrSi se isti dan in v istih prostorih eno uro pozneje t. j. ob 9. zvečer trasi občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu navzočih zadružnikov.
Ali Imate bolečine? Od revmatizma, od protina, glavobola, zobobola? Ali sle ti po prepihu,
Fcllerjevim fluidom z znamko »Elzafluid«. To ni samo reklama   Tucat sa poizkušajo 5 kroa poStaiae
jo kaj nakopali r Mdcasite z bolečine tolažečim, zdravilnim, krepčuiočim IiMovaiee tamo leaaraar Feller v Stanici! Elaa trg stev. 238 aa Hrvaškem
aaa^^^BHB^^i
4
Iflzhe cene!
Itoostf nntfflMvne« in notnega motni
Znhtevnlte norce!
StlttflJlTI  nliCt hm
PrifiMifli doaro inooe
gostilno
**   račun v Ljualjani ali v okolici.
Ponudbe   na   upravni Štvo »Slov. Karoda« pod „Ctostilaloar". 722
ki ji je kaj lafeti aa zdravem negovanja k«žc, zlasti ki kače sdpravrti pege kakar totfi laaiti ia •hraniti nežna mehka kaze se cmiv* le z 491
lilijtnim mlečnim ai-Itm-si s« 18 v se Mi    lom s konjičkom v«*>iriifvfci>itJh!iV (Znamka leses ksajiček). in frgirnn s nrfni. tem** is Hwr M •. I
Posestvo
se prida za 4500 kres.
Kdo, pove npravništvo »Slovenskega Naroda« 753
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno eraa aal-
nsatinoko vino
KQ6
J33
najaoljie eretatvo.
4 steklenice  (5 kg)  franko  K 4*—.
Br. Novakovi^ Ljubljana«
Selili nstoln
se preti dobri provieiji oddajo za vse avstrijske kronovine. Zlasti je pripravno >ja«jalU kot postranski zaslužek za potnike za tehnične potrebščine. Ponudbe n* M* Mfcverl ic Ca«, tehnična pisarna za vzdrževanje lesenih in železnih drogov za proste napeljave, svetilniške drogove* stebričke za ograje po lastnem patent, sistemu, Dunaj XIX., Heiligenst&dterstrasse 43.
Eapajta ia 7 sate vejte edino la
je aajkolj&L K
fiiaisa n\m ari M dir, Hini (ili ii rm n ieleli s LjiiijtiL lun m M 41.
to
„The Gresham
zavarovalna družba za življenje v £on9onn.
pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in angleške vlade. Od c. kr. avstrijske vlade za v?rnost v Avstriji zavarovanih pripoznana vrednost
K 36.433,020-65 = Izredno liberalni pogoji polic. -
Pri kritnih policah nudi družba takoj pa sklenitvi zavarovanja odškodnino za smrt po
samomoru ali dvoboju
slove ia kasno Tite tarife — lalersneelfe ia prospekti zasteaf.
Podružnica za Avstrijo.
Gresham Life Assurance Society Limited Dunaj lM Gisela str. L Generalna agentura v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2. g^p  VIKTOR MORO.
V savarovalpištva uvedene osebe, ki imajo v mestu in na deželi dobre zveze, se sprejmo
pod »rgodnimi pogoji 3133
JULIUS STARE
Ustanovljena leta 1118.
ttstantvljcna leta Itll
Zaloga v Ljubljani,
Metelkove ulice štev. 19
priporoča svojo izborno vležano Mrča«, tvajaa marca« in bavarska piva v sodčkih in steklenicah.
Telefon itev. 24S.        ^#a^        telefon Htv. 241
stanovanje
oo oiaa a 1. amajoai s 2 sobama,
kuhinjo, shrambo in delom vrta Peizve se: Vodovodni ooata 24.
015
(Voltarotlo) s koaj. ali, <S9
s streho, tremi sedeži, izvrstno ohranjen' se radi .ahave eaijfaa voza
takoj proda.
M. Repes, tovarna flisevirjev v Celju.
Specijalna trgovina
i z it ii parfemi
!:-: ii robi:-: i
ijRjiH, liajsti cesti 12. i RatliiiGri lili.
«367       Za stila šareči! a se pri parata
OTILIJA BRAČKO.
fix\. Kreiči
Otibljau, Vci/sva nI. št. 5.
pnp'.roc*a  svoio  bogato S&l9^9
najMOderne^sih, naifrseisik
kožuhovin.
klobukov
In čepic
Prevzema tudi vsa v to vrste spadajoča pop ravila proti najnižji ceni. Koirjje tudi vsakorrsti!e kožo tUv-fačine is jih Rajbelje plačuje.
Jfcgo ceno in solidno.
„Zlata kaplja"
Ljublja ni i«i3
Sv. Petra cesta štev. 27 J
v »litini keleovera. Lape zračna sobe.
Priznano fina kuhinja.
Izborao pijače.
niske eeee.
Lajal reetaTraciJald prottorL
Izvežbane, spretne
791
mizarske pomočnike
za iiloEi si oprave ii velika iiiiiaei IA.
Zaposlenost stalna. — Poizve se pri npravnistvu »Slovensanja. Naroda«.
Predan* iz proste roko vale* poiara evoj aokiaali a&iia ia žago z 20 orali areailraaoea »veta.
Zidovje mlina je vtled požara nekoliko poškodovano, raja in gospodarsko poslopje je popolnoma nepoškodovana. Krasna vodna sili z 260 cm strmcem in je najmočnejša voda na celi Bistrici ter je pripravna za vsako podjetje ali obrt. Lep« ravna les* 2 rodovitno zemljo, tudi lesa jc v izobilju, blizu iielesnič .e postaje Domžale. — Za kako podjetje ali cbrt je ta vodna moč naravnost najugodnejša in se da s turbino doseči 10 konjskih sil. Priporočam, da si reflekiant ogleda in naj ne zamudi te izredno ugodne prilike,   osobito   ker je cena skrajno  nizka  in  pod   ugodnimi pogoji.
Frane Keeevar, nos. aa Kakioovoni, p. Đak pri Llaalf anl
742
1EEIE
31
2!
t
E 260/11/2.
819
W
O M11G ■
Na javni dražbi se kade prodalo dne 7. marca 1911 ob 9. tiri dopoldne v Ljubljani, Poljanska cesta št. 13 in 17 sledeče:
ii pili lio jifti m,1 zlai mm.
Hsi, ii, Hi šampanjec iti :•:
Reči se smejo ogledati pol ore pred prodaje v aavedeoem kraju.
0. k. olirajno sodišče v LJubljani,
oddelek XI, dae & marca 1911.
• a
88
Prav aatinaaa, brez vsakega krfka. so daaes v ■aše mesta aaravaast it Pariza rfaspeta slavita Japes Cc Jat te 3. kl sa v s veta mili Met-, a val «* parzr«čila tolika šuma. 0<l daaes naprej je v Iztoisi aaje^a Aagleskega sklaaiiea nekaj takih aalacIK ki zsajaja pataraaat cele nnažlce gieaaleer.
Pa!e^ te aaivečje raaoveaste4 sem aaail tni\ prav ataoga spaMlalaili aavaati. a. pr. raflaae. reiingate. aagleskc In fraacaske kattaate za JajMj ter aajvezja ivkira najnaelstk aklek za gaapaie la ittkc.
ttiim aizke m!      liatinui mit zatal!
Okflefa »»iska pnsi S04
Bernatović
Ljubljaina9 Mestni trg it. Sa
□loftaalnlnPinPP □
oidioidd
□
□
□
□
o
□
□
o
d
□
□
□
18
karsu Imsko
s postranskim vozom, efektivno 5 H P, najnovejšega tipa, malo rabljeno, OS masla. — Vprašanja sa gda. aV Mm
Meilikn, npravltalln frniolaio Tw-ttno pri Ljakllanl. aoe
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani-
d«m*ka fknmiea k mnjm Stritarjeva ulica it«v. 2.
Paaraialea v Spirata, Celovca, Trsta la Sarajavau
Sprejan vtoft u taJOBcc a u tcktfi noa tir Ju J£ l 01 akrestajc al tac vtoft m Qsn% ™kT
33
, — Jrianrtb iraatsc aa lanjske kraosilic 0\n»"l *niwna |2 (0 srčik« i II I. — Žrciujc t. nara. K 300.000'—
■.-■-»mmm